Poštnina plačana v gotovinL Leto XIII«. štev« 56 Ljubljana, nedelja 6. marca 1932 Cena t Din Lpidvuistvo. Ujuoij&a*. N-ujitijc»* UITC« i — Tcetao ŠL 312i 3123, 312* 3125 3126. laser srni oddeieK. Ljubi lan«. Selen-Oursovt ui 3 — Tei ta 2492. Podr-jžnics Mar bor: Aieti.saDdrova cesta št 13 — Telefon 4t 2455. Podružnica Celle: Kocenov® ulica It 2 - Teieton št Računi ori pošt iek &avodih: Ljub-Mana št 11842 Praha čislo 7c -cri s« IOS ?4i iSaruClUO* Miua UiebeCLic -O — UlO. «» *no7»-'ii«Tvr »0 — Din L, redništvo: Ljubljana. fCnafl)"va ulica 5 Telefon it 3122 3123 3P4 3125 m 3126. Maribor Aleksandrova ce«ta 13 Telefon št 244T (ponoči 1582). O K«. K Rokopisa se ne »raCaio. — Oeias do RAZPRAVA 0 PRORAČUNU Pri načelnem glasovanju je bil proračun sprejet z 268 glasovi proti — Psička odobritev jnstičnega in prosvetnega proračuna Beograd, 5. marca. p. Narodna skupščina je danes dopoidne zaključila načelno razpravo o proračunu z obširnim ekspozejem finančnega ministra, ki je reasuiniral potek splošne razprave Ln dal zagotovilo, da bo vlada upoštevala vse dobre predloge in inioijative ter v okviru danih možnosti in nadaljnjega razvoja gospodarskih prilik storila vse, da se javna bremena kar najbolj omilijo. Narodna skupščina je nato z manife-stantno večino v načelu izglasovala proračun ter takoj nato prešla v podrobno razpravo. Na današnji, seji so bili sprejeti proračun vrhovne državne uprave, proračun ministrstva za pravosodje in proračun prosvetnega ministrstva. V smislu sklepa poslanskega kluba bo podrobna razprava pospešena ter se bo nadaljevala tudi jutri in bo imela Narodna skupščina po tri seje dnevno vse tako dolgo, dokler ne bo končana razprava o proračunu, finančnem zakonu, smandmanih in ostalih zakonih. ki so v tesni zvezi s proračunom. Obširna razprava se je v specijalni debati razvila zlasti o proračunu ministrstva za prosveto. "MiI1 ministra Seja Narodne skupščine se je pričela da--5 takoj po 9 uri Po sprejetem zapisniku in odobritvi nekaterih manjših zaoev je povzel besedo finančni minister doktor Djordievič. ki ie v skoro enournem govoru podal resume splošne debate ter med drugim -Izvaial: Z največjo pazljivostjo 6em sledil govorom gospodov narodnih poslancev ki so fe v načelni razpravi o proračunu oglasili i. besedi Iz debate se da posneti, da >e je • itika giba'a pred vsem v dveh smereh. a en; strani so govorniki poudarjali, da so dohodki previsoko odmerjeni ter da je treba točno proučiti, v kolikor odgovarjajo stvarnemu položaju v državi m pla-cmožnosti naroda Glede uzda t kov se je z ene strani zatrievalo. da so še vedno previsoki ter da je potrebna še rigoroznej-ša štednja, dočim so bili draai mnenia. da so predvideni kredti nezadostni Na vse to moram izjaviti, da se je vlada trudila da sestavi proročun. ki bi kar najbolj odgovarjal stvarnim potrebam naroda m države Proračun ni previsok in vse Kar se je dalo, je bilo skrčeno. Znižani so bili 'ako dohodjci Kakor izdatki. Vlada ie upo-f-evala zmanjšano pači ki o možnost naroča in so dohodki strogo odmerjeni po re-. tatih prvih devetih mesecih tekočega :a Pri neposrednih davkih jc bil v teko-= m letu dejanski donos za 10 odst manj-od predvidenega a vlada je v predlogu 'oračuna ta donos znižala še za nadalj-t.jih 10 odst. Ali bo to znižanje zauosto-■iilo, se bo videlo šele od nadaljnjega razvoja gospodarskih prilik. Prav tako previdno je vlada postopala tudi pri odmeri izdatkov. Vse postavke so znatno nižje, kakor pa so bile predvidene v prejšnjem proračunu. Neomejeno znižanje p9 nikakor ne b; bilo v korist našega gospodar- i stva. ker je treba vedno upoštevati, da s« pretežni del državnih izdatkov steka nazaj v naše narodno gospodarstvo ter slutijo neposredno razvoju našega gospodarskega. kulturnega ;n socialnega življenja. Če bi se proračun še bolj znižal, bi to ne bilo več v skladu z našimi stvarnimi prilikami «n potrebami. Kar se tiče izrednih kreditov izjavlja v 'imenu vlade, da se izredni izdatki ne bodo i k dar pokrivali z rednimi proračunskimi dohodki marveč, da bo vlada za vsak izcedni izdatek iskala tudi izredni aonoiek. Vlčakuje se, da bo v teku proračunskega leta dokaj izrednih dohodkov, ^last /^Itd i.-;prtimembe taksnega zakona od Katerega se pričakuje višek dohodkov ?e okrog 100 milijonov Din. Ta dohodek bo zadostoval ya kritje tudi vseh povečanih izdatkov v smislu pooblastil finančnega zakona, rasti kar se tiče dotacij za banovine. Izdatki za kritje letečih dolgov so razdeljeni na o proračunskih let Kritje je predvideno v rednem proračunu resornih ministrov. Osnovna karakterist ka predloženega proračuna je štednja, ki se je izvajala na vseh poljih Težko je prerokovati nadaljnji razvoj gospodarskih prilik. Proračun je vseskozi realen in si je viada prizadevala sestaviti kar najjasnejšo sliko našega gospodarstva. Ko so državne finance pr šle težaven položaj zarad; ustavitve repara-cijskih plačil so bili potrebni nujni ukrepi. Vlada takrat ni čakala, marveč je brez odlašanja znižala proračun za 712 milijonov osebne izdatke za 2t)2 milijona in dosegla na ta način znižanje izdatkov skoro za eno milijardo. Vlada je tudi takrat hotela za vsako ceno ohraniti proračunsko ravnotežje in bo gledala na to tudi v bodoče. Finančni minister je nato prešel na valutno po.itiko ter poudarjal, da igra vprašanje valute važno vlogo v sedanji gospodarski krizi. Mi ne bomo rešili gospodarske knze v proračunski razpravi, pač pa je naša naloga da iščemo sredstva in pota. kako bi gospodarsko krizo čim bolj omilili Z nekaterih stran- se zatrjuje, da je prišlo de krize zaradi pomanjkanja denarja Po-manjkanie denarja pa dejansko ne obstoja. marveč ie samo navidezno. Tudi po-inanikanje denarja ni vzrok gospodarske *.rize, marveč samo njena posledica. Pri »5as obstoja kriza predvsem zaradi omaja* nega ravnotežja med potrošnjo in proizvodnjo, v neskladnosti cen agrarnih in industrijskih proizvodov. Prav za prav bi se moglo reči, da je glavni vzrok knze pri nas čisto psihološki, kriza zaupanja Temu problemu je treba posvetiti glavno pozornost. Z razumno finančno politiko. od.oČ-nirni ukrepi in dobrim gospodarstvom se mora zopet povrniti izgubljeno zaupanje Minister je nato obširno razpravljal o raznih ukrepih v zvezi s stabilizacijo dinarja in naglašal. da je I. 1928 to je pred stabilizacijo, znašal obtok bankovcev 4.5 milijard, dočim je danes ta obtok mnogo manjši Pri nas ni pomanjkanja denarja, le kanali, po katerih ta denar cirkuhra. so zamašeni Kriza zaupanja je izzvala tesau-riranje denarja, ki se je odtegnil javnemu prometu. To pa 6e ne da pobijati z nobenimi predpisi in z nobenimi spravnimi ukrepi. Zaupanje se da vliti samo s ore-mišljenim. resnim in treznim upravljanjem javnih financ Trgovinska bilanca je kljub vsem gospodarskim težkofam uravnotežena še pred letom je bila naša trgovinska bilanca za eno milijardo pasivna. Največjo skrb mora posvečati vlada plačevanju državnih dolgov v inozemstvu. Anuiteta za obrestovanje in amortizacijo državnih dolgov znaša poldrugo milijardo. Poleg vseb teb problemov posveča vlada največjo pozornost davčni politiki. Naša davčna politika je prav za prav politika razbremenitve in razumne prilagoditve dejanskemu gospodarskemu položaju in plačilni možnosti naroda. Kakor že znano, je vlada predložila Narodni skupščini vieč zakonov o cilju davčne razbremenitve. Sem spadajo predvsem zakon o spremembi neposrednih davkov, trošarin in taks. Proračun predvideva 20°/» znižanje čistega katastrskega donosa. Več se zaenkrat ni moglo storiti. Vlada se že delj časa bavi z vprašanjem žitnega režima in je na svoji snočnji seji pooblastila ministra za trgovino in industrijo, da predloži Narodni 6kupščini zakon o defmitivni likvidaciji žitnega režima, ki se mora izvesti tako, da bo zadoščeno predvsem težnjam pasivnih krajev, ki so bili zaradi visokih cen najbolj prizadeti, na drugi strani pa tako. da bo mogoče kar najbolj dvigniti naš izvoz Vlada bo upoštevala tudi pripombe in predloge, ki so bili v teku debate stavljeni gledp trošarine na vino in žganje. Skupščina je lahko prepričana, da bo vlada vztrajala na tei s-voji poti. ker se zaveda, da je treba narodu takoj pomagati. Smatram za svojo dolžnost, da pri tej priliki naglasi m. da bo vlada nadaljevala svojo dosedanjo, sicer konservativno, a zato zdravo, razumno, dobro premišljeno in odločno politiko. tako da lahko pričakujemo pozitivnih rezultatov. Narodna skupščina Je sprejela izvajanja finančnega ministrstva z dolgotrajnim in burnim odobravanjem. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik dr. Kum.v nudi zaključil generalno debato o proračunu in odredil glasovanje. Glasovanje Glasovanje se je vršilo poimensko. Skupščinski tajnik je pozival po imenu posamezne poslance, ki so nato glasovali »za< ali »proti«. Glasovanje je trajalo skoro celo uro. Ob 11. je predsednik dr. Kumanudi razglasil rezultat glasov m j a. Skupno je glasovalo 278 poslancev, Ln sicer za proračun 267, proti pa 1L Proti so glasovali dr. Gr-ga Andjelinovič, Stjepan Valjavec, dr. Fr. Gruber, Lovro Kneževič, dr. Ivan Lončare-vič, Ante Mitrovič, dr. Nikola Niklč, dr. Petar Nujič Alojzij Pavlič, Ilija Savkovič in Jovo Vojnovič. Majhno senzacijo je vzbudilo glasovanje poslanca laškega sreza g. Alojzija Pavliča, ki je glasoval proti proračunu, dastravno je predvčerajšnjim v svojem govoru pohvalil vlado, njeno delo in še posebej ministrskega predsednika živ-koviča. Narodna skupščina je sprejela tdd glasovanja z dolgotrajnimi ovacljaini. Tako zvana opozicija je bila precej osramočena, ker je ostala v tako neznatnem številu. Pričetek podrobne razprave Predsednik je takoj nato odredil pričetek podrobne razprave o proračunu. Podrobna razprava se vrši po posameznih re-sorih in posameznih poglavjih ter glasujejo narodni poslanci z vstajanjem. Najprvo je prišel na dnevni red proračun državne vrhovne uprave. ki obsega vrhovno državno upravo, proračun pokojnin in invalidnin ter proračun državnih dolgov. O tem proračunu sploh ni bilo razprave, ker se ni nihče prijavil k besedi in je bil ta del proračuna sprejet soglasno. Proračun ministrstva pravde Nato je sledila razprava o proračunu ministrstva za pravosodje. Debato je otvoril resorni minister g. Boža Maksimovič. ki je v svojem ekspozeju naglašal uvodoma, da je bil proračun znižan, v kolikor je sploh bilo mogoče. Proračun znaša 379 milijonov 147 027 Din ter je za 54.5 milijona manjši od dosedanjega proračuna Zlasti obširno se je baviJ minister z Izenačenjem zakonodaje, kar je tvorilo glavno delo tega resora v zadnjih treh letih Podrobno je naštel vse zakone, ki so bili izdani od leta 1929. dalje ne samo v področju tega resora, marveč tudi iz področja raznih drugih resorov. Novi zakoni so uveljavljeni za vso državo z izjemo nekaterih južnih pokrajin, kjer še ni izvedena potrebna orga- nizacija. Poleg že predloženih in sprejetih zakonov pripravlja ministrstvo še celo vrsto novih zakonskih načrtov ki so deloma že sestavljeni in bodo v najkrajšem času predloženi narodni skupščini, deloma pa se še sestavljajo in proučujejo. Tako je v sestavi zakon o izvenpravdnem postopku, zakon o razlastitvi fidej-komisov, državljanski zakon, trgovinski zakon, zakon o računovodstvu pri sodiščih ter še nekateri drugi zakoni. Državljanski zakon je v glavnem sestavljen in ga sedaj pregleduje še posebna strokovna komisija, nakar bo objavljen, da bo mogoča o njem kar najširša razprava. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je ba-vil minister z nekaterimi opombami govornikov v splošni debati ter med drugim naglasi! da kruh odvetnikov ni vedno tako zavidanja vreden, kakor se splošno misli. Upošteval pa bo vse iznešene kritike in opombe ter jih točno proučil. Ce se bo pokazala potreba, bodo tudi odvetniški honorarji primerno znižani Verska zakonodaja le ▼ glavnem že urejena, pripravlja »e Se zakon o med verski h odnošaji h. Nerešeno je še vprašanje konkordata. Sodnikii bodo po poteku zakonito določene prehodne dobe dobili stalnost, tako j da bodo lajko vedno neovirano vršlH svo-■ jo visoko funkcijo v službi država Neod-| visnost sodnikov je popolnoma zajamčena in ne sme bitii nikdar okrnjena. Ne sme pa biti tudii nikdar plot. za katerim bi s-e skrivali separatisti, marveč mora tritil to pozicija, na kateri stoje najboljši branite Ijti narodnega ln državnega edimstva. Zato prosi Narodno skupščino, naj sprejme predloženi proračun. Zbornica je sprejela zadnje besevte pravosodnega ministra z burnimi ovacijaml. V debatrt so povzeli besedo narodni poslanci Husej&n K a. d ič, Nikola S o k o 1 o v i č, Stjepan Bačič in Aca Dodič, ki so se bavi H predvsem s sodnimi prilikami v 8vo;'fth srezih ter se zavzemali tudi za znižanje odvetniških honorarjev ln sodnih taks. Pri glasovanju je bil proračun ministrstva za pravosodje soglasno sprejet. S tem je bila dopoldanska seja ob 13.15 zaključena. Proračun ministrstva prosvete Popoldanska seja se je pričela ob 15.30. V razpravo je prišel proračun ministrstva za prosveto. Prosvetni minister dr. Dragu-tin K o j i č je v obširnem govoru orisal položaj naše narodne prosvete, našega šolstva in smernice vladne prosvetne politike. Uvodoma je poudarjaj, da je osnovna smernica vladne prosvetne politike: čim več pismenosti in narodne izobrazbe ln čim manj fabrikacije intelektualnega proleta-rijata v naši državi (Burno odobravanje.) Leta 1918. sme imeli skupno državnih samoupravnih in privatnih osnovnih šol 5.610 z 11.064 učitelji in 65S 000 učenci. Danes imamo 8.618 šol z 20.243 učitelji in 1 milijon 316.000 učenci. V nepolnih 12 letih je torej naraslo število osnovnih Sol za nad S.000. Storilo bi se gotovo še mnogo več, če bi bile dane finančne možnosti. V toplih besedah je g. minister izrazil tudi priznanje učiteljstvu. Mnogo da misliti število srednja šoi Stanje, kakršno je danes, ustvarja veliko nevarnost, da bomo dobili sčasoma velik presežek inteligenčnega proletanjata. Ima. mo nad 200 gimnazij, poleg večjega števila verskih šol in nad 40 učiteljišč. Meščanskih šol imamo 173 državnih in 30 privatnih. V gimnazijah je 4.310 profesorjev in 80.540 dijakov, na meščanskih šolah pa nad 28.000 dijakov, tako da imamo skupno nad 120.000 srednješolcev. V taki stopnji gospodarskega razvoja kakor je naša država, ki je brez veleindustrije. brez veletrgovine, brez velekapitala in brez velepose-stev, sili vsa ta mladina v državno službo, a jasno je, da država tolikega števila uradniškega naraščaja ne more zaposliti. To je zelo važen problem, na katerega rešitev bo treba v najkrajšem času misliti. V cilju omejitve navala na srednje šole je bila tudi uvedena šolnina, pri čemer se je seveda upoštevalo sedanje gospodarske prilike in so plačevanja šolnine oproščeni učenci staršev, ki ne plačujejo letno nad 300 Din neposrednega davka. Drugi ukrep, ki ga namerava kraljevska vlada izvršiti, je redukcija gimnazij Toliko število gimnazijskih srednjih šol je za nas nezdrav lukeuz. Treba pa bo globoko proučiti vprašanje, katere šole bi B.lo treba ukiniti. Vsekakor se bodo šole reducirale šele po sklepu šolskega leta. Ministrski svet bo nato sestavil načrt na osnovi resnih kriterijev, pri čemer bo upošteval zgodovinsko vlogo posameznih šol, dobo njihovega obstanka in njihovo število v posameznih mestih. Narodna skupščina naj zaupa kraljevski vadi, da bo rešila to vprašanje kakor je v največjem interesu naroda in države. Kar se tiče superpro-dukcije inteligence na univerzah, moram predvsem ugotoviti, da je na naših univerzah vpisanih okrog 20.000 dijakov. Tudi tu se je pojavilo vprašanje, kam i vso to mladino, kako namestiti v državni administraciji 20.000 ljudi Kraljevska vlada je proučila vprašanje o redukciji m spojitvi posameznih fakultet ter vprašanje določitve omejenega števila visoko-šolcev, upoštevajoč obenem, da «o naša vseučilišča domovi, na katerih se oblikujeta naša nacionalna veda in jugoslovenska kultura. Računali smo, da bo treba reducirati 10 odstotkov našega vseučiliškcga učiteljskega Tisočkrat preizkušeni uspehi „Jutrovega" malega oglasnika priporočajo, da se ga ob vsaki dani priliki p o služite• Danes 468 ponudb in povpraševanj. osobja. Upoštevati moramo, da ima zagrebška univerza 114 rednih profesorjev, ljubljanska 88, o beograjski niti ne govorim. Toliko število profesorjev je morda primerno za normalne razmere, današnji položaj pa nikakor ne dopušča, da bi mogli vztrajati pri tolikih učnih močeh. Narodno predstavništvo je že imelo priliko, da se bavi z vprašanjem našega šolstva. Pokazalo je veliko razumevanja za današnje razmere in vem, da se bo zavzelo za interese države in naroda. S tem zaključujem svoj govor in prosim, da Narodna skupščina potrdi proračun prosvetnega ministrstva. Narodna skupščina je priredila ministru viharen aplavz. V debati *o govorili med drugimi narodni poslanci Alojz Pavlič, dr. Fsdor Nikič. Janko Bar-le, dr. Ferdo Šega. dr. Bogumil Vošnjak, dr. Gavro Szanto in dr. Štefan Kraft. Posl. g. Janko Barle je poudarjal, da težki milijoni, ki jih dajejo žuljave roke našega naroda za prosveto. donašajo bogate sadove. Toda ne samo država, tudi občine morajo doprinašati za osnovno šolstvo velike žrtve, tako na primer samo občine dravske banovine letno nad 18 milijonov. V sedanjih časih hude gospodarske stiske teh bremen ni mogoče več prenašati. Zato naj se zakon o narodnih šolah izipremeni tako. da bo občinam odvzeto to veliko breme. Govornik se zahvaljuje ministru prosvete, da posveča vzgoji mladine toliko pozornost. Ljudska prosve- ta ni toliko odvisna oa števila šol, kakor od tega. kako vzgajajo šole mladino No gre toliko za kvantiteto kakor za Kvaliteto. Moralna stran šolske izobrazbe je prav tako važna, kakor materijalna. Posl. dr. Bogu mil Vošnjak ;e poudarjal, da prosveta ne sme biti birokratska, marveč nwa vzgajati pred vsem značaj ia srčno kulturo. Bister in nadarjen je naš narod, manjka pa mu vztrajnosti, značajno-sti in srčne kulture. Če se bo dvignilo še to. potem bo prekosil vse druge narode. Ljudsko prosveto je treba postaviti na moderno osnovo. Potreben je zakon o narodnih knjižnicah, na Češkoslovaškem imajo danes že nad 15.000 občinskih knjižnic, pr! nas pa sloni vse to samo na društvih tri privatni inicijativi. Onozarja na vzglede nekaterih sosednih držav, ki razvijajo silno kulturno propagando s političnimi cilji Govornik predlaga, naj se ustanovi na beograjski univerzi katedra za slovenski jeztk in literaturo. Dosledno se mora tudi v prosvetni politiki izvajati jugoslovenska orv-jentacija. Tudi v dravski banovini je še vedno polno predsodkov in nerazumevanja za velik* jugoslovensko idejo. Glede predloga o izmenjavi dijakov med slovanskimi univerzami se mi zdi mnogo bolj potrebno, da se izmenjavajo dijaki v okviru naše držav« med Beogradom. Zagrebom in Ljubljano, da ee bomo najprej spoznali med seboj in iel* potem iskali poznanstva izven mej. Po zaključeni debati je bil prorafnn prosvetnega ministrstva sprejet ekoraj soglasno. Seia je bila ob 21. zaključena. Proračunska razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne ob 9. Na dnevnem redu j* mininstrstvo zunanjih zadev. Nejasen položaj na Daljnem vzhodu Japonci še vedno izkrcujejo čete - Manjše praske in ka- nonade London, 5. marca. AA. Reuter poroča: Položaj v šanghaju je sedaj sledeči: Vse kitajske čete so zunaj, japonske pa znotraj 20 kilometrskega pasu. čeprav se še ne more reči, aii velja to tudi za ojačenja, ki so bila te dni izkrcana v L miru. V splošnem 60 sovražnosti prenehale; le ▼ krajih, kjer so kitajske in japonske čete v tesnem kontaktu, prihaja zdaj pa zdaj do prask, posebno v sektorju Nancianga. V skladu z navodili Društva narodov anketni komisiji so odšli uradni delegati nevtralnih držav, ki imajo svoje posebne interese v Šanghaju, na teren, da tam prouče položaj. Na današnji dopoldanski seji splošnega odbora Društva narodov je generalni tajnik Drummond sporočil, da je vlada Ze-dinjenih držav naročila ameriškim vojaškim in pomorskim poveljstvcm ter svojim civilnim zastopnikom, naj deajo roko v roki z oblastmi prizadetih držav ▼ duhu resolucije skupščine Društva na^ pcuov. Ko je predsednik Hvmans otvoril generalno debato, je vstal kitajski delegat Yen in izjavil, da so Japonci izkrcali nadaljnjih 35.000 mož. ki so jih pripeljali na osmih križarkaih, da obkolijo 6edanje kitajske postojanke. Japonski delegat Sat o je odločno zavrnil Yenove navedbe, češ da ni na Kitajskem nič več kakor 40.000 japonskih mož, ter demamtiral, da bi bili Japonci izkrcali nadaljnjih 35.000 mož. Svaril je skupščino, naj ne veriame krivim navedbam, ki se širijo v listih. Prerekanje med japon«k!m in kitajskim delegatom je končno zaključil predsednik Paul Boncour z izjavo, da bo Društvo narodov črpalo od sedaj naprej svoje informacije od angleških, francoskih in drugih mornariških in vojaških atašejev v Šanghaju. ki bodo brez dvoma zanesljivejše kakor dosedanje. Nasprotujoče si vesfl Šanghaj, 5. marca. AA. Vkliub demanti-jem japonskega glavnega štaba trdijo ki- tajska ttradna poročila, da so japonske 6et» napadle v sektorjih Kinting in Tajitsang ia da so japonska letala bombardirala Kujin-san. Tudi nankinška vlada izjavlja, da premirje dejansko ne obstoju Kitajsko prebivalstvo v Šanghaju je zelo vznemirjena Osebnosti iz krogov nankinške vlade izjavljajo, da ni še pričakovati miru in da j« kitajski narod pripravljen prevzeli raje še tako težke žrtve, kakor pa da bi pristal na nesprejemljive japonske zahteve. London, 5. marca. AA. Reuterjev dopisnik poroča iz Šanghaja, da se čujejo streli z utrdbe Vuzu.ng v smeri proti Liufoju. V nasprotju s tem pravijo vesti japonskega izvora, da danes ni prišlo nikier ao bojev, Šanghaj, 5. marca. AA Vrhovni poveljnik japonskih čet v Šanghaju general Si-rakava demantira vest, da bi bile kitajske čete ponovno zavzele utrdbo Vuzung. Šanghaj, 5. marca. č. Iz kitajskega vfra se poroča, da je nastop kitajskega generala Fenga na fronti spremenil položaj v korist Kitajcev. Kitajci so znova izvoj-evali postojanki Liuho in Sičijung. ki so m pred dvema dnevoma zasedli Japonci. Nanking-ška vlada namerava organizirati silno obrambno vojsko, ki bo štela 200.000 ljudi in s katero nameravajo prepoditi Japonce t kitajske zemlje. Pu Yi odklanja vazalstvo London, 5. marca. AA. Bivši kitajski sar Puyi je odklot.il predsedstvo Mandžurije. Rusija za teritorialno nedotakljivost Kitajske Moskva, 5. marca. AA, »Izvestja« odločno nastopajo v daljšem članku proti japonski imperialistični politiki zoper Kitajsko ter naglašaio, da se Rusija sicer r spor ne bo vmešavala, pač pa bo branila teritorijalno integriteto Kitajske. Srdita volilna borba v Nemčiji Ogromna propaganda narodnih socialistov - 120.000 zborovanj z vstopnino Berlin, 5. marca. g. Propagandni aparat narodnih socialistov deluje z nezaslišanim pritiskom. Berlinske ceste so posejane i narodmo-socialističnrimi letaki in tudi zad-no Be>r1inu Poučita je spričo teh zborovanj v strogi orinrav-lienosti Dosedaj ie imela največ pos'<« » taicozvanimi kolonami mazačev. ki noč za nočjo krožijo po cestah in lenijo volilne letake svoie stranke in mažeio pozive nasprotnih strank. V nreteVi noči ie polici« aretirala nič manj kot 130 članov teh ma-zašddh kolon. K Ma$arykovi 82-letnici Pretekli teden je bila v Pragi, kakor smo že včeraj poročali, otvorjena razstava časopisov in revij s članki, v katerih je inozemstvo proslavljalo predsednika češkoslovaške republike T. G. Ma-sarvka ter mu ob njegovi osemdesetletnici dalo mednarodno priznanje odličnega domol juba, modrega državnika, uspešnega politika in plemenitega človeka. Predsednik Masaryk, ki dopolni jutri 82. leto svojega življenja, je v resnici tako jaka osebnost, da njegov jubilej pred dvema letoma tudi v svetovni javnosti nikakor ni mogel ostati neopažen. Pred kakim: 20 leti je bilo češkoslovaško ime v neslovanskem svetu skoro popolnoma neznano, Masarvk pa je z osvo-boienjem svojega naroda zasigural novi državi častno mesto v vrsti evropskih držav in ji preskrbel uše zaokrožitve ceste pri Neradovi hiši v Aškerčevi ulici j« občina odstopila lastniku 56 m* sveta, pndobila pa ga je v zameno 79 m1. Prošnja tukajšnjega krajevnega odbora Uduže.nia vojn-h invalidov za dovoljenje postavitve provizorične bs rake za pisarno pri Rebko-vi hišn na Mariborski cesti se odloži do izvedbe novega regulnčnega načrta. Odkloni ena je bila prošnia Hotelske družbe za povračilo stroškov za nove robn:ke o-b hodniku nred hotelom »Evropo«. Odkloniena je bila tudi p-ošnja trgovca Zanggerja za dovolienie posti vi t ve bencinskih črtw.!k pred gostilno »Bran.ibarom« in pa ob Kapucinskem mostu, ker se že nahajajo javne črnalke v neposredni bližini teh mest. Po daljši debati, v kate_o so posegli gg. Vo-glar. dr Vrečko, Posavec, dr. Hrašovtc, dr. Kalan rn Sterm-ecki je bila od'V>žena zadeva otvoritve javne ceste med Ljublian-fko cesto mimo »Nove krone« do Y'oa je bilo 9 prošenj V davčni odbor so bili za nadaljnjo dobo 3 let iz vo'i eni d^edan ji člani dr Ka'an. Lee.nik in Fazarinc V gradbeni odbor, ki pa predvideva novi gradbeni zakon, so bili i z vrvi jeni gg. dr. Flais. inž Marek in dr Skoberne. Poročilo tržnega odseka je podal g. Do bovičnik Odklonjena ie bila prošnja žalske občine za dovolitev dveh velikih kra-ma-skih sejmov Sklenjeno je bilo da zaprosi mestna občina za podelitev konces;je za izvajanje sezonskih voženj od 1 junija do V) septembra med Šmartnim ob Paki in Logarsko dolino. Za šoisko-ku!turni odsek i« poročal šol-cka upravitelj g. Voglar. Ljudskemu vse- učilišču je bil odobren brezplačen električna tok. Poslopje bivšega otroškega vrtca ob Dečkovi cesti v Gaber ju bo ren ovirano, prazni prostor ob poslopju pa bo preurejen za otroško igrišče. Na tajna seji je bilo rešenih več pravnih m personalnih zadev. Prihodnja seja. na kateri bo podano poročilo personalnega odseka in se bodo vršile dopolnilne volitve v odseke, bo v petek 18. t. m. Manifestacija grško-jugo-slovenskega prijateljstva Orško-Jusroslovenska liga * Atenah Je prošl; teden sklenila, da v znak priznanja in hvaležnosti grškega naroda postavi pod Akropolo spomenik srbskemu narodnemu voditelju Karadžordžu, kj se ni boril le za svobodo svojega naroda, marveč je znatno podprl tudi delo za osvobojenie Grške izpod osmanskega jarma. Predsednik Lige, bivši minister Kofinas je utemeljeval sklep društva, poudarjajoč tradicionalne prijateljske stike, ki so nekdaj spajale oba naroda in spomenik velikemu srbskemu voditelju naj da tudi vidnega izraza temu prijateljstvu. Nekoliko mesece-v prej je beograjski občinski svet na svečani seji sklenil razpisati nabiranje prispevkov za spomenik grškemu narodnemu junaku Konstantinu Rigasu iz Fere. ki je 1. 1798. umrl mučeniške smrti v beograjski trdnjavi. Rigaš, ki je bil po rodu Tesalec, je dve leti pred svojo smrtjo ustanovil na Dunaju tajno zvezo balkanskih narodov proti Turkom. Ko se je vračal domov preko Trsta, pa so ga avstrijske oblasti prijele in izročile Turkom. Beograjski paša je Rigasa obsodil na smrt in ga dal natakniti na kolec. Grkom je spomin na prvo žrtev osvobodilnega pokreta svet in v njem vidijo mučenika in borca za svobodo balkanskih narodov. Obe manifestaciji predstavljata važen čin v zgodovini Grkov in Jugoslovenov. Gršk narod postavlja Karacftordžu v eno vrsto z velikimi filheleni, z lordom Byronom in ostalimi ter ga tako označuje skoro za svo-iega narodnega junaka, kakršni so bili Ko-lokotronis. Karaiskakis, Mavromihalis in drugi. Veliki srbski narodni voditelj je bi! tudi pravi član grške obrambne organizacije »Filiki Hetairia«. ki je delovala za zru-šenie turškega gospodstva na Balkanu. Tudi v Atenah je razpisana zbirka darov za Karadžordžev spomenik pod Akropolo in z razpisom se naglaša. da bo na starih zidovi beograjske utrdbe skoro vstal kip junaka Rgasa; grški narod se mora zato oddolžiti bratski Jugoslaviji in na mestu stare grške slave postaviti spomenik velikemu priiateliu Grške, slavnemu srbskemu junaku Karadžordžu. Poziv Grško-jugoslovenske lige Je objavilo vse grško časopisje in s priznanjem pozdravilo njeno pobudo. Listi pišejo, da bo odkritje spomenika utemeljitelju jugoslo-venskega vladarskega doma dalo pravega izraza čustvom prijateljstva, ki ga ie gršk narod gojil do Jugoslavije kot zveste in junaške sobojevnice v stoletnem in šele nedavno uspešno zaključenem boju proti Turkom. Zakaj so kinematografi | ustavili predstave Ljubljana. 5. marca Z daneSnJHin dnem sta ustavila v '^Jub liani obratovanje kinematografa Ideal in Ljubljanski dvor, istočasno pa je prenehala s predstavami tudi večina kinematogra fov po drugih krajih Slovenije in vse države. Danes je namreč stopil v veljavo zakon o prometu s filmi, ki je bil objavljen 5. decembra 1931 l.n je bil eden zadnjih zakonov, »prejetih še pred sestankom Narodne skupščine Ta zakon vsebuje nekatere določbe, ki so vsaj za enkrat v praksi ne izvršljiv«, predvideva pa obenem tako visoke globe, d» zlasti za manjše kinema tografe ni preosta^alo drugega, kakor da ustavijo obratovanje. Temeljna ideja, s katero »o nov\i zakon utemeljevali, je sama na sebi gotovo dobra ln simpatična Vsi pri nas predvalani filmi so tuiega izvora Domačih zabavnih filmov sploh nimamo, poučnih in drugih kuiternib filmov pa le neznatno količino in še to na žalost z redkimi Izjemami prav slabe kakovosti Ker nas je premalo in smo gospodarsko prešVbki, da bi se mogla razviti privatna filmska industrija, nai bi državna intervencija nomogla. da dobimo vsaj nekaj domačih filmov. K talci intervenciji se .ie odločilo že mnogo držav deloma i z gospodarskih, deloma \i državnih ta naoijona'nih razloeov. Pri nas naj bi to Intervencijo uredil filmski zakon od 5. de cembrfi. Na žalost pa se Je pokazalo, da kakor pri žituem režimu tudi pri filmskem zakonu njegovi sesiavIjalci niso dovolj proučili vseh posledic ln ne dovolj upoštevali de janskij razmer. Zakon zahteva, da mora vsak razpečevalec filmov spraviti v promet na 1000 m uvoženega filma najmanj 70 m domačega filma enake vrste, torej nemega ali zvočnega, ali pa plačati 100 Din za vsak meter zvočnega ln 50 Din za vsak meter nemega filma Ker domačih zabavnih filmov nimamo, pride v praksi do veljave le plačilo, lic bo seveda filme znatno podražilo. Hujša za vse 'kinematografe pa Je nadaljnja zahteva zakona, da &e mora pri vsaki predstavi predvajati najmanj 10% kulturne sa filma to da mora biti od tega ravno polovica domačega. Ta poslednja določba ie očividno pomota avtorja zakona, ki je hotel bržčas reči, da mora biti najmanj polovica kulturnega filma domačega izvora Toda zakon je zakon in se da korigirati le z novim zakonom, za enkrat pa velja, kakor je zapisano. Obe določbi pa sta teh nično neizvedljivi Mnogi filmi so že sama tako dolgi, da ne prenesejo že podalušanja; moralo bi se zato najmanj omogočiti kom-oenziranje na ta način, da bi dotičnJ kino pač drusič predvajal več kulturnega filma Zahteva, da mora biti ravno polovica kultu rnesa filma domačega Izvora, pa Je neiz-vršljiva, ker je nemogoče filme proizvaiatu v točno na metre določeni dolži.ni, ta tudi zato. ker še vedno niti kulturnih filmov n-imamo domačega izdelka toliko, kolikor bi jih rabili za vse kinematografe v drža-vL Zakon ne predvideva nikake možnosti odkupa od te obveze pač pa določa za nje no neizpolnitev visoke kazni, najmanj 6000 dinaruev. Ker zahtevam safcona ne more zadostiti, se je večina zlasti omtrjših kimomatografov raje odločila ustaviti predstave, kakor pa riskirati tako visoke globe, te! Jih noben kino n« bi mogel prenesti. V četrtek se je 0 tej stvari vršil v Zagrebu Izredni občni 1 bor aveze kinematografov, tel Je sprejei daljšo resolucijo ta Jo poslal prizadetim čl-oltelj«u. V resolucij opozarjajo tu*M na aedosiatfca v pravilniku o iitoslcl jenzun ter na razDe točke v novem taksnem zakonu ta v amandmanlh k finančnemu zatonu. Vsi vsebujejo mnoge določbe, tel bi ograiale obstoj večine kinematografov ako bi se u velja vJ le. Tragična smrt starega posestnika Novo mesto, 5. marca. Posestnik Franc Medic s Toplega vrha pri Črmošnj cah je zmrznil, ko se je vračal domov z dolge poti, katero je napravil v skrbeh za svoje prihranke. Imel je spravljena dva tisočaka in ko je slišal, da morajo biti tisočaki žigosani in da je zato že skrajni rok, se je v ponedeljek zjutraj napotil na pot do železniške postaje Semič, od tam pa z vlakom v Novo mesto. V mestu je bankovca že v prvih popoldanskih urah zamenjal, potem pa se takoj po-dai peš proti domu. Po večurm naporni hoj4 po snegu in ledu se je močno utrudil. Da bi se okrepča'!, je popil nekaj vina. ki ga je nosil s seboj. Pozno v noči je z največjim naporom hodJ skozi vas Seč, v gozdu med to vasjo in Novo goro pa je popolnoma omagal. S seboj je imel ročno svetiljko. katera pa mu je najbrž ugasnila v gozdu. Drugo jut-o je posestniška hči Marija Zabkarjeva, lei je oila na pofiu iz Seč v Čnmošnjice, našla nesrečnega posestnika ležečega ob gozdni poti. Poklicala je neke vaščane. ki pa so vsi takoj uvideli, da je nesrečnež že več ur mrtev. Okrog njega je ležalo več uporabljenih u"i^a'ic in iz tega se sklepa, da je medtem, ko je urejeval svojo svetiljko. ves izmučen obnemogel in za večno zaspal. Nc-sreoni posestnik ie imel pri sebi ves den?r, ki ga je bil dobil pn izmenjavi in drobiž, ki mu je ostal od 30 Din. katere je bil vzel s seboj na dolgo pot. Nesrečnega moža so pokonal' ob veliki udeežbi faranov, ki vsi obžalujejo njegovo tragično smrt. Smrtna nesreča nri vo?nfi Guštan]. 5. marca. V četrtek »e Je pripetila v okolici nuda nesreča, ki Je zahtevala življenje komaj I9-Ietnega Krivograda Toneta iz Guštanja. Mladenič je služil za hlapca pri znanem lesnem trgovcu na Prevaljah. Zjutraj se je napotil s parom konj na Strojno po les. ki ga je vozil gospodarju. Ko je ime! voz naložen, se je pričela usodna vožnja navzdol. Gozdna cesta Je zelo slaba in je bila vrhu tega še zledenela. Na nekem ovinku, ki je znan kot zelo nevaren, se je voz zdaici preobrnil k dvema ielšama Fant ie naibrže hotel voz obdržati, kar ie bilo zanj usodno Voz se je zvrnil in mu je v pravem pomenu besede zdrobi' prsni koš Ce ne bi bilo na nevarnem mestu omenjenih dreves, bi se bil voz s konji vred pre-ko talil po strmini i dolino. Za pomladno zdravljenje CRčenJe krvi ln proti slabi pretm\1 uporabljajte na£ uacijonaini produkt FJL A XIK M A - ČAJ Ilaloovec Pravi samo v zaprtih ln plombiranih zavojčkih z napisom Izdelovalca* Lekarna Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana Odobren« p* Min- »o*, po i. L aar. »dr mu. pooina *n«Ak> brez zaslužka, J« seveda r zelo težavnem položaju, zlasti še, ker nihče ne ve, sdaj bo mogla tovarna zopet pričeti z delom Po Kaimnlku se širijo neutemeljene govorice, da je tovarna ustavila obrat zaradi pomanjkanja električnega toka in da bi morala odpovedati mestu luč, ako bi hotela še nadalje obratovati. Zato da se Je raje odločila za odpust delavcev. Informirali smo se o tem ta smo bili caprma ▼ sfcladSSčn preeeJSn^c zalogo rudiništeih razstreliv. Ker se '.a hitro pokvarijo, smodnišnica ne sme kopičiti srvojiih zalog preko določene količine Pričela pa bo z delom taKoj, kako: hitro bodo prišla nova naročila. A do tedaj tx mogla sprejeti nazaj na delo samo 30 naj revnejših delavcev, ki imajo večje družin* in nimajo nikakih Izgledov za zaslužek Ti bodo nastopil! dc;lo že v torek ali sredo. Prepričani smo, da bo uprava tovarne storila, kar bo v njenu moči, da čimprej vzpostavi obratovanje 1m pripomore hudo prizadetemu delavstvu do potrebnega zaslužka Kakor nam poročajo Js B^sra^a. Je narodni poslanec g. Aatoo Cerer. ki Je bil o ustavitvi obrata v kamniški smodilfenlcJ brzojavno obveščen, takoj Interveniral pri pristojnih ministrstvih; dobil je obljubo, da bo storjeno vse za nadaljevanje dela v ejnodalšnioL Domtato, S. mai ca Gospodarska kriza, Jti Je zlasti v našem tadustirijskeun kraju nad vae občutna, zahteva ved.no nove žrt-ve. V Količev«m pri Domžalah bo v ponedeljek 7. t. m prenehalo obratovat« eno naAih največjih podje-OtJ ▼ papirni strokd, Bonačeva tovarna papirja ta 'epenke. V podjetju Je bilo desle) zaposlenih 1-60 delavcev, od katerih Jih bo od ponedeljka dalje samo še 40 pridržanih v obratu za nadzorstvo ta čiščenje. Osla-lih 120, od katerih je polovica žensk. Je odpuščenih na brezplačni dopust. Skupno je, vštevši družinske člane, bridiko prizadetih okrog 400 ljudi, večinama revne baj-tar&ke družine iz Količevega, Vira, Doba ta ostale okolice. Tovarna je prisiljena ustaviti dbrat zaradi pomanjkanja Diročil Podjetle Je e'e-de na bedno »tanje delavstva dolgo odlašalo z ustavitvijo obrata, vendar pa Je zdaj bilo k temu prisiljeno s ponolnim izo-stanuom naročil. Doslej Je podjetje imelo svoja tržišča po vsej Jugos'avljl, zdaj na so skladišča polna. Novega odjema ni prav afkakega ta lastništvo tudi! ne more nikjer lobiti potrebnega kredita Senovo v pričakovanja Rajherburg. 5 marca Polo8aJ med detavstvom na Senovem Je povsem miren. V »nlošni potrtosti se delavstvo kakor tudi vse ostalo prebivalstvo nadeja, da bo vsaj Intervencija SPmovske denutacije v Beogradu rodila kaj uspeha Obubožanje Je popolno, ker se Je noložal zarad.i odpustov ta omejevanja delovnih dni slabšal vsa zadnja leta. 2>e doslej so bili odpuščeni skoro vsi oni rudarji, ki ima'o dom, tak', da so sedaj s sniošno odonvodjo nrizadeti sami go),1 proletarci v koloniju. ki nimata prav ničesar za rvr<^ivllanie ln nikakih izgledov na zaslužek Kmetijsko prebivalstvo v vsem tem okolišu je v snVršnem zelo revno. O kaW trgovini z l^nm že nekaj l«-t ni s'edu več, a vinskega nrl-1e'ka tudi na mogoče vnovčitl za nobeno ceno. Enako potrti kakor ruda rti sam 1 so obrtniki, ki so fcnvestlTal! svoje prihranke ta se tudi! zadolžil, da W si za?otr>viy obstanek na Senovem Zdaj Mm Je odrezan vsak dohodek ta ne morelo niti WrMrtatJ zaostankov med dolžniki Zato Je iskrena želja ta ži-vU^niffka notreba vse okolice, da b>1 se doseeel prekH? napovedane ustavitve dela v premogovniku. Obupen brezposel- nih stek*ar«ev Hrastnik, 5. marc. Posledice br«t)Ofetao»tl naših stek'ar 1ev se zelo hudo občutita no vsem krata Od borze dela bo doblM steftiartf — na niti ne vsi _ pod no ro za tri tedne, brez dela "»a so sedal Se sedem tednov Od mvHet<*> ki Je ob!Jub'1o nodniratl brezrvosetae v 1«+* meri kakor borza dela. na Je p od nore- le malo Borza dela Je izdala že okroiho-v,ia druZin Ko se je deputaeija rrnllA, »o se vsi pra.v discipliniramo razšli. V hudi stiski hodijo čian-l st-edriarrfMI* družin v okoliške kmečke vasi proeH živ eža in se doma pohvalno tzražajo o kP3i prebilra!stvu, ki čuti z njimi ln Jih no pušča od niše praznih rok. Za DrJho'l»naiki jam-6ijo pri tem za popoln mir tn red. Velik shod na Jcsesdcah Jesenice, 5. marca. Sinočneijn ihoda v Delavskem domu se je udeležilo veliko Število delavskih žen in hčera. Govorniki so opozarjali na katastrofalne posledice, ako bi Kranjska mdi*« strijiska druž-ba ris ustavila obrato\ aji jo, saj bi priiio na ta način ob kruh nad 10 tisoč ljudi. Nastopali so ostro tudi proti inozomcein. ki so brez potrebe zaposleni v tovarniških obratih čer>rav bi skoro vse njihovo delo laliko opra-vlja i domačini Davi so deiav.ske žene poaiovilc dcJiioi»» 6tracijo proti iuž. Rekarju, od katere^* zahtevajo, da ne sme priti več v tovarne, temveč naj odpotuje z Jes^ic. Deiev&rvo samo varuje prej ko slej popolno dihcipli-no. Jutri sc bo vršil velik delavski na katerega »o povabljeni tudi zastopali! Delavske zbornice Lep uspeh naših Sokolov v Štrbskein Flesii Strbske Plešo, 5. usiroa. V Ckvlfo varLiike je vT-al tetk na 18 km- T1*-dii v bej disorplina so s« naid tekmovalci kljiuib zelo hudd k-ookurenci prav časuio odrezaii. Raz>uiltatii tekmovanja na tS km r L razredu s>o bUi: Pr-n je bil Coh MusriS r ia^ 1:18.15. Joško Jan^a je prispe! kot »cJ nI na cilj v času 1:24.15, usini Smolej v 1:24.59 De-veri je bil Lakota v 1:37.29 Na startu s« je prijavilo 131 tekmovalcev. Tekmovanje ciam na S kiu: startoio )e 33 tekmovalk. Prva jc prispela na cilj Polja-kiitrija PoJankovna v času 25.21, d run a Loi-ko\a v 28:02, štirinajsta pa Lebarjeva r 33.19. Pr: obeh tekrnr.ih j« b:ila huda konkurenca, tekmovanje je precej oviral sn-ci-nJ metež. VčoraJ 9C j« vršil mrr.& m tri kilometnc, na katerem j« startalo 62 tekmovalcev. Prvi jc prispel na cHj znarm interna cii'orii-ilec Feistaucr v 5:45, dvanajsti je bi.l Lakota v 6.47, št rrnajsti Smolej T 7:10 in petnajsti Raubekar v 7:14. Vremensld pregled Po dolgih tednih »e j-e vremensika srtiTa-crija ven-dar enkrat temeljiteje spremertiia. Veliiiki anticiklon, ki se je držal nad mesec dni nad zapadno in severno za pad.no Evropo ter odrival vse denrosiic, ki bi mogle napravici konce naši zimi, od naših krajev, je p-opadel. Pnav za prav se ie samo prestavil počasi im sicer na vzhod, kjer je danes p^K]st\if>m visokega zračnega tlaka vsa Rusija S tem s>e je nanravil nro-stor za pot atlantskim depresij« m. kar na na šele prinese možnost nraveca jiažnega vremena. kar bi pomenilo konec zime. Ob koncu tedna je že prevladaJa zapndna zračna struja, toda dosedaj je zavzela ;ele višine. do tal po ravninah še nn seg-la, zato intenzivnejše odmeke še ni bilo. Da je to že končni k«*"1«*: zimskem mraza, bi bilo opasno prorokovata. Tjakaj na-d Rusijo vlada še prava ziina. snežna ode;a je še debela in mraza jmajo še do 31" C pod ničlo. Kakor hitro se ustali zooet depresija nad Sredozemskim morjem v naši bližini, pa se sproži z<*pct burja »n nam navleče mrzleca ni^kc^a zraka, kako*- s>i ga prav gotovo ne 'elimo več. Kolikor močnej še depresije mvšlie Fvrorni Atlantski ocean, toliko manj bo mogel ruski zrak posedati k nam Zaenkrat pa ni gotove?« še nič, razen da moramo računati t veliko večjo spremenljivostjo vremena tvmv> do sedaj. Zagrebška vremenska napove«] n dane«; Lahko oblačno, precej stalno, nekolik* bolj tonlo. — Dunajska vremenska napoved m nedeljo: Vreme se bo za kratek čas zjasnilo: pozneje se bo zopet poslabšalo in najbrž prineslo tudi padavina. "S B Nove zanimivosti is naše pelitisae zgodovine V najnovejšem zvezku »Letopisa Matice Frpsket je Milan Jevtič objavil odlomek iz študije, ki jo piše o Mihajlu Pupinu. V tem odlomku obravnava PupLiovo delovanje na pariški mirovni konferenci in navaja nekatere podrobnosti, ki utegnejo zanimati tudi našo javnost. Posebej omenjamo one, ki se tičejo slovenske zemlje. Profesor Columbijske univerze Mihajlo Pupin, znan po širnem svetu kot prouče-vatelj električnih pojavov in izumitelj, je r.ajprej koristil svoji ožji domovini s tem, «a je predsednika Wilsona in državnega tajnika Lanoinea prepričal o srbskem značaju onega dela Banata. ki so ga zavezniki namenili Romuniji in je tako socdločil njegovo dodelitev Jugoslaviji, s čimer je bilo to sporno vprašanje rešeno pravilno in pravično. Mihajlo Pupin na vrta svoje vilo pri Norfolku Ko se y na pariški mirovni konferenci pojavilo usodno vprašanje londonskega palt-ta, je Nikola Pašič brzojavil po profesorja Pupina v New York, ker je dobro vedel, da bo le-ta s svojim! tesnimi zvezami s predsednikom \Vilsonom in z drugimi vpliv-r.lmi Američani in z ugledom, ki ga uživa v ameriški javnosti, dosege! marsikaj pri ameriški delegaciji, česar drugi ne bi moji.. Zedinjene države so takrat edine imele proste roke zato so se lahko angažirale r.a jugoslovensko stvar, ki je bila stvar pravičnosti. Pokazalo se je. da J« Puplnovo sodelova-cje ni mirovni konferenci bilo zares dragoceno. Pupin je takoj prispel v Pariz, kjer f.a je dr. Trn m bič natančno in podrobno sezrarrl z našimi problemi. Pupin je nato spisal krasen memorandum o vprašanju Dalmacije, Istre in Slovenije in ga 19. ap-r la 1919 izročil predsedniku WiIsonu. Uči-r.ek Pupinove spomenice je b!l presenetljiv, še dan prej je bil na mirovni konferenci tak položaj, da bo londonski pakt uveljavljen v celoti. Tedaj oa pošlje Wilson Pu-f rtu v botel. kjer je stanoval, svojega majorja, ki mu je dostavil neki spis in dejal: >To jo izjava, ki jo bo danes predsednik Wilson objavil v pariških večernih listih. Predsednik želi. da jo prej prečitate !n poveste svoje mnenje, ki ga želi slišati kar rd :mene.« Pupin ie izjavo prečital in vzra-deščen dejal majorju: .Povejte g. predsed-r:ku, da od Lincolnovega govora 1. 1883. do današnjega dne nisem prečital ničesar, kar bi mi tolikanj ugajalo kakor ta sgo-dovnska predsednikova izjava...« WiJson je v svoji fzjavi poudaril, da n« priznava londonskega pakta. To stališče je Jugoslaviji rešilo Dalmacijo. Ko sta malo nato Pupin in dr. Tresič-Pavičič srečala dr. Tmmbiča in mu povedala veselo novico, je prebledel od presenečenja in n! mogel spregovoriti niti besede. Tudi Pašiča ie globoko gani! nenadni preokret. Malo pozneje so ameriški strokovnjaki povedali Pupinu. da sta Anglija in Francija pristali na odstopitev blejske kotline Italiji. Profesor Duglas Johnson je oovedal Pupinu. da je celo predsednik "VVilson pod-p sa! do lični zapisnik. Prof. Pupin je delal: ».S tem bodo Italiji odprta vrata, da vdr" v Jugoslavijo, kadarkoli se ji zljubi, ker je tu najlažje prodreti iz Italije v Jugoslavijo.* Profesor Johnson Je Hpoklical na telefon Wilsona. mu sporočil svoj razgovor s tovarišem Puplnom in sam potrdil, da ima Pup-n prav. Predsednik Wiison je takoj pozval na telefon starega Clemenceaua. mu razložil zadevo in sooročil, da preklici j je evoj podpis na dotičnem zpoisniku. Tako Jo Jugoslavija dobila Bled z okolico. Ko je r-\ to izvedel slovenski delegat Rybaf, se je razjokal od veselja. Nato je prišlo na vrsto koroško vpraSa-ria. ki je bilo najtežje slovensko \prašanje. Slovenska eksperta žolger m R.vbar sta Pupinu razložila položaj. Prof. Pupin je brž odšel k polkovniku Houseu in ga je nagovarja", r.aj se ameriška delegacija zavzame to. da bi vso sporno Koroško dobila Jugoslavija. Polkovnik House Je odgovoril: »Storili bomo vse, na kar pristanejo naši strokovnjaki!'! Ko Pupin pripoveduje o tej zadevi, rad omeni: rše svoj živ dan nisem tolikanj uporabil svojega govorniškega talenta, ca bi koga o čemerkoli prepričal, celo takrat ne, ko sem nagovarjal dekle, s katero sem se hotel oženiti.t Ameriški strokovnjaki so dobro poznali narodnostne odnošaje na Koroškem in so predlagali Pupinu, cla se Koroška razdeli v dve zoni; južna naj se takoj odstoDi Jugoslaviji, severna pa Avstriji, drugače bo moralo priti do plebiscita. Pu-pln je ta predlog sporočil Pašiču in Pašič je bil za to. da ga jugosiovenska delegacija sprefme. Toda slovenski delegati — piše Jevtič, — ki so koroško ljudstvo poznali flabše od ameriških ekspertov, niso hoteli niti slišati o tem: zahtevali so plebiscit in Izgubili vso Koroško! Po zlomu londonskega pakta je šlo zs. to, kako rešiti vprašanje Dalmacije in Istre. Pupin je tudi tu neumorno sodeloval z našo delegacijo in z ameriškimi strokovnjaki. Le-ti so glede razmejitve v Istri predlagali znano VVlisonovo črto ocl Pulja na sever proti št. Petni. Pupin je o tem takoj informiral Pašiča, ki je dejal, da bi taka rešitev bila v danih razmerah sprejemljiva. vendar je treba vedeti, kaj pravi dr. Trumbič. Toda Trumbič je odklonil predloženo istrsko mejo in z njo vred edino pomoč, s katero smo takrat mogli in motali računati. Tako je prišlo do tega, da je danes vsa Istra v italijanskih rokah, čepi a v smo imeli možnost, da bi dobili nje dobro polovico. Pupin se je nadalje uspešno angažiral za naše meje v Baranju in Medmurju. Jevtič pripoveduje tudi zanimivo anekdoto o Pupinovem stiku z vojvodom Miši-čem ob priliki, ko je prof. Pupiii na Paši-čevo vabilo posetil kot državni gost Beograd. Pupin in Mišič sta si takoj postaja prijatelja in ameriški učenjak je bil vsak dan pri vojvodi. Nekega dne ga je našel v težkih skrbeh. Iz Slovenije so prišle vesti, da so Avstrijci prekoračili mejo in da pretijo z bojem za vrnitev Slovenije Avstriji. Slovenske čete. ki so bile tamkaj, se po teh vesteh v prvih spopadih niso držale nič kaj junaško. »Ali,« je dejal vojvoda Mišič, »odredil sem da nemudoma odrine na mejo odred »gedžev«. Mislim, da bodo ti v najkrajšem času pognali avstrijske Švabe nazaj čez meio. Zavoljo tega sem danes tako hudo v skrbeh.« Pupin se je nasmehnil ta odvrnil: »Nikar se ne skrbite, vojvoda! Kadarkoli v življenju sem prišel v malo težji položaj, sem si vedno razganjal skrb s tisto bauatsko pesmijo: 5 o mm, sredom ... Vojvodi je bila ta pesem na moč vSeC; razvedrila ga je tolikanj, da je bil zaprosil Pupina, naj mu jo ponovi, ker jo Je hotel zapisati.. . Drugega dne je Pupin zopet obiskal Mišiča in vprašal, kaj je novega na ogroženi meji. Vojvoda mu je pokazal brzojav: ne samo. da so avstrijska čete vržene čez mejo, marveč so srbijan-ske čete prodrle že globoko na avstrijsko ozemlje. Ko mu je vojvoda kazal to brzojavko, je zapel: Šorom, s redom___ Pupin za svoje sodelovanje na mlmvjul konferenci ni maral sprejeti ni povračila dejanskih stroškov. Kot plemenit idealist in pravi Jugosloven je viteško pomagal svoji domovini v težkih dneh. Ob slovesu direktorja Jakoba Zupančiča Jakob Zupančič, ravnatelj mariborska realne gimnazije, nedvomno najbolj popularen ravnatelj srednješolskih zavodov v naši banovini, je slop'1, kakor erno že poročali, v pokoj in se v kratkem preseli v Ljubljano. Mladina njegovega zavoda se je že na ginljiv način poslovila od svojega očeta, prisrčno odhodnieo so mu priredili tudi že planinci in zastopniki številnih društev, v katerih se je vedno požrtvovalno in inicijativno udej-stvoval, naslednje vrstice pa namenjene za našo širšo javnost, saj je ta nenavadno skromni, tihi in izredno družabni iavni delavec znan skoro v slehernem kotičku naše ožje domovine. Jakob Zupančič se Je rodil dne 11. Julija 1871 v vasi Sela pri Grosupljem kot sin kmečkih staršev. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani; tu je vstopil I. 1883 v I. drž. gimnazijo in jo dovršil 1. 1891. Nato se je vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze in tam 1. 1896 položil izpit iz matematike in fizike. Državno službo je nastopil 16. sept. 1896 kot supient v Kranju, potem je bil premeščen na T. dr?., gimnazijo v Ljubljani. L. 1903 je bil imenovan za profesorja v Novem mestu, a že 1. 1905 premeščen na drž. realko v Gorici. L. 1913 je prevzel začasno ravnateljstvo tega zavoda, oktobra 1918 pa je bil imenovan za definiliv-nega ravnatelja goriške realke. Avgusta 1919 je dobil od municipija v Gorici >dovo- I jen je. da sme oditi« in se je lakoj preselil v Ljubljano. Koncem oktobra je bil imenovan za definitivnega ravnatelja sedemraz-redne reaike v Mariboru in tu z najlepšimi uspehi dokončal letos svoje aktivno službovanje. Kajti 1919 je bilo na torm zavodu vpisanih v 10 oddelkih 430 učencev in učenk; danes je to najmočnejši zavod v dravski banovini in šteje 1160 dijakov v 24 sporedni-cah. Samo njegova neutrudljiva delavnost je mogla premagati vse težkoče, ki so se pojavile radi pomanjkanja nčnesra osobja, kredita in zlasti prostorov (mariborska mestna občina žal i bog od prevrata pa do danes ni kazala zadostnega razumevanja za napredek šolstva). Zato je tem večja, da nevenljiva zasluga g. Zupančiča, da se ie zavod kljub tem nedostatkom tako mogočno razvil. Kot ravnatelj je bil pravi oče vsej mladini; umeval je popolnoma otroško dušo in zato je tudi pri odhodnici. ki mu jo je priredil v slovo učiteljski zbor v Grajski kleti, ponovno poudarjal, da se z blagohotnim postopanjem lažje dosežejo v šoli dobri uspehi kakor pa s strogim tolmačenjem discipli- narnih pravil. Kai ftida, da w> se dijaki vedno z zaupanjem obračali do njega kakor do svojega dobrega očeta. Morda tudi noben ravnatelj kateregakoli srednješolskega zavoda še ni doživel tako ginljivih prizorov kakor g. Zupančič v ponedeljek, dne 29. februarja, ko se je vsa Šolska mladina zbrala v Uni-onski dvorani in se v veličastni odhodnici poslovila od njega. Učiteljskemu zboru je bil vedno Iskren tovariš, odkritosrčen in dosleden. Marsikatero breme si je raje sam naprtil, kakor da bi »nadlegoval« druge. A tudi njegovo znanstveno in kulturno delovanje je bilo neutrudno. Izpopolnil je Matekovo aritmetiko in geometrijo za višje razrede srednjih šol: napisal je j Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki« (Slov. šol. kat. 1911). objavil »Nekaj o stožkosečnicah (v Glasniku prof. društva), z brušuro »Mariborski parki« pa je pokazal, da je tudi temeljit veščak našega rastlinstva. Napisal je vrh tega še mnogo drugih člankov in notic v strokovnih listih za botaniko ali matematiko. Kljub svoji globoki vedi pa je bil neverjetno skromen; samo eno vidno odlikovanje ga diri, red. sv. Save IV. razr., ki mu je bil podeljen februarja 1927. Končno ne smemo zamolčali. da Je izrei-no družaben mož in velik ljubitelj naših planin. Udejstvoval se je odlično kot podpredsednik S. P. D., odbornik in boter umetniškega kluba »Brazde?, blagajnik Angleškega krožka, član Ribarskega društva itd. Bil je vedno duša veselega, prijateljskega razpoloženja. Iskrena želja vseh njegovih znancev in prijateljev Je, da bi še mnogo let užival z resnim delom prisluženi si ]>okoj. Masa Gromova, primorska mati Ob GOletniei blage narodne Samaritanke Maša Gromova je Sežanka, pristna Kra- ševka. Njeni starši so imeli v Sežani na trgu v znani Mahorčičevi hiši kavarno in ljudje so radi zahajali h »Kaftirjevim«. Tamkaj ie doraščaia in gledala z budnim očesom življenje okrog sebe. V mlad: Kra-Jevkl se je ž; zgodaj zbud?! nacionalni ponos, saj je bila vsa družina strogo narodno zavedna. Kot dekle jo je spoznaj pred leti carinski uradnik g. Ante Grom, ki io Je po poroki odvedel v Trst. Tu se ji jo nudilo še več dela v raznih iracionalnih organizacijah, ki so bile v Trstu tedaj v polnem razmaha rn so zato tem bolj potrebovale delavnih članov. Taka pa je vedno bila gospa Maša. Udejstvovala se je pri GMD, v zavodu Sv. Nikolaja, kjer je delovala skupaj z dobrotnico slovenskih deklet blagopokojno Marijo Škrinjarjsvo, dalje pri Sokolu, v dramatskein društvu in še drugod. Kot velika prijateljica otrok je zlasti pazila na vzgojo mladino v otroških vrtcih. Ko se Je družina leta 19-5 preselila ▼ Ljubljano, se je pričeia nj*na delavnost r Ljubljani In tu še ni in tudi ne bo kmalu prenehala. Gospa Ma?a wf za«?nrrj dnbfla priimka matere roriških beguncev, matere zapuščenih srednješolcev, varuhinje poteptanh, tolažnice zapuščenih deklet, stradajočih kmečkih punc in fantov, ki pregnani iz rodne grude iščejo drobec vsakdanjega kruha, dela in zaslužka. Ravno ona bi nam lahko marsikaj povedala, kako jc z ljubeznijo do bližnjega med rami. V Klubu Primork Je zastavila ga. Ma5a Gromova vse svoje sile. Ni ga ženskega nastopa, kier ne bi bil sodeloval ta klub. ni ie akcije, narodne in človekoljubne, kjer ne bi bila soudeležena ga. Maša Gromova. Dolga bi bila po ljubljanskih tiK;ah povor-ka tistih, ki jih Je v zadnjih desetih letih tolažila, jim po:>krhe'a začasno prenočišče, jim dala kruha in obleke in Jim preskrbela vsaj nekaj zaslužka. Ne želi hvaležnosti. Zasluži pa globoko spoštovanje nas vseh. In vsi tudi od srca želimo, da nam gospa Maša ostane ohranjena. Dolgo, dolgo! Ostro mrzlo vreme-nežna mehka koža Zgodnja pomlad... dež -hladno vreme in veter. Za Vašo nežno kožo seVam ni treba bati. Vedno in povsod ... zlasti predno odidete z doma ... vzemite malo Elida Creme de chaque heure: nežno kot dih obda z zaščitno plastjo obraz in roke ... varuje kožo, da ne postane hrapava in rdeča... jo ohrani mehko, nežno in lepo! DE CHAGUE HEURE goveda v tem okolišu e. Martin Zupane, živinorejski referent v Mariboru. Ustanovitvi je prisostvovalo tudi več funkcijonarjev pinegavskega gorenjskega okoliša, pa tudi zastopnik marijadvorskega in dolenjsko-no-tranjskega riavosivtga okoliša. Pri volitvah s z vso diu.šo in katerim ta. ljubezen še- posebno blaži he itak vrli značaj. JVkojmrk. ki ga krije hladna nsša že nad mesec dni. ^ je s svojo dnj-bro^rč-iw*tjo obramU najboljše si>omiine. BH je velik irabi.telj ?n pokrovitelj mladine im 8 svojo dare//lj.ivo rv>ko sodeloval pri vseh akcijah v pnrd revne .mladine m zla-sti dijakov. S posebno darežljrvostjo je ptvipti-ral akcije, ki jrlh je večkrat uvedSo »Juti*«* za šolsko mladino in z* svoje mlade &tm- telie sploh. Mnoso prijateljem ofci^aije nj««ovo ne zatekaj kadar J« la utegT»l ter sam raz^o'.tio-iai s rvojara .Stvarnikom, Malo Twed božičem je duvi>-j' .šrlil tu svoja zadnja e vsa ■ le kratko, kajti že va svečnaoo je bil ori-. poklican od krute te^ode y večino d rasrburjeiiK) začudi aločansike^a napada, ki je bfl šzvršcsi sri-noči t,a /Aipnika pri Sv. Martami na Pohorju g. Frana Sinkt*. Župnik »e j« vračai v petek xv©čw nikrog 30. iz občine r »mje, n« samotnem kraju stoječo župnišoe. Na poti n« «reča-l nikogar. Ko pa je prispel do vat itn stopil na prag, se je nertadmo pojavila zsa o ji m rne-znana postava in z vso silo zaloputni-la vrata, ki so zadela g. žuipn.ika v hrbet da je padel. Netsnanec je takoj nato vršila povezal, da župnik ni mogel nazaj. Napadalec je nato potegnil samokres in pričel streljati v zid žmtpniJoa. Preplasesmi župnik je odhitel izza vrat nemalo razburjen v gornje nadstropje in je nekaj časa pri okrvu opo^oval napadalčevo ]x>če.tje. Ta je še vedno streljal, se oriral v okna in za-vp:l: »Denar ali življenje!«. Takrat je župnik v strahu, da y.lo<*lnec ne pride v župnišče, res poiskal v predaln mize nekaj gotovine in jo vrgel napadalcu na tla. Zločinec i« se s skromno vsoto oči vidno ni hotftl zadovoljiti in je ustrelil proti župniku ter ?a zad«l v levo stran glav«. K sreči je strel za las zgrešil cilj in je krogla župnika le lažje ranila. Takrat J® pribftefei v župnikovo sobo tudi kuharica, ki je joia na vso moč vpiti na poirtoč. To je bilo sevo-da zaman, kajti župnišoe je preveč osamljeno in leži vas daleč spodaj. Napadalec pa se je kuharičinega kričanja menda vseen« prestrašil, prenehal >e streljati in nsposjed izginil v noč. Za ra^bojništvo se orožniki ▼ RlovemOrf Bistrici doznali dane« dopoldne in so ee takoj odpravili na poizvedbe in na lov za tkv čincem. Pri pornnnjkanja teka, kislem vspfth»- vaniu, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, nanihnjenostL motnjah pre-snavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Frana Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. čstajte tedensko revifo „Žh1|esje in svet" Lepo nspel samaritanskl težaj v šeštarefa Ustanovitev Zveze zadrag za sivopsenicno govedo Sr. Jurii ob j. i.. 5. marc« Jurij ob južni železnici je staro in preizkušeno žarišče živinoreje. Tu je bila leta 1932. ustanovljena prva živinorejska in mle-čnokontrolra zadruga, ki uspešno deluje že deset le*. Danes imamo v naši banovini že nad 8 živinorejskih zadrug, oairoma selek-cijskih društev. V pohoto 27. febnr^arfa w> ^ zbrali pri Sv. Juriju ob južni železnici delegati vseh živinorejskih in mVPnokontrolnih zadrug, ki gojijo enobarvno sivopšertično govedo ter ustanovili >Zve/o živinorejskih zadrug za enobarvno sivopšenično govedo? s sedežem pri Sv. Juriju ob južni železnici. Namen zveze je dajati zadrugam smernice njihovemu delovanju, zlasti pa voditi pregled pleme-njakov in naibaljših krav enobarvne sivo-pšenične pasme v srezih Celje, Konjice, Laško in Brežice. Ustanovitve zveze se je udeležil inšpektor e. Zidanšek. ki Je podal nekaj smernic za bodoče delovanje in navzoče spodbujal k vztrajnemu delu. Kot bratsko zvezo je pozdravil zborovalce tajnik Zveze za pinegavsko govedo na Gorenjskem g. J. Ovsenek iz Predoselj. Zbor je nadalje posetil star organizator reje sivopšeničnega V Šoštanju }e prinvdfl krajevni odbor Rdečega križa štirimesečni samaritanski tečaj. Obiskovalcev je bilo 35. vodil ga je pa okrožni zdravnik dr. Ferdo Korun. Na 40 predavanjih, med katerimi jih je bilo 8 s skioptičnimi Slikami, so se tečajniki seznanili z vsemn" nalogami prostovoljne sa-mvitanske službe Na slavnostnem zaključku tečaia je nastopilo 89 oseb, med njimi samaritanke iz sosednjega Družmir-ja, gasilci, plaiiinci. Sokoli in vsi absolventi tečaja. V 19 točkah sporeda ?o bile podane demonstracije prve pomoči v raznih primerih. Ves zaključek je bil še povzdšg-njeo a sodelovanjem gasilskih pevcev in sokolskega orkestra. Posetite KONCERT Učiteljskega pevskega zbora v Ljubljani S446 DVORANA UNIOXA 7. MAECA Vzgojna moč sokolske Tyršev narodni program — Ob stoletnici Tyrševega rojstva ideje V >Rozhledyh« je leta 1895. brat K. Sokol napisal besede: >Nepozabnega Tyrša so davno pozabili in ga pozabljajo največ oni, ki največkrat čitajo zaman njegovo ime.« Jugoslovenski Sokoli nočemo biti v številu teh, tako obsojenih čitateljev Tyrševe-ga imena. Vedno smo se trudili, da pro-niknemo do jedra tega, kar se za tem imenom skriva in kar to ime znači velikega in lepega. V teh dneh se čuje Tyrševo ime po vsem kulturnem svetu. Razume se, da najprej po slovanskem, potem pa tudi po tujerodnem, kjer je Tyrševo življenjsko delo naraslo v ceni svoje notranje vrednosti, kakor se je med Slovani trajno in bistveno spojilo z značajem, delom in življenjem naroda. Od prej navedene letnice pa do današnjega dne — v tej dobi skoro štiridesetih let — je zgoraj izrečena sodba po svoji ostrtrri uplahnila, ker so jo skrhala dejstva slovanske zgodovine. Velilri vsesokolski zle-ti, predvsem v Pragi in potem v meddob-Ju ali vzporedno po drugih središčih slovanskega življa Evrope ln Amerike, mednarodne telovadne tekme, kjer so se so-kolski borci vedno odločneje s svojo edinstveno izvežbanostjo pogumno ln smelo potiskali na prva mesta so čimbolj pod-črtavall in naglašali slavni in polni zvok Tyrševega imena. To ime so s postvarja-njem idejne strani Tyrševe tvorbe in z vedno stopnjujočim se idealizovanjem strokovnega kalupa realnosti te tvorbe kakor e jeklom v granit klesali v zgodovino naroda, ki so njega zastave ovijali z vencem zmage sokolske misli! Ko je Masaryk kot mlad profesor dospel v Prago, se Je seznanil in večkrat sestajal b Tyršem, promatrajoč z njim položaj naroda in naloge Sokolstva. V Tvršu je vse •vrelo in kipelo. Hotel je graditi barikade, hotel je revolucije, da s silo orožja, ki ga je koval v zavesti sokol skih duš, reši narod propasti. Masarvk je bil proti nasilni revoluciji. Čakal je mirno na razvoj dogodkov A kaj se je zgodilo v letih svetovne vojne? Tyrš Je že leta 1878. postavil nauk: »Vedno moraš vztrajati ob zastavi dobre in napredne stvari, vztrajati ob narodni stvari v najbcljšem pomenu besede. Ob nobeni priliki ne smeš odnehati, odstopiti pred nerazumnimi in nazadnjaškimi predsodki, vedno vztrajaj na tem. kar je zarodek boljše in srečnejše bodočnosti.« Vsi vemo, da se je sedanji predsednik Češkoslovaške republike vse svoje življenje dosledno in neizprosno ravnal po tem nauku in je — ko je usoda naroda zahtevala končne odločitve — sam začel graditi barikade in se je z vso ogromno moralno in državniško močjo pognal v revolucijo, v borbo vseh proti vsem v ta vihar, ki je zajel ves svet in v katerem je Tyrševa so-kolska ideja prejela dobesedno svoj krvavi krst in se je zavihtela ponosno in zmagovito iznad vsega in preko vsega na vodilno mesto v bodočem življenju naroda. V najbolj kritičnem trenutku zgodovine vsega naroda se je v polni meri in v ne-ovržnl pravilnosti izkazal po svoji Idejni in po svoji praktični strani narodni program, ld ga je začrtal Tyrš s sokolskim vzgojnim delom. Temu delu je dal notranjo vrednost in globino z idejo, a možnost udejstvova-nja med vsemi plastmi in sloji naroda mu je odkazal in zagotovil s svojim sistemom: torej popolna skladnost in harmoničnost velike, da. največje slovansKe tvorbe v nje sestavnih delih, v njen' bistvenosti, v njenih smotrih in sredstvih, v nje obliki in vsebini. A ena prednost je tu pred vsem dragim, kar bi hotelo biti temu slično ali približno enako: da se pot, ki jo kaže tvorba, nikjer ne oži in ne končuje, da to delo nikdar ne preneha. Ideja hoče v vedno širšem in v daljine namerjenem poletu naprej, ker je njen temelj v morali, v zdravju duše in telesa, a njen končni cilj je v dovršenosti 3n popolnosti, ki sta samo nakazani v naših težnjah, a sta v človeškem življenju nedosežni. Tvrš je bil neobičajen človek, ki Je bil T mnogočem daleč pred svojo dobo. Tako ga označuje njegov poznavalec brat Jan Pelikan. Bavil se je s filozofijo in estetiko, deloval v Riegrovem naučnem rečniku, potoval po Italiji, Nemčiji, Franciji, Angliji in Švici, zajel ga je živi tok' nacionalne politike, bil ie član mnogobrojnih umetniških udruženj, univerzitetni profesor zgodovine umetnosti, urednik in umetnostni kritičar. 2e to njegovo življenje in delo bi imelo polno vsebino, a Tyrš je temu delu in življenju dodal največ, kar je mogel, znal in imel, ko je narodu ustanovil Sokola (1862.), ki mu je bil vodja in načelnik preko 22 let. Na prvem vsesokol-skem zietu (1882.) so opravili prvo splošno žetev vsenarodnega sokolskega vzgojnega dela, Tyrš je dosegel vrhunec svoje tvornosti. Njegova fizična moč je bila zlomljena, in iščočega zdravja v Ecki, dolini na Tirolskem, so ga dve leti potem pogoltnili valovi reke Ahe. V tem — dejal bi — zunanjem okviru Je potekalo in se bogato razvijalo njegovo notranje življenje, enako njivi, ki jo je očistil, obdelal, posejal in oplodil gospodar sam: narodni orač in sejalec, tako premišljen pri delu, tako tankovesten in dale-koviden v svojih zasnovah in idejah, da je narodu pripravil bogato žetev, da so zažu-meli vsi češki logi in gaji v spevih novega življenja in da so pognale zdrave kali realne slovanske vzajemnosti po vseh slovanskih zemljah. Sam predsednik Masaryk je ob VIII vsesokolskeua zletu v Pragi leta 1926. priznal, da drži iz nebuloznosti slovanske ideje do njenega realnega udejstvo-vanja samo pot sokoiskega vzgojnega dela. Tyršev narodni program je v vsej svoji Širini in v vseh svojih panogah osnovan na principih vzgoje poedinca kot sestavnega dela narodne celote, na principih de-mokratizma ki ne dopušča nobene izločitve nobenega pripadnika naroda od pridobitev te vzgoje, ker ponuja vsem m vsakemu v enaki meri ista sredstva 8 svojim telesnovzgojnim sestavom in s svojo metodo in kaže vsem in vsakemu z isto prepričevalno iskreno, odkrito in bratsko besedo in s svojim 'astnim življenjem ista pota dela, naporov in požrtvovanja k idealom kreposti in vrlin. Tyršev narodni program, ki sam po sebi lz preobilja njegovih del izrazito stopa v ospredje .velja v vsem obsegu to v nezmanjšani svoji vrednosti še danes, čeprav so se od njegove dobe doslej razmere med Slovani temeljito izpremenile. »Tyrš je bil tvorec Sokolstva,« piše Jan Pelikan. 3>a s svojim programom, s svojim življenjem in delom in prav s tem svojim delom pripada vsemu narodu, in njegove žive besede bi morale postati obča last.« Češka nacionalna zgodovina često smatra Tyrša za poslednjega češkega budi te! ja. Izdelaj je telovadni sestav, ki ga do danes še nihče ni prekosil, a kar je največ in najboljše, je v temelje telesne, duhovne in moralne kulture, gojene in pospeševane s sokolskim vzgojnim delom, položil korenine narodnega programa, ki ga znanstveno razčlenja in napravlja vsakemu umljivega in dostopnega s točnostjo in jasnostjo svojega genialnega duha. Delo duha Je delo za vse, kadar ga preveva nacionalna zavest in pregreva rodoljubna kri. Tyršev narodni program se deli v tri stopnje ki izhajajo druga iz druge in ne dopuščajo nobenega preskakovanja ali prehitevanja: narod očuvati narod ojačiti in narod dvigniti. Iz .,eh treh komponent šele sestoja in je zagotovljena kulturna višina naroda v najširšem pomenu te besede. Samo tako se mora zidati samostalnost naroda, njegova materialna in moralna moč. samo tako more biti osigurana normalna razvojna pot njegove aktivnosti na vsakem popri šču javnega udejstvovanja, pot razvoja in napredka njegove dušev-nosti. Samo tako more prešiniti dušo naroda zavest njegove vrednosti in moči. samo tako more dobiti narod vero v samega sebe. spoštovanje do samega sebe, spoznavanje samega sebe. se more osamosvojiti od vseh tujih in sovražnih vplivov, more ceniti svojstva. pomen in vrednost svojih fizičnih moralnih in intelektualnih moči, more postati ponosen na svojo pripadnost k narodu, ki ga on v njegovi celoti bogati z bogastvom svojega duha ln svoje zemlje in ga leči in zdravega ohranja z zdravjem svoje Krvi in svojega srca. Samo tako pride ponosna, osrečujoča zavest: Državlian sem nacionalist sem, Sokol sem, človek sem! — Ne z vrha k tlom ampak od tal k vrhu zida Tyrš naše sokolske domove: iz globokih tal nezavesti k blestečim višavam državljanskega ponosa in delovnega, krepostnega življenja! Sedaj bomo prav umeli Tyrševe besede !z leta 1873 »Toda ono, 'car odločuje v boju za obstanek ki ga zovemo življenje, je odlika celega značaja, Je zdravje in sigurnost narodnee-a živlienia. je vze-ola in z njo tudi umetnost. Tu nič ne velja zunanja pomoč, tu predvsem brani, čuva in zmaguje napor in lastna težnja.« Najprej moraš biti sam svoj, potem šele postani last drugih — resnica, ki jo ponovimo tudi na tem mestu! Ne igrača n črepinja v rokah drugih, temveč izgrajen značaj in cel mož v skupnosti vseh! Ne pod peto nikogar, temveč v isti vrsti z vsemi, ki jim korak spe v daljave k napredku! Ne k tlom povešenih oči, temveč z dvignjenim čelom svetlobi in viharjem nasproti! Ne ponižno sklonjen v nezavesti za domačim plotom, nego samozavestno, vzravnan in v širino vsega dobrega, lepega, plemenitega hiteč, da s tem, kar pridobiš, okrasiš in poveličaš svoj dom! Da, kakor bi sončne valove zajemal s poštenimi rokami, da z njimi pozlatiš svojo hišo od temelja do slemena — da z njimi pozlatiš, pregreješ, razsvetliš svoje srce: vir in svetišče svojega zdravega, krepostnega, veselega in krasnega sokolskega življenja! Nikomur hlapec — vsakomur brat, ni-komu sužnja — vsakomur sestra! Zato pa je treba vzgoje, je treba neprekinjenega, napornega, dobesedno vztrajnega dela, je treba borbe, težke, izčrpljive, a obenem poživljajoče borbe z vsemi sovražniki v nas samih in z vsemi onimi zunaj nas! Najprej očuvati, potem ojačiti, končno dvigniti narod! To je program sokolskega dela. To Je tista Darwinova teorija o pri rodnem razvitku, ki se vrši z borbo za življenje in ki jo je Tvrš prenesel na življenje naroda: življenje poedinca in naroda je borba za obstanek v tekmi vseh kulturnih in naprednih narodov glede na vse pridobitve kulture in civilizacije Saj tudi mi Jugosloveni ne moremo brezbrižno gledati, da bi nas drugi narodi prehitevali na poti občega napredka. Naša skrb mora biti, da pazimo, kakšno in katero mesto si osvojimo med narodi Evrope. V presojanju položaja vseh narodov zunaj nas moramo Jugosloveni v interesu svoje države in v interesu ugleda svojega narospremljati napredek in razvoj zunanjega sveta z lastnim napredkom in razvojem, ako hočemo in ker hočemo v bratskih najožjih stikih in odnošajih z ostalim slovanskim Sokol-stvom v stalni in trajni pripravljenosti na mesto, ki odgovarja našim močem: hočemo v kulturno zajednico vsega človeštva! Samo v tem je iskati in samo tako si moramo tolmačiti znano krilatico, da gre naša pot od Jugoslovenstva v Slovanstvo, od tu k čiovečanstvu. A na tej poti moremo uspeti samo, ako si vzamemo za kažipot Tyrševe besede: »Brez koncentracije moči ni nihče še dognal nič znamenitega« (1878). — In ko imamo v svojem Sokol- stvu že skoncentriran lep odstotek narodovih moči, moremo vso to svojo moč u-smeriti v pravilno delavnost, ki jo po Tyr-ševem nauku (1882) postavljamo na dva principa, ki zagotavljata vsakemu življenju sposobnost in trajnost. In ta dva principa sta svoboda in disciplina Kdor je vzgojen v sokolskem delu, ta priznava svojo eksistenčno pravico samo v narodni celoti, ki k njej prispeva sam iz sebe in iz svoje svobodne volje to, kar mu je dala svoboda v pridobivanju dobrin in disciplina v čuvanju in razdavanju pridobljenega. On zida, ustvarja, brani in dopolnjuje: izvršuje v polni zavesti odgovornosti Tyršev narodni program. On umeva Tyrševo besedo, on po njej živi. Umeva jo, da živi, živi, ker jo umeva! Vzdržnost od brezobzirne sebičnosti! Z bodočnostjo naroda bogatim bodočnos' človeštva, ker delam za njegov iomejen napredek! Tudi jaz sprejemam borbo, ki se nam vsiljuje proti vsemu, kar ovira napredek. To je sveta borba proti mrazu srca in temi razuma. Proti vsem zablodam in predsodkom se razvija zastava pravice in večne resnice! In ko nam. is zgoraj označenega Širokega okvira stopa pred oči svetli lik dr. Miroslava Tyrša, ko alušamo plehet sokoiskih kril, ki M zgrinjajo okolo njega, da mu ime preneso v Panteon neamrtnikov, ko gledamo, a še ne moremo dovoljno preceniti nje-go življenjega dela, poklonjenega vsem Slovanom, nam udarja v dušo šumenje valov planinsKe reke, ki je vase sprejela ln v sebi zadušila to veliko, lepo, čisto "sokol-sko življenje! Hudobna reka, kaj si nam storila! Je li mogoče, da je z življenjem, ki je v tebi ugasnilo kakor utrinek zvezde v gmoti črnih nočnih oblakov, ugasnila tudi vzgojna moč ideje, ki je iz Tyrševega srca privrela in se raztekla v šir^p bregove njegovega narodnega programa? Ne, to ni mogoče, to se ni zgodilo! Tirolska reka — kaj nam hoče ta! Saj to ni voda iz belih planin to je studenec življenja, ki se preliva širom slovanskih zemljš. — studenec življenja, ki se je vanj prelila Tyrševa duša, da postane naša skupna last: velika v lepoti, plemenita in z nami naprej živeča v delih resnice in pravice! Zaužijmo polni napoj, zajet iz tega studenca življenja, da bomo kot Tyrševi učenci živeli za sokolske ideale, za moč in veličino Slovanstva! E. Gangl. Vsaka časa samo za Vaše zdravje! Brezhibno deiovanje prebavnih organov je predpogoj zdravja. Zdravilne snovi, ki jih vsebuje RADENSKA ZDRAVILNA VODA v največji meri, vplivajo nad vse blagodejno na Vašo prebavo. Redno pitje te vode Vam osigurs trdno zdravje, veselje do dela in s tem uresničenje Vaših življenjskih ciljev. Usnšek vina V prav velikih osdih so usušijo na leto le 1 do 2°/o, v malih sodih pa 3 do 4% vina. V suhih in toplih kleteh, zlasti ob neprestanem prepihu so ti odtstotki lahko znatno višji, v vlažnih in zato bolj hladnih kleteh pa nižji. Povprečno računamo 3 do 5%> usu-ška. Dobra vinska klet je srednje vlažna, ne premokra in ne presuha, torej v približno 70 do 80°/« relativne zračne vlage. Iz vina izpuhti razmerno več alkohola kakor vode, ker je vrelišče alkohola (78.3° C) nižje kakor vrelišče vode (100° C). Vino torej postopno slabi in hkratu stari nag-leje v mali kakor veliki posodi. Poleti se usuši več vina kakor pozimi, vendar je treba ob gotovih rokih manj zaliv-ke ali polneža, ker se vino, kakor pravimo, napne (razširi) zaradi naraščajoče temperature. Morda celo pokipeva, da je treba odločiti. Pozimi je treba osobito t slabih kleteh baš zbog nizke temperature razmerno več polneža. Ista vinska merica vsebuje pozimi več vina kakor poleti, kar pa je za točilno prakso brez pomena. Poleg vlažnosti je temperatura kleti ve-levažna reč. za katero se naj kletar stalno zanima. Razlike toplote v raznih letnih časih naj ne bi znašale znatno nad 5° C, torej zimska kletna temperatura na primer ne mnogo pod 9 in poletna ne mnogo nad 14° C. Najnižja in najvišja letna temperatura v drugače prvovrstnih kleteh se pri nas ne pojavljata istodobno z izpremembami zunaj v prirodi, marveč nekoliko tednov pozneje: najnižja nekako v februarju aTi celo v marcu, najvišja pa morda šele v septembru. Črnini prija v splošnem nekoliko višja temperatura kakor belemu vinu. Črna kletna plesen (rhacodiura cellare) se rada naseli v zair.oklih kleteh, kar je navadno znamenje, da so to dobre vinske kleti. Črna kletna plesen je vedno suha in brez vsakršnega vonja. Očišča zrak, uravnava kletno vlažnost in tako posredno vpliva na temperaturo kleti in usušek vina. Stari kletarji imajo zato črno kletno plesen v visokih čislib, čeprav je na lesu škodljiva kakor vsaka druga plesen. Najboljše vinske kleti dobimo še v solidnih starih zgradbah. Za nove kleti uporabljajo kot glavno gradivo čemet, prav tako pri prezidavah in prenaredbah starih kleti, kar ni dobro in pozneje včasih močno nagaja. Mnogo cementa malo dobrih kleti. A. Ž. Za povzdigo našega zelenja-clarstva in sadjarstva S padcem cen vseh poljskih pridelkov je prišel naš kmet v velike gospodarske ne-prilike, kakor ne pomnijo tega najstarejši ljudje, živeža imamo, hvala Bogu, dovolj; lakote nam ni treba trpeti, ali denarja primanjkuje za najnujnejše druge potrebe. Kdor pa misli, da se bo dalo z današnjimi gospodarskimi metodami izhajati, ali da bo treba pridelke celo zmanjšati, je na napačni poti in bo doživel še žalostne jše čase. Naš gospodar mora zaradi tega sedaj pred pomladjo dobro premisliti, kaj bo v večji meri gojil, da bo prišel vsaj do najnujnejših dohodkov. Dejstvo je, da kljub budi gospodarski krizi ljudje dandanes drugače žive in ee prehranjujejo kakor nekoč. Glavna prehrana ne obstoji samo iz kruha in krompirja, temveč hočejo ljudje uživati tudi meso, mleko, maslo, mnogo raznovrstne zelenjave in mnogo sadja. Seveda se bo kdo oglasil, češ, saj imamo itak vsega preveč in ne moremo ni- česar spraviti t denar. AH termi nj tako. Ljudje hočejo posebno pri hrani izpremetn-be. In tako bo za sadje in lelenjavo vedno dovolj odjemalcov. Kolikšno povpraševanje je pri nas za tem blagom prav sedaj pozimi! S tem mora računati vsekakor tudi sleherni gospodar, da bo pričel pridelovati v večji meri zelenjavo in še več sadja. Trgovinsko pravilo velia v tej gospodarski krizi še bolj kakor nekoč, da ra slabo blago ni kopca. dobro in fint< kakovostno blago pa najde redno odjemalcev po primerni ceni. Za zelenjavo in posebno za sadje se tudi v današnjih razmerah dosežejo primerne cene, saj uvažamo posebno v zimskem času za milijone tega blaga iz tujine, da krijemo vse domače potrebe. Ta denar bi lahko ostal doma. Pri nas so dani vsi pogoji, da bi pridelali več, in to tudi prvovrstne zelenjave. Do-gnano je tudi, da je naše slovensko sadje v kakovostnem pogledu tako dobro, da ee nam ni bati konkurence. Velikanska škoda za naše kmetijsko gospodarstvo je, da se nahajata ti dve panogi še vedno na tako nizki stopnji razvoja, da nam ne prinašata zares vidnih dohodkov. Le zaradi neuvidev-nosti in starokopitnosti se naši ljudje po mnogih krajih kljub prigovarjanju in 'pouku nočejo poprijeti z vnemo teh panog v večji meri. Zelenjadarstvo in sadjarstvo sta za našo pokrajino velike važnosti, imata vse za raz-voj potrebne pogoje. Naša letovišča in zdravilišča, trgi in mesta so redni, največji in dobri odjemalci tega blaga. Ako pomislimo, da eo investicije za te panoge majhne in da se vsa dela dado izvršiti tudi z domačimi delavci, potem ni nikakib zaprek, da bi se zeleniadarstva in sadjarstva ne poprijel! v večji meri. Uspehe pa bomo dosegi! s temi panogami samo tedaj, ako bomo pridelovali le prvovrstne in brezhibne pridelke v V3eh ozirih. Posebno pa je potrebno potem organizirati še prodajo blaga po primerni ceni na našem domačem trgu. Fr. K. Pridelovanje zelenjave in gnojenje Splošno j« znano, da moremo ▼ naMi krajilh pridelati prvovrstno zelenjavo. Kdo ne pozna fine kakovosti našega zelja, solate aj9oroe, fižola, ohrovta! Škoda le. da tega blaga pridelamo premalo. V zimskem čas« je naš trg z zelenjavo izredno slabo oskrbljen. Kakšno pomanjkanj® zelenjave vlada poleti v naših letoviščih in zdraviliščih, je tudi mano. Predvsem naša Gorenjska je kaj Silabo oskrbljena z zelenjavo, ki jo morajo uvažati iz Italije in od drugod. Potem pa še pravijo, da j« dandanes vsega dovolj. Pogoj pri pridelovanju zelenjave je, pridelovati prvovrstno in okusno blago na dobro obdelani in tudi pravilno gnojeni zemlji. Pri nas pa se gnojenje bolj površno izvaja. Gnoji se samo s hlevskim gnojem, ni in tam zalivajo tudi z gnojnico in s tem je reč končana. Če dosežemo štabe pridelke, nalagamo krivdo raznim neprilikam. kakor preveliki moči, suši, raznim škodljivcem, slabemu semenu. Da bi pa presojali ta neuspeh tudi z vidika, da smo rastlinam slabo postregli, posebno kar se tiče raznih hranilnih snovi, o tem malokdo razmišlja Res je, da z dobrim hlevskim gnojem izboljšujemo zemljo v vseh pogledih, res pa je tudi, da samo z njim ne moremo pridelati mnogo in najboljših pridelkov. V štiriletnem kolobar j en ju gnojimo vr- tove s h/evskim gnojem vsako četrto leto, in to temeljito, tako da pride na 100 m1 površne najmanj 200 kg hlevskega gnoja. Sicer s: pomagamo v urejenem vrtnarstvu tudi s kompostom m pepelom ali tudd ta gnojila nikakor ne zadostujejo. Splošno je znano, da vsebuje dobro negovan in oskrbovan hlevski gnoj samo 0.5 od s t dušika, 0.25 odst fosforne kisline in 0.6 oasi kalija. S temi redilnim snovmi ne moremo nikdar doseči najvišjih pridelkov; navezani smo torej na uporabo umetnih gnojiL Kot kalijevo gnojilo uporabljamo na vrtu 40 odstotno kalijevo sol. Dognano je, da potrebujejo vse vrtne rastiine, posebno pa zelenjava velike množine kalija Kalij vpliva na tri načine na rastline: predvsem zviša donose, izboljša kakovost zelenjave, kar se spozna na okusu, m poleg tega povzroča, da je zelenjava mnogo lepše razvita m vztrajna. Izredno važna lastnost kalija je tudi, da so rastline, ki bo i njim pognojene, manj napadene od raznih opasnih škodljivcev in bolezni S kalijem dovolj pognojene rast Lite so tudi zelo vztrajne proti pozebi. Kdor upošteva vse to, se ne more čuditi Hoilandoem, lri »o najboljši vrtnarji na svetu, uporabljajo 40 odstotno kalijevo sol v velikanski množinah za gnojenje svojih vrtov. Od fosfomih gnojil pr:de v paš ter b naše razmere predvsem rudninski supet-fosfat, ki ga izdelujejo tudi v naši banovini. Fosfoma kislina vpliva na rastline, da postanejo bogatejše na beljakovinah, ter da nastavijo več cvetov, odnosne so-mesija. Od dušičnatih gnojil nporabljciao s uspehom apneni dušik, in sicer sedaj čina prej zgodaj pomladi. Dušik povzroča, da postanejo rastline bolj bujne v rasti, da dobijo temmozeleno barvo ki capnavijajo mnogo listov. Kot neobhodno potrebno gnojsk) na vrtovih nam služi tudi a pno. Z apnom odpravimo vse škodljive kisline v zemlja in tako odstranimo z njim utrujenost m fcp-črpanost zemlje. Na pospeševanje aentske flore, to je raznih bakterijev, vpliva apoo zelo ugodno, n-s glede na to, da izboljšujemo z njim predvsem težke zemlje v fizikalnem ozira. Običajno ap.njimo zemljo vsako 4. ali 5. leto, tako da trosimo t jeseni, ko je zemlja suha, na 100 m3 20 do 30 kg sprašenega žganega apna, lri ga moramo čim bolj zamešati z zemljo in plitvo podfcopati. Nastane nadalje še vprašanj« Kdaj naf gnojimo na vrtu z umetnimi gnojili? Odgovor je kratek: Čim prej, tem bolje. Posebno pa &e tiče to 40odstotne kalijeve soli in apnenega dušika. Pomnimo, da potrebujejo zeljnate rastline mnogo več dušika kakor gamoljnice. Umetna gnojila trosimo samo ob lepem vremenu ter skrbimo za to, da jih čim bolj na fino raztresena zmešamo z zemljo in preštšhamo. Če gnojimo sedaj pomladi, tedaj naj se počaka* da se zemlja nekoliko osuši in da jih peni-kopijerrao enakomerno vsaj 14 dni prej, preden začnemo sajenje ali saditev. Glede množine umetnih gnojil je frtxk> povedati pravo količino. To bi manaJ pokazati samo primeren poizkus, ki bi ga izvedli v ta namen. Na splošno vzeto pa priporočamo, da se uporabljajo naslednje količine umetnih gnoji;!, če srno zemljo dobro s hlevskim gnojem pognojMi, in sicer na 1 ar sli 100 m - 3 do 4 kg apnenega dušika, 3 do 4 kg 40odstotne kalijeve soli in 4 do 5 kg superfosfata, m to predvsem za vse zeljnate rastline, razne solata, paradižnike in podobno, To gnojenje smatramo potem za nekako letno temeljno gnojenje vrtov posebno gred za zelenjad, ki potrebuje mnogo gnoja. Pri fcorenstvu in gomoljstvu upo>-rabijamo le polovico navedene količine apnenega dušika in je tudi važno, da apnenega dušika ne smemo nikdar trositi s st»-perfosfatom. Fr. K. VSAK NAROČNIK »J U T R A« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Ljutomersko pismo Ljutomer, v marcu-Dasi je minM najkrajši, toda zaradi trajnega mraza najdaljši mesec v letu, še ni nobenega znaka, da bi nas zima hotela zapustiti pred Veliko nočjo. Pokurili smo to zimo več ko druga leta. ni pa še pravega upanja, da bi v kratkem lahko pustili peč in se greli na toplem soncu. Zato pa se razen maloštevilnih smučarjev in drsalcev stiskamo po sobah ter se veselimo vsaj ene bujne sezone — sezone občnih zborov, ki je sedaj na višku. Saj smo >meiJ v preteklem tednu kar štiri take prireditve, na katerih so razna društva polagala letni račun o svojem delovanju. Najprej se je sestalo Olepševalno društvo, ki je zborovalo v gostilni Vreg ob zelo pičli udeležbi članstva. Poročila funkcionarjev so pokazala, da je društvo dobro delovalo, tudi gmotno stanje ni preslabo, če upoštevamo, da je društvo v kopališču ob Globetki uredilo prho. ki je stala znaten znesek, pa prinaša le neznatne dohodke. Vendar se občni zbor ni zaključil, ker je izbruhnil spor zaradi predsedstva. smemo misliti, da se kdo puli za to sila donosno mesto — narobe: nihče noče biti predsednik, kar ni tako čisto navaden dogodek Zato se bo dne 7. marca vršil drug občni zbor. na katerem bo društvo skušalo re- da izpremenilo tudi svoja pravila v tem smislu, da bo prepustilo skrb za razne javne nasade po mestu mestni občini, ki je društvu dajala za to letno podporo, ter se omejilo samo na vzdrževanje kopališča. Kajpada bo moralo v tem slučaju izpremeniti tudi svojo ime v kopališko društvo. Večja udeležba je bila na občnem zboru Obrtnega in trgovskega društva, kjer so se zbrali naši obrtniki in trgovci. Poročila predsednika, blagajnika in tajnika so vzeli zborovalci z zadovoljstvom na znanje, saj je bilo iz njih razvidno da je gmotno stanje društva zadovoljivo, posebno ako se mu posreči izterjati razne zaostanke na pristojbinah za obrtno razstavo 1. 1929. Pri volitvah je ostal skoro ves stari odbor z malimi izpremembami: predsednik Teodor Verbnig. namestnik Veselič Pero, tajnik Rafko Marš. blagajnik Pušenja Rudolf, odborniki Kokot Miio. Zavratnik Alojz, Jelovšek Josip. Kar-ba Kari. Vreg Rihard in Prinčič. Pri slučajnostih se je razpravljalo o visoki obrestn-meri. ki jo vzdržuje za posojila državna za-natska banka Zborovalci so se naposled izreku za skupne zbornice. Zelo pičla je bila tudi udeležba na občnem zboru kraj. odb. Rdečega križa, ki se je vršil 25. p. m. v občinski pisarni. Da se Ljutomerčani v teh časih, ki prav kriče po šiti pereče vprašanje predsednika ter mor- 8 človekoljubju, ne zanimajo skoro nič za. na šo najvažnejšo vsedržavno humanitarno organizacijo, ie graie vredno- Odbor je namesto poletnega dne priredil nabiralno akcijo, ki ie po zaslugi nabiralk dobro uspela. Tako mu je bilo mogoče, da je trem učenkam osnovne šole plačal tritedensko bivanje ob morju, da je v isti namen prispeval de! stroškov za eno učenko ter poslal eno učenko meščanske šole na Pohorje. V jeseni je odbor s sodelovanjem sreskega na-čelstva izvedel nabiralno akcijo za oškodovance po suši ter nabral približno 17.000 kg krompirja in 15.000 kg repe. Teh živil pa še zaradi ostre zime ni mogel odpremiti v Belo Krajino, kateri so namenjena. Za božič-nico Kola jug. sester pa je prispeval 1000 dinarjev. Priredil je tudi dne 7 februarja predavanje o zaščiti civilnega prebivalstva v vojni. Nameravana čajanka, ki naj bi okrepila blagajno, pa je zaradi nepredvidenih zaprek morala izostati. Tajnik ie poročal da ie štel krajevni odbor 57 članov in da so se na sedmih sejah reševale tekoče zadeve Blagajniško ooročilo le izkazalo 3633 Din dohodkov in 5014 Drn izdatkov Primanjkljaj je znašal 2270 Din ter se Je kril iz oremoženja. ki se ie ekrčilo na 5644 Din Za delegata na občnem zboru oblastnega odbora je bil določen dr Trstenjak Odbor ie v glavnem sestavljen kakor preteklo leto. samo namesto dr Stojana in njegove soproge, ki sta se odselila v Celje, sta bila izvo- ljena ga. Antonija dr. Stajnkova tn Frane Zaherl. V nedelio 28. februarja so se nazadnje sestali v gostilni Vreg naši dirkači Ln ljubitelji konjskega športa, ki iih je bilo lepo število- Predsednik g. Škof je pozdravil r uvodu zastopnika kasačke centrale g. Novaka ter banovinskega svetnika g. Skuhalo. Poudaril je, da ie poleg drugih gospodarskih panog tudi naša konjereja v krizi, da pa kljub temu našim koniereicem ni treba obupavati. Bolj ko poprej je potrebno, da skušajo vzgojit; boljše in lepše konje, ki bodo vedno ohranili primerno višjo ceno. Kolo jahačev in vozačev je v preteklem letu priredilo dve dirki. Na obeh je bila tako udeležba dirkačev kakor občinstva lepa. Društvo je prejelo od Centrale kasačkih društev podporo 12.000 Din. od banovine 5 tisoč dinarjev in od Zadruge za rejo žrebet 1500 Din. Vseh dohodkov ie bilo 46.523 Din, pri čemer ie všteto premoženje koncem leta 1930 v znesku 11 000 Din Izdatkov je bilo 32-883. premoženie oa znaša 13.640 dinarjev Na nasrradah dirkačem ie društvo izplačalo 20.20(1 Din G Novak iz Maribora ie pozdravi! zborovalce v imenu Centrale in dirkalskega društva v Manborr in omenil. da se bodo mariborske dirke ravnale časovno po ljutomerskih, ki bodo najbrž sredi maja. Dirkači so izrazili želio. naj bi se vožnja za jugoslovenski derby izvedla r Starine na Krškem polju Zanimive najdbe denarja iz rimskih časov Krško, 5. marca. Obilo starinskih znamenitosti, ki so se že našle in mnogo teh, na katera naletimo Še dandanes, priča, da je Krško polje slovelo že v davni dobi, ko je mogočni Rimljan gospodaril v naših krajih. Ugotovljeno je, da je na mestu, kjer stoji danes vas Drno-vo, stal nekdaj rimski Noviodunum. Ta rimska naselbina je bila precej obsežna, ako ni bilo to morda cvetoče mesto. Ugodna lega te naselbine je namreč omogočala nagel razvoj, tako da se je Noviodunum pretvoril kmalu v živahno rimsko vojaško taborišče. Trdi se celo, da je nastalo mesto, ki je na zahodu segalo do Velike vasi, na severu pa prav do Krškega, ki ie' kakor pretežni del vseh okoliških vasi zgrajeno iz ostankov zidovja bivših rimskih zgradb. O blagostanju takratnih prebivalcev dovolj zgovorno pričajo še danes razni izdelki mozaikov, stekleni in kovinasti predmeti, lične posode, spomeniki, osobito pa znat-se množine rimskih novcev v zlatu, srebru in bakru. 2e iani smo poroča!! o takih zgodovinskih najdbah in nasvetovali organizirano preiskovanje, toda žal o kakih uspehih v tej smeri do danes ne moremo govoriti. Dvomimo morda v uspehe in koristi, ki nam bi jih prinesla ta akcija? Ne! Če bi bilo dovolj razumevanja, bi že davno pričeli z deli, da obogatimo naše muzeje z zgodovinskimi zakladi, poleg kater;h mirno sedimo, med tem ko se drugje trgajo za malenkosti, da bi kra:em pridobili večji pomen in tako pripomogli še razvoju tujskega prometa. Vzpodbude cd meroda.inih einiteljev ni, pač pa nam jo dajejo posamezniki, ki v navdušenju za take stvari v prostih dneh tu in tam kaj razkopavajo. Reči moramo, da ne brez uspeha. Pa prav zadnje dni se }e enemu takih kopačev g. Antonn Urbanču z Dmovega nasmehnila sreča, da je pri slučajnem odkopa vanju zapored naše! !epo zbirko rimskih novcev, kakor nam jih kaže slika. Če upoštevamo dejstvo, da so Rimljani visoko spoštovala svoie rajne. nam Je popolnoma raz- umljivo, da je v grobiščih mnogo daril — za nas zgodovinskih predmetov. Prav ob vseh cestah je najti dovolj takih grobišč, ki hranijo v sebi vrče, žare, steklene posode. mozaike, sarkofage, oljenke, pasove, zaponke, denar in drugo. O tem ve naše kmečko ljudstvo povedati marsikaj, ker je na take najdbe naletelo že na mnogih krajih, tudi sredi polja in travnikov. Zanimivi pa so tudi novci zadnje najdbe, ki pripadajo po izvoru raznim rimskim vladarjem, cesarjem. Tako so v zbirki prav lepo ohranjeni novci Imperatorja Maksimi-na, ki so ga po umoru Aleksandra Severa uporni vojščaki oklicali za cesarja in nam je znana tudi iz obleganja dobro utrjene Akvileje. ki je ni mogel osvojiti. Mnogo novcev ie iz dobe cesarja Proba, ki je bil pravi naslednik Tacita in se je uspešno vojskoval zoper Germane. V njegovo dobo spada tudi koristno delo, ki si ga je pridobil z zidanjem cest, osuševanjem močvirij itd. Novci tega vladarja nosijo na eni strani izrazito glavo s krono v obliki ošiljenih rogljev, na drugi strani pa podobo rimske četvorke. Lepo ohranjen denar je posebno oni iz dobe cesarja Dioklecijana, ki je znan po svojem strahovitem preganjanju kristjanov ob koncu svojega vladanja. Nekaj novcev je tudi srebrnih. Nadalje so novci Konstantina Velikega. Znan nam je kot 1. rimski krščanski cesar, ki se je dal na smrtni postelji krstiti. V isto dobo bo najbrže mogoče prištevati najdem veliki in 4 mm debeli bronasti novec, ki nosi poleg ženske giave napis Faustina Augusta. Zelo zanimiva je tudi zaponka v obliki ženske noge, ki ima prožno vzmet in je na sliki prav dobro vidna. Tudi v žarah najdeni denar je ohranjen, toda ne tako dobro. Po vedali so nam tudi o čudoviti najdbi okostnjaka, ki meri od pete do vrha glave dva in po! metra, z dobro ohranjenimi zobmi v zgornji čeljusti. Okostnjak so seveda zasuli. Vse navedeno kaže, da je ta zemlja polna zgodovinskih vrednosti in znamenitosti, ki pa jih ne znamo izkoristiti ker nam manjkajo sredstva in smo poleg tega preleni za take stvari. Bo že treba, da bomo čakali še toliko časa, da nas bodo drugi naučili, kako se take reči uspešno rešijo, da bo krška zemlja zavzela mesto, kakor ji to po vsej pravici pripada. Najnujnejša potreba bi pač bila, da se v Krškem ali v Leskovcu ustanovi Muzejsko društvo, ki bi imelo nalogo prevzeti v svoje roke varstvo nad temi zgodovinskimi znamenitostmi, ker bi sicer delo ne bilo dovolj uspešno. Občina sama, ki ima dovolj dela z drugimi nujnimi posli, bi brez dvoma z veseljem prepustila inicijativo za tako društvo, ki bi bilo tako za mesto kakor tudi za okolico zelo velikega pomena. Nedvomno pa bo v uvidevnosti tako smotreno akcijo podprla tudi kr. banska uprava, saj bo to mogoče izvesti samo z dobro voljo in izdatno gmotno podporo. — B. ©krog gradu v obmejnem trga Za zgradbo stanovanjske kolonije v Gornji Radgoni Gornja Radgona. 4. marca. Obme'n1 trg Gornja Radgona se je po prevratu začei prav hitro razvijati. Zaradi svoje obmejne lege je postal tako rekoč pravo gospodarsko in trgovsko središče za izvozno trgovino ne-!e sreza ljutomerskega, temveč tudi murskosobotskega. Po prevratu so bili nameščeni tukaj poleg že prej obstoječih uradov (sodišča in poštnega urada) številni novi uradi kakor carinarnica, davčna uprava, glavni oddelek finančne kontrole in še nekateri. Tako se je število urad-ništva znatna zvišalo, preselili pa so se- tudi obrtniki. Stanovanja, ki jih je nudil naš trg, so b'la kmalu vsa zasedena in še dandanes nI najti niti nujnih, komaj primernih aH celo udobnih stanovanj. Z novo dvonadstropno občinsko hišo se je pred 5 leti le neznatno odpomoglo stanovanjski križu Pomanjkanje stavbišč v trgu je najhujša ovira za marsikaterega zasebnika, ki bi $1 rad postavil primerno stanovanjsko hišico. Drugim pa zopet ni dana prilika ustvariti si lastno ognjišče zaradi pomanjkanja potrebne gotovine. Samo začasno so se razmere v tem pogledu nekoliko izboljšale. Lani 1. avgusta je bilo na javni sodni dražbi razprodano ve-ieposestvo grofov Chorinskih. Razprodana so bila takrat !e vinogradna in gozdna po- Ljutomeru, ako ne bo dirke v Mariboru. Da-He so bili mnenja, naj se dodelijo ameriškim žrebcem same dobre kobile, naj se toplokrvni žrebci ne dado v privatno oskrbo in naj se konji, ki niso v rojstnem registru, nikjer ne pripustijo na dirke- G. Novak je naposled priporočal, naj skuša Kolo dobiti iz inozemstva dobre plemenske kobile, ker bo le na ta način mogoče, povzdigniti znano muropoljsko konjerejo. Volitve odbora so tokrat izostale, pač pa so zborovala odobrili, da je odbor pridobil za tajnika g. Vlada Porekarja. Kakor vidimo, so vsi opisani občni zbori poteki brez velikih osebnih izprememb. Zato pa moramo v zadnjem času zabeležiti precejšnje izpremembe v sestavi sreskega kmetijskega odbora. Na novo so bili imenovani: Štuhec Jakob iz Stare nove vasi, Su-kič Anton iz Gornje Radgone. Jurinec Matija iz Berkovcev in Franc Skuhala iz Kri-ževcev. Pred kratkim sta si dva inženjerja banske uprave ogledala banovinsko cesto, ki vodi skozi Ljutomer, katere vzdrževanje stane letno 70.000 Din, ki pa je kljub temu vedno v slabem stanju. Ta cesta je v vsem srezu najprometnejša ter potrebna modernizacije. Strokovnjaka sta menja, naj se cesta od hiše g. Reka po do meščanske šole asfaltira v širini 6 metrov. Od meščanske šole do kolodvora bi jo bilo treba dvigniti, da ne bo več izpostavljena poplavam. Na cesti proti pokopališču se naj obcestni jarek ka-naiizira in napravi na pridobljenem prostoru pešpot Za slednjo delo je cestni odbor že v lanski proračun postavil znesek 110.000 dinarjev, med tem ko bi asfaltiranje in rekonstrukcija banovinske ceste v omenjenem obsegu stala 562.COO Din. Ta znesek naj bi se amortiziral v 10 letih, odpadli pa bi visoki stroški vzdrževanja. Med tem časom ko že željno čakamo pomladi, tudi smrt ni pozabila na Ljutomer-čane. Po dolgotrajni bolezni je umrl v Ljubljani g. Matija Kocuvan, sodni uradnik v pokoju in oče ge- šol. upraviteljice Mare Protopopove. Dosegel je starost 86 let ter bil vedno v prvi vrsti narodnih borcev ž*> za časa pokojne Avstrije, vedno zanesljiv in zvest slovenski volilec in v aktivni službi edini zavedni Slovenec na našem sodišču. Naj počiva v miru! Na koncu ne smemo pozabiti na najbližje prireditve. Tako se bo 6. t m. vršila v Sokolskem domu slavnostna akademija v počastitev ustanovitelja Sokolstva dr. Tyr-ša. Program akademije je obš;ren in pester. Dne 9. t m. pa bo v Strasserjevi dvorani razstava in sejem priznano dobrega vina iz vsega ljutomerskega sreza. Za to prireditev vlada veliko zanimanje. Istega dne bo mestna občina ljutomerska prodajala svoj lanski pridelek vina po licitaciji. sestva ▼ okoliških občinah, medtem ko Je grajski grič sredi trga bila primorana prevzeti na račun zahtevajoča upnica, neiu. inozemska banka in to preko Hrvatske banke za promet z nepremičninami v Zag>"> bu. Grajski grič je kompleks lepega zemljišča (sadonosniki, njive vrti, vinograd in majhen del gozda) v obsegu okrog 22 oralov; razprostira se tik nad trgom do obmejne reke Mure ter je z vrha irnser. razgled po vsej Apački kotlini, Prlekiji, Slovenskih goricah, daljnjem Prekmurju in onstran na avstrijsko ozemlje. Zaradi obsežnosti in takratne visoke kupnine na eni strani, na drugi pa zaradi tega, ker se ta kompleks ni razparceliral, ni bilo pri dražbi drugih reflektantov. Severna stran tega kompleksa pada strmo proti reki Muri in je obraščena z redkim gozdom: južna stran pa je blaga, sončna in najpripravnejš3 za stavbišča. Tukajšnji krajevni šolski odbor si je lani po Komisijskem ogledu strokovnjakov že 'zbral na tem griču lepo stavbišče za bodočo i'0-vo veliko šolsko poslopje z 12 razredi In drugimi pritiklinami, ki se bo zidalo čim se razmere nekoliko izboljšajo. Pokg tega pa je še najmanj 20 in celo še več takih stavbiščnih prostorov, ki bi se dali zazidati s stanovanjskimi hišicami in vilami, in tudi reflektantov je že sedaj gotovo osem, a to število bi se gotovo kaj hitro zvišalo: potrebna je samo pokrenitev stavbne akcije s pomočjo zadruge ali pa tvrdke, ki bi prevzela izvedbo. Poudarjamo, da je ta kompleks edini, ki sploh pride v poštev za te namene v bodočem razvoju našega trga. Podani pa so vsi pogoji za izvedbo te akcije, tudi za uspešno naloženje kapitala proti dobremu obrestovanju. Ogromna stavba gradu bi dala dovolj gradbenega materijala, ki hi se da porabiti za fundamente številnih manjših novih stavb. Grad bi bilo najbolje norušiti, ker bi po mnenju strokovnjakov razne adaptacije požrle velike vsote in bi vrhu tega niti ne odgovarjale svojemu namenu. Ves kompleks pa je naprodaj za razmeroma nizko ceno. Stanovanjske hišice in vile bi lahko tvrd-ka ali zadruga odprodajala oremožnejšim reflektantom proti takojšnjem plačilu, manj premožnim pa prpti takojšnjemu odplačilu dela kupnine ostanek pa v mesečnih ali letnih obrokih na daljšo dobo kakor je to v Ptuju, Novem mestu, Mariboru in drugod. Z izvedbo te akcije bi bilo na eni strani pomagano rodbinam, ki plačujejo tako visoke najemnine, da bi si za isti denar v teku let lahko ustvarile udobna lastna bivališča, na drugi strani pa bi dobilo tudi revno delavstvo, katerega v našem okolišu ni ravno malo, primeren zaslužek. Žaloigra mladega orožnika Bodonci, 5. marca. Podnarednik R ▼ Bodon tih je bil prav vesten orožnik. Prod kratkim pa »e je poročil im s tem dnem se je začela njegova trnievia not. Dama so biLi na dnevnem redu družrosflri prepi ki so imeli svoj vzrok v lj ubosuronosti' Ker ni našel nahoda iz tega stanja, se je roačel vdajati pijači in se za >vojo sflužbo tu več mnogo brigal. Solz« dn prošnje jokajoče žeoe niso zalegle ničesar; edin odgovor na to je bil, da si bo danes aM jutri končal življenje. Pred dnevi pa je bil dodeljen orožraiškl postaji nov predstojnik. Ko je R. to izvedel, se je odstranil z doma z izjavo, da ae bo ustrelil. Štiri dna so ga iskali, preden so ga našli, kajti vsi so mislili, da je že izvršil samomor, ker je - zadnjem času kazal tudi znake duševne zmedenosti Ko so ca dovedli na orožniško postajo, se je kazal popolno apatičnega. Prisotnega orožnika je prosti, naj mu crmese kozarec vode. kar je tudi napravil. Se dvakrat zair>oredno jc prosil za vodo; ko se je pa orožnik tretjič odstranil, je R. vzel bližnjo karaomko, sd jo nastavil na vrtat in srorožiL Orožniki, ki so na strd prihntefiL, so na-šlii R. mrtvega v mlaki krvi. Krogla, ki je šla skozi vrat in ustno duplino, je izstopila pod čelom. R. zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka v starosti od 2 do 5 let. Dejami« je tzvrMl R nedvomno v duševni zmedenosti. Pokojnika, ki ga Je usoda tako kruto udarila, je spremilo na zadnji poti orožnaštvo, ki mu je poklonilo lep venec. Komorni koncert Ljubljana, 5. marca. Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani je priredilo snoči komorni koncert svojih gojencev najvišjih letnikov. Komorna glasba kot najintimnejša panoga glasbenega izvajanja, je pri nas skorocSa popolnoma nova in mnogim tjudli docela neznana. Kako malo je ljubezen do subtrilnih njenih f.rnes vkorenrn j ena i>ri nas, je ekla-tantno pokazal obisk tega koncerta. Medtem ko so pri drugih prireditvah odpadle vse mogoče citirane ovine socialnega in vremenskega značaja, je odlični nastop omenjenega udruženja naletel na j ako slabo zasedeno dvoranico, kn jo vsak film dnevno večkrat napolmi. Pogrešali smo, lahko mirno rečem, skoro vse zastopnike našega javnega in kulturnega življenja, s pičlimi častnima izjemami. Z odsotnostjo so se odlikovali vsi, kn jšm je ljubezen do kulturnega udejstvovanja mladine na srou — pardon, na jeziku, kajti oni prvi so bili navzoči, le žal, da jih je tako malo! Vendar pa je ta peščica resničnih ljubiteljev glasbe in zanimancev našega kirlturnega napredka mogla odnesti s koncerta več glasbenega užitka, kakor je mogel najboljši optimist pričakovati, kajti umetnost, ki so jo nudili nastopajoči, je bila zares podana čisto in brez vsake navlake Zasluga za to gre seveda v nrvi vrsti nastopajočim: ne smemo pa pozabiti, da je bil vodnik njihovega študija v komorni glasbi prof. J. Slajs. čigar odlične pedagoške zmožnosti je mogel že v tem kratkem času njegovega delovanja na našem konservaborini zaslediti vsak in-teresiranec. Tudi petkova produkcija je znova dokazala njegovo nepopustljivo ten-koslušmost za vse finese izvajani« in vzorna kiterpretaoiia izvai*m.fh del je bila v čast njemu in izvajalcem samim. Na prvem mestu smo čuli J V. Stamiče-vo trio-sonato za 2 violini, klavir in violončelo v izvajanju gojencev Pfeiferja, Staniča, Lipovska in Bajdeta. Zanimiva, pred-mozartianska skladba mannheimskega mojstra je v svoji umetni priprostosti večer primerno uvedla. Sledila je velika Regrova Schichtov pere sam J R 2/32 hitrejše in belejše in preprosto kakor A-B-C A■ Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. ■mr ■ miti J^SES^jpil ' i*. :-— t . t ' 1 11 [ '»• »-.S -i sonata za violino in klavir. Pri nas le malo znani nemški romantični kontrapunktik je v tem delu obdaril klavirsko spiremljavo z vprav romantično bujnostjo; oba solista sta enakovredna in se kosata med seboj. Morda je v tem slučaju violina celo na slabšem in se mora pianist marsikate-iknat premagati, da je ne zamori. Vendar je razvita predvsem kantabilna stran violine, ki poje predvsem v tretjim, »Lairgo« - stavku. Oba nastopajoča (Pfeifer in Lipovšek) sta podala delo z dobrim umevanj-am in dramatično zainteresiranostjo, ki jo sonata oči-tuje. Slednjič so v Ravelovem godalnem kvartetu nastopdS Pfeifer, Stanič, šušter-šrič in Bajde kot odlično vagrana celota. Ravelov kvartet, ki ga smatram poteg De-bussyjevega kot najboljše poromanitično komorno delo, je v njihovi tehnično do ti- rani m vsebinsko docela izčrpni interpretaciji zvenel čudovito. Dasi sem ga že mno gokrat čul, vendar je napravil to pot zamdi neoporečnosti izvajanja name nKma največji vtisk Mislim, da ne le name: kajti po pozornosti vsega občinstva in po spontanem apiavtziu, ki se ni dal udušitn niti med posameznimi stavki kvarteta, niti koncem skladbe, bi mogel sklepati, da je prav tako očaral vse navzoče. Odlični mladi slovenski kvartet (obenem prvi, če se ne motim) je moral dodati še Dvorakov a-dur valček, preden se je navdušena publika hotela raza ti. Poklonjen jim je bii budi ziLaJt venec tovairišev s kanservatoršja. Ta ansambel nam vzbuja kar nerjSepše rtacie. Upam tudi, da se bodo slednjič z drahmi In naša Ljubljančani in se prihodnjič va>-biAom prirediteljev bolje odzvali! L. M. S. Ob desetletnici slovenjgraškega orkestra Slovenjgradec, S. marca. Ob priliki ustanovitve drugih kulturnih društev se je pokazala po prevratu v našem mestu tudi potreba društva, ki naj bi predvsem gojilo glasbo. To je uvidel predvsem g. Lubas, izdelovatelj harmonik, sedaj v Celovcu. Izmed domače inteligence je zbral vse glasbeno izvežbane moči, katere je združil v orkestralno društvo in mu nekaj časa kot zborovodja predsedoval. Po niegovi izselitvi je prevzel vodstvo g. Ser-bec, sedanji šolski upravitelj v Čremošnji-cah. Vrhunec svojega delovanja in izvež-banosti je pa dosegel orkester vsekakor v zadnjih letih pod spretno taktirko g. Horvata. Mnog težav je bflo treba prebroditi r teh desetih letih, posehno težavno je bilo obdr- žati orkester na primerni višini. Zaradi vedno se menjajočih moči. Orkester ie v časa svojega obstoja priredil šest velikih koncertnih prireditev s sodelovanjem domačega pevskega društva, 15 tradicionalnih plesnih večerov, nadalje je sodeloval pri 22 operetah In 75 predstavah. Vsega skupaj se je pokazal pred domačo javnostjo 118 krat. V njegovem arhivu je preko 400 kompletnih orkestralnih partitur. Na vsak način si je pridobil orkester v nacionalnem, kulturnem in glasbenem pogledu neprecenljivih zaslug. Čestitkam se pridružujemo vsi pevci, vsi igralci, katerim je orkester vedno zvesto stal ob strani, kakor tudi ostali ljubitelji glasbe, s srčno željo, da ostane daleč v bodočnost zvest lepi glasbeni umetnosti Odhod priljubljenega orožniSkega oficirja Te dni je zapusml Litijo orožniški pod poročnik g. Vkuoo Majsiorovič, doslej vodnik orožni=tva v Majskem srezu Sim patičn.i Ličan se je v te-cu poldrugoletnegi> službovanja pr. jubil vsepovsod, bil je pri jeten družabnik in velik prijatelj narave Litijani so mu pred odhodom v Gostiva?, na novo službeno mesto, priredili lep poslovilni večer, iskreno na je bilo slovo gospoda podporočnika od vseh komandirjev orožniških stanic v srezu. Pri poslovilnem raportu se je g, Majstorovič zahvalil za vestnost ▼ službi, ▼ imenu podrejenega >rožn«štva pa se je odhajajočemu zahvalil komandir litijske Staniče g. Rebernk. ki je poudaril, da je bil g Majstorovič vsem dober in pravičen starešina. Nato so s« vsi skupno slikali G. Majstorovič bo gotovo ohranil Litijo v tako dobrem spominu, kakor ga oodo ohranili Litijani. Poveljstvo orožništva v litijskem srezu je prevzel g. Rebemžk, komandir litijske orožniške staniee pa je postal g. Cuš. omace vesli ♦ Odlikovanje. Kontreadm-iral Framjo Vučer ti je trajno upokojen, je pni tej pri liki bil ^lUkovan z redom jugoslovenske krone 3. razreda ♦ »Službeni list dravske banovine* objavlja v 18 letošnji številki: oMn univerzitetno uredbo, pravilnik in cenovnlk za opravljanje analiz ln drugih del za privatne straake v agrokemijskem m pedološkem oddelku državnin kmetijsklj poskusnih ta Kontrolnih postaj, popravek k praviloma za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita ia objave o pobiranju občin-akih t.roAariin v letu 1932 ♦ Izpremembe v naši vojski. V vojni ilvj uarici so imenovan iosediall poročni-k bojnt-g^ Iroda 1 -artb Anton Debv vec, Vladimir Kostanjevec, Boris P'.rc, Iv Kern. Henrik Klinar, Josip AnUn in Miro elav Gogala — vsi za Kap^taaa korvete; dr Anron Stor za sau.tetrjfcga kapitana 2. razreda t vvjni mornarici; Adolf Cvirii, Boris Slavmlk ln Hinko Dra.ks'er za poročnika bojnega broda 1. razreda: Frun Hauš pa za poročnika fregate Nadalje so .meno vanj: Bogu mil Armič za artilerijske?* polkovnika. Jurij MušiC zr penotnesa t>od- Predstave danes ob S., 5-, 7M 9. Ha — ha — ha! bo odmeval smeh ta krohot pri premieri najboljše šaloigre v tej sezoni: Nezvesti Zkehart Navidezne pustolovščine nezvestega in vendar zvestega moža! Najboljši Igralci: R. A. Robert«, Frita Shulz, Luele Eriglisch, Paul Horbiger Sodeluje izvrstna kapela DAJOS BELA. Predprodaja vstopnic od 11. do Vi 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124. pou/jviaka za gcmeraištaoue ^-"Sie, AnurtJ Grum, Lojze Kumer ie Zvonimir Župančič za. pehotnega majorja; Marijan Ferjan-MČ ta veterinarskega majorja; Mirko Cerne to Pankraclj Pangeršič za pehotneko; zvaničnik! I. kategorije: Frangeš Henrik, Zidani most v Maribor gl. kol.; Prek Jakob v Ljubljano gl. kol.; aiužitelj Kupljem.k Andrej. Ljubljana, gor. kol., v Ljubljano, gl. kol.: dnevničarji: Gruden Ivan, Moškanjol, v Ponikvo; Zaje Fr., Lesce BIdd, v Rogatec; Lenard ueon. Rimske TopPue. v Laško; Kukec Adolf, Gro suplje, v Sevnico; šajne Ferdinand. Ormož, v Rajhenburg; Pere Anton. Brezno-Ribnlca, v Raihenburg; Pleša Jožef, Medvode, na Bled-jezero; Loborec Vekoslav, Brezovica, v Trebnje. Nadalje so premeščeni: od občega k gradbenemu oddelku sivaničnik I. kategorije Kah.ne Franc; zva-ničniki II kategorije: Dečman Martin. Turk Janez, Stres Ivan. Mandelj Martin in Novak Tosin Nameščeni so za uradniška Vreniensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številk«- za označbo Kraja pomenilo: 1 Cas jpazovanta. 2 »tanje barometra S teniDerstura 4 relativna vlaga * 'Z. E» »mer in orzina »etra 6 obiačno«t l—10 7 rraia oadavm g padavin« » mm — ietUDerafura prve številke pomenijo nart vuUo. .lru<;e oajnižlo 'emperaturo. 5. marca LJubljana 7. 761.8, —2.0, 72, S"W1, 10, snee. 04; Ljubljana 14. 760.8. 2.4. fif.. WSW1. 10. —; Maribor 7. 760.9. —3.7, 94. S2, 10. — —; Zagreb 7. 761.7, —2.0. 90. NW2. 10. megla 0.2. Beograd 7. 762.1. _2.0. 80. SEfi. B. —, —; Sarajevo 7, 762.5. —2.0. 90. mirno 6. sneg, 0 1: Skoplje 7. 764.6, —10.0, 80. mirno, 9. sneg. 10 0: Split 7. 759 4. 7.0. 90. E4. 10 dež. 10.0; Kumbor 7. 758.6. 7.0. 80 K4. 6. —. _ Temperatura: Ljubljana —, _2.8; ob 14 S.2. —; Maribor 0.0, —4.4: Zagreb 0.0, —4 0 Beograd 10 —3 0; Sarajevo —, —3.0-Split 6.0: Kumbor —. 6.0 Sonce vihata ob 6.33, zahaja ob 17.52. Luna vzhaja ob 6.8, zahaja ob 15.50. pripravnike: Inž. PeterAi£ Franc v kurilnici Ljubljana I. glav kol., Novakovič Sve-tislav v Rušah, Vari Rudolf v čakovcu Stanipar Anton v Brežic ali, Arhar Franc v Zagorju, Arnuš Mirko v Kotoribi. Prek Janez v Slov Bistrici, Cernousov Konstantin v oddelku 41., Požar Herman v ČakoT-cu, Bartenjev Dimitrije v oddelku Lil., inž Sluga Jakob v oddelku III., Šiftar KoioUio zobovje, 4) fokaLna infekcija, 5) alveoianna pyorhoea, 6) krvavitev v ustLa in njeno lečenje, 7) oprte proteze, 8) po-greške p n diagnoPticAranju empyema «ta-truma ♦ Osnovanj« sekcije drogistov. Dne 2. t. m. se je vršil v Ljubljani sestanek drogistov, na katerem se je soglasno sklenilo osnovanje sekcije drogistov dravske banovine pod okrajem Zveze trgovskih gremi-jev za Slovenijo v Ljubljani. Kakor v vseh ostalih strokah tako so tudi interesi drogistov ogroženi, pa je prevladala v vrstah naših drogistov želja po združitvi ln enotnem nastopu. Sestanek, ki se je vršil v posebni sobi restavracije »Emone«, je vodil g. Josip Kramar, ki je poudarjal važnost organizacije ln skupnega nastopa. Tajnik Zveze trgovskih gremijev g. Kaiser je podrobno očrtal položaj drogistov zlasti glede na določbe novega obrtnega zakona in akcijo, katero naj bi podvzela sekcija v zaščito interesov drogistov. Pri volitvi sekcijskega odbora je bil soglasno Izvoljen za načelnika g. Šinkovec (Kranj), za posle vodečega podnačelnika pa g. Kane. V ožji odbor so bili izvoljeni gg. Kramar, Borčič, Guštin, Gregorič, v širši odbor pa gg. Kane (Maribor) in inž. Zalokar, lastnik drogerije »Krke« v Novem mestu. Podrobno se je nato razpravljalo Se o akciji, ki naj jo glede obsega pravic drogistov pod vzame sekcija, in mesečne članarine. ♦ Društvo zobotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v sredo 9. t. m ob pol 8 zvečer v gostilni »Sokol«, lovska soba v Ljubljani, še nevčlanjeni zobotehniki ln oni izven Ljubljane se posebno naprošajo, da se tega občnega zbora udeleže v čim večjem številu. ♦ Vsakoletni Matltdln sejem na Mutl bo letos izjemno 12 t. m na dan bt. Gregor ja. Sejem bo kakor navadno za živino in blago ♦ Posavska podružnica SPD Zidani most vabi vse člane ln prijatelje planinstva ns redni ob6n.1 zbor, ki se bo vršil 20 t m ob 16. v nosebnl »obf kolodvorske restavracije t Zidanem mostu. Za vse ljubitelje godbe je velikanskega pomena. Znam fcklisoij Beh izdelki bo se zaCeli prodajati pn tv. »Tehnik« Josip Banjai, Mikiuoiceva cesta štev. 20. — Moderni, zelo dobri gramotom so že od Din ti&U.— naprej in dobi se jih lahko Drez naKupnmt na 14 m "tečnih obrokov. Vsakovrstne plošče, tudi najnovejši šlagerji so že od Din 25.— do Din 35.— naprodaj. Kazen tega se prodajajo vse druge znane znamne kol »Columbia«, »His Masters Voice« Ud. po najnižjih cenah — Za na nakup neobvezen obisk vljudno vabi cenjeno občinstvo »Tehnik« Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cest štev. 20. Palača Okrožnega urada * Čebelarjem. Vic čebelarje in čebelarske podružnice obveščamo, da je ministrstvo za promet dovolilo udeležencem čebelarskega občnega zoora v Celiu polovično vožnjo pod navadnimi pogoji. Pn izstopu v Celju naj delegati ne oddajo vozmh listkov, temveč jih puste žigosati pn prometnemu uradniku. Z istimi voznirm listkj in legitimacijami, ki jih bodo dobili delegati na občnem zboru, se bodo odpeljali brezplačno zopet domov. Ta ugodnost veifa za 19., 20. in 21. L m. Za usta sveža In za usta mlada Je užitek in krepčilo Mirim čokolada • Bele palice za slepce. Tovarna palic y Bregaui jt aa inicijativo Avtomobilskega tcluioa začela izdelovati bele eniajlirane pa-Uce za slepce i/u giune, da bodo v opozorilo šoterjem in moto-iklistom S tem se bo gotovo zmanjšalo štev.llo cestnih ln ulifi-aih ne&ieč, ker bo vsak šofer že od daleč opazil belo palico v roki slepega ali gluhega človeka, tea" previdnejše vozil mimo takih oseb Zagrebška sekcija Avtokinba Je že nauav.iia večjo količino teh palic ln Jib bo brezplačno razdelila slepcem. Take palice so uvedene tudi v drugih evropskih dr-tavah ji bodo gotovo tudi ostale sekcije •Vvtokluba v Jugoslaviji sledile zgledu Zagrebčanov • Škrlatlnka In davlca v Mežiški dolini. lz Guštanja nam pišejo, da sta se v zadnjem času v Mežiški dolini začeli širiti škrlatinka im davica. V Dravogradu, kjer Je med šolsko mladino 6 primerov škrlatlmke. je šola zaprta za nedoločen čas Za to boleznijo je zibolela tudj učiteljica ga Nen-dlova. Po več primerov škrlati-nke im davi-ce je ugotovljeno na Prevaljah,*T Gušta-nju. r Tmbojah ln na Vuzenici, kjer so posamezni šolski razredi zaprti. Vzrok širjenju nalezljivih bolezni bo bržkone v slabili socialnih razmerah. Oblastva so ukrenila potrebno, da se širjenje obeh nevarnih bolezni omeji. ♦ 2iva kača v mrtvem peti. Plflejo nam: v Cirkoveah nad Skalami se Je zgoditi zanfl-miv primer. Pt.1 nekem ondotnem posestniku je poginil domači pes. Ko so mislili psa zakopati, se Je privlekla te pasjega gobca precej velika kača, zelo podobna belouški. Kačo so domači ubili ln sedaj na vse načine ugibajo, kako se Je mogla 41 val »plaziti v pasji želodec • Darujte podpornemu -društvu »Iepi,v LJubljana Pod Trančo 2-111. « Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. ♦ Opozorile. Podpisani objavljam, da moj brat Franc Kmetlč lz Trzina ni upravičen zame nobenih trgovskih poslov Izvrševati im tudi ne kaslrati denarja, ker ničesar od tega ne pr.lzuaim. Mihael Kine tič, trgovec v TrzAnu. AVTO sedlarstvo ln nltroličanje lzvrfiuje pod ugodnimi pogoji 2592 B. BELANTIC, LJUBLJA-NA Vil, Jeraejeva cesta 29 Iz LpM|an@ Nj. Vel kraljica Marija v LJubljani. Včeraj popoldne ob 16. je pndrčai po Celovški in dalje po . Gosposvetski cesti lep avtomobil, ki je zbudil pozornost občinstva. Pasanti so takoj uganili, da se pelje z Bleda v Ljubljano Nj. Vel. kraljica, ki so jo tudi spoznali, ker je sama sedela za volanom. Ustavila se je pred Krisperjevo trgovino na Mestnem trgu. Stopila je v spremstvu dvorne dame ge. švrljugove v trgovino ter nakupila za prince nekaj igrač. Pred trgovino se Je prav hitro zbrala množica Ljubljančanov, ki so kraljico živahno pozdravljali. Nj. Vel. kraljica Marija se je ob 16.45 vrnila na Bled. u— Profesor Srečko Kumar, dirigent ln ustanovitelj pevskega zibora slovenskih učiteljev je eden najboljših paših zborovskih dirigentov. Z izredno vnemo ln žllavostjo, s spretnostjo v izbiri programa in finim umetniškim čustvom vodi svoj zbor, ki deluje z velikimi težavami, člani zbora so raztreseni po vsej dravski banovini ter se sestajajo od časa do časa v Ljubljani k skupnim pevskim vajam, vneti in navdušeni za stvar samo. slepo zaupajoč svojemu umetniškemu voditelju, ki jih Je še vedno vodil ln pri-peljal do velikega -umetniškega uspeha V ponedeljek, 7. t. m. se nam bo sta predstavila zbor ta dirigent z novim prvovrstnim programom, o katerem emo že pisali. Vstopnice so že v Matični knjigarni. u— PraSkl (Zikov) kvartet bo koncertlral v Ljubljani v Fllharmoničnl dvorani t ponedeljek, 14. t. m. Za svoj letošnji nastop so si izbrali naši dobro znani Zikovci naslednji spored; 1) Mozart: 14. kvartet v g-duru. 2) Martinu: 2. kvartet, 3) Borodln-2. k-vartet v d-duru. Iz naslovov je razvidno, da obsega spored 1 klasičen kvartet enega te moderne češke literature, enegs pa i>z znamenite ruske literature. Umetni Sko igranje Zikovega kvarteta Je na vlfiku Vsak njegov koncert Je pomemben umetniški dogodek Predprodaja vstopnic od tor ka dalje v Matični knjigarni. u— Ustanovna skupščina Šentjakobske krajevne organizacije JRKD se je vrftlla v petek »večer t nabito polnem salonu Kad feževe gostilne v Florlianskl ulici Zborovanje je otvorl! predsednik pripravljalnega odbora §. Marn. kil je pozdravil predvsem narodnega poslanca g dr Rapeta Im dele gata banovtnake eksekutlve g dtrektorj* Jnga. Ustanovna skupščina Je po alala pozdravni brzojavki ministrskemu pr«fe«daiKa g. Petn tivkorten ta ««&er*»- aeuMi it»KreLaj->u JRKU uumfetum <1» tir« uierju 1"ti volitvaii je bil nzvuljeu odbor iz vseli slojev prebivalstva ln ga tvorijo. Mar« Fran, Štrukelj Fran. dr. Cep-u.ler Josip, 2itnik Frauc, Jeretln« Josip, Baho-vec Jos>wp, Adamič Franc, štrukelj Albert, Itodič Franc, Starič Frajjc, Pogačnik Mat ko. Jeršek Avgust Po volitvi je podal po ročiio u političnem položaju v državi na rodni poslanec g dr. Rape, ki je za svoja izvajanja žel priznanje in zahvalo. V novo ustauovljeuo organizacijo, ki obsega okoliš od Trauče do Roiue ulice J« Utaoj pristopilo 147 članov. u— Snovanje k. •. JRKD na Vihi. V sredo 2. L ni. se je vršil v gostilni Sokolskega doma na Viču ožji sestanek, na kalerem razpravljali o ustanovitvi krajevne organizacije. Sestanka so se udeležili predvsem oni votilci, ki so za volitve 8. novembra vršili agitacijo in druge posle. Izvoljen je bil pripravlialm odbor, ki ima nalogo nabirali člane za novo stranko in sklicati občni zbor Pred zborom v nedeljo 13. t. m. dopoldne ie inloi maliven sestanek vseh volilcev, ka-'erini se bodo obrazložila pravila m stran kin program. Teden kasneje pa bo občni /bor. Člani pripravljalnega odbora že nabirajo člane na prijavne pole, lahko se pa vsak član vpiše tudi v občinski pisarni. u— Zadnji teden sadjarskega tečaja SVD se prične v ponedeljek ob 19. v predavalnici mineraloškega Instituta na univerzi s predavanjem tajnika Kmetijske družbe g. Karola o gnojenju sadnega drevja in o obiranju im aranjeuju sadja V torek im sredo zvečer bo govoril višji vinarski nadzornik g. Gombač o sadnem izboru za Ljubljano, torej o on in vtrsiaii sadja, ki v Ljuibuan.] najbolje uspevajo. V četrtek bo predaval ravnatelj mestnih nasadov g Lap o jagodičju, v petek pa zaključi tritedenski tečaj predavanje nadzornika g. Humka o uporabi sadja spk*Il VslopiUne ae bo u— »Svoboda« In »Zarja« priredita v sredo S. I a ob 20. ? Uvoiaai Deiavske abornice v Ljubljanj IX. deiavskj prosvetni večer. Sodelovali bodo delavska gotlba >Zarja«L, orkester »Grafike«, pevski zibor »•GraiHket, oktet »Ljubljanskega zvona«., žaa-ko Zaje na violini iu Siamko Bitožnik s li umor is učno razpravo o avtomobilu Liimetaiška plesalka Katja Delakova zapleše Piokofjeva groteskni ples »Gopa-kt, mali ja-izband z ZorKorn ln Vojko Pteiov-eevo zaigra vesele koonade. Govorilni zbor delavskega odra >Svobode« bo podal Cu-farjevo pesem >Za uasc. Pri klavirju kon-sei vatoristaa M eu ara ije v a. Večer Uo loto lep. Vstopniaie ne bo. u— Ustanovna skupščina Zmajevega »tega skavtov bo 19. L a ob 9. na l ar-žavm reaini gimnaziji (Vegova ulica). Sprejemanje novincev! Predhodni sestanek roditeljev bo v petek 11. t. m. v fizikalni sobi državnega moškega učiteljišča ob 19. Vabljeni vsi starši, ker se bo na tem sestanku osnoval roditeljski .svet. u— Zahvala. Ou priliki 40-letnlce najine poroke sva prejela toliko čestitk, darov m cvetja, da se ne moreva zahvaliti vs«ke mu posebej. Zato prejmite vsi tem potom uajino najpr.isrčnejšo zahvalo. — Margareta In Rafael Lukež. u— Sokol IV javlja članstva, da Je umrla sestra Eraa Polakova hi ga poziva, da jo spremi na njenJ zadmji poti danes ob 16. izpjed zavetišča sv. Jožefa na Va-dovdanstti cesti 9. Kroj civilni z znakom. — Uprava u— Poroka. Dames ob 11. se bosta t pravoslavni .kapeli poročiia trgovec g. Drago Samardžič in gdč. Tllka P e p e i n a -kova Mlademu paru želimo obiio saeče! u— Dve interni produkciji gojencev drž. konservatorija v LjuJaljami priredi ravnateljstvo koiiservatorija še tekom tega me seca. 1. interna puoduikcija bo r peiek, 11. druga pa v četrtek 17. L m. Produkciji se vršita obakrat >v dvorani Filharmonične Iružbe, točno ob 6. popoldne. Vstop vselej prost u— Občni zbor splo&nega ženskega društva bo v sredo 9. t. m. ob 16. v drustveujb prostorih na Rimski ;estl 9. Članice ln gospodinje vabimo k obiLni udeležbi. u— Francoski institut v Ljubljani vabi ua skioptično predavanje gdč. Authoine, ki bo v torek 8 t. m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Snov: Fooitaine-bleau in gradovi ob LolrL u— Ju gosi. akad. klub kraljevine Jugoslavije sekcija Ljubljana. V torek, 8. t m ob 20. bo v areni Narodnega doma članski sestanek, na katerem »e bo razpravljalo o vseh nujnih klubovih zadevah. Udeležba strogo obvezna u— Občni zbor Organizacije diplomiranih tehnikov bo danes ob 9. uri zjutraj t kletna dvorani Mikličevega hotela. d— Pomočniški zbor gremlja trgovcev v Ljubljani vabi članstvo, da se udeleži ustanovnega občnega zbora Društva izložbenih aranžerjev, ki bo danes ob pol 11. v dvorani Trgovskega doma. u— Društvo bolničarjev NSZ javlja član stvu, da bo imelo redni olčuI z.bor v aredo 16. t- m. ob 19. t gostilni pri ^SeduUci« v Mostah. Dnevni red običajen. n— Dva poškodovanca. Mehanik Jakob Burger, zaposlen v tovarni »Emajl« v Šiški je včeraj dopoldne brusil na stroju neko ploščo. Nenadoma ga je udarila strojna balanca po obrazu in ga občutno poškodovala. V Goričanah pri Medvodah je včeraj dopoldne padla delavka Marica Smolčeva in si zlomila levo nogo v kolku. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v splošno bolnico. u— Vlom v gostilno. V Belifievo gostilno na Kavškovl cesti sta pri&ia predsnočni.iui dva mlajša gosta, ki sta naročila pol litra vina. ga plačala in že tudi izginila V gostilni sta se zadržala samo toliko časa. da sta se dobro ogledala ln zasnovala načrt za vlom, ki sta ga izvršila ponoči. Nazaj k hiši sta se priplazila nekako med 3 in 4 uro ter z dijamantom terezala v oknu šipi. nakar sta se SDlazila > gostilniško sobo Od tam sta stopila v vežo, kjer sta se lotila mizice, v katero je gostilničar »pravljai denar Mizice pa nista odpirala v veži. mar »eč sta pograbila kar celo mizo. ki sta Jo vrgla skozi okno ln Jo šele zunal razbila V predalu sta našla okrog 1500 Dim Po kvarjeno mizo Je našel na cesti policijski nadzornik Pavlovlč. ki je zbudi) gostilni čarja Drznima vlomilcema je policija že na sledu u— Dolgi prsti povsod. It skladišča trrd ke Obnove na Dunajski cesti Je odnese neki tat okrog 160 kg bakra r kosih In ž) al, »rednega okros 700 Din V garderobe ASK Pr>morja na Dunalski cesti se Je spla zli pred Dar dnevi neznan tat ter se po 'ast.11 anortme obleike. vredne okrog 600 Dir Tudi r hotele prihajajo tatlči. Izpred Tell- KM Radi preselitve «io 15. apFlift p Tista pri tvrdkl A. Pcrscbe Ljnblianu, Pred &kofi§o Si. £1 lun vrat v hoteiu Štrukelj je t*fc ueprldiprav na Škodo Fra.ua S pa.i 160 Din viednih čevljev Celo v bolnico se vtihotapijo talovj. Te dir, sta se dva tatiča ■olila na vrtu bolnice d ven pločevinastih Kopainih kadi, ki sta jih riurt-iais ua kose in ju Uoteia ponoči odlitku Pri teci sta bila si-er prepodena, vtuniar Je boinica oškodovana za svojih 600 Din. u— Krasne slike fotoamaterja Cveta Sviglja iz cikla >S totoKamero v JuIijsko Alpe« bodo v dogiednem ča&u vsakmnmr dosegljive v obliko ra/.gjeduic Založila jih je renomirana tvrdka Tičar v Ljubljani. u— Glasbeno zabavišče (vrtec) se prične jutri ob j4 na 5. popoldne. — A-ugeis TrosL u— DANCING. prvovrstni artlstl v hotelu TIVOLI. Vsako not odprto Qo jutra. u— Sokol Polje priredi v proslavo stoletr ujoe T^rševega rojstva akademijo danes ob 4. t Sokolskem d,.uiu Vabljeni val u— KekJarjia ta dobro bhtgo, ki s« samo hvali ni potrebna. Zakaj delajo torej Osrednje mlekarne reklamo za bio-mleko? Zato, ker večma prjateljev mleka ne pozna prednosti bio-mleka Reklama v tem primeru m le trgovinski princip, ampak naravnost dolžnost. Bio-mleko se dostavlja na dom v higiensko zaprtih steklenicah. Kličite telefon 2446! u— Opozarjamo na ra-zglas prodaje pri 'kružbi Couimeroe, Tavčarjeva 2, prvo nadstropje. če ljubite defaro Ia lepo domačo knjigo se naročite na knjižne zbirke Tiskovne ta- druge. iz Maritora a— Masarykova proslava. Včeraj popoldne je Jugos.ovensiio-českoslovašk* liga priredila M.asaryiiOvo prosiavo za srednje šoisko mladino. Proslava se je vršila v Grajskuin kinu, šolska mladež je napolnila divoramo do zadnjega kotička- Navzoči ^a so Uiii tiu^lš zastopnik; in ltorpora- cij, med da ugjuii biuasia svetnih dr. Polja-nec, oba sreska načemika dr. »Ipavlc im Ma-kar, ravnatelji vs-eh srednjih šol, m-agi-i*tj"auni svetiilk Rodošek m driugi. Pretisedr uiik JčL dr. Reisuuui je pozciraviJ mladino in zastopnike ob.asti ter pojasnil Masarv-kov govor, ki ga je imel ob 10 letnici os-vo-bočen'ja češkosiova-ške d; za ve. Ta govor so podajali na gjaiiJoioiisKSi) piošCah in g<± je uiilo dobro si-uiau. Mladina se je navdušila za lepe titrnske slike. Firm so spremljale arije in uverture lz Smetanovih in Dvora-koviii koinipoz.ioij. Prosiava je naprava ia aa miaumo zelo iep vtis lm dosegla svoj namen. Splošna M as ar y kova proslava, združena z občnrm zbonom JČL bo v srerek>š«o pokušanje vina. n— Dobrodelna tombola mariborskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva bo 5. junija, na kar opozarja vodstvo vsa ostala društva. a— Komisar pri kmetijski ©ksportnl ra- Predvčerajšnjim je banska uprava Imenovala za komisarja ebsportne zadruge dr. Vrečarja, vladnega svetnika pri tukaj-fcajem sreskem načelstvu. V najkrajšem času bo sklica,a taredni občni zbor zadruge, aa katerem bo padla končna odločitev, ali bo zadruga še nadalje pos1ova'.3 ali bo likvidirala Dr. Vrečar je dobit včeraj popoldne dekret z imenovanjem za komisarja in bo prevzel posle pri zadrugi jutri. \i preiskovalnega zapora bodo izpuščeni tudi aretirani voditelji zadruge, K eni'a, Krišto-fi-č in žunkovič, ki bodo skupno s komisarjem uredili poslovne knjige. a— Akcija ta znižanje stanovanjskih najemnin in za znižanje najemnin za poslovne lokale. Vse stanovske in strokovne organizacije državnih in privatnih nameščencev in uslužbencev vabi pripravljalni akcijski odbor, da zanesljivo pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki bo v torek 8. t. ra. ob 20 v dvoran; Nabavljaine zadruge na Rotovškem trgu. Na tem sestanku bo izvoljen akcijski odbor, ki bo sklical velik shod, na katerem, bodo razpravljali o perečem vprašanju o znižanju stanovanjskih najemnin in o znižanju najemnin za poslovne lokale. a__Zapiranje trgovin. Mestno načelstvo w Mariboru je kot obrtna oblast obvestila Gremij trgovcev, da bo z ozirom na pritožbe zaradi nerodnega saniranja trgovin v bodoče dalo na-dzirat.i zapiranje lokalov po poliiiji in se bodo vsi prestopki kaznovali. Zaradi toga (prosi Grem!j trgovcev vse nakupu joče občinstvo, naj si ob pravem časn preskrbi stoj« potrebščine, ker bodo tr- govci r izogib kazni prVmoranJ ob določeni uri zapreti svoje trgovine a— Večer Erne Kovačev«. Naša znana plesalka in gimnastka gdč. Erna Kovačeva bo priredila v kratkem v Narodnem gledališču svoj plesni in gimnastični večer, na katerem bodo nastopile tudi njene učenke. a— Ekspozitura OUZD ▼ Mariboru objavlja, da se z dnem 14. t. m. preseli a svojim uradom in ambulatoriji v novo palačo v Marijini ulici št. 13. Radi selitve ostane urad 11. In 12. t m. za stranke zaprt, poslovanje v novih prostorih pa se prične 14. t. m. V dneh selitve, ko bo zaprt tudi ambulatorij, bodo zavarovance sprejemali uradni zdravniki v ordinacijo na svojem stanovanju. Naslovi zdravnikov in njihove ordlnacijske ure bodo nabiti ob vhodih novega in starega sedeža urada, a— Lutkovno gledališče Sokola MarJbor-matiea v Narodnem domu vprizori danes ob 15. pravljično veseloigro v štirih dejanjih »Dolgin. Debeluh in Ristrookl« a— Lutkovno gledališče Sokola v Studencih predvaja danos ob IS. lepo igro vObuti maček« r 8 slikah. a— Lovci! Preparator g. Pajtler se je preselil s Peker v Maribor, magdalensko predmestje. Komcnskega park št. 3. a— Nezgoda na ulici. Včeraj dopoldne je doletela ravnatelja odvetniške pisarne Dra-gotina Gilcverta huda nesreča. Na polede-!em trotoarju mu ie spodrsnilo, da ie padel in si zlomil levo nogo. Z rešilnim avtom so ponesrečenca prepeljali v sanatorij dr. Cer-niča. iz Cdja e— Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Celju je smela občni zbor pretekli ponedeljek v Narodnem domu. Predsednik zadruge g. dr. Likar je v svojem poročilu orisa! vse delovanie upravnega odbora v preteklem letu in poudaril, da je promet v zadružni špecerijski trgovini lani narasel za 100 odstotkov. Najbolj ovira razvoj zadruge visoko število dolžnikov. Po govorih gg. šolskega upravitelja Voglaria in direktorja inž. Ferjančiča je bil soglasno odobren letni račun za 1. 1931. Od čistega dobička je bilo 70 odstotkov določenih v rezervni fond, 30 odstotkov pa ie bilo odp'a-čanih Zvezi nabavljalnih zadrug na račun posojila. Na mesto odštopivših odbornikov in članov nadzornega odbora so bili izvoljeni gg. dr. Dolničar, Voglar, Močan, Ar-mič. Berdnik. Zeml.iič, Cergol in Šembrov. e— Nora zadruga državnih uslužbencev v Celju. Na nedavnem občnem zboru Nabavljaine zadruge državnih uslužbencev v Celju je bilo na predlo« šolskega upravitelja g. Voglarja sklenjeno, da se ustanovi tudi v Celju Kreditna zadruga Zveze nabavljalnih zadrug, ki bi lahko nabavljala svojim članom od zveze primerne kredite. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg. profesor Berdnik, Burd-jan. dr. Dolničar, Fink, Kocjan, profesor Mastnak, Močan, Prose/nc, Vcngust, Voglar, ZemljiC in Zorko. e— Podporno društvo za revne otroke v Gaberju bo imelo letošnji občni zbor danes ob 5. v prostorih Peirmozerjeve gostilne na Mariborski cesti Pridite polnošte-vilno. e— Leharieva opereta »Zemlja smehljaja« na celjskem odru. Po skoro dveletnem presledku bo gostovalo mariborsko gledališče v Celju v petek 11. t. m. Vprizorila se bo Leharjeva znamenita opereta »Zemlja smehljaja«. To delo je doseglo na mariborskem odrti uspeh kakor še nobena druga opereta poslednjih sezon. Ker vlada za to gostovanje v Celju že veliko zanimanje priporočamo čimprejšnjo nabavo vstopnic v oredprodaji v knjigami Gcwi-čar in Leskovšek. e— Reševalni avtomobil celjskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je prepeljal v preteklem mesecu v celjsko iavno bolnico 23 bolnikov in ponesrečencev. Na postaji pa je bila nudena 5 osebam prva pomoč. e— Strašna smrt otroka. V četrtek Je pripravljala rudarjeva žena Jeričeva na Kritiški gori pri Hrastniku kopel za triletnega sinčka Francka. V baniioo je vlila kropa, med tem pa, ko je odšla po mrzlo vodo, se je otrok nagnil čez rob banje in padel v krop. Dobil je po vsem telesu strašne opekline in so ga morali prepeljati v celjsko javno bolnico, kjer pa je kljub vsej zdravniški pomoči včeraj dopoldne anirl. e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 15., po' 17.. pol 19. in pol 21. posled-njič krasni ntemnski vojni film »Goro v plamenih«. Predigra zvočna enedejanka. Iz Tržiča i— 60-letnico rojstva je praznoval t krtv gu svoje družine g. Gregor Vrabič, višji sodni oficijal v Tržiču. Menda ga ni v Tržiču in okoliri človeka, ki ne bi poznal splošno priljubljenega in nad vse vestnega uradnika, ki mu je površnost neznana reč. Vedno je na razpolago liudem e svojo dobrosrčnostjo in uslužnostjo. Jubilant je tudi skrbni o?e 6 otrok. Kljub trudapolneinu življenju je še vedno mladeniško čil in zdrav. Se mnogo let! Iz Kamnika ka_ Dva tržna dneva. Občinski odbor je že jeseni sklenil zaprositi, da 6e Kamniku dovoli še en tržni dan v tednu. Prošnja je bila te dni ugodno rešena in Kamnik bo imel sedaj tržni dan vsak torek in soboto, v primeru praznika pa v ponedeljek ali petek. Z drugim tržnim dnem pričnemo v soboto 12. t. m. Z novo uredbo je ustreženo vsem meščanom in gostilničarjem, ki sc bodo odslej zlasti v tujski sezoni lahko vedno preskrbeli s svežo zelenjavo, 6adjem itd. Tudi v higijeniČnem pogledu 60 se naše tržne razmere mnogo izboljšale, odkar je dala občina Dapraviti stojala, kakršna imajo v Ljubljani. Da ne bodo naše tržne razmere zbujale prav nobenih pomislekov, bo treba še poskrbeti za boljše tržno nadzorstvo in zabraniti prekupčevanje pred določeno uro. Iz Kran|a r— Gledališki oder nas je po daljšem odmoru zopet presenetil. V četrtek zvečer se je vršilla premiera znane komedije »Revna kot cerkvena miš«, ki je jako dobro uspela- Priznanje zaslužijo režiser in igralci, Iri so s« tudi tokrat jako potrudil* Opozarjamo vse, zlasti zunanje goste, na današnjo reprizo ob 16. v Narodnem domu. r— Ob preremem groba. Prvi toplS Jarek j« poljubil nežnii brst ki že ie ovenel. Se zmrzla sruda se je vsula v petek popoldne na krsto mladega, simpatičnega dijaka Miloša Adamiča. Srce, polno ideal"z ma, >e prenehalo biti, komaj razvita perot je orrehn.ila. Na zadnji poti je spremil«-Ia mlado žrtev 7 a vratne bolezni ogTomna množica ljudi, zlasti mnogo je prispelo to varišev h Ljubljane. Od pokojnika se je pri odprtem grobu poslovil tovariš. Težka beseda je segla do srca, marsikomu je oči m na članek od J. t. m. r »Slovenskem Narodu«, stran S., četrti stolpec, o prodaji manufakturnega blaga v Kolodvorski ulici 33 Ljubljana, izjavljam, da ni res, da se prodaja blago 1 meter za 500 Din, res pa je, da se prodaja 3.10 ali pa 3.20 m za 450 Din do 500 Din. Tudi ni res, da prodajamo italijansko blago iz Turina. kar lahko dokažemo s fakturami. Tudi ni res, da so blago prodajali Zagrebčani, temveč so blago prodajaP Belokrajinci iz občine Radatovič. srez Metlika, ker imajo za to prodajo oblastno dovoljenje in so znali v vsej Sloveniji kot pošteni in solidni. Petar Badovina« ln ostali krognjarjl. t tem da upo'abfjate NIVKA-CREPŽE pred jlabim if> mrzlim vremenom, da ne poba ir> ne posfane hrapava. Nadrgnite Vaio kozo »eče« »sak predenj, greste na počitel temeljito i Nivea-Creme Tkanine postanejo t tem mladstno napete, koža o« rroln« m prožna. Veter ln sldbo vr»me ji ne mceio »eč JVoditi Nadrgmte pa tudi pod-nevi, predeni odidete na prosto, lice «n roke * Nivea-Creme. Ta krema na mre? ne t oni in mladostni izgled, ki ga mi *si tako rad' imamo. Razlika nasproti luksuznim kremami NaiviSji očinvk ali eenefo. Nivea-Creme Din S.oo—22.oe Jucost P Beieiscort & Co a 8 o.f.. Maribor r— Prostovoljno gasilno ln reševalno društvo v Stražišču praznuje letos tridesetletnico neumornega dela Proslava bo združena. z odlikovanjem zaslužnih gasilcev. Društvo si je postavilo pred par leti velik nov gasilni dom z lepim balkonom, nabavilo novo motorno brizgalno in 200 m najboljših cevi, lani pa nov reševalni avtomobil, ki dobro služ' pri prevozu bolnikov. Za dom in inventar je društvo izdalo ogromno denaria. katerega so vrli gasilci brez podpor spravili skupaj, skrbi pa jih seveda še odplačevanje dolga. Marljivemu gasilnemu in reševalnemu društvu želimo še mnogo uspehov. r— Občni zbor Jugoslovanske Matice s* bo vršil v torek 15. t. m. ob pol 20. v restavraciji pri »Peterčku«. r— Opozorilo. Cez lesene mostove naba-novmski cesti Kranj, Tupaliče. Kokra, Jezerski vrh se ne smejo poslej prevažati tovori s skupno težo preko 1500 kg. Prestopki se bodo kaznovali. r— Ni res, da cigani ne igrajo več v kavarni Narodni ''oni, ros pa ie, da še igrajo. Iz Škofje Loke &— Letošnji občni zbor Kolašic, Id se je vrši"! te dna. je vodila s. Alojzija Činko-va. Tajniško poročilo je podala s. Tarina Juvančeva in blagajniško s. Vida Horva-tova. Kolo je obdarovalo v preteklem letu 67 šolskih otrok, je razdelilo skoro 500 kilogramov moke in ie podeljevalo tudi denarne podpore. Cvetlični dan in tudi prodaja oljk sta bila vir zadovoljivih dohodkov. Kolo šteje preko 350 članic iz Škofje Loke. Stare Loke, Pušta-la, Snube in Se-lc. Novi odbor vodi s. Alojzm Ši-nkova. Nova odbor niča je s. Amalija LendovSko-va. Kolo bo imelo letos na dan sejma sv. Jedierti svojo stojnico na Mestnem trgu. Prodajale se bodo oljke. Občni zbor je tkv kazal. da je KJS zelo delavno in popolnoma na svoiiem mestu. šl— Uredništvo izjavlja, g. Vot+eh Debeljak ni v nobeni zvezi s člankom »Lo-eami prelagajo cesto«. šl— Ogenj v tovarni »Sešir*. V stanovanjskem ob'ektu tovarne »?ešir« so se vnele v četrtek na večer v dimniku sa'e. Visok nlamen. ki je švigal rznad dimnika, je ljudi močno prestrašil. Na pomoč so bili pozvani gasilci, ki pa jim ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so d:mnrkarji po daljšem naporu oijenj zadušili samd. Iz Novega mesta ji— Od našega mesta se !e poslovil g. Veliko Oražem, ravratelj podružnice Ljubljanske kreditne banke. Bil je član številnih društev, ki ga bodo kot dobrega svetovalca brezdvomno zelo pogrešala. Vsi, ki so poznali g. Oražma, njegov odhod iskreno obžalujejo. n— DruStvo »Soča« trna danes svoj redni občni zbor ob 14. v gostilni »Dalmacija« pri g. Ferliču. Iz Litije i— Tako lepe udeležbe naS gasilci že dolgo ni®o imeli kakor pred dnevi, ko so na občnem zboru polagali obračune za zadnje poslovno leto v gostilni pri Maksu La-jovicu. Načelnik g. Emil KoprivnikaT je podal uvodno poročilo in g. Jožko Lenarčič mlajši je poročal o tajniškem poslovanju. Drteštvo šteje 60 rednih, 190 podpornih in 7 častnih članov. Poveljnik g. Peter-ca Franc je omenjal tehnično delo. V preteklem letu pa sta bila 2 požara na Savi pri Litiji. Zanimivo je, da je morala gasilska motorka stopiti v akcijo, kadar je poleti v ponovišk^m graščinskem rezervoarju zmanjkalo vode. Vsa litijska in okoliška javnost občuduje zlasti velik napredek na- še vrle gasilske godbe, ki šteje 30 instrumentov. Godbeniki so se med letom uniformirali. Kapdnik g Kelemenič Jožko zasluži vso pohvalo naše javnosti. Blagajnik g. Jereb Peter je poročal o denarnem stanju. ki i/kazuie 15.000 Dm čistega preostanka. Z ugotovitvijo, da potrebujejo naši agilni voiščaki sv. Florijana činvorej nov dom. ki bo nudil streho vsem odsekom, se je zaključil občni zbor. iz Trbovelj t— Vojna drama »Stilmondskf fupan* bo vprizorjena danes ob 20. v Sokolskem donvu. Obisk te prireditve se zelo priporoča. Iz Hrastnika h— Sokolsko društvo prirodi d*ne* v proslavo lOO-ietnice rojstva Miroslava Tyr-ša akademijo ob 17. v Narodnem domu. Na sporedu so govor, telovadba to petje. _ Vstopal,Lna prostovoljna. Vabljeno je v s« članstvo !n tudi prijatelji sokolstva. h— Ošpice so začele tako hudo razsajati med šolsko mladino, da je bil šoislci naiV zornik primoran zapreti I. razred deftk« feole za 10 dni. h— Kino Narodni dom predvaja (fane« ob 16. In 20. fiim »Na milost i-n nemilost*. Kot predigra je zdravstven,! film, za nameček pa šale. Iz Ko&fic nj— Ustanovitev krajevnih organizacij JRKD v konjiškem srezu se bo izvršila od 7. do 13. t. m., in sicer začasno v Konjicah, Oplotnici, Zre"-ah, Ločah, Vitanju, Stranicah in špitaliču. Ustanovni občni zbor sreske organizacije JRKD pa bo na praznik sv. Jožefa 19. t. m. v Narodnem domu v Konjicah. nj— Novo sokolsko četo ustanovi Sokolsko društvo Konjice to nedeljo ob 14. ▼ Kolaričevi gostilni v Konjiški vasi. Dose-daj je za četo prijavljenih že 44 kmečkih fantov in posestnikov. Iz Ptuja J— Zadnja občinska seja se je bavila s raznimi važnimi zadevami. Zaradi ukinitve nekaterih osebnih vlakov je mesto iz. g-ubilo potrebno in ugodno jutranjo in večerno zvezo z Ljubljano in bo uveden promet mestnih avtobusov do Pragerskega. Banovinski svetnik dr. Senčar je naznanil, da se je poslala glavni direkciji državnih železnic v Beograd prošnja za dovoljenje motornega prometa ca progi Ljutomer -Murska Sobota - Dolnia Lendava - Ptuj -Maribor v režiji zainteresiranih občin. Nadalje je poročal o zasedanju banovinskega sveta, v kolikor se njegove razprave tičejo mesta in okolice. Pri zgradbi vodovoda in izvršitvi kanalizacije se bo moral Ptuj postaviti na lastne noge na ta način, da si najame potrebno posojilo, ali pa da ustanovi vodno zadrugo. Občinski svet se je izjavil za obstoj višje gimnazije in meščanske žole. Vinarskemu društvu se bo cb priliki vinskega sejma v Ptuju črtala trošarina za iztočeno vino, poleg tega pa bo mestna občina zastonj opravila vse potrebne vožnje. Naraščaju Sokolskega društva bo od tega meseca do konca maja v mestnem kopališču brezplačno na razpolago uporaba prh. Brezposelnim delavcem se bo skušalo pomagati na ta način, da bodo lahko opravljali kuluk za one, ki ga plačujejo. j— Iz gledaPSča. Prihodnje gostovanje ljubljanske drame bo v torek 8. t. m. z dramo »Vest«. Pridite! j— Izpremenoba na avtobusni progi. Od 2. t. m. vozi mestni avto skozi Sv. Lovrenc na Dr. polju - Cirkovce - Pragersko in odhaja zaradi tega avto zjutraj iz Ptuja že ob 4.45, popoldne pa ob 13.45. Dospela fe pošiljka najnovejših aparatov Cena Din §360.— V tem najnovejšem delti slovite tovarne ING. NIK. ELTZ, WIEN so nporabljena najnovejša izkustva radijske tehnike. RADIONE MTDGKT DENAMIC, ki je kvalitetni aparat za sprejem inozemstva (200 — 2000 m), v zvezi z DINAMIČNIM zvočnikom RADIONE. „RADI0 LJUBLJANA" Miklošičeva cesta štev. 5. Sokolske tekme v Celfn Zgoraj: Vrsta članov pred startom. Spodaj: Ponod sokolskih smučarjev na kraj tekm« Najcenejša zabava v gostilni, gledališču itd. stane več kot ena Dobrodelnega društva sv. Vmcencija v Beogradu Odrecite se samo eni taki zabavi in kupite brez odloga namesto nje: ©vojn© srečko n 12 14 1. mt za imn S©-*™ m ogromea dobitek Vas more za to malo žrtev * k Hk s m &" s? se $ SKUPNI DOBITKI B2N 8,003,083.—! i GLAVNI DOBITEK NAJMANJŠI DOBITEK DIN ! DIN 10.0©©.—! Srečke prodajalo s Vsi žnpni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene bi dobrodelne ustanove i. t. d. MM Glavna uprava: BEOGRAf-Ulica Jovana Rističa 20. Prodajna podružnica: ZAGREB. Tvrtkova ulica 5 j— informativnopropagandni odsek Zveste slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani priredi o'o priliki poučne ekskurzije Društv8 slušateljev ljubljanske juri-dične fakultete v Ptuju 11. t m. v zgornji dvorani Narodnega doma ob 20. predavanje »Univerza kralja Aleksandra I., njen razvoj in pomen.« Predavanje bodo pojasnjevale skioptlčne slike. Vstopnine ne bo. Prostovoljni prispevki ▼ svrho kritja stroškov. j— člani trgovskega gremijs.. ki si nabavljajo blago iz Avstrije, se opozarjajo, da poravnajo svoje terjatve edino le po klirinškem računu pri Narodni banki, ker sicer zapadejo po zakonu denarni kazni do SOO.OOO Din. j— Občuj zbor Vinarskega društva se je vršil v nedeljo ob veliki udeležbi v gostilni pri Brenčiču pod predsedstvom gosp. Sagadina Zbor je tudi razpravljal o novem trošarinskem zakonu in o kontroli po kleteh. Nadalje se ie sklenilo, da se priredijo v Ptuj*! v dnevih od 8. do 11. maja II. banovinska vinska razstava in vinski sejem tn vinarski kongres. Ob tej priliki »e bodo prirejali tudi izleti v naše vinorodne Haloze. Naposled so bile izročene desetim članom lične diplome s I. banovin- UUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. fedelja, 6. ob 15.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. — Ob 20.. Jubilej. Izven. Znižane cene, ★ Golievo mladinsko igro »Jnrfek. bo uprizorila drama danes ob 13. Starše opozarjamo na to predstavo, ki ie velezabavna za mladino. Znižane cene. — Prva repriza ko-mediie »Jubilej* bo drevi ob 20. Delo je pri premi j en izvrstno uspelo. Posamezni tipi so izredno originalni in zanimivi. Znižane dramske eene. — V ponedeljek se ponovi Shawov »Zdravnik na razpotju« za C. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Kedelja. 8. ob 15.: Oj, ta prešmentana ljubezen. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 7.: Zaprto. Torek. 8.: Medea, Maska rdeče smrti, Dan- din v vicah. B. Sreda, 9.: Trije mušketirji A. Četrtek. 10.: Tosca. Gostuje gosp. Josip Ri-javec. Izven. * Opereta >0j, ta pregmentana tjubezen se bo Dela danes ob 15. namesto naznanjene »Toscec. ki se je morala odpovedati zaradi bolezni g. Primožiča Delo. ki se je prvič izvajalo v lanski sezoni, je polno komičnih zapietljaiev in lepih melodij. Znižane cene. Zvečer ob 20. se pojo »Trije mušketirji« kot ljudska predstava po znižanih cenah. — Dru-ea repriza Osterčevih treh enodejank bo v torek. Josip Rijavee. gost naše opere. V Četrtek bo gostoval prvič v letošnji sezoni na našem odru odlični jugoslovenski tenorist g. Josip Rijavee. član državne opere v Berlinu. Rijavee je priznan kot eden najodličnejšib naših tenoristov doma in v tujini. Lansko leto ie z velikimi uspehi nastopal v Južni Ameriki. Prvo njegovo erostovanie bo v operi »Tosca« v slavni ulosri Cavarodossija. ki je ena najboljših njegovih uiog. ŠENTJAKOBSKI 0LEP4LTSKT ODEB Začetek ob 20.15 Nedelja, C.: Sedem njegovih grehov. ★ Na Šentjakobskem odrn se ponovi danes smeha polna burka »Sedem njegovih grehov«. Kdor ljubi smeh in dobro zabavo, naj si ogleda to velezabavno burko. V naslovni vlogi izvrstni komik Šentjakobskega odra Lavrič. Režijo ima Petrovčič. pri predstavi pa bo sodeloval skoro ves ansambel odra. Pred predstavo bo pel Danilo Bučar izvrsten slovenski kuplet »Rdeča krpa«. Vstopnice se dobe od pol 20. pri večerni blagajni. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Nedelja. 6. ob 15.: Trije vaški svetniki. — Ob 20.: Dijak prosjak. Ponedeljek. 7.: Zaprto. Torek, 8.: Groteska sedanjosti. B. Mariborsko gledališče. Danes bosta v gledališču zopet dve predstavi: ob 15. prva ponovitev zabavne kmečke veseloigre »Trije vaški svetniki«, ob 20 pa 9e uprizori Mil-l5ckerjeva klasična opereta »Dijak - prosjak«. delo krasne muzike ter zabavnega dejanja. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Petek. tU: Zemlja smehljaja. Gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru. ske vinske razstave v Mariboru. Občnega zbora se je udeležil tudi kmetijski referent g. Josip Zupane kot zastopm1-* Vinarskega društva v Mariboru. Po končanem občnem zboru so se podali zborovalci korporativno v Narodni dom, kjer se je vršil sestanek zaupnikov za ustanovitev sreske in krajevnih organizacij JRKD kjer je predsednik g. Sagadin v imenu društva pozdravil prisotnega narodnega poslanca g. Lovra Pe-tovarja ter mu obenem tudi naznanil skle-| pe, storjene na občnem zboru, s prošnjo, '< da jih pri tem podpira posebno, da se vi-j ao zatrošarini šele takrat, ko je na pipi. j j— Aretacija kokošjega tata. Jurič Alojz, posestnikov sin iz Cunkovcev Ln njegov brat sta prav spretna kokošja tatova Pred dnevi sta okradla svojega soseda posestnika Valenka Jurija ter mu odnesla 2 purana, 1 puro in 4 kokoši. Kmalu sta 3e oba brata pojavila v Ptuju ter je Alojz poizkusil svojo srečo pri enem tukajšnjih trgovcev s perutnino. Ponudil mu je v nakup purana njegov bra* pa je poskusil sredo z drugim puranom pri drugem trgovcu. Pri tem poslu pa ga je zasačil oškodovanec, katerega se je tako prestrašil, da je odvrgel od sebe nahrbtnik s puranom ter zbežal, Alojza pa je policija aretirala. Policija je tatu oddala tukajšnji orožniškl stanici v svrho nadaljnjih poizvedb. Iz Gornje Radgone gr— Krajevni odbor JRKD je imeti ustanovni občni zbor v četrtek v gostilni pn »Pošti« na Spodnjem Grisu. Izvoljen je bil 6-članski odbor 8 predsednikom g. Talanyi-jem Francem, gostilničarjem v Gornji Radgoni na čelu. gr_ Tyrževa proslava bo danes ob IS. Da gradu. Pridite!! gr— Občni zbor podrnžnie« Vinarskega društva bo v nedeljo 13. t m. ob pol 14. v zdraviliški restavraciji g. Josipa Maršika v Slatini Radencih. Vinogradniki, pridite! Predaval bo o trošarini kmetijski referent g. Znidarič. gr— Nepoboljšljiv prijatelj noža je 251et-ni krojaški pomočnik in prevžitkar Franc šori iz Smolincev. 2e osemnajstkrat je stal pred sodniki zaradi različnih deliktov, največkrat zaradi noža. Odsedel je doslej ie okrog 15 let po zaporih. Zaradi uboja pa je bil obsojen enkrat celo na dosmrtno iečo, a je imel srečo in je bil leta 1922. pomilo-ščen. Nedavno se je podal k svoji ljubici Mariji v Grabšince. Pot ga je vodila mimo domovanja Janeza Sorija, riničarja istotam, s katerim si nista v najboljših odnošajih. Naključje je naneslo, da je prav v tem času imel Janez opravka pred hišo. Na drzko vprašanje Franca je sledil tudi primeren odgovor Janeza in nikakor Di čudno, da je takoj nato tudi počilo, šori Franc je potegnil samokres in oddal proti Janezu dva strela in ga pri tem lahko ranil na glavi. Da se Janez ubrani nasilnika. je pograbil kol, France pa je segel po žepnem nožu Ln začel obdelovati Janeza. Med drugim mu }e prereza! levo lice do ustne votline. Ponesrečencu je oudil prvo zdravniško pomoč dr. škerjanec od Male Nedelje, nepoboljšljivi France pa bo romal zopet pred sodnike. Iz Prekmnrfa pm— Uspelo učiteljsko zborovanje se le vršilo te dni v Dolnji Lendavi. Zborovanja se je udeležilo lepo število učiteljstva. Na zborovanju je predaval g. dr. Lončar iz Ljubljane o praksi in teoriji modeme šole. V Prekmurju sliši učiteljstvo le redkokdaj dobra pedagoška predavanja zato je sledilo izvajanjem g. predavatelja ,ki so trajala skoro poldrugo uro, i največjo pozornostjo. Predsednik ljubljanske sekcije JUU g. Ivan Dimnik je poročal o stanovskih in organiza-toričnih zadevah. Njegovo poročilo, ki je bilo zelo podrobno in odkritosrčno, je poslušalo učiteljstvo z velikim zanimanjem. Učiteljstvo je odobrilo delovanje sekcije. pm— Ustanovitev krajevne organizacije JRKD v Dolnji Lendavi Pred kratkim se je vrši! ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za Dolnjo Lendavo, Gorice in Tri mline. Občnega zbora se je udeležilo okroglo sto ljudi, ki so se vsi vpisali za člane krajevne organizacije. Za predsednika je bil izvoljen evangeličanski župnik g. Škalic Aleksander, za podpredsednika občinski tajnik g. Ošlaj Josip m za tajnika sodni uradnik g. Geder Jožko. Za delegate so izvoljeni dr. Pikus. Blau Ludovik in 2gur Vinko. Računa se, da bo lendavska krajevna organizacija štela okrog 300 članov. Včlanile so se tudi ženske. pm— Dramski odsek Sokola v Murski Soboti viprizarl v soboto 12. t m. ob pol 21 m v nedeljo 13. t m. ob 15 veseloigro »Om to njegova sestra« Sodeloval bo jazz-orke ster pod vodstvom br Justina pni— Poroka. V Beogradu sta se poročila g Vladimir Jelene, geometer v Aran-Ijelovcu ln gospodična Frančiška Praun seisova, vrtnarica v Murski Soboti Bilo srečno! Iz žlvlfenja na dežel" JERICA. Danes ob 20. priredi Sokol Jožica po-oslavo 100-letnice rojstva ustanovitelja Sokoistva dr Miroslava Tyrša Na •sDoredu je slavnostni govor, deklamacije, petje in telovadne točke. Vabimo vse prijatelje sokolske misli, da se v mnogobroj-nem številu udeleže te proslave SO VODENJ šolska občina ? Sovodnjem je z velikim obžalovanjem sprejela vest, da se mora ukiniti vsako delo za gradbo no vega šolskega poslopja Vsakdo, ki pozna krajevne obmejne razmere, ve, kako velike važnosti je urejeno obmejno šolstvo. Poleg tega 90 podam vsi stvarni razlogi za novo šolo Šolo obiskuje 120 otrok, a pouk se vrši v gostilniških prostorih. Da sta v takib okoliščinah nad vse hudo prizadeta šolska mladina in učiteljstvo, menda ni treba posebej poudarjati, RADOVLJICA. Sokol priredil dane« ob pol 21. v dvoraiiLi Sokolskega doma sla/v-oostno akademijo v počastitev dr. Tyrša Na sporedu bodo telovadne točke, predavanje, deklamacije in pevske toč/te. Ra-dovljičanl in okoličani, pridite! Bj^DD. V sredo se je poročil na Bledo g. Štefan Trnka, hotelir v Prostejovu na Češkem, z gospodično Ivanko Rusovo, hčerko trgovia n-a Bledu. _ Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva na Bledu opozarja svoje člane ln tudi nečlane, da se sprejemajo naročila za nabavo sadnih drevesc do 7 t m DOL PRI HRASTNIKU. Danes bosta gospodinjska in kmetsko-nadaljevakia šola slovesne proslavila sto j zaključek. Prijatelje kmetske mladine, katere vljudno vabimo ta dan med nas, bo prijetno presenetila razstava ročnah izdelkov obeh pni tekmah obnašali n-esporfno. odnosao. da bodo najstrožje kazino vani, če bi surovo igrali Istočasno prosi LNP sekcijo sodnikov, da pozove svoje člane, da voetijo tekme strogo v smislu pravi! noijometne igre in nadvse objektivno v svrho elimmiraaj« eventuelnih protestov. Glede publike, ki bi se nespcurtoo ponašala na igrišču, bo LNP stopil v rtžke s policijsko upravo v svrho dol-očitv« r»&. da se nessportnike odstrani i ignde«. Enako naj store v tem pogleda vse primerno tudi Mo LNP. LNP poziva klube, da trpos!tev»)o odredbe LNP posebno v pogled« odagreva-nja prvenatverwh tekem. Zelja LNP je. da privede vsakoletno tekmovac je v redsu ck> kraja kar bo v interesu sarrsfe khibov ia našega nogometnega športa. Dopis 2SK Hermes štev. 197-32 od 20. H, se dostavi JNS. — Tajmifc L Službene objave LNP Nadaljevan ie sklepov u o s seje 2. t. m.) 4. Odbor' za kaznovan le sodnikov pri £boru odnosno pri SZNS morajo najstrož 'e postopati po odredbah kazenskega pra vilnilta ZNS v smislu pravil in pravilnikov JNS. 5. Kaz. odbori pn savezu odnosno pirt Službeno b LNP. Na osnovi posebna ga sporazuma od 4 t m. ac objavlja, da : je ISSK Maribor nakazai 100 Dm in i zaradi tega izireceiM suopotkz z daoasnjBia cfciera ukinja. — Predsedstvo. Pohod imučarjev na Peco. Podružnica »Peca« SPD Mežica-Črna aaz3mnja Mr-S Javnosti, da bo U leto v« keča aa Pec4 v dneh 18„ 19 in 20. t m. odprta s oskrbovana. V teh dneh napravijo smučarje is goraje Mežiške dola.« izlet na Peco, kj akosporbnen") krej-u Mainricn ob turški Je-leznici vršilo več zarevrrjivšh srrručarsikib prireditev. Malnsiški smučarja kksb (S ki klub MaJlnitz) bo priredtO solno^raško m koroško tekmovanje v scmsžcu ter sohw gmaiki in koroskd slalom. Dalje se bodo vršile damske tek,me soinogražko m koroško prvenstvo. 19. marca se bodo vre"Ji skoki na velika bursski skakalnica, pri kato-rih bodo sodelovali tudd avstrijski »kaka-či, ki so se udeležil olimpijskih tekmovanj v Lake Placidu, med njimi znar* Gro-gorij Hell Pričakovati i« torej treba zanimive borbe. Jitgcfšloi-enski ofimpitskt fcomff* bo imel izredno glavm skupščino v Zagreba 23. t. in. ob pai 21. v prostorih Narodsae kazine, Gajeva ulica 4 Na dnevnem reda bosta poleg drugeg?. likvidacija JOK in predlog o osnutku JOK v okviru Saveza Sortnih savezoe kar v sobi. Umazano perilo naj se ne meče na tla, temveč takoj v lonec. Tla se naj vsak dan operejo s Ca-poritovo raztopino. Igračke morajo biti take, da se lahko pozneje seigo. Bolniška soba mora bMa dobro prezračena. Z a temni se jo samo, če to predpiše zdravnik. VSAK NAROČNIK »JUTRAc je zavarovan za 10.000 dinarjev! Letargično spanje V Bausku na Litavskem so našli sorod* niki pred dnevi nekega 331etnega kmeta T popolni nezavesti Zdravnik je ugotovil, da Je mož mrtev. Svojci so Sli k mizarju, naročili krsto to položili truplo na mrtvaški oder. Ko se je približal čas pogreba, ae j9 zbrala množica ljudstva, da spremi pokojnika na njegovi zadnji poti. Komaj pe. so pOgTebd dvignili krsto na rame, so začo-tUi sunke, ki so Jih n&vd&M z dvomom, 6« Je mož ▼ krsti res mrtev. Odprli so pokrov ta glej, »mrliče Je oživel. Priprave za pogreb ob živem telesu pa ao izzval« pri njem živčni Sok ta ker se Je poleg tega za ležanja ▼ krsti močno premrazO, so g« morali odnesti v posteljo, da preboli posle, dlce letargičnega »panja preden se sopet vrne med ljudi ECrižaljka „Tank" Navpično: 1. Italijanska rek*; 2. kar darujemo; 3. predujem; 4. želeini veznik; 5. vzklik; 6. poslanec; 7. poljsko orodje; 8. italijanski denar; 9. pijača, 12. brez česa ni jela; 13. domača žival; 16. ploskovna mera; 17. vsklik: 18. omamilo; 21. sorodnik 22. kaz. zaimek; 23. vrednost ▼ denarju, 24. ploskovna mera. Vodoravno: 2. Prislov Jasa, 7. slaščica, 10. mesto v Drinski banovini, 11. moško ime, 12. oblika glagola rajati 15. isto kot 10. v., 19. sedež sultanovega namestnika, 20. lepa 'ena, 25. črka, 27. oblika glagola jesti, 28, pritrdilnica. Rešitev križaljke „Hockey na ledu44 Vodoravno: 2 ad; 5. Niagaia; 9. nag; ML Dora; 12. za; 13. tr; 14. ev; 15. Panama; 17. ej; 19. ss; 21. pa! 22. et; 23. London, 26. Andree; 27. bo; 28. čer; 29. sa; 30. ep; 3lL ci; 32. ki"; 33. Aa; 34. cm. Navpiono: 1. Kanada; 3. di; 4. Erazem; 6. aorta; 7. an; 8. agava; 11. Arne; 15. W; 16. AJS; 18. cand; 20. Senegalec; 21. ponor; 23. Lake Plači d; 24. dr; 25. ce; 28. čektr, 29. se; 35. mah. Racllvoi Peterlin-Petruška: Blagoslovljena kisa Nečakinji gospe Olge Anteno vne, prelepa Tatjani je zdravnik nujno svetoval, naj zapusti mesto ter se preseli kani v hribe, med bujno planinsko prirodo in v čisti gorski zrak. »... • Saj čez poletje,« je dejal, »in videli bodete, kako vam bo to dobro delo: ■vaši živci se popravijo, ličica postanejo okrogla in rdeča ko potonika, vi vsa pa vesela in poskočna kot planinski kozliček. Pa mleka, veliko mleka pijte. Če bodete tako delali, se jeseni z op 31 vidimo srečni in zdravi, če ne pa — zbo" gom!« »Dobro.« Prelepa Tatjana se je samo zaničljivo namrdnila. Nič ji ni bilo za to dolgočasno pasje življenje. Imela je zaročenca — gardnega častnika, pa ga ji je vzela vojna- Več mesecev ji že ni pisal; čisto pozabil je nanjo tam doli na Laškem. Sicer se je sukalo okoli nje še vedno dosti oboževalcev, toda sami stari poh ib-1'jenci; kar je bilo le količkaj porabnega, je presvitli cesar poslal na fronto, da branijo čast vere. domovine in prestola. Pa res, razen škricev in biričev nisi videl daleč naokoli nobenih hlač, ki bi bile 'e malo prida. Torej ni čuda, da je bilo Tatjani vseeno kaj ji svetuje in prerokuje gospod zdravnik. Drugače je pa bilo s teto Olgo. Ta se je tako prestrašila zadajali doktorjevih besedi, da je prebledela ko zid- Pri tej priča je sklenila, da mora s Tatjano na kmete, pa naj jo stane, kar hoče. Saj je sestri na smrtni postelji obljubila, da bo varovala njeno hčerko kot punčico v očesu. In to je dozdaj zvesto izpolnjevala in hoče tudi naprej. Ta bi bila lepa, da bi se ji zdaj izneverila, ko je dekle njene pomoči najbolj potrebno. Ne, nikoli ne! Takoj je vzela dnevnik, poiskala med malimi oglasi oddelek letovišč in planin" skiih zavetišč ter začela prebirati. Ponudb je bilo celo stran in še čez. Ni vedela, kako naj si pomaga, ker so ji bile vse všeč, pa je potegnila iznad nedrija buciko jn jo mize zasadila v oglase. Odločila se je za oglas, k. ga je z buciko zadela- Še isti dan je zbrala s Tatjano vse potrebno, spravila v kovčege in s prvim jutranjim vlakom sta se odpeljale proti goram. Dan je bil krasen, solnčen. Po dolinah je biilo malp megleno, kakor zastrto z lahkim sivim pajčolanom, gore so pa bleščale v svoji praznični obleki. In ko sta stopali kvišku proti veliki kmetiji na pobočju planine skozi smrekov gozd. ki je bil ves v dišavah in v ptičjem petju, se je razvedrilo celo Tatianino srce in začelo hitreje biti. Hiša, kamor sta bili namenjene, je bi" la zidana, z lesenim nadstropjem, obrnjena proti jugovzhodu tako, da k> je poletni čas obsevalo solnce od vseh štirih strani. Zadaj so stala obširna gospodarska poslopja, na desno spodaj so bile Ograjene njrve in travniki, nad hi&o so se pa visoko v goro raztezali pašnika-Krasen prostor, poln solnca in zraka, kakor nalašč za bledične in slabotne *judi. Nekako s strahom i,n čudno oprezno sta se bližali teta Olga in nečakinja hiši. Bale sta se psov, ki morajo biti go" tovo pri hiši, pa nista vedeli, ali so na verigi a'i ne. Rada bi koga poklicali, ta kaj. ko ni bilo videti žive duše nikjer. »Halo!« je vseeno za vpila teta. Za hišo je zalajal pes, pritekel okoli ogla ,bevsknil še parkrat proti njima in se zopet skril, odkoder je prišel- Šli sta po travi, da ne bi bilo slišati korakov. Prednja vrata so bila zaprta, treba je bilo poskusiti pri zadnjih. Pred pasjo utico je ležala močna ovčarka, mahala z repom, se ozirala na tujki :n neka i Uzala. Tatjana je prva zapazila, kaj je. »Ah, teta, poglejte no. kako lepe psičke ima! Pa pet jih je. Kako so srčka :ii; kar vzek bi enega- Tudi na dvorišču na bilo nobenega človeka. Vstopili sta v vežo in potrkali. »Noter!« se je čul slaboten .glas. V prostorni svetli sobi pri peči je ležala na visoki postelji mlada ženi in dojila komaj par dni starega otroka. »Ali ste sami doma?« jo je vprašala Olga Antonovna in se začudeno ozirala po sobi. »Same ženske smo: moški so vsi pri vojakih- Kaj ne, vidve ste prišle radi stanovanja? Je že vse pripravljeno, j Samo malo potrpeti bodete morale nekaj dni; saj vidite, kaj je. Vaša soba 1 je v prvem nadstropju, okna pa proti jugu dva in eno na vzhodno stran; prav solnčna in zdrava soba je. gotovo bodete zadovoljne. — Alleka bo pa tudi dosti; ravno včeraj se je krava oteKla. Pojdite pogledat v hlev, kako močnega telička ima. Saj dekla je tudi tam, vam bo pa še stanovanje pokazala: jaz, ka" kor vidite, nisem še za nobeno rabo-« V hlevu je vladal mrak, le skozii odprta vrata je prihajal pramen solnčnih žarkov, v katerih se je zadovoljno grela debela svinja, okrog nje se je pa pre" rivaio kakih deset prašičkov in iskalo hrane na materinih širokih prsih. Vi' dele sta tudi kravo s teličkom, toda dekle ni bilo v hlevu. Šele v veži jih je dohitela vsa zasopla in prepotena. Gospa Olga si jo je ogledala od nog do glave in ugotovila, da tudi pri mji ni vse v redu, temveč je pričakovati vsak dan, da leže tudi ona, vendar je to misel zamolčala pred Tatjano, ki je bila že itak vsa zbegana od obilice nenavadnih prizorov v zadnji četrt ure. Težko je stopala dekla pred njima po strmih stopnicah- »Vidite, tale je!« je rekla in odprla vrata v doveli prostorno, čedno opremljeno sobo z dvema posteljema. »Prav prijetno vam bo tukaj. Veste in glede postelj je tudi vse čisto ta fino. saj že dve leti ni nihče spal v tej sobi. Kar sedite in malo odončMe: iaz vam pa medtem prinesem sveže vode. da se umijete.« Dekla je odštorkljala po stopnicah in po veža na dvorišče k vodnjaku in ▼ sobi je zavladala taka tišina, da se je čuk) letanje muh z okna na mizo M z mize nazaj na okno- Gospa Olga in pretepa gospodična Tatjana sta se za hip oddahnile. »Res, prav čedno bo tu.« prav< teta. »In mirno,« dostavi nečakinja- Obe se zamislite v bodočnost. Maetf* krat na omari nekaj zaškrebeta. »Slišiš, mama? vpraša Tatjana. »Slišim!« potrdi Olga Antonovna- »Veš, kaj? Stopi na stol in poglej na omaro; gotovo imajo tam v oni škat^ zaprtega kakšnega ptička. Le previdno odpri in pazi, da ti ne odleti!« Tatjana stopi tiho na stol. odpre z drhtečimi rokama škatljo in pogleda, kaj je notri. »No. kaj je?« vpraša radovedna terta, ko nečakinja predolgo molči- »Sama poglej!« jo zavrne dekle. Gospa Olga nristavi svoj stol, stopi nanj in pogleda v škatljo: Tam je sreda ovenelega mirtovega venčka bilo napravljeno malo gnezdice. v njem je pa gomazelo kakih deset čisto malti, komaj skotenih liubkih sivih mišk. »To je pa res blagoslovljena hiša!« je rekla nekako sama z- se gospa Olga Anjonovna. ko je malo kasneje s svojo nečakinjo, prelepo Tatjano zapustila stanovanje. da si ogleda bližnjo okolico-»Tu še midve nisva varne: tu se še na" ma utegne kaj pripetiti.« Tatjana pa je molčala, le oči je povesila in v obraz Ji je šinila rahla rde- Zeleni romantični Rab Odkrito taJrto tr- rfT.roo, rta gornj* Jadran nima otoka, ki b; bil tako znan 5a t^Ujubljen t svetu kažkor J« otok Rab. Njeerova ljubkost ta 11 apr av! ja za o ajp ri-▼ ačnejši mascnet tujskega prometa Njegovo podnebje je 7.nano vsem, ki ai irtie tavnosti im kravja, saj je r.o ugooovijeno dejstvo, da njegov] prebivalci ne umirajo rirusrače kasor v než-vi detinsfc) dobi aH t metuealemotili letih. Poboji za bi-■v aaje ti a I tabu so torej prvovrstni, obisk otoka pa je temu primerno veMkainski. Rab je sasajen s fnostranimi gozdovi fcii,btropske (vegetacije, kar je posebna reriikoat jadranskih «toKov. Na njem izvira nad 300 vreljev 7'irave j>;tae vode. Ima kieakio peščino in čisto morsko dno, ki ga p-okriva nad-•vse prfjcjtna pešč«ia epa. Komuntixa in bogastvo jiasravTrilj krasot utrdita tujcu »aj-">ečje prijetnosti. Son-co in morska vo-ča na Rabu sta brez prianere. Vse to še povečuje zanimiva prošloet otoka, ki so pa v starih časih iimenovaii Neopolis. En sam »prehod po ulicah Raba ti pove, da sega minulost tega kraja v b«nečansfto dobo. Kampanje na Rabu Je naj.večjl. najstarejši in e^ion najkrasnejtiih zvonikov r Dalmaciji. V cerkvi vidiš tudi dragocene klopi iz 15. stolejta. Cerkev sama datira i« 1. 1212. in ie torej p ras ter a. iz .;»tega časa je tudi njen Okotfea Kabt t* Kmalu za pristaniščem ee odpre gozdno zelenja. Med nj"kn se lahko sprehajaš do mile vofte, Ki je na Rabu nikoli ne manjka. Frančiškanski samostan hrani stare rokopise. Tik mesta Raba leSfl sprehajališče Korapčar. Ogledati »i je vredno tupar, rojatni kTaJ eremita Marjana, ki se Je s Raba ha-selil v Italijo, kjer je ustanovil republiko San Marino. Blizu Loparja Je sortajekl gozdič, akcKt katerega doepeS v Supetar-sko drago. Najvišja točka na otokrn Je Ttaja-rosa, kamor radi teleta jo planinci, ki ne ljubijo rvelikih naiporov. Podnebja na Rabu je pristno irMoBf®-ska Srednja temperatura znaša nekaj nad 14 stopinj C. Poleti, v jniiju se stopnjuje do 26 stopinj, & ta vročina se lahko prenaša, ker pdhlja tndrt v največji prpeki prijeten veterc. Mesto Bab ima polep pristanišča trg, njegove clice so deloma Jepe ln tlakovane, nekatere celo beton'.rane, vse pa snažne. Na vsaki hiši vidiš ostajiike nekdanjih starij in slavnih časov. ljudje se pre&irvljajo večinoma z vi-nogradništvom in ribištvom. Rab ima elefotričmo centralo, vodovod, mnogo trgovlfn, Je sedež krajevnih oblasti itd Gostom se nnd! priložnost, da se odejstvnJejo v raznih panogah športa, na morju pase prirejajo razne zabave. Vrsa kopališča so komfortna. Rab ima zve®o z brztml tadSsml preko Sošaka. Med mnogimi hoteli omenjamo hotel >A»toria< in hotel-*pensjon >ZagTebt. Ravnateljstva obeh podjet-ij kakor tudi tujsko-prometnl urad ln občina na Rabu so Interesentom rade volje na razipolago. zvonik. V zakladnici poči-vajo ostanki sv. Krištofa, zaščitnika R.aba. Hrasiijo ga ▼ srebrni omari. Iz 11. stoletja so razvaline bazilike sv. Ivana, kjer je videti še nekaj mozaikov. V cerkvi sv. Justine pa stoji oltar s Tizianovo sliko. Hotel - Pension »Zagreb« na Rabu Na Raba je mnogo hotelov to restavracij, ki se ponašajo s krasnimi in modernimi stavbami in uživajo izreden sloves Mnogi, često celo oni, ki bi z ozirom na svoje polne mošničke lahko prebivali v teh prvorazrednih hotelih, se radi zatekajo v hotele, ki že na zunaj kažejo, da se v njih lahko prav izborno preživlja letoviške dni, brez kakih večjih izdatkov. Kot takega po. znajo letovišča rji hotel-pension »Zagreb«, lastnica gospa Marija Zsolnay-Hauke. S svojo izvrstno postrežbo in nizkimi pen-zijskimi cenami in s skrbjo, ki jo polaga za dobrobit svojih gostov, si je pridobila stalen kader obiskovalcev, ki se že več let vedno radi vračajo v njen hotel. Hotel daje vsakemu radevolje in brezplačno informacije glede bivanja na Rabu, ter točnejši opis vseh dobrin, ki jih nudi svojim gostom po nizkih penzijskih cenah. O T O K VELIKA NOČ NA MORJU DALMACIJA Grand Hotel Imperial Hotel Praha in Bristol Hotel Adrija Hotel Miramar Hotel Slavija Vila Sofija železniški privilegij pri povratku po 10. dneh bivanja 75 % popusta. Parobrod odhaja vsak dan iz Sušaka (razen nedelj) ob 14. in prihaja na Rab 19.30. Poleg tega odhaja lz Sušaka v torek, sredo, četrtek in soboto ob 7. zjutraj in prihaja okrog 3. popoldne na Rab. 140 Cena celotnega penzijona fnoi. postrežbo ln zdravilišč no takso na dan Din 85.— Din 85.— Din 75.— Din 75.— Din 75.— Din 70.— na dni Din 400.— Din 400.— Din 350.— Din 350.— Din 350.— Din 300.— na 10 dni Din 800.— Din 800.— Din 700.— Din 700.— Din 700.— Din 600.— Hotel »Astoriacc na Rabu B:ser Jad?ax&, a kra«o!ta fc-jpa!':4Sem. HotW J« MupossittMt. nasproti prUteniSč*. Modam«, i reem k^irfortojn in za v«ako potrebo in41 i peOni: >pruniljea« »obe. KopaiiJfa v nisi. SoH* t ta!koal ai: verando, j raz^leiiora na aiorje i-ii na Veletiit. Co ie ureino oizk«. K-lor ?! trli mira in iz^rs-r^e (vs-krh*-. r^j se zsri-r-e ^ b>tel »Astoria« Zah'®Tajt» brotplain* informacij« 88 HoteI — Pension Zagreb Prvorazredno ln renomirano podjetje z odlično kuhinjo. Neposredno na morju. — Krasen razgled na otok Lušin. Cene zelo zmerne. Prospekti na zahtevo brezpiačno. Vsa oskrba dnevno Din 60.— do 65.—. 126 KOTEL „SLAVIJA" M. Jozevlč nudi ves kornfort, izvrstno in ceneno ložiranje! Moderno opremljen. Divna iega. V sredi mesta tn obenem najbližji kopališču. Krasna terasa za soinče-nje. Lepo urejene sobe ter najboljša domača in dunajska kuhinja. Cene pensionu najnižje. Pojasnila in prospekte pošilja brezplačno lastnik B. 2A VELIKO NOO V CRJKVENIOO Pension Kovačevlč, livar. 80 (Otok Krk) vsaki dan parobrodna zveza s Su-iakom (3 ure vožnje) vodilno morsko tn klimatično kopališče na Gornjem Jadranu. — Letni obisk 14.000 gostov. Ko-pališčna sezona od aprila do oktobra. Velikonočne atrakcije. Letos znatno znižaoe cene. — 30 hotelov in penzionov. Cene pavšalne od 50—90 Din dnevno po osebi. — Zahtevajte prospekte in pojasnila od L.JEČTLISNOG POVJERENMTVA IT (lUKVEMCI. 64 Krasno peščeno kopališče, za otroke ločeni prostor. Kur- taksa Din 2, kopanje Din 2. Cela oskrba s sobo od 40 do 65 Din. Izven Rezije eventuelni popust. Natančne informacije dajejo hoteli: »Jugoslavija« in »Krk« ter Kopa-liščno poverenstvo. — Avtobusna zveza, železnižka postaja Crikvenica-Šilo-Krk. 101 jj.v. »m. >«I Hotel „SLAVIJAW Novozgrajen na krasnem prostoru ▼ okraju vil. 25 moderno urejenih sob; s tekočo vodo ln balkoni z razgledom na morje Lep park ln borov gozd. Par korakov na plažo. Vedno svež in čist zrak. Prvorazredna domača in dunajska kuhinja. Prospekti na zahtevo brezplačno. Brzojavni naslov: »Slavija«, Crikvenica. Lastnik Albin Starešina. 78 Potujte na naše morje! HOTEL „TRIGLAV" Malinska Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo to lepo teraso. Vsa Izvrstna oskrba ln z vsemi taksami to kopanjem v lepem kopališču Din >0.— dnevno. Prospekte to pojasnila na zahtevo brezplačno. 79 Hotel KOVAčič Klimatsko rimsko zdravilišče ln morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za izlete. Koncert. Tople in hladne morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem jeziku dobite »Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak. .'fi* KlSPp ft1' Lw«*i| i .-.i!:!,'!!,1 [.^iV;^ 11... 'j ' 1 H I-"-, «"i mm | ,!;!l 'i,'.);''! ■ iiiiiii M lllllSiS gll3g| Hotel Palace-etablisement 40 sob, urejene za zimsko solnčenje. Posebni balkoni in terase za solnčenje ter vrt poln eksotičnih rastlin. Zdraviliški salon ln drugI društveni prostori. Pension od 70—90 Din 83 Zahtevajte prospekte! Direktor: Med. dr. J. AvelinL Od Din! Za 10 dni inklu-zivno: prvovrstno prehrano, stanovanje vse takse, elekt. luč, postrežbo in kopelj na lastni peščeni obali Koncerti, dancing, šport, tenis HOTEL Zahtevajte gratis prospekte! Korčula JUŽNA DALMACIJA 4 ure do Splita, 3 ure do Dubrovnika. Brzo javi: Andreis, Korčula HOTEL BELLEVUE Omiš pri Splitu Sredi razkošne romantike to naravne krasote. Preživite nekaj dni v hotelu Bellevue. Morje, pesek, sonce, zrak, zdrava pitna voda Vas bodo okrepili. V sobah hladna to topla voda. Električna razsvetljava in kurjava. Balkoni, verande za odpočitek. Pred hotelom idealno peščeno kopališče. Takse so ukinjene. Uradnikom popust. Prospekti na zahtevo zastonj. Penzion dnevno od 53 do 75 Din. Kotel „ABRIA" Dubrovnik — Lapad. Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Hotel v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja to tudi dunajska kuhinja. Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo to vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačno. 118 Hote! »Astoriacc na Rabu Je to hotel, ki kaže ž« na zunaj svojo solidnost in domačnost brez vsakega preti- ranega pompa. Takoj ko se tekreajo tnjei rajnih narodnosti, ki niso informirani o hotelskih prilikah na Rabu, zagledajo hotel to že vedo, da bo v njem prijetno bivati. Tudi mnogi Slovenci, ki preživljajo svoje počitnice na Rabu. se radi zatekajo v ta hotel, hvalijo ga svojcem in znancem kar je gotovo najboljša reklama za vsako podjetje, zato tudi za ta hotel. Vodstvu hotela je glavna skrb, da se počuti vsakdo kot doma, kar je tem lažie. ker itna prav lepo meblovane in čiste sobe. res ljube^-njivo postrežbo, izborna kuhinja pa nasiti vsakega gurmana. Solidnost hotela je zlasti razvidna iz izvrstoe obskrbe po roma prav nizkih penzijsl-ih cenah. V kopališče imajo gosti prav kratek sprehod, za solnčenje pa lepo teia?o in verando. Ni dvoma, da bo hotel tudi letos zelo frekven-tiran in je prav, če bodo Daši čitatelji, ki nameravajo obiskati Rab, zasigiirsii pravočasno sobe. Naslov: Hotel jAstoria«, Rab, otok P.ab; zadošča. Hiša vseh možnosti Enchantč! — Izprehod ofcoB velemagazina in po njem od vrha do tal »Nemogoče« ni francoska beseda ~ Novi čevlji ~ Star čevljar }e tres heureux... »Zelo bi zanimal nsSe bralce opis kakega pariškega .velikega mag&zina'...« Tako mi poročajo, čmo na belem. Velikega magazina! Katerega neki? Največjega, najnovejšega, pomislim. Bistro glavo si počehljavši, zgrabim za telefon. »Grands Mag asi ns de la BeOe Bergč-re?... Gospoda generalnega ravnatelja, prosim!« Trenutek. Gospod generalni odgovori. Vljudno mu razodenem: »Ta to ta, dopisnik največjega (fcevnika v Bobojedistanu ... Opis vašega podjetja bi naše bralce jako zanimal. Ne dvomim, da bo to poročilo reklama za vas ...« »Mais oui' t Gospod generalni ravnatelj je enehantč, charme, tres heurex: očaran, vzhičen, presrečen. Zdelo bi se, da mu je želja naših bralcev ukaz. Pričakuje me kadarkoli ... Takoj ? ... Mais oui! 2e drevim z električno v mesto. Otožno premišljujem, Kako je na Francoskem sreča dober kup: ustrezaš, delaš, kar drugi hočejo, in si blažen, da ne veš kmn s seboj. In ljudje ti nosijo denar na kup, titno ti je od samega bogastva — in — vlak se ustavi na postaji Saint-Lazare. Sredi Pariza smo. V »Metro«! Cez dve minuti se vzpne m iz podzemlja na svetlobo sinjega dne. Neskončni gosenici avtomobilov polzita obakraj ceste iz dalje v daljo. Hrup in gneča. »Le Matin!« Japonska zmaga! »Le Journal«! Briining govori v Ženevi! Prometni redarji piskajo. mahajo s kiji, peščad se zaganja s hodnika na hodnik. Pred menoj se beli sederrmadstrouna, dve sto metrov dolga vogalna palača z visokimi, v nedoglednost raztegnjenimi napisi: »Grands Magastns de la Belle Berg^re«! Zvečer žarijo črke v menjavajoči se svetlobi žarnic. Mavričasti pasovi jih podčrtava! o, se prelivajo in izpreminjajo, reflektorji brizgajo lilasto. rdeče, zeleno sijanje v hrumečo strugo bulvarja ... »Beli teden« je, razprodala. Ob vsej zgradbi se kopiči na stojnicah blago, ki ga mečejo za siep denar. Prodajalci kriče, ženske se prerivajo, cene so bajno nizke. Malo manjka, pa bi bilo zastonj. Okna za stojnicami so kakor gledališki odri. V enem je pokrajina. Nad belo deželo, pod belimi oblaki, plavajo beli golob-je; samo nebo je iz višnjeve svile, vse drugo iz nežnih čipk... In dalje tam: Kraso-tice iz trdega papirja, kakor žive, se neprisiljeno kažejo v cestnih oblekah, večernih toaletah, jutrnjicah, p-džamah, srajčkah, »kombinežah« in mimjaturnih na-Knačilih svilenih hlačk, ki nosijo prostodušno to stvarno ime >cache-sexe«. »Cache-cexe«, mislim, ko stopam dalja, »srajčke, hlačke, vse je minljivo. Moda napreduje ... prej ali slej bo ustvarila pred-popkovnik, cache-nombril, ki ga zmerom prerokujem ... in ta bo sploh vse kar bo.. ln bodo kašnombrili v vsaki izvedbi, za vse denarnice, kašnombrili za služkinje, kašnombrili za žene in prijateljice milijarderjev, po franku to po deset tisoč frankov in več ... ,Semaine du Cache-Nombril' bo po nekajkrat na leto. kašnombrili na p^l zastonj — to vendar bodo .Grands Ma^asms de la Belle Bergčre' služili denar, denar, denar... In slej ko prej bodo v tovarnah migali tanki prstki bledih delavčic, in slej ko prej bo stal marsikdaj trenutek ljubezni pest denarja... da bo šiviljicam laže živeti to da se cene luksusuim kašnombriloni ne dvignejo nad pravično mero ...« Okno ob oknu. Čevlji, čeveljčki, sanje o čevljih, poljub' v obliki čevlja, svilene nogavice na prelestno slokih umetnih nožicah. Moške obleke na figurinah z modnimi, lahno sarkastičnimi obrazi: > Umski diveži v vseh prelivih, baje tudi drugi slavniki z gledaliških deska, iz politike, umetnosti, literature. »Vse, česar potrebuje gospod« Grozno mnogo je tega. Nihče nima vsega, kar potrebuje. In nI je ženske, ki bi bila bolj ničemurna od gizdavega moža. Babilorski stolp iz litrov kolonjske vode... Oltar »dehteči Veneri«, zgrajen lz prečudno zalih, brušenih stekleničic, v katerih se draguljasto prelivajo vonjivi soki cvetlic to kemičnih retort... A človek se ne rodi samo zato, da bi dišal. Tudi proza ima pravice do nas. Glej, duša, vseh nešteto reči, ki jih potrebuješ za kuhinjo, za gospodinjstvo. za potovanje in šport: posodo, metle, ščetke, lonce, obedno pripravo, kov-čege, lovske ščetke, ribnice, pisala. Kar neverjetno je, koliko potrebuješ! Ce bi imel milijon s seboj, bi lahko stopil noter, omamljen od sugestivnosti teh oken, in ga zapravil ko nič. Kdor nima milijona, gre dalje to mu je prav tako dobro. Obromal sem palačo okoli ta okoli ta že se komaj spominjam, kako ml je Ime. Da — ali nisem hotel h generalnemu upravniku? Vstopim. Trenutek nato sem ▼ dvigalu; Se malo to stojim v skrivnostnem osrčju eldorada. Gospod generalni upravnik je prijazen gent^man s podjetno zavihanimi belimi brkci, se francoskim starcem tako podado. Enchantč, trčs heureux. Upa, da dobim na svojem ogledu prijetne doj-rae. Dodeli ml mlajšega gospoda za vodnika in naju » naklonom odslovi. Prijetne dojme? O dojmih ni več frovo-ra. Ovratnic^ to bidet' telovadne ročke in di», da se monsieur obrne do jhl3<, seža spremljevalec v beseda ».... da sem si zgradil hi?o___ JZeTla Bergčre' jo lahko uredi od strehe do tai. Napolni mi sobe s pohištvom, kuhinjo s posodo, omare z obleko in perilom, garažo s avtomobili.. .< Vodnik kima to prebrisano mežika. »Ali«, nadaljujem, »kaj je še tako prijeten dom brez ljubke žene? Ce bi v&a rekel, da se želim oženiti?« MoJ spremljevalec zraste kakor Satan pred Kristusom. Njegova vsemogočna kretnja zajame ves oddeleic za damsko perilo s mičnimi prodajalkami vred. »Vous n' avez qu'a choisir, monsieur — kar izberite! Dva tisoč pet sto jih imam® na zalogi .. .< Ko stopam s pot po bulvarju ta »e počasi prepričujem, da še živim in diham, ml zdajci obstane pogled na mojem levem čevlju. Tik ob kapici se bliska majhna rax-poka. Sitna reč! Treba je kupiti nove čevlje. Kam naj grem poni©? Moč sugestije m« žene nazaj k »Belle Bergčre«. Zala črnoias- ka mi obuje lepe čevlje za jako spodoben denar; in je enchantče in toute heureuse. ker potrdim, da se prilegajo. Stare mi zavije. Enchantč, trčs heureux se Se pod ure tas- prehajam po bulvarjih. Ves čas gledam pod noge. To so čevlji! Da, »Belle Bergč-re«. Charme! Ne dolgo. Na postalo prišepam. V vlaku kolnem ko aonski kozak. Na desni poti moram imeti žulj, velik kakor pol Jugoslavije. >,Grands Magasins de la BeDe Barg-fere* porabijo vsak dan trideset kilometrov vrvice in deset kvadratnih kilometrov zavornega papirja«, ponavljam, da bi se premotil. Zaman. Peta skeli. Dve hiš; pred mojo je v pritličju čevljarska delavnica. Prazna- Sivolas možiček sameva na svojem stolčku in žalostno gleda na cesto. Vstopim. Preobujem se v stare čevlje; nove mu dam, naj jih uredi. Možičkov obraz zjasni. Tudi on Je trže heureux. Verjamem mu. Na vprašanje, kdaj Je napravil zadnje nove čevlje, mi odgovori, da ne pomni več. Pred vojno. Zdaj krpa, kadar je kaj. »Ah! les grandes fabriques, monsieur, ah! les grands magasins!...« Vladimir Levstik". Opomba: »Belle Bergčre« je izmi^jr-no Ime. Jabolčna uš iz Amerike Pariški »Matin« poroda, da prozi evropskim sadnim kultura m velika nevarnost. Pri natančnejšem pregledovanju zadnjih pošiljk sadja iz Amerike so izvedenci usotovili. da so ameriška jabolka do 80% oknžena z ia-bolcnimi ušmi. Ta parasit je priSel približno pred 20 leti iz Japonske v Ameriko in ie posebno v Vireiniji in Kaliforniji uničil ogromne nasade. Samica te^a hrošča izleže vsako leto nad milijon iaičec. Francoska vlada bo zaradi teea najbrže popolnoma prepovedala uvoz ameriškeca sadia v Fr-nrijo. Nova gospodarska politika Načelno važni govor poslanca g. Ivana Mohoriča v proračunski razpravi Narodne skupščine V izvlečku smo 2e objavili govor, „ ki ga je imel g poslanec Mohorič V Narodni skupščini. Ker opozarja govor na napake v naši sedanji gospodarju politiki tn kaže nova pota, bo brez dvoma zanimal vso Xuu5o Javnost. Zato ga po steno-gr&fskem zapisniku objavljamo danes obširneje. Razumljivo Je, da se proračunska razprava v Narodni skupščini vr& pod vtisom splošne gospodarske krize. Naša dolžnost je da ob tej priliki kar najbolje proučimo gospodarski položaj našega naroda. To smo dolžni tudi ugleda prve jugoslovanske Narodne skupščine, ki se je sestala po treh letih nepariamentarnega življenja. Od kraljevske vlade predloženi državni proračun izkazuje znižanje za približno 2 milijardi dinarjev, kar odgovarja nekake zmanjšanju naše zunanje trgovine v pro-šiern letu Narodna skupščina je pri razpravi o tem proračunu postavljena pred vprašanje ali bi »e mogel državni proračun še bolj znižati bre? Škode za mino funkcljoniranje državnega aparata in ali bi »c mogla pri državnih zavodih tn institucijah doseči še veOja prišlednja, ne da b: tia t<*in trpelo Izvrševanje kulturnih in B»>Hiilnih nali.g teh institucij. Drujfo vpra-gniije je, ali so doseženi prihranki re*» aint In ali predstavljajo efekt v tem pravcu. da bodo omogočili ra^bremenjenje strokih slojev prebivalstva, zlasti olajšanje bremen, ki duše njegovo prirodiio aktivnost Odgovor rta ta vprašanja nI lahek, saj vidimo, da lina vsako znižanje proračuna tudi negativno gospodarsko stran, Re^tokcIJa plač državnih nameščencev zna- či veliko zmžanje kupne sile Siro-Uh slojev. ki predstavljajo hrbtenico naših mest. Znižanje materialnih izdatkov v proračunu znači znižanje xnpne moči države, ki je najjačji kouzument naših poljedelskih in industrijskih pridelkov ln izdelkov Znižanje proračuna državnih podjetij znači znižanje sposobnosti in aktivnosti mehanizma, ki stoji v službi v javnosti Ln splošne koristi. Posta vijem smo pred vprašanje, kj« Je treba potegniti mejo, da Stednja ne bo škodljiva in da namesto koristi ne bo prinesla novih nepnlik. Jasno je, da nam današnja situacija imperativno nalaga znižanje proračuna in da m morajo vse Javne finance prilagoditi poslabšanemu gospodarskemu stanju ln znižani davčn: moči Narodni dohodek trajno pada in mnogi trdijo, da kriza 5e ni dosegla kulminacije Vzporedno padajo tudi državni dohodki Toda mi vemo dobro, da mora državni proračun za vsako ceno ohraniti ravnotežje Mi se ne moremo m ne smemo zateči k dolgovom za kritje tekočih državnih izdatkov kakor to delajo nekatere sosednje države Saj bi bilo to politično in ekonomsko bank-rotstvo že danes dosega vsota potrebna ra odplačevanje državnih dolgov. sUoro vsoto celokupnega prinosa naših direktnih davkov. Ta vsota, ki se je v zadnjih dveh letih povišala /.a cele po' milijarde dinarjev, nam zato diktira absoluten: Stoj! Dalje ne moremo in ne smerna Zaupati moramo v sebe In skrbeti, da se z lastnimi društvi čim bolj obranimo potresa, ki ga svetovna gospodarska kriza izziva tudi v naši državi. Z lastnimi sr«- r i — 0 proti osivelost! las. \ j Osiveli lasje dobijo prejšnjo naravno barvo. Uporablja se ' že mnogo let tn je tedaj Zak. zaščitena preizkušena. Navodila na steklenici. — Steklenica 35 Din. Poštnina posebej. Pošilja po povzetju ZORA VODA — I. OREL Zagreb, Pavla Radiča uL 32. IS Čitaite tedensko revno »ŽIVLJENJE IN SVET« Neki nemški pri rod oslov jc pripoveduje: V samotnem gozdu je bilo mnogo votlih dreves, pravi eldorado za votlinarje. Koli-korkrat sem šel skozi to divjino, sem trkal s palico na debla in sem doživel marsi-kakšno presenečenje. Nekega dne se je oglasil na trkanje po deblu prastarega hrasta prasketajoč šum, kakor da se veverica vije okoli debla. Menil 3em, da bo kuna ln sem trdneje stisnil palico. Pokazala pa se je gozdna uharica, ki je takoj odletela, čim je dosegla odprtino. Posvetil sem s svetilko v duplino in sem opazil surovo izdelano gnezdo s štirimi mladiči. Bilo je prvič, da sem gledal v poredno sobo gozdne uharice v drevesni duplini, kajti ta uharica gnezdi običajno na visokih drevesih. Odšel sem domov, vzel kletko a precej Išče se mf človeško hrepenenje po vrtu Eden« je staro na tisoče let V najstarejših listinah in izročilih se omenja raj, v katerem sta živela prva človeka. Najlepše pojasnilo tega hrepenenja se je ohranilo v genezi, kjer stoja popisano življenje Adama in Eve. Ljudi pa še vedno muči vprašanje, kj« Je stal Sud-ovit vrt kjer sta živela prva roditelja vseh ljudi? Arheologi trdijo, da je širokimi luknjami v mreži, vtakntl sem vanjo eno izmed miadih uharic in se skrbno skril v bližnje votlo drevo. Zvečer se je mati vrnila, obkrožala }e kletko nekaj časa nezaupljivo in Je končno ujetemu mladiču dala jesti, dočlm se za ostale tri mladiče začasno ni brigala« Naslednje jutro bo bili ti trije mladiči Izginili. Proti večera oem položC njeto uharico v zapuščeno gnezdo... Naslednje Jutro Je bilo to spet prazno... Odvedba mladih ptic Je bilo veliko dela, če upoštevamo, da je mogla mati v gnezda samo plezati navzgor, še dolgo sem IskaJ novega gnezda, a brez uspeha. Ko so mladiči odrasli, pa sem jih videl opetovano v bližini prvotne >zibeli<... i na zemlji bilo to T Mezooptamiji. Nič men J ko crtaje* ekspedicij trenutno rešuje problem, kje to prvotno bil roj. Vse so si izbrale za torišč« svojega študija Mezopotamijo, deželo med Evfratom in Tigrisom, ki je že na tisoče let zapuščena in skoro sliči puščavi. Ti kraji« ki se danes nihče več ne /meni zanje, so bFH pred dvema tisočletjema in petsto led blagoslovljena in rodovitna zemlja in ktri-tura Sumerijcev in Elamibov, ki so tam živeli, jc približno iste starosti kakor kultur« Egipčanov. Legnjon je učenih mož, ki smatrajo Mezopotamijo tsl pmzfbel človeštva in verujejo, da se je od tam začela širiti I kultura. Raziskovanja t Uru, ki veli o | njem sveto pismo, da Je bil Abrahamova domovina, so pokazala, da »o v teh rrajdh poznali zlatarsko umetnost davno pred Egipčani. šele ▼ aovejSem Samj 90 rxTkrrP\ njosti Mezopotamije prastara mesta, ks ea jih poznali učenjaki doslej sa«no po »ra^ nih. Ponekod v tedi krajih še danes živijo ljudje po vzoru davnih prednikov pred dv&tisoč leti in vedo prav malo o velikem svetu. Zato pritekajo učenjaki na evropske vlade, naj bi izposlovale na odločilnih mestih, da bi se Mezopotamija, današnja kraljevina Iraik, odprla vsaj za znanstveni študij. Če bi se to zgodilo, bi se gotovo pokazala potreba revizije zin oh koncu lota 1930. na 147 milijonov Din ob koncu preteklega leta. Povišanje znaša torej v območju dravske banovine 22 tnilijonof Din. V centrali v Beogradu, kjer se je stanje posojil že v letu 1930. povečalo od 632 na 711 milijonov, je lani ob koncu leta nadalje poskočilo na Š05. Znatnejše povečanje posojil opažamo tudi pri podružnicah Novi Sad. Osijek in Sarajevo. Lonibardna posojila so lani ob koncu leta znašala 2S7 milijonov Din, nasoroii 203 ob koncu leta 1930. in 230 ob koncu 1. 1929. Razdelitev lombardnih posojil na posamezne sedeže je bila naslednja (v milijonih Din): 31. decembra 1929 1930 1931 Beograd 200 173 220 Zagreb 7 7 23 Ljubljana 5 4 16 Letno poročilo vsebuje med drugim tudi Srve oficijelne podatke o stani« izdanih lasajniških bonoT Narodne banke, ki so, kakor znano, v bilanci in v tedenskih izka-Eih vneseni med tako zvane obveznosti z rokom. Na podlagi člena 12. točke 2 zakona o Narodni banki ie bilo v teku leta izdanih za 97.7 miliiona Din blagajniških bonov, od teg% se jih je do konca leta vrnilo v banko za 36 milijonov, tako da je bilo stanje izdanih blagajniških bonov ob koncu leta 61.7 milijona Din Kakor znano, je Narodna banka te blagajniške bone izdala v večjem obsegu šele v tekočem letu. Ker se je postavka »obveznosti z rokom« od konca pret. leta do konca februarja t. 1. povišala za 500 milijonov Din. lahko računamo, da je danes v prometu za okroglo 550 milijonov Din blagajniških bonov Narodne banke. htevali, da se jim zasigura kontingent od 8000 stotov po 50 kg. Enake težkoče zaradi belgijsksga kontinenta ima tudi Češkoslovaška. Kakor poročajo, ponuja Belgija Ce-škosolovaški uvozni kontingent za 7980 stotov hmelja. To ponudbo pa so češki hmeljarji odklonili, ker je kontingent izračunan na podlagi netočnih statističnih podatkov. Po češkoslovaški statistiki je L 1931. znašal izvoz češkega hmelja v Belgijo 42.320 starih stotov, medtem ko je belgijska statistika zabeležila le uvoz od 30.402 stota. Nasprotno pa znaša po belgijski statistiki uvox hmelja iz Nemčije 37.284 stotov, medtem ko je znašal po nemški statistiki le 26.558 stotov. Razlika odgovarja količini onega češkega in jugoslovenskega hmelja, ki je šol v tranzitnem prometu preko Niimberga v Belgijo, kot nemški hmelj. Tj podatki potrjujejo, da so upravičeni ugovori naših in čeških hmeljarjev glede netočnosti belgijske statistike in glede premajhnega kontingenta, ki ga nudi Belgija naši državi in Češkoslovaški = Ponesrečena zdrnžitev avtomobilskih tvornic »Skoda« in »Praga«. Sredi pret. leta sta dve največji češkoslovaški avtomobilski tvornici >Skoda< in >Praga« (Ceškomorav-ska Kolben - Danek) sklenili, da ustanovita skupno produkcijsko in prodajno organizacijo »Motor« d. i, bi je letos s 1. januarjem pričela poslovati. Nepričakovano pa so se med obema tvornicama pojavila nesoglasja in te dni je bila nenadoma zopet izvršena razdružitev. Odslej bosta obe tvorni-ci zopet samostojno prodajali svoje avtomobile. PImIhr m umre 1189 — 12.31, sa maj 13.31 — 13.38; ri: za mar« 15 — 16.06, za maj 15.63 — 15.64; kornia; a maj 15.07 do 15.10. Novi grobovi Po daljši mučni bolezni }e ▼ četrtek popoldne preminil v 42. letu starosti Drago-mir Cvrkovič, carinski inšpektor in upravnik carinarnice na Jesenicah. S pokojnikom je legla v grob markantna osebnost jeseniškega javnega življenja, fin gospod, izvrsten družabnik, pravičen šef svojemu osobju in stalni posetnik vseh nacionalnih prireditev na Jesenicah. Pred tremi leti je došel iz Banatske Bele Crkve in je tudi zaradi svoje koncililalnosti takoj navezal velike simpatije vseh s katerimi je imel opravka, ter si je pridobil zaradi uspešnih intervencij velike zasluge, da se je zgradilo veliko poslooje za carinarnico na Jesenicah. Zapušča soprogo, hčerko edinko in dva brata. V Orehovici je tmrrl ugledni posestnik g. Franc K oko le. Pogreb bo danes iz hiše žalosti na pokopališče v Izlakah. Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! (Prod omo zaradi političnih razmer prvovrstno tvorni« ško podjetje v Jugoslaviji. Isto se nahaja v polnem obratu s precizno izdelanimi, brezhibno delujočimi številnimi stroji. _ Proizvodi tvornice so v vsej državi najbolje vpeljani ter je donos čistega dobička zajamčeno Din 500.000 letno. — Za prevzem tvornice s poslopji in vsemi pritikli-nami potreben kapital Din 750.000. Vse drugo po dogovoru. Cenjene ponudbe resnih direktnih reflek-tantov, brez posredovalcev, na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Družba Milan o«. UMETNE OČI izdelujemo točno po naravi za naše pacijente. F. Ad. Miiller Sohne, Wiesbaden, v Ljubljani Splošna bolnica, očesni oddelek od 10. do 12. marca 1932. 2558 Dopoldanska predstava ZKD. Opozarjamo, da se bo danes dopoldne ob 11. predvajal v Elitnem kinu Matici prelepi zvočnn film »Nesmrtni potepuh«, ki je pri vseh dosedanjih predstavah močno ugajal za radii močne vsebine in izvrstne igre. V glavnih vlogah ste Liana Haid in Gustav Frohlich. Vstopnina je nizka. JOIGIRT! Bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, se po naročilu dostavlja tudi na dom ali kamorkoli, v manjšem ali večjem številu (V večjem številu popust!) Istotako razpošilja tudi sladko (pasterizirano) mleko liter š. Din 2.50. MLEKARNA, DUNAJSKA CESTA 17 (Poleg kavarne »Evropa«.) Sokol v Višnji gori bo imel Tvrševo proslavo danes ob 15. v sokolski telovadnici. Spored: nagovor br. staroste, deklaracije, proste vaje moške dece, ženske de-ce in članov, sledi otroška igra »Aloo bi bila velika«. Za člane je udeležba obvezna, nečlane pa prijazno vabimo. Sokol v Gorenji vasi—poljanah priredi danes ob 19. v Sokolskem domu proslavo lOOletnice Tyrševega rojstva. Vabljeni! Za članstvo udeležba strogo obvezna. Obleka v civilu z znakom. Opozarjamo, da posmrtnln ne Izplačamo, dokler ne predložite: police, potrdila o zadnjem plačanem prispevku, potrdila žup-nega urada o smrti zavarovanca, imena in točnega naslova upravičenca. »KARITAS«, Ljubljana — palača _Vzajemne zavarovalnice 130 Žlahtne kanarčke v istini fine pevce znamenite haršlce mojstrske šole Mark 6 in višje. Predpevce, pare za pleme, kletke, krmo, ptičja zdravila. Velezanimiv cenik z dragocenimi navodili pošlje brezplačno Grosszucht Hev-denreich, Bad Suderode 150, Harz. (Predaja /conicurzne mase Konkurzna masa g. Alfreda Schumi, trgovca in izdelovalca trikotaže v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4, obstoječa iz več šivalnih strojev z motorji, stroja za entlanje z motorjem, stroja za izdelovanje lukenj z motorjem, zaloga kopalnih oblek, trikotaže, čipk i. t. d., prodajalniške oprave, pultov, stelaž in potrebščin za izdelovanje trikotaže, je NAPRODAJ v celoti ali po-samezno. Ogledati se more v petek 11. t. m. popoldne ob 16. uri v poslovnih prostorih g. Alfreda Schumija, Sv. Petra cesta št. 4, ter se dobe pojasnila v pisarni konkurzne-ga upravitelja. 3448 Dr. M. Pire, odvetnik v Ljubljani, Cigatetova ul. St. 1. JAVNOSTI Cenjenim strankam preminulega dimnikarskega mojstra IVANA KERNCA st. javljam, da se bo izvrševalo delo ▼ istem redu kakor dosedaj. 3444 Beležim s spoštovanjem Marija Kernc, vdova dimnikarstvo. ORIGINALNI FRANCOSKI Eclair „Vermorel" je najboljša pršOnica na sveta. Del« za pršilnice po najnižjih cenah. Glavno zastopstvo: BARZEL D. D„ SUBOTICA Zahtevajte cenik! — Dobi se lahko povsod. 2561 MODEL 1932 OtroStea postelja fes jeklenih co-vi belo emajlirana a žičnim vložkom velikost 70X140 cm 1000.— franko vsaka £«* teniška postaja. Pripadajoč« posteljnina po najnižjih dnevnih cenah. 861! EKfri . • * 'i *£ i!*,:-?;-.. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prflatellem fn znancem, da je nas preljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod „WIENEHBEIM" = Kontingent za nvoz našega hmelja v Belgijo. Ze od lanskega septembra se vršijo 7 Bplgiji razprave zaradi kontingentiranja avoza hmelja, ki oa se ga belgijski pivovar-aarji odločno branijo Po načrtu, ki ga je izdelalo belgijsko kmetijsko ministrstvo, bi naša država dobila letni kontingent od 750 stotov po 50 kg češ. da ta količina odgovarja povprečnemu uvozu našega hmelja v Belgijo. Na anketi, ki jo je lani sklicala Zbornica za TOI v Ljubljani, je bilo ugotovljeno, da je bil naš izvoz hmelja v Bel gijo zadnja leta dejansko 10 krat večji, ker {'e šlo mnogo našega blaga v Belgijo preko femčije. Naši hmeljarji so zaradi tega za- V/les, Borze Na EJuibljanski borzi je btl pret teden devizni promet slab: znašal je le 7.3 milijona Din nasproti 106, 10.2, 11.0, to 9.2 milijona Din v zadnjih štirih tednih. V po- I f^—« _ • gledu deviznih tečajev je prišlo do znat- i^gicISl V a« nejših sprememb. Deviza Curih, ki se Je od lanske jeseni gibala na vseh mednarodnih deviznih tržiščih vi-soko nad zlato pariteto, je v pret. tednu intervaiutarno popustila. Na drugi strani pa sta bil! čvrstejšj zlasti devtel Newyork in London. Srednji tečaj devize CurLi je Narodna banka znižala od 109S.90 ma 1097.10, navzlic temu pa se je dvdmila deviza Nevrvork od 56.1667 na 56.5549, deviza London od 196.59 na 198.46, deviza Pariz od 222.14 na 223.42 in deviza Trst od 293.18 na 294.02. Na efektnih tržiščih je situacija ostala ves ta fp-den v glavnem nespremenjena. Devize. Curih. Beograd 9.05, Pariz 30.37, London 18.17, NevvVork 517.75. Bruselj 72.15, Milan 26.825, Madrid 39.60, Amsterdam 208.30. Berlin 122.925, Stockholm 100, Oslo 99 Ko-benhavn 100. Sofija 3.75. Praga 15.33. Var šava 57.70. Bukarešta 3.05. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 5. marca Začetni tečaji: Pšenica: za marc 57.25, za maj 61. za julij bu.Uo, za september 65; koruza: za maj 40 za julij 42.50, za september 43.50; rž: za maj 49, za julij 51.75: oves: za maj 24.75. + Winnipeg. 5. marca. Začetni tečaji: rsenica: za maj 67.125. za julij 69. za ok tober 70.75. + Novosadska blagovna borza (5. t m) Tendenca nespremenjena. Promet 196 vagonov. Rž: baška 165 - 170. — Oves: baški sremski banaški 125 _ 130 Ječmen: bašk in sremski 63'04 kg 1?5 _ 130. baški in sremski. pomladni 67/68 kg 150 — 160 Koruza: baška. sremska 77 __ 79> baška okolica Som bor 79 - 81; baška m april-maj 80 — 82.50: banaška 7o_77> gremska oarit. Šid 80 — 82. Moka: baška in banatska »Oggt. baška in banat >0g< Sfio do -180 it »2 340 - 360: »5« 305 - 315; »6« 255 do 265; >7« 190 _ 200 >8« 122 50 - 127 50 _ Otrobi: baški in sremski 85 _ 90 banatsk 80 _ 85 Fižol: baški. sremski, beli br^ vreče 180 - 185 + Budiinpeštanska terminska borza (5. t. m.) Tendenca čvrsta, promet omejen Wien IX., Garnisonsgasse Nr. 7 (Universl-tats und Illinikviertel). Telephon A. 27-1-25 Penzion S 10.—, pri daljšem bivanju po dogovoru. Dietetična kuhinja. Sobe tudi brez prehrane. 3443 KOLE F: „ . posestnik Bogu vdano preminul. t 1 ,P2greb nepozabnega bo danes fa hiše žalosti na pokopališče ▼ iziakah. 3445 Orehovlca — Višnja gora, dne 6. marca 1932. Žalujoči rodbini Kokole — Drolc imajo siguren o za ureditev KISARNE ZA VINSKI KIS _ IŠČEMO! Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »KISARNA«. 3452-a znana krasna graSčina Straušnek p. Gomflsko t Savinjski dolini z moderno urejeno parno žago, z vsemi gospodarskimi poslopji in obsežnimi zemljišči na javni dražbi dne 11. marca 1932 ob 10.30 uri pri okrajnem sodišču Vransko, soba St. ft. NajmanjSi ponudek Din 840.000.—, vadij Din 141.800—s 3440 (D i ul. (poteg Šcav*xm!sk-r» sluirn tn čolnarja ta voini« pn jezeru. Pi) »n*ibe na o-glasr: oddelek »Jut*« pod mačko • n' '< Biei«. 6845-! Srnovo dlako km* J. Oražem. K 'tok*. Dolenjsko. 6824-7 Hotelsko sezonsko osobje W )« te bilo pooletro t •acooi, i 'Ji«brm «»r:če -mi", iščem plačilnega na ta-tetn sobarioo ? vh1 j«> kavcijo. ie.kjoosilk«. pj Hi) in rvmožno k uharic r-(EitramMelv-n). L»stm>rt>č J30 p>ane ponud be « *lik'» ln pr»pwi spričeval je po »tat! fia oelai«t tx1 d i-i f k »Jutra« tv>d šifro »Kom fortn- nWt. 6462-1 Bogati postanete imate veliko znancev! »Perwn«<, Ljubljana. pošt- n pr'4;i! 307. Ziiamk: za odgovor! 64*53-1 Šiviljo lr* j« 7 m*na prikro:e-va-»i« domske konfekcije, »nrejnieni tak*»j. Ponudb*-ra oglt »n! oTkek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna šivilja«. 7107-1 <}rvovr»t nega i ".'i vi a :n i-nduIeTja sprejmem takoj aii s 15. »prijiim v doi.rr. n stalno službo. Krentz. Si-vun-a. 7107-1 7a izdelavo krem za čevlje »pretrir itd. dobro izurjenega d»>avca - strokovnjaka < večletno prakso. išče l* 'akoj ni>vn podjetje iz i* lelavo malokemičnib oro-zvodi>v. ponudbe na ogl. >ifro •Praksa«. 7M8-1 Vajenca Korespondenta (koresoondentimo^ jivega in odkritosrčnega. >o>; voliloma tt?ii-sfa srbo -,r>'i?A?-ie. semšfine im al o venščine. tak^>j a!' < 1. vrf;« r>od \ K -"lin msi-o »rarevše jioii event. :x'k«jcn'-i. Poaudbe pod »7-anf^«! ;:v kn^^rvrhnd-Anf« 'r^ia-fTi! (vdile-l^k Jntra. 7175-1 Pietilni mojster si v popravil str©- wrr. M sam plete im ie -t rog nadiiratflj ;y«i>bj3. (•->h: «!n'"»o. — Po uidbe na oddelek -.1 utra« pod šifro »Marljiv n ti-^«. 7il8-l Prodajalko ■'tsro do 32 l«»t. s kavrijo :0.M»> Din sriTp.imeni k"t :amosto:.T)9 vculit-elji^o tr-sr-ovine r. mešanim blagom. Š-un-o zmrzne c^be 5 pri-ma nrfert-iicami nai po4I.:e ;o po-ainlbe na .J:i*-i« znaok-o » V ':, a prolajalka«. 7098-1 tdgar Ric« Surrougbi- kralf džtmgtr 149 Splazil se je bliže, da bi Jih opazoval. Možje so se glasno prerekali, mahali z rokami in krčili pesti. Eden. ki je bil majhne postave in potuhnjenega obraza, je položil evojemu sosedu, pravemu velikanu, roko na ramo in pokaral proti notranjosti dežele. Ko se je veliki mož ozrl. ga je pritlikavec ustrelil v hrbet, da je pri tisti priči mrtev telebnil na obraz! 150 Pok strela, prvi. ki ga je bil Tarzan slišal v svojem življenju, ga je napolnil z grozo. Ali so bili ti beli ljudje njegovi bratje? Kmalu nato so možje porinili čoln v vodo, poskakali vanj in odveslali proti veliki ladji. Tarzan se je vrnil h koči. Vse je bilo opustošeno in razorabljeno! 151 Tarzan Je videl knjigo orožj« razmetano po tleh; vsi njegovi zakladi 60 bili oskrunjeni Val greva mu je planil v glavo. Oh, me.,da vsaj ni«o bili našij njegove kositrne škatle r dragoceno vsebino!... Kaj Je bilo to?... Njegov tanki sluh je bil ujel ocklaljen a nenavaden šum. mehanično obrt. sorej m« Kt. Kristan, mehanična delavnici. Dunajska e. >4. 740P-1 Služkinjo poSteno in sao«*ljiv», k: «na čitai«jM>iw> iobro t ku h%ti in opravljav; vsa b!š na dela. iščem m tročlan-sko drnž;no. Pomulbe na osla^n: oddelek »Jutra«, pod »:>.?«. 7327-3 Za j aščino v kamnifki okolici sprej-!ik-iq neoJnn.fenega in prid nesa vrtnArja. ki iz-učen v vseh pan-ogah vrt-nars-tva. Ponudbe je apo »lati na Mflasnl oddelek »Jutra« d-o 10. tnarea « spričevali prejšnjih siii4b in navedbo zahtevkov pod imenom »Dober vrtnar«. 7103-1 Skladiščnika z Dm kavefie sprejmem takoj. Ponudbe r"-d »10.000« na oglasni oddele.k ».Tutra«. 7417-1 2 šivalki slamnikov sprejmem. Pomrdbe z iw». ve.ifco na oglas, od- d"l-k ».Ju Ta« nod Šifro »Oblak«. ' 680U-1 Strojnika '•ajnjk^ga) vaicnoga Diese! miKC-rja, vodnih turbin in popravil električne napeljave, iznčMiega ključavničarja i 5 5 e Jvan Hob»-l, ele.ktr»nw, Črna pri P-ts valja h. 7: !>.)-! Trg. pomočnika vojaščine pre^tega, zrrfv>,-nega slonTer!«-iTie in nem-šč:ne. ^orejme ffaiant-^rij-ska trgovina. Pismene po. nudbe s sii.ko. refererieaini in zahtevami na ug-isni o Idcb k »Jutra« pod J!'ro »Prvovrsten«. 72<.il-l Prodajalka samostojna, kavc-ije zmof. na. dobi takoj službu v vinotoču m riHikatesi — Ponudbe t sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod Jifro »4i'*:J0«. 7?77-l šsoristijo Pf£§utrovi** matJ o glasi svojim eitat®li&m Taki so uspehi MALIH OGLASOV Trgovino ■ fip'icerljsklra, galanterijskim ln manufai-t urnim blagom, r bližini Kranja oddam ▼ najem. Prevzet.1 Je vso ealogo r vrednosti približno 25.000 Din; najemnina nizka. Vprašanja na ogl. odd. »Jutra« pod iifro »Trgovina Kranj«. 447i6-lT Prejel sem več ponudb hi sem prav zadovoljen! V drugih listih nisem priobčil. Kranj, 14. XI. 3930, Fr. M. Trgovino mešanega blaga. r« vpeljano, b Inventarjem, blizu farne cerkve oddam ▼ najem s 1. marcem t 1. Interesenti naj •e obrnejo na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro vpeljana trgovina«. 3685-1T Na cenjeni dopis z dne 81. I. t. L Vam vljudno sporočam, da sem priobčil moj oglas samo v Vašem listu pod štev. 3685 ter da sem z uspehom popolnoma zadovoljen. Sv. Jurij ob Tab„ 1. H. 1931. L. KI. Strojnika Ba kAomoollo Vfott, v bližini Ljubljane, lAčo-mo za takol. Ponudbe s navedbo p'ač« na ofrl. odd. »Jutra« pod fttfro »Trezen strojnik«. 45514-1 ... da m je na oglas priglasilo mnogo interesentov ter smo z oglasom popolnoma zadovoljni. Oglas nismo j stavili v noben drug časopis, ker ima-| mo izkustva, da za tozadevne oglase popolnoma zadostuje oglas v »Jutru«. Priporočamo se . . . Grosuplje, 12. XI. 1930. T. M. Hišo aH vflo dToet&nov&njako. 1 vrtom kupim v oddaljenosti do 20 minut is meet-a. Ponudbe • natančnim opisom, letnico gradnje tn ceno na ogl. odd. »Jutra« ped šifro »Dom«. 4776-20 Z dobljenimi ponudbami sem (po Številu in vsebini) prav zadovoljen. V drugih listih nisem oglašal. Dolnji Kraljevac, 19. XL 1930. m Natakar, vajenca spre tne takoj hotel M-i an t Mariboru. 7305-1 Žagarja samostojnega iin d-otor« ta-arjenega sprejonem tjikoj sa polmo jarmonlk. — Ponudijo na naslov: Žaga Loie pri PJljtanah. 7113-1 Prvorazreden milar t dolgoletno praksKi. spe eijalno v kuhanjiu temeljnega mMa {G-riindseife) dobi mesto v Zagrebu. 0f#rw na Parfum e-i jo Uran v Lju'b! jam. Mestni trg. 7081-1 Zdravo deklico P«M>r! Poator! 14-18 l«t 1 reftjijn pre- mioieujem ir ki bi imela veselje v nie-stu Maribor k večjim hie-oim jM^v^t-n ik'i u« 7,a nadomestilo ponudbe tw podružnico »J:r*a« Maribor pod šifri) »Pridna«. 7315-1 Dekleta z dežele idravega. ;>o$taneg«, ti bi iniei« tudi veselje do gospodinjstva, išče trgovina mešanega blaga. — Vs,i Ovskrba v bi-ši. P-o rud.be pod ši fr« »Trgovina« na podiužaico »Juua« v Trlio-vljah. Pletilca (pletilko) dobro i®veiban«ga pii ra-šel stroju ia pri drugih avtomatičnih strojih, s^r^j me Meh. rad. pletenin An-ton Sa-vnik, škofjaKika 73-4-1 Dva učenca fclepa.r*k<> obrt isi nv lonoa. ifflštal. »Vem s hrano ia staaovaD.em v Ivan Kavčič, klen.. Škof j* Iv>.a. 7až">-1 PREGLEJTE VSE KOTE V HIŠI gotovo imate predmete, ki jih ne rabite več. »Jutrovi« mali oglasi jih bodo vnovčili „JUTRQVI" MALI OGLASI Vam preskrbijo vse. Priobčite svojo želje, prejeli boste ugodn« ponudba. Periektno kuharico in periektno sobarico iščem t* privatno liiišo v Kranju. P-omidbe in spričevala n« oglasni oddelek »Jutra« posl >.Perfektna«. 7377-1 ModJstinfo drJ>r» «rHrj«M> spr«jn)e.m takoj T dr.bro »tain-o služ bo. — Ponudbe na og'asni midelek »Jutra« pod šifro »Mi»disti.nja«. 7ilf»-l Kroj. pomočnika sprejme t»ioj Skubtrne v Trbovljah. 7476-1 Hišnika sprejmem r Ljubljani za prosto dvosobno stanovanje. V poStev pridejo samo poročeni, kjer je moška moč ves dan na razpolago. Samo pismene ponudb«. Naslov v ogl. odd. »Jutra? ped »Hišnik«. 7490-1 Samostojno kuharico M b4 opravljala vsa hišna dela- sprejme v stalno službo fina družina. Javijo naj se le z daljšimi »pričevali v finih službah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7489-1 Trg. pomočnika verzi!ranega v mešanj stroki. za vodstvo [«>d.ruiuice s kavcijo sprejmem. — p-o-nn-dh« » sliko na podniž. »Ji;'tra« v Mariboru pod Šifro »Dežela«. 7307-1 Dekle m pranje perii«. vanjc vir Ta in krm: jen. je perjadi in iiščenje sprejmem. Mirzdfl S00 Din in si n iher.a obleka. Z »nanje® nemščine in »rbobr-vaččine prednost. Mitzi Zwiliing, 5»opr/vga -»ojepo-sestuika, 7/l^neina prj Za-grt-bit. 73->,-; Otroška vrtnarica k 7 k-tneoia dečku in 9 letni deklicij zdrava ta vestna, ki je f« bila v enaki službi, dobi siur.bo na deteli. rouudb« po s «l%o ra Ma-00 Jakii, Krmelj, I>ol. 7C68-1 Trgovska učenka dobi mesto v trgovini mešanega blaga v Belokraji-ni. Poštene in zanesljive ima.io prednost. Pomudbe poslati da oglasni olde-!««. .-Jutra« pod »Učenka« 73ČJ&-1 Natakarica d«bra računarica, požtena, pridna, katera opravlja vsa spadajoča de!« gostilne ter pomoč kuhinji in zm-jiJna kuhanja, išče neti a 15. mareem. Ponud be pod »Poštenost, 21« na ogl.iMii oddelek »Jutra«. 6S36-1 Kot gospodinja tJčem boljše mesto. Karlov ▼ oglasnem oddelka »Jn-7S09-1 ' Kuharico M mh samostojno kn-hafcl in drutja hišna dela opravljati, z letrtmi spričevali, sprejme rodbina dveh oseb s 1. aprilom. Predstaviti se Je od 9. do 11. ln od 3. do 4. ure. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 7425-1 Pekovski pomočnik sajieslJv, samostolen delavec v vseh poslih, nad 30 let star. samec, dobi mto takoj kot poslovodja. Ponudbe z navedbo poprejšnjih službo ven f pod »Trezen* na ogl. odd. »Jutra«. 7537-1 Pefc. vajenca spreimoiB ▼ Klorijameki n*. it. 29. 7ofiO-l Postrežnico pridno, pofetem® ia v«rtno išiem. Naslov pove oglaa. o-idelek »Jutra«. 7.>?5-l Za pomladno sezijo sfire.jmem več krojačev. šivilj, krojrtelja i-n krojite-lji<'-o. Ponudbe Da ogiaMii oildelek ».lutra« pod šifro »Delavec«. 7-J6H-1 Samostojno šiviljo as perilo sp.ejmem kot dm-žabnic/) v loka.1 sr«li nitast«. Naslov pO1)"« ogia.s. )dde.lek »J-utra«. Trgovska moč prvovrstna, za popolnoma samostojno vodstvo ugledne trgovine, s kavcijo približno 30.000 Din, se ta.;:oJ sprejme. Pla"a 1500 Din mesečno ali 800 ln popolna oskrba v hiši. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zaslgurano notarsko«. 7561-1 Vsaka be»rda Hf> pax. a daj«nj« naslona aH m »i(t* pa I Dm. (T) Žagar «uno»v>j«n t rezanj« to popravila n« ven^eijank-,. iSče »luibo. Na»lo* pove og-iaani odd«lm» »Jutra«. 6o87-2 2 šivalkl slamnikov sprejmem. Pomi-lb« z n» vedbo plače na oglas, od deif>k ».Jutra« pod rns^ko ♦Ohlak«. «?0S-1 Mesar, pomočnika sprejmem. Naalov v opiaa oddelku »J-jtra«. 7535-^ Šiviljo za belo konfekcijo sprejmem takoj. Zaje. Sv. Petra c. 54. 7511-1 Dobro frizerko sprejmem takoj ▼ stalno službo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 7519-1 Kuharica-shižklnja strogo poštena, zdrava, snažna, katera okusno kuha meščansko hrano ln čisto pospravila fine sobe. rada uboga ln je lepega, ubogljivega vedenja. se spr°1me stalno k bol.fšl mestni družini. Ponudbe pod »Snažna ?em!« na ogl. oddelek »Jutra«. 7527-1 Tapet, pomočnik dobro i?.verba.n, i»?e »lu*-iv). Va«;*»t ;m>v« •glasni oddelek ».Jutm«. 74aV2 V kuhinji tščem službe kot pomoS- na moč. brerolačno. oziroma grem kot natakarica. Zmožna kavcije. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »5000«. 7483-2 Korespondeirtittja ln stenotipistinja perfektna, slovenskega, nemškega, deloma hrvatskega ln Italijanskega jezika. Išče nameščanja. Odgovor na ogl. odd. »Jutra« pod »494*. 7494-2 Boljša oseba zanesljiva, z dobrimi spričevali, lš"e službe za vse. Dela lepo ročna dela ln servira. Ponudbe pod šifro »Govorim nemško« na ogl. oddelek »Jutra«. 7397-2 Zobotehnlk lapo-Htev v z^hoteh-r,iš-H stroki. Ponudbe M ofrl a*, tidd.-lek vlntou^ pod šifro »Zrohotehnik«. 7540-2 Stenotipistinja dobro »urieua. s Stiriiet 3« pisarniško prakso, t«. šča Mov., nemškega ia hr vaškega jezika, korespoo ■lunce t«r v.-Mjb ostalih pi-*artt:«kii deu. išče name ščenje. Cenjen« ponndbe na o glasili oddelek Jutra (»od »&«notipistioja S«*)«. 7047-2 Trg. sotrudnik 1 dveletno prakso, 'i ob»r prodajale«, ieii prim-rno slvžbo — najraje v Ljub ijfctK. Ce«j. ponudbe o.-oim na og'a!W>i oddelek jutra !>od iiifro »Kavcije zrno ieii«. 6V.V&-2 Aranžer — trg. pomočiuk velikopotezen. spreten plakatni ter reklamni risar najmodernejšega stila, absolvent aranžei--ske šole, finega ter elegantnega nastopi, Išče nameščenja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten ter pošte:)«. 7524-2 Uradn?ca 7, večletno prakso v Trstu. zmožna Italijanske, nemške. slovenske in srbohrvaške korespon -dence ter vseh pisarniških del. Išče službo korespondentinje ali knjlsovodklnle. — Ponudbe: Trleste. A. Lah. V. Petronlo 6. 7554-2 Pridna postrežnlca Sče iapo.4enj« ia ve* dan — e>vent. miro done Mih: aopo'd-ne. Pomjdi»e na • raide!,* »Jutra« tv-d ftifro »či«tta«. 7.577-i Knjigovodinja n<-mškoara dwi»ova nja. i#č« — Cenj ponudb* »a oclasmi oddelek »Jutra« pod šifro »M:*el ukoj«. 6090-; Pisarniška moč račetni«* absoiivontinja tr govskega tečaja, išče pri Trverno namefčcnj«. Vajen« j« tudi trgovine. Naslov [vrv« ogiaa. oddelek J-itra 7161 2 Mesarski pomočnik dobro Izurjen v sekanju, kakor tudi v kuoovanlu živine želi službe. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra« v LJubljani. 7570-2 Prodajalka prvovrstna rooi. s kavcijo T.moSna tudii samostojno vodrti deliikatesno ali fpe i^erijsibo trgovino službo — najraje v mestu aM trsm. PmniidHe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Dela zmo-žna«. 6387-2 Trg. ponočnica 1 odličnim *i>ri*eva]om — mlada, distingu irana. *eio naobralena. ii prav dobre družine, žeH m=«to proda ialke ▼ večji trgovini ma nnfakrnrn« aii mej. stroke V oWevanju » strankami dostojna in diskretna (Jovori slov. hrvaško iti nemftko. Dopis« na oglat, oddelek »Jtftra« pod šifro »Vrterca«. 7204-2 Blagajničarka nn^ena trg>ov«ka eotrud mca, 1 odličnim »priieva lom. i o vrfeno mešč a nsk o šolo. stara 19 lot. a bolj še družine, iiče mesto bla gajničarke v večji trgovini Dopise n» itgla^ni oddeiek •Jutra« pod »načko »Te meljita vzgoja«. 7205-2 Samo ra stanovanje W pomagala gospodična, zmožna nemščine in vseh pisarniških del v trgovski hiši v popoldanskih urah. Ponudbe pod »Pridna ln zmožna« na ogl. odd. »J-jtra«. 7550-2 Diplom, gradbeni tehnik i potfetno prakso, vešf vseh pisarn lšk-h del, po-peiii«»nia samostojen vonja igradb, dober kaikulaint in verzira.n v ioi&tolM-tonn i š 6 e »t»li>o namfiščenj«. Refereime n« rarpo-ia^o. Ceni. po»iodt>e na »glvni oddelek »Jutra« pod šifro »Tehnik«. 72^9 2 Soler-raehanlk treten tn »anemiji v »orač. voeč vseh popravil, žeii primarno službo k i«k»uz-m-rnu ali tovornemu avto-m ibilu. Naslov pore ogi. *idei«k »Jutra«. 7382-2 Dvajsetletno dekle spretji^ in ia-ne»ljivo, i~ e stalna služlw> 1 1. apri-k»m k«rt prodajalca v trs.fiki, m!«*arm, pek*r-iii ali kij sllčnega. Pomagala bi ev-entue'. ko tudi pre g^i"pod:njstvu. Cenjene pomudiK) prosi na p« družnk;t> »Jvtra« v Maribora pod šifro >S'.:.'nni-r,a«. 7iil3<> Izurjen slaščičar itfve ni«;«, tmdi ia serijo aH v trgov':ii. Na-' ov v oglasne>m oddelka »Jutra« 70:4-2 Mesto gospodinje želi pri s'afeii«m soid-nem rosipridu 25 ietro mi-i*>ljnbno dftkle. Ostalo po do£"voiro. — Ponudbe na o"t>'j!noma saimostojeTi, s 'S letno pra-k«o ▼ vi-^ok: in nizki napetosti, navijanju motorjev, k:5n:b «tj)'arijah, rudiu itd. i*?«-st.-sino sl:ržHo prj kakem elektropodjetju ali el«ktr. eentmli. G->-m tudi ra debelo. Ponudb« na og'a*. oddelek »Jnvra« pod »1-" letna praksa«. 7;i33-2 Absolventinja dr?., trgovska Sole » Iti-rileiro prai.«p. r.nanjem nemškega in italijanskega jezika ifče »apo«!itve. — Ponudbe na oglasni old. »Jutra« p< d »Ah?olventi-nja«. 7S25'-2 Prodajalko ratirjeno v nn-šaiii stroki, žel: službo takoj ali s 1. aprilom najraje v Ljubljani aii v bli-ini Ljubljane. Cenj. ponudbe na oglasni odd^lok »Ju'ra« pod »Prodajalka 3655«. 7.3.I0-2 Stavbni tehnik [»rvovretni moč. 1 obširno p^3k«o, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut-a« pod »Takoj n li pozneje«. 7370-2 Čevljar, pomočnik miad, ugleden, 2 dobrimi spričevali, želi od 1. aprila naprej v prak>« kot na tečaj prire-7.ovanja in kro jeuja ie>>jšili gornjih delov Na dogovor se predstavi osebno. N.-islov v ogias. oddelku »Jjtira«. Intelrg. gospodična z Klanjem slovenščine, nemščine, »rf>ohrv«*či!ie in klavirja, ir<:o'.ua pottčeva t:. išč4 mesto k otrokom. Cenj. ponudbe s p-goji je poslati La og'a«n; oddelek »Jutra« v Mariboru pod Šifro »Dobra Vi?r'a«. Trgov, pomočnik m'ad. iaBien, t dobrimi »pričevali in kavcijo, i?če primemo r.nm«sti*ev. po. nu-ii>e p~i »Soliden« na jKidružinico »Jutra« Mari-bor. 7342-2 Dipl. Ing. arh. s pra-k.-o. išče nam^-enje Ponudbe na og'as. oddelek »Jutia« pod »Arhitekt«. Absolventinja dvorazredne trgovske šole i^če uameščenje. Gre tudi kot biaga.inič.irka. Cenjene ponudbe na og'ys. oddelek »Jutra« pod značko »Absolventinja«. 7i':l-2 Vrtnar z večletnimi spričevali m iirakso, tt-H stalno siuf.bo. A. L.. Kolodvorska ulk-a št. 31. 7452-2 Kot blagajničarka iščem nameščenje v kavarni, hotein, restavraciji ».i v trgovali kot. zaeet.niea. Imam lepa spričevala, ter s»-.m vstn« :n p^tena. — Pomagala bi rado tudi v Tjovini. pri gespodinjsitvu aii rini jod. Sorejinesi tudi kako drugo primerno mesto. Naslov pove o-srla.^nt odJel-e-k »Jut-a«. 71.*^1 Dobro dekle gre brerjilsčno k iraii »N-lelji ali m vam h njo. — udt>e na oglasni o-ide-l«k »Jutra« pod »Za-želie-aj re>l«. 73SS-2 Šofer strojM ključa viličar, ve*? ▼ avtop»praviii}i. s 5 iotno prakeo, radi ojmstitve avta išč-e mesto. Dobra »pričevala. Toi^asrno fcofer - poslovodja. Nasvoo 1. aprila. Naslov v og.licii.eni ujl-2 Mladenič •ta* 87 let, fr-ii **R>tzko slu^b«y kot ihte*, hten.lk ali kaj podt-bno. Govori tudi S'?o. Ponudi)« na oglasni odde-k.k »Ju'tra< pe Počten.?«. 73^6-2 Brezposelni mizar dobro kurjen v vsakem deiu. išče zaposlen je nr.iT.kah na domu. — Pi-nudb» n« o-l.iekk »Jutra« pod »Specialist«. _7234-2 Crkoslikarskl pomočnik voiaMiu« orost. Bčs primerno službo. Ponudbe na naslov: Lenairdič, slaščičar Moste št. 12. 7&">0-2 Dekle stui$T>o. pridno in po*teno v vseh ozirih. vaieino kuhe in vseh hišnih del. že li službe s 1. april-om. — Ponudb« poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljivo dekle«. 7386-2 Kuharica-gospodinja v*ča kjerkoii »i-rabo. Na-sloiv pov« oglasni odd<-!e>k »Jutra«. 7041-2 Trgovski pomočnik m!«.:ši ieuesriTiar, spreten pr o.la.iaWj ieli nameščen j« v železni ni ali trgovini mnš.viega blsga. Gre Budi n«>kaj časa hrew>lačiM>. — Frevn« Ko^e.Ij, Tonjic« SO. K aiijviik. 7-ž"n tudi za poslovodjo. ab=<>!vent trg. akademije. JH; preini>i)i*i mesto. Cenj. ponudbe p<>d -Zmožen« n« o-g.flsm oddelek »Jutra«. 7.131-S Prodajalka p1 »irt,'»t:va in dobro vtit-jena moč t ma nufakturi, že.l«r-.nšm. pslstlteriji, ipe-ceriji. vanjtt. porcelanu in st-eklu, s ra.'!'"-ka i?.Iožb. s potl-tno prakso. zmožna samostojno voditi večio t-?ovii«» podririnico, želi me»to « 1. «>' 1",. a.pri- livm. Cenjene f«>riii!be n« ogla«, oddek-k »Jutra« po.j šilro »Prvovrstna moč :>i« 7210-2 ZeleznJnar-specerist izvr«^on aran^ptr. a pr.i~ do-briTni »pričevali. 4eli 'amorkoli prememii službo — najraje k mešsn? •troki. f^-uj. ponudbe ra oglas, odde^k »Jutra« pod £tfro »Nastop t i. aprilom«. 71Jwtra« pod šifra »Cista in skrbna«. 74t«g-2 V trgovini čevljev a.t--bo zanesljive doki«. Ponudi« ria oglasni oddelek »Jutra« pod šifro kavcije«. 7-iuG-2 Mehanik poročen v LJubljani, pošten, prosi kake 6iužbe v trgovini, za popravilo šivalnih strojev, motorjev, avtomobilov ali kaj sllčnega. Gre vsako plačilo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »ilehajiik«. 7552-2 Pekovski pomočnik V vsakem pogledu strokovno vešč, želim stalno službo. Sprejmem vsako delo, takoj ali pozneje. Takoj pisati! Jev-šenak, po&ta G. P. Zidani most. 7530-2 En ti an Je 1 m l Din '.s.- vrste vezenja ii) tr.o- gram: od 1..70 Din dalj*. — Palača fcV^dkoe banke št. li, 1 V. 7S75-3 Bwia 1 Ota: *a 4» - • )an}a u«;t;akl ki ^ Snstirtr»:n4i«. pla. J 6*i<> 50 j Ipa^; n i<£r« »ii t® da- ? janje »»-»IcTa S Dtra (4) j CA MERNIKOV A šoferska šola LJabljana, Ductjsha a. Prva >b'astv«oo kooee<šjo urana pt9t,:»k» 15 <;a»u>ii — pišite p-^nji 0 6 e n « c «>rej^2ia rs-ik 6«*. Agilne zastoimlke z gara-ieiiv> za iw]o Dravsko barKnirw> i»»6e tovarna doli-o uijK-ljan^ga mila. Naj s- ja-;jo samo za to spodobne' in" v tej stroki že u)-dene moči. Ponudbe na oglasni nddel«'c »Jutra« j>.jd »Garanc:j.i«. Konces. šivilia sprejme b>»ljio dam« ko i« otroško konfekcijo na v i?.dfIavo. Naslov v oddelku »Jutra«. 7236-3 Boljša šivilja se cenjenim damam poceni priporoča na dom. Nsslov v ogl. odd. »Jutra«. 7549-3 Zastopnike vpeljane pri privatnih strankah, sprejmem takoj aa Ljubljano. Predstaviti: Kuhar, Sv. Petra c. 33 od 10. do 12. ure. 7512-3 PeriJo r lepo pnaeija te liianj«. Naslon puefti v ogiatrr.em oddelku »Jutra« p^d šif-r« »V pranje«. 75TH-« 100 Din dnevno lshko zasluži vsakdo e pi-odajo nove, v vsaietn gospodinjstvu neobhodno potrebne knj.ge. Informacije: Idrijska T0T 7562-3 Ki>v Sč* mesa* | »tka, p-.-.ča aa wm.h» j bestrts J^t j.«-, M 4t | janj» naslova aii aa 1 iif-*> 3 Din. — 5 ior |a;ir-jem« iKrniek«, pia- ča b»»nlc po 1 Din: < dajanja sastcrra ali t* »ifra r» 6 D«. (S) Potnika sa uv*« in svetovna vel«fijx». Ponndbe na og'asni oiid*-l&k »jutra« pod »Agilen«. rsni Potniki »a špecerij afl iijaratih in osnjaTskUi trgovin. d^-be za.st->ristva ko* postranski predm-et. — nudbe z opisom im ogl.-a-»Jutra« pod fefro »D».'azmoižni«. 74>4-3 Potnik vpeljan, i t»»tr«a avtomobilom, ki pa celi Jugoslaviji, i^č.e primerno koiekoijo. ponudb« na ogiami oild -lek »J-atre« ».•d »Lfro »Veste®«- 7i>16-9 Katera bolj*a g->? pi>J:cna >Jf vdo va bi hotela gmotno p<>d-pirati marljivega in odiič nega dijaka na študiju na vseučilišču, naj izvoli po sls t>i svojo ponud lw> na og at«ii oddelek »JiRra« tKK) ii '-O »D'jak«. .'179-4 Nemško konver-zacijk) in pouk Midi izobražena po Din 12.— zs n-o. Dva nčen<-a skur»aj san>o Ilin 15.— za uro. i'oijan-ska cesta li'U le-vo. Instrukcije M dajal »"d.mošoj'«« v vfteh realčrrih predmetih, po-i+bno v fran- eotf-inl In matematiki. J« že pripravljal oa izpite. Kovač, ifiklo-sič-va 22 Ti}. 7355-4 Klavir poučuje gospodična na Sv. Petra nasipu št. 57/1. 7112-4 Oipasl trg. tvtibis.)a pa 1 Dia beis^da; u ia j«rja naslov« ra S Dia. — Ogtv# »■da .VI par-, u dajanj« tU »i šimp-.>« 3Hodai'-i!ka um 4 'nasproc gie lajirta). Oospodlajo Jezijo zlasti oirisre, ki tlačijo obleke. Naše omare »o SO cm široke tn chrani«-Jo obleke brez gub. —-Po«ame?no poniš l »n. mize. stole, dalje kompletne spalnice od 2000 dinarjev naprej v najboljši Izvršbi naročita prj Alb"rt čeme mizarstvo, Zg. Suka prt Remlzl. 385 6-1 Premog in drva prodaj* JeseTšei, Ti>jntaC 8» Puhasto perje čisto, čobano, kg po 41 i>ia, 'Iruga vrsta kg pa * Din, čisto beio gosje kg po 13H Dtn ;r tis ti pab k? i>o iT«1 Din razpoši-ja po Petnem povzetju Brozoaič. Zagreb, llica S2. Premog, drva, koks prodaja Vinko Po-k>bnik, Tr" .-ks ce»*a 16, SS-13 Starejši vrtnar vojaščine prost, z dobrimi -pričeval:, želi službo s !5. marcem ali 1. aprilom, rvinmibe na otr1.?«. oddelek »Jutra« pod »Vrtnar«. 7232-2 Kdo« ti«« »a-služka, j plača ia v«ko beaedo i 5" par; u naslonr »li j itfr« I Dm. — Kdor ■ aodi zasJužek, pa ta j «oke bsaedo i Dia, J ca dajanj« nas'ev» aJi j «a «ifre na S Dia. (S) Upokojen uradnik iob- lahek zaslužek z obiskom zdravnikov in od vetniikov. Vpeljava nje nepotrebno- zado-stuj« samo ugoden in m;ren nastop. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Obisk«. 72483 Pletllci! VoJr» za izdelovanj« Jac-qiiard-blaga prev-j.amen: n* stroj št. 8. Naslov pr: podružnici »Jutra« v Celju. 7316-3 Perica premtame na dom perilo v pranje hi krpanje. Devin-ska ul. 9, Trnovo. 7:£M-3 Zastopnike (ce) za Ljubliano išče tovarniška zalosra impregniranih orne! v Mostah pri Ljub Ija-ni. Slapničarjeva n':c.a št. 7/1. Ziglasiti se je v ponedeljek dopoldne. T33S-3 Volno za modroce zelo poceni prodaja Oaik.\rje-vo n-ibreijo št. F/f 7^74 Jajca 75 par ter orehe in jederca najceneje oudj Sever & Komp.. LinbljsM Gosposvetska cesta štev. 5 _7031-6 Lnventar za s^bosIlkarbJto ka pleskarsko obrt t«r nekaj ma torija t a proda Jo.šk<» Videinšek, briv-jica. Dolenjska cesta 12. 72t>4-6 Seno in otavo prvovrstno prpda S. Hat-t«* v Ptuju, L nadstr. __7111-4 Zastopnike ^ vsako orovincijaJn« '"»to iščem. Ob:.-kova ti jo treba čevliarske. tli-marefce, sedlaršie in jer-menarske obrtn-ke z za-fttevamm predmetom, proti visoki proviziji. _ p<>. nudbe na Jusomosse, Za-sre-b. Jelačičov trg 5 _ pod »Sigurna zarada«. ______711?-« Krasne trg. pulte Z tavorjevo p'oVo takoj prodam M 2000 Din. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7J93-6 RAZGLA Družba Commerce d« d., Tavčarjeva ulica 2, I. ca d, PRODAJA OD DANES NAPREJ: Francoska perilna svila........... Umetna svila •.............. Volneni poplin v gladkih barvah 110 cm širok .... Rips perilni za obleke............ Frotir brisalke • .............. Svileni angleški poplin za damsko perilo...... Angleški svileni cefir za moške srajce....... Težki Cre^e de Chine enobarven, v različnih barvah . Fini angleški gabardin za damske in moške trenchkoate Najfinejši angl. kamgarn za moške obleke od Din 185.— Češki štof za moške obleke .... od Din 36.— IN VSE DRUGO BLAGO PO REDUCIRANIH CENAH. po Din 13.— po Din 10.— po Din 25.— po Din 6.— po Din 10.— po Din 16.— po Din 10.— po Din G).— po Din 12 a.— do Din 240.— do Din 90.— r a d fl t e repričajte »e ▼ ? t 3450' Salonsko garnituro H rok oko, aijajfMi obra njen«. >bstoječo u jute. 2 foteljev salon-ske mize S stenskih m.tic i veliki zrcali, omare za kaji ge ro lestenca, pripravno u graASiivo sli repreiec -anin* prostore, proda P i.ackmann, Ljubljana. Sta ti trg WHL 7115 6 Novo hladilnico BOK) kal on j proda poceni jo.-j p Kliček, Maribor. Trije ribniki. 7337-6 Visoko omaro Otoman«, m i?-oda:n. Pestator, Ka;-iteij «xa 11/11. 7381-C Prodam: n»kaj »tart-ga pohiStva. »')!"k«, perila. 6evljev po •eui. Diaga, Livarska 9. 7354-6 A. 1. Panje najnovejšem sistemu r eeizzto iideiane bodem tudi leto« proti naročilu Vtd&loval in o tace 1 kom ra 9. Okv 245 Dim na It' (>kv. žotj Din. z okrogle Biotično mrt-io 10 Din k r>m. voS. Kor v »Cehe tarjii« nisem dobil prost" ra. se oglasim v »jutru. Fr ar:« Eancler, mi-zar m čeb-lar, Sp. Hajdina St 12. ng«ta Ptuj. 734S-6 Otroški voziček »«>:eren^ dobro ohranjen. »oiTodai za 701 Din. — Eiitspielerjeva 28. 7491-6 Breskova drevesca rasnih vrst nudi dreveMiciit grad Dragom«-!.: — Domini«. 7039-6 Stena za predsobo (obešalnik), kuhinjska ura 40 Din. 2 *a-!l 30 lestenec 40. spomladanski plašč, čevlje ln otroški aežnl plašč prav poceni naprodaj Naslov se polzve v ogi. odd. »Jutra«. 7522-6 Žganje dam ja dobro ohranjeno motorno kolo Mirto Grad, Drogom el — p. Domžal«. 7571-6 ggw nr ogiau t r ^ tuačaj* po 1 Din bes^-da. ta dajanj« oasiova ali ca šifro 5 l>;» - Oglas: soc.ialiK-g* ui^a^i vat ca beseda 50 (»r; ca lajanje OA-^lova ali i* iifro "(m .<1 Din. (7) Največja evropska tov. avtomobilov moto~tuD brugaJB ito j* »Iten-uilt« ta M, s«, Mjce n-jA' m prvovrstni Zahle vajte pori ud bt 'U oglejte si zalogo pr ttenault i* •top^tvu v Ljubljani Cesta 1 tožnik št. 19 Velika i.Uoga rezervno^) delov 88-ln Motor AJS 5(*J cm-1 OilV ti|.i jI, le nov, v naji.K>ljitaL stanju. c električno razsvetljavo m buti'0. soeius sedež. ra d*. nabav« avtomobila uirodno prodam. M. ima ve Rajhenburg. 7330-10 Plišast divan »Zabavni list« (tednik, Stražišče pn K-a a ju Vsaka števil&a samo t Dta. Zahtevajte bre* ogiodne žteviike! 141 -6 Volno za modrace ielo niik: ceni prodaj3 žeji, Cankarjevo nabreij« 5/1. 7213-6 Fotoaparat 5^el»s-Ikoti, y .< le, skoro r :v za S00 Din preda i. Muiiar, Sižka, Kamni -i.a 13. 7230-6 Vagrobni spomenik «p. ugooao caproda'. Na »iov irj~. «i og a.sm oddblek •.Jiisra«. 7415-6 Mehaničarsko obrt dobro vpeljano, e »troji in biio prodam. Potreben ka 130.00(» Din. Dopi?>-ogla«ei oddeiek »Jutra« pod lifro »Mehanika«. 741S-6 Novo roleto sX «0, 8 polizlciEbe run oknom in po!vrati po »Mi! prodam. Poiridbe na o^ias. oddelek »Jutra« pot Iifro »Litja«. 7444-6 Otomano selitve ugodno pro 'am. Naslov pove oglasa: oddot-ik »Jutra«. 74t>4-6 Majhno stružnico v« t a i e i o, rabl jeno, na »otni pogon, za 400 Din pr<"la Mayer, Šiška, ob jekt V za Solo. 7468-6 Jajčeca metuljev ■"viloprejke in drugih ku |>im, kakor tudi metulje ;n drugi- žuželke. Ponudbe na naslov Zor. Tomnfevu št. 67 MOTte. 6948-7 Na ob-oke ahko k>ipi't« Ka' potrebu jote sik >rai v vs--b veijib iubljan4k'h vre »vuab * P'1 •iredovanjUD Kreditne sa truge letajlnib '.-gw«-ev * Ljubliani rrgovsk: lom jregordifeva it:an»ki iii.il>. 5139 7 Bukovo oglje orea prabu praske Eu uuje stalno veije množin^ xi 10(10 kg naprej [Ivnju 1 i o. t. » Ljublian; Dunajski oeati 16 (»60 7 Sladkornih vreč Kupim ve4;e jifvilo Pi> nudbe na naslov Struni bel j idartvii. Strala. T166-7 Star fotoaparat kupim Naslov v ogla*i>>-m oddelku »Jutra«. 7Ž9&-7 Kupujem s t a t o ieiezo, medenino, baker, bren, aluminij, gu rne ic razno. Anion Bre-mec, Celje. Telefon »02. 7317-7 Vagonsko plahto v veliikosti najmanj 3—1 ui široko, 5—6 m d^lgo, v dobrem stanju kupim takoj. — Cen j. i>ouuii;>e naslov: L a b a i. Zagreb. Ljiubij.a n^ka udioji št. 3. 7ŽU8-7 Osebni a vto oio6ne toii«uruicij«. ago-leu u protlelavo t polto vornega. nosilnost enu tono, ielo prikladen za gasilno društvo, poceni na prodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod &ifr" »Nizka eena«. 738Ž-10 Motorno kolo uteAotMj suaiuke KM 35< ccm. naprodaj » Kotni do lici. cest« III Štev U. 6888-lt Avto dobre znanxke. 0 sedežni, odprt, v dobrem stanju, ugodno prodam Dopise na ogl. oddelek »Jutra« poj šifro »Ugodnost 20.000«. 7383-10 Motorno kolo uteč-eno. iiiamke fN. 350 ''-cm. prodam. Ponve se v lioiiii dioltni, cesta 111/11. 6S8S 10 Tovorni avto malo raoljen od 2. pol do 3, pol tone po možnosti s polnimi guma-ttil, kupujemo. Ponudbe staviti aa »Slavlja« pa-romlln. Vukovar 7520-10 U OcneOro Oglftgl cijalneffi »nagaja po jO iku Za da s, slušalkami, zunanjo anteno, 2 akomu iarorskima baterijama po zeiu ugodni ceni. Držav nemn uslužbencu tudi oa obroke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 70219 Radio-aparat 3 cevni, po izredno nizki ceni prodam Sredina 12 7475-9 Vs»K* tH*»-«l<» | Om c« ia.ianje oaslova ali u »ffiw pa 5 Din n(ll Irg ogla« i L>r T. be»e Oglasi w«-i»lnes» tna Aaja vw.ka be.sev» tli t« iifro 5 Din (IS* Več starega pohištva dobro ohranjenega, pvceu naprodaj Ogleda »e ialikn vsak dau cd 10.—lž. in 3.—o Loiar Hra nuniška c. 9. Ljubljana 7394-1;: Kr:?sne spalnice 11 t.rOi:ga «e=ia. Dlaaivne |H> 4WM Din. kiuupietne kuhinje po l 0?ledati od ponedeljka dalje. 7183-12 Jedilnico 9 kowv za ijOOO Din pro dam Naslov pove •►gla.sn oddalei. »J utra«. 7437-li Kuhinjska omara ie(»a. naprodaj t iišk: — Ceirnetova 29/1. 7470-It Spalnico masivno, poiiti-raoo, 14 ko uiadov prodam za 5400 Din " Mostah. Tovarniška ul St. 27. 7541 1? Jedilnico lepo rezano, orehovega lesa. poceni prodam za radi odpotovanja Ogled od 11. do 2. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 7556-12 v«** i duj. t* lajanj* oaslov« ali i» Aifr»> t» 9 Din (16) 1 rami uso 1 rieste Porov mecenov, smrrvko^ in lif>ov rezjiD !«■■ kufiuji-R Sc.hunk Sirfcuk Sam> •>o«iudbe s cono in plačil rumi pogo}t pridejo v po ^tev Sprotne nakui[>ovalc>-sprejmerm. 6831-15 Jamski les ln krajnlke kuprm večjo mnotiivo. Po nudbe t navedbo cone franko vagon in nakladal n« postaje na naslov Josipi Goved ii. lesna tr govina. Maribor, Premer nova olioa št. 19. 7303-1P Jesenove hlode eca 16 m3 lepih, od ž—5 m dolge in 22—45 cm sred njrgo pr.-t.era. se>6nje leta '9tV.. proda gozdna uprava graičine N e g o v a, poŠta Ivanjci. 7198-16 Bukov les 400 m' bele bu-kovine pr«, dam. DeheJiina h'odov od 30 cm naprej, po-.ndbe na oglas, oddi !.-k »Jut a« pod zr^ičko »Bjfofv !e«' 7518-15 Sokolski kroj naprodaj. VpraAat' v Ir sovini oa Marijoeoi trgu št. i 7(M9 1? Piav svilen plašč za srednjo postavo, malo no&en. [wodam za niiko ■rnno Naslov v oglasnem o-ldelku »Jutra«. 7387-13 Miiostiva Modni atol je T. Dular. Novi trg 2, Vam najboljSe postreže z izdelavo in po pravili. 7448-13 Boljša oseba sedaj brez zaslužka prusi dobrosrčno damo. a.ko bi j« podarila brezplačno po-noSen pla«. ali (lono-ženo nblnko. Ponudbe proej na r>glaa. oddaiei .Jutra« pod -R«i.n;čno potrebna« 6837-13 Vsufta i OH,, t* lajanjr naslova ali u Hifr« pa 5 Dm f161 Brezobrestno posojilo za zidavo, nabavo parcele, sprovedbo že costo-ječe vknjižbe v vknjižbo na cenejie obresti dobite pri Zagrebški stavbeno-kredltnl za-dru'jl, zastopstvo vTeh-r.a« Ljubljana. Mestni trg 25-1. 131 Za tovarno kisa iščem družabnika po možnosti Mrokovojaka. Ponudbe t tvavtuli« kapi ta»a u« ogiassu oddelek »Juira« pod »Najboljšo«. 7450- .6 100.000 Din pri vat. kapitala iščem proti dobrim obre stim in vknjižbi na prvo rneeto. Dopise na ogiasn; •Mldelek »Jutra« pod šifro »Reel«. 7480-10 Družabniku za dobro vpeljano podjetje, kateri založi 250 tisoč dinarjev Kavcije v bančni garanciji, se nudi stalna eksistenca. — Protivrednost kavcije Je polno krita. — Ponudbe pod značko »Eksistence 301« na ogl. odd »Jutra«. 7587-16 100.000 Din posojila na I. mesto posestva z zaslguntnlm donosom iščem — Ponudbe pod ■>Dobra varnost« na podružnico »Jutra«. Maribor. 7566-16 Gostilna in mesarija traven prv-osiv-o to (fospu darsko poslom j« -, a orodij za 120.000 Din. Pojasnil* daje Mari.a Gril, Studeo-co aterv. gj Pol č,-i -jah '6971-19 Trgovski loLal iTtfto. t jontraiijv Kurja "o oT*remlj«E « stolu ža m - klčtj-0. t: ddan. N'a«loiv v oglasnem xlde|ki. •Jnt.ra«. 7032 i9 Lokal za trgovino ! mešanim blagom in vnn< ■.'■»čem takoj 'Kidam v na -m ah pa sprejmum 'iru '.abnioo. Kotnik Zgornja *iSka St. »H 7019 19 Lokal n« STiklo^itevi cc«ti od-iam s 1. icajian. Naslov v • glasnem oddelku »Jutrr>« 7492-19 i |>,n. u lj.ja.nj* iumoti aN (a pa S l>n '17) Lokal za trgovino s kloum. pripravnimi u »-in.sk o .rgovino m «taiK> vanjem v hiSi. oa prome-t na ,>5 državni ceatn v Savinjski dolini oddani akoj v naj«n. Naslov v ■glasn-jn oddelka »Jutra« «378-17 Lokal nu najboljši točki Maribora >ddam » najem, ali »prej-oirm družabnika oziroma šnecijaln« zaiogo Dopise ria prrdrutnioo »Jutra« v kanboru pod »i'rvovr»ton> 7S02-17 Hišo z majhnim posestvom od-lam v najem. Ugodno za .:i!izijonist» ali rokodelca Vaslov v oglasnem oddeiku •Jutra«. 7*1(10-17 (jostlino z mesnico ik farne cerkve z velik: ar gos|>odarskimj poslo^ ji na željo tudi pose-stvo. ddam v najem. Priprav hi za vpeljavo ie drug-obrti. Pojasnila daje Jos >triur. Sv. Krii pri Ko 'tanjevici. 73M-17 Gostilno ali vinotoč vzamem T najem. Cenj. ponudbe je poslati na »glasni oddolei »Jutra« pod »Viamum takoj St. AJ80«. 7393-17 Trgovci! V najem oddam dobro gostilno in trgovino. Ponudbe na podruinioo »Jutra« Maribor, pod značko »Prvovrstna trg. r or-aju«r Trgovino modno ntj konlekcijako iel dobro rpeljano 3< et obstoječo na oaiicpJ ■očki lepega mesu tako irodsm radi zapo^lonja i Inigt-m podjetju Dipis. ia podnižmoo »Jutra« "leljn pod »Ugodna prilik 1932«. 71.16-19 Trgovino rentabilno v industrija. prdn-i c srni kupim proti gotovini Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Ugodna caaa«. 6696-14) Jedilnica kompletna pahsander, radi preureditve stanovanja po ceni napiodaj v Zamikov: ulici 11. 7246 12 Lepa jedilnica !< om-pletna, v staronem iketn slogu iti 2 pisalne mize, 1 barok, 1 eminre. •igndno naprodaj. Ogled v ponedeljek 9.—10. in 1. —ž. Naslon v oglasnem ■ddelku »Jutra«. 7331-12 Spalnico dobro ohranjeno, po con "i prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra« 7390 12 Pohištvo Lepe spalnice 2400 Več poftelj ln omar po zelo nizki ceni ln tudi na obroke se proda pri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska 18. 7545-12 Državni umdnik iSče SUMI Din posojila prosi menici sigurnemu poroštvu im mesečnemu od plačevanju po 8"0 Din. — Ponudbe na oglas nidelek »Jutra« pod »Varuirst« 7100-16 A ko je Vaše posestvo obremt njeno / loigov »r *e n<- in i »rt-l. re^it- irilga rad" previsi, kit) »Dr>»sti. pišite oa i>g. ►ddelek »Jijr.ra« d od Jifr • R-šitev« 6648 1« Gospodično iščem katera bi imela 16 do 20 tisoč Din za pletilstvo no gavic, ker je zraven tudi točilnica. pridejo v po štev tudi boljše natakar! ce, ali dam točilnico v "ajem. ker mi kot samcu ne ugaja. Ponudbe aa podružnico »Jutra« Man l»od značko »Sreča Te 'šče! 7340-Ki Pozor, kapitalisti! Za eksploatacijo rudnika i najboljšim premogoim iščem kapitaj. ali pa dru žabnike Cporsba in d^obra prodaja premoga zaiam fona. Ponudb.- na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »7000 kalorij«. 1717 16 Družabnika fco) kapitalom 150.000 Dit !V.(> ^ rentabilno podjetje. -va.rn« naložen. P« nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iiln> »Dobr-obreatM, 75*7-1® Lokale uporabne za skladišče ali delavnico ob glavni cesti ln postajališču cestne železnice oddamo v najem. Vprašati v tovarni kisa Jos. Vodnika dediči, LJubljana VII.. Celovška 42. 7551-17 Trgovski lokal z vsem Inventarjem, lep preetoren ln svetel oddam takoj v najem na naiprometnejšl točk! Novega mesta. Ponudbe je treba poslati na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod zr.a*ko »Svetel IV«. 7516-17 2 lokala v Celju v oe.ntru m»ta oddam ta k o j v najejn. Naslov pri p>družnici »Jutra« v Oliu 7568-17 Staro pekarno najmodernejše renovl-rano oddam takoj v najem. Potreben kapital za prevzem blaga 15.000 dinarjev. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Vpeljana pekarna«. 7569-17 bened« | Um. m dajanje naslov« ali «a »Ur. p« 6 Din. (19) Trgovsko podjetje rentabilno kupim, ali pri stopim s sodelovanjem kot družabnik Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marec 1932« 6949-19 Pozor mesarji in prekajevalel Prodam dve meaniei z hladilno napravo i bi*" ob drž. cesti. 5 minm od kolodvora. Potreben kapital 100.000 Din. — Hgodnt plačilni pogoji Ponudbe pod »Mesnine« oa podr. »Jutra« Maribor. OU-J® Brivnlco dobro vpeljano, x Vepbn lokalocn, obstoječo č« 10 let. taioj pro-iam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra Tjun-i« Vinotoč dob*« vfteljan, t ma hi ventarjem po aišk; cuni prodam takoj, radi odselitivo na lastno posestvo. — Pojasnila daje lastnrk Ulčnik Oto, Zagreb Okička it. ltt. 7209-19 Manjši lokal pripraven za krojaAtvo — ali p« prazno sobo v pri tličju ali I. nadstr. i^česn Ponudbe na oglas, oddelek ■»Jutra« pod inaAko »Fini krojač -.. 7419-19 Veliko šupo več delavnic ter skladišč taikoj ugodno oddam. — Vprašati pri hienici Mirtič, Ljublj&ua, Dunajska c. 4T7 7404-19 Majhen lokal u brivca, o r ar j a ali »lično odd* Tribuč, Glince, Tr žaaka cesta 6, telefon 2605 7402-19 Gostilno ali bufet na račun W vzela samostana čedna gospa ali službo na taka ri ■ e na prometnem kraju na ieieli. Ponudbe pod »Kavcija« na oglasni oddelek »Jutra«. 7376-19 Lokal na telo prometnem fcrajn v strogem centru mesta, pripraven za trgovino, mes-nico ali vinotoč, takoj oddam. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro 'Priložnost 1932«. 7435-19 Pozor, gostilničarji Samo z 25.000 Din v gotovini zamorete prevzeti siguren tn donosen obrt, mesečno preko 8000 Din zaslužka. — Ogromni prostori s stanovanjem, vrednost samega Inventarja preko 60.000 Din. Poglejte ln uverite se! Najemnina merna, pogodba na več let. P-odam nulno zaradi odpotovanja lz Zagreba Poundbe na In-terreklam Zagreb. Mti-sarykova 28 pod šifro »K-1915«. 7352-19 Vinotoč - delikateso radi odpotovanja takoj prodam. Naslov ▼ ogla* oddelku »Jutra«. 7538-19 Mlekarno na prometnem kraju oro dam. Naslov pove oglasni ■ddeliik »Jutra«. 7542-19 Trgovski lokal 233 m» velik, t iiložbo m *kladižčem. v Florijansk ulici it. 19 ugodno odda »PoaeeU. Miklošičeva 4. 74C0 19 • V«a4« MrOa i l>ia i aa daja-tj* naslova ali | aa tatr« p« & Du> (tui M3vo in travnik v lilestnejn logu odu.im v najem po primetv>j ce.nj. Ce se 'ip>rabita za - rtnar sko obrt. odditm začasno brezplačno v na "m. Prilika posebno za bolgarske vrt. narj« Poiizve se v pisarni lr N Pire-*, odvetnika v Clgaletovi ulica štev 1. 6739-20 Na Bledu teil kupiti upokojenec hI šico alj vilo. proti plačilu v gotovini. — Ponudbe na -g!aa. jdlelek »Jutra« o-u šifro »150.000«. 6823 20 Redka prilika! liadi >Nimijenosti m sta rosti oddam ta-koj v na jem v Karlovcu Riječka ulica 5 enonadstropno hišn '-a več let. v kateri se na haja upeljan in dobro po mani. že več let obstoječi hotel Janje s 16 sobami za t-ujce, 2 uličnima lokaloma za re stavracijo in ostalimi pn tiklinami brei >pr«me. — liiii je zaradi ogrom.nih Ivonščnib prostorov m cenene oteKtrične Jtrujt prikladna za večjo trg) vino z vmom na veliko ali tovarno vsake stroke (stotam prodam dobro idoč> kavarno Aeroplan event. sprojmem »amostoj no družabnic/O z n«kaj ka pitala, z« skupno vodstvo kavarne in otvoritve re stavracije. katero bi samo stojmo vodila Rosna re flktatMa naj se »glasijo »s^btvo (na pimn« n * >d govarjam) 9ti fan Koafir kava.-nar. hotelir in po sestnik, Kariovac. 7102-20 Parcelo na Vodovodni cesti poom« nr»taje Grosuplje prodam pa nitki ceni Pripravna obrtnika. upokoienea tli kaj ilif n-«ra Alojzij lirobnič. Sf>. Slivnica -[«KŠta Grosuplje. 7157 20 fnonadstropne hišo pripravno u vsako obrt > majhnim vinogradom nekaj temi je in sadnim vrtom »b glavni cesti v Semiču event tud- «ami nišo prodi m — Poja"«n,ia laj* S)Mwher. Cokla viea poita SeJDič. 6590-20 Tridružinsko hišo tov o pri » :>ri>dam Hijioteka »e prev tame. Poizve se v ijostii n: Martine. Zg. Šiška 7!S4S-2ii Majhno posestvo »ca 4 wal» npv i lopi® -adnim v-tom 'h»a ie ma "of rab: popravilo), blizi. 'alca prodam Naslov v 'gUsneiu oddeiku »Jutra« 724ViX Krasno posestvo z tago in mliiioio na j.-vk.i prometnem kraju v bližini Siovenjg-adca ta.koi ugod no prodam. Naslov f^vve "glasni oddelek »Jutra« '»od »Zelo ugodno«. 73G3-Ž0 Žaga venecijanka več l lotov oa pfoauetijoui luaju u ji5.CH«) Din n« prodaj. L.) ti k i plačilni po goji. Odda se tudi v na jem ali sprejme družab nik z 20.000 Din. Ponud be na p«idruž. »Jutra« Ma rihor pod ».Prometna ža ga«. 7304-20 Posestvo prek« 40 /ohov v okolkn Maribora radi drtižiinskih raimij taJioj naprodaj z živino, velikem! tra v nrk j i sladkim sewm, zidanim noslopiem. potreben denar 1«)—150.000 Din Ponudbe pod šifro »Posestvo« na I-vdr-tržnico »Jutra« Mari bor. 733S-20 Zidana hiša štiri njive im vrt ob ee sti v bližini Krškega pro dam za 40.1100 Din. Mati la Kliimenčič, Sevnica ob Savi 73. 7328-SO Nova hiša s 5 sobami m 2 kuhinjama naprodaj za ©>.000 Din. Hitpoti-ka lahko ostane. — Ponudbe na |>odniž. Jutra v Maribora pod »Hiša«, 7306-30 Novozidano hišo dvo-liruriins^o. s velikim vrtom predam ▼ Zeleni jami, Simon Gregorčičeva ulica 7. 7261-2) Podjetje žfrvflsk« nro«e, tudi t tedanjem času dobro idoče in dobičkanosoo, v večjefDj me-'tu Slovenije, z dvoma jiosiopjema in vsemi stroji ugodno na prodaj. Na tančni podritiki pismeno. Dopisi pivd »Ugodni pesro ji« na oglasni oddeiek >Ju tra« v Ljubljani. 734S-20 Stanovanjska hiša t go»;w>larskim poslopjem in vrtom v centru Ježice ob Diuiajnki priprav- na za obrUilka ali skladi šča, se nudi v ugoden nakup. Informacije župamatvo občine Jt-žiej. 7378-20 Parcelo za &nf,igr-i-lO)iz> prodan. N;w!o m<>žJiosti v okolici Brinja. v Sliki aii v Novem Vodmatu. — Ponudbe na ■ ■glas. oddeleik »Jutra« i«od šifro »Lepa iega«. 7ž3tr-j9 od en I daje * Novo hišo 8 trgovskim lokalom, v »evornejn delu mesta kupim v ceni do Din Ponudbe Oa oglas, oddelt* »Jutra« pod »Gotovina«. 7253-iO Posestvo 45 or»low »godno prodam •/« me od Seiv niče. Zgladiti .se je pri T >xal, Zigerakj vrh pri Sevnici. 7357-iO Hišo z gostilno oa pramtrUMi Brv--".:« v 7-agretm tik drL koiodv«. ra prodam. Poleg hižr »e nahaja skladišče, pripravno za vsako lesno trgovino. Cena 200.000 Din. Hipoteke ae lahko prevzame 80.000 Dla. Ponudbe na Mirko Ptdt, Bed;, jamska 9, Zagreb. 73*J?-20 Hršo aH parcelo kupim. Ponudbe oa ogia-"ddelek »Jutra« pod iifri »Ljublja-na«. 748B-2" Posestva aii hiše od 35.1**1 Din dalje, kako gostilne — trgovine r-ekarije, žage od 9(MS«i Din naprej prodaja Poare dovttlnica Maribor, Sodna ulica SO. 7365-20 Po«.orI Pozor! Posestvo 4 ha vej i ko. obstoječe k vinograda, radon o-nnka m nekaj gooda, lidane eno družinske h i A«. oddaJ jeno 30 minut od počutje Gro-belno, takoj ugfrdno pro dam. Naslov pove ocrla5. oddelek »JuUa«. 7093-20 Posestvo s hišo oddam v oajom za 300 Din tnest^no. — Naslov pove oglasni oddelsnk »JuVa«. TliO-jJO Nova vila enonadstro[«na, naprodaj T Ka^telanskem zalrvu blran Splita. Divna lega tik morja. Naslov }>ove oglas. oddeJ-i* »Jutra«. 7206~c0 Posestvo 1 vpeljatM) trgovino, ervnrt. tudi z gostilno, v prometnem kraju kupim. — Ponudbe n« ogla«ni oddel>4t •Jutra« pod mač&o »Takoj 4«) ar«. T216-d0 Parcelo aH hišo tflt Kranja »roda Peter Grilc, Klan« 18. 7217-20 Trt. in stanovanjsko hišo t crodVri meeta ia man.Se hii« o« periferiji p;<-d;trn. - l\>ja»nila daje Jančar, Srv. Petra oeeta itev. 27. 75^20 Lepo posestvo i gosjHrdarskrm poolopjeai in hiio v kateri je dol>ro idoia piikarna. v iepeaa industrijskem kraju Slove-nij« rad. družinskih ra»-mer pro-ia-in. Ponudbe r>* oglas, oddeiek »Jutra« pod Šifro »Pekarna«, 71160-39 Enonadstropno vilo s pripadajočim vrtom, v Ljubljani jvodam. Nasl-onr v cgias&am oddelku Jutra Realltetna pisarna Jože Grašek Ljobljana, Kolodvorska M posreduj« pr: nsiupu in prodaji posestev, his m parcel, ha raapoiago itca več pos^tov iu d-.-jeS, hiJ1 in f«rcel t Ljibljsni in okolici. 744S-39 Vilo, hišo ali parcelo v »ofciferi legi, kupim »redi m-eou.. Nara,ri.'-nv porhidb* po< illr« »ttej-en kupe«« na ogu&ai 7472-ž) Stlrlstanovanj. hišo komi ^rbiLLo opremljeno, prodam luzko pod ceno. Krasno vilo ln 8 stanovanjsko hlSo, center Ljubljane. Ponudbe na ogi. oad. »Jutra« pod »Holaad«. 7499-20 Rentabilno hišo veliko, paiaCo ali tudi manjšo hi£o ali vilo kupim v LjubljanL Plačam v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Velekapltal«. 7500-20 Realitetna pisarna d. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4 proda: VILO, enonadstropno, ncrvozldano, dve trisobni stanovanji, kopalnica, par- ket.1. elektrika, vodovod, dve eno&obnl stanovanji, "lep vrt, na Kodelje-vein. Slomškova uiica 4, najboljšemu ponudniku. Ogled v n&žem spremstvu I FHSO, dvonadstropno, dobro ohranjeno, c 8-. 4-, 3- ln dvosobnimi stanovanji. dvorišče, vrt, donoe Din 105.000 blizu '-entra Din 750.000 rilSO, enonadstropno, 6 dvo- ln trisobnih stanovanj, y najboljšem stanju 3000 m' vrta, center, Din 800.000. VILO. enonadstropno, 7 sob, prltlkline, lep vrt, pri Sv. Jožefu. Din «50.000 HIŠO, vlsokoprltll*no. eno trisobno, dve enosobnl stanovanji, 600 m' vrta prt novi šišenski šoli. Din 178.000. HISO. enonadstropno. novozidano 4 dvosobna, eno enosobno stanovanje velik vrt. Zg. §1Ska. Din 265.000. HISO. novozidano, enonadstropno. tristanovanjsko. deloma parket!rane sobe, kopalnice, vse prltlkline, blizu šišenske mitnice. Din 200 000 HISO. s 6 enosobnlml stanovanil novozidano. drvarnica. 180 m« vrta, Glince. Din 140.000. Donos Din 1650. hipoteka Din 80.000. HISO. enonadstropno. dve trisobni stnno-anjl, elektrika, vodovod, prostoren vrt. blizu stare remlze, . Din 2fi0 000. HISO. vili sllčno, novozidano. 5 enosobnlh stanovanj, 600 m' vrta, lepa zgradba, ob Duna'sk! cesti—Stožlce Din 175 000. HISO. novozidano. 2 stanovanji, elektrika, vodovod. 400 m« vrta Trnovo. Din 110000. HISO. vlsokoortt.lieno, novozidano, 8 sob, balkon, 400 m' vrta. Zelena Jama. Din 180 000. HISO eronadstrnpno 7 enosobnlh. 1 dvosobno .stanovanje, 400 m' vrta. Moste. Din 220.000 8 odst obrestovanje! *n«0. novozidano enodružinsko. 400 m' vrta. St. Vid. Din BO 000. HISO. 3 sobe. prltlkline 5000 m« zemljišča, v Šenčurju prt Kranju, 40 tisoč dlnarlev. GOSTILNIŠKO POPJ3STVO. 2 gostilniški sobi. 2 stanovanlskl sob! "rta ln r«>mlMš*a 1000 m«. llubUanska okolica, dobra to*ka Din 160 000. TRGOVSKO HISO s tre lokalom, skladiščem, stanovanjem, vrtom, blizu Brezovice, Din 60.000. Stavbišča: Pri Tabora, 1800 m« Din 150 000. Dod Smartlnsko cesto. MO m« & Din 100 ln 600 m» & Din 130. Ob Vodovodni cejtl 7*0 m! \ Din 65. V Ze Slškl prt Soli 530 m» fi Din 45. Tla R^loradom 940 m' S D1n 125 1200 m* & Din 75. 1200 kv. m & Din 85 Pri Pv K-istofu ROP m' A Din 200 ln 750 m' & Din 200. ^tožilce 7S0 m* 6 Din 25. °n.ile. 800 m' 6 D1n 130. s^n m' 4 Din 200 in «00 m» & Din 120. ^trellška ulica. 700 m' 6 Din 1"M. Prt start šoli v Sp. 5'štt od 700 m« do 1300 m» A Din 140. Odda sledeča stanovanja: TRISOBNA: Befcltrrad Din 900. mesto Din 1000 center Din 1500 Trnovo Din 750 KolezUa Din 1100 DVOSOBNA- Rožna dolina Din 700 550 pn Tohn*ni tovarni Din 520. blizu PtuI Din 500 Bebler rad Din 700 nor! ^mnrtlnf.ko cesto kom-fortno Din 1200. center Din 850. Sp. Slška Din 600. Moste Din 1 jO. SNO.SOBNA: IJežlerad komfortno, Din 400, 350. Rožna dolina Din S50. Moste od Din 250 do 350. prazne sobe s štedilnikom od Din 100 do Din 300. Posest v Zagrebu prodam, površina 900 sežnjev, stanovanjske, poslovne Bgradbe, staia, mlin, prikladno za industrijo. skladišče, prodajo stavbnega ln drugega materijala, zgradbo dveh uličnih tronad-6tropnlh hiš. električni pogon na mestu. Leži na tramvajski železniški progi, zaradi delltva rodbine za polovico stvarne vrednosti 630 000 dinarjev. — Sprejmemo bančno knjižico. Pisati: Zafrreb. Illca 194, papirnica. 7347-20. Stavbne parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov pove oglaa. oddelek »Jutra«. 7526-30 V Celju kuptea hič-o ah viio. Po- nu«lbe na podružnico Jutra v Ceiju (Kid značko »Vrt in kopalnica«. 7567-20 Več parcel poleg kolodvora pri De*. M. v Polju pirodam posamezno ali cel kompieka skupaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 7578-20 Stiristanovanj, hišo prodam v Vodtnatu. Tovarniška ulica 33. 7n76-20 Trgovino na prometni točki v Ljub 'iam oddam aH prodam Ponudbe na igla*, od lelek »Jutra« pod »Nujno«. M07tl9 OPREMLJENO, timlortno. dvosobno ■tanovanj«, bllsa ecntr* Din 1200l V-»»k» Oe»e«ia i Din. za da.iarje naslorva ali u «ifr<) pa a Dia f31j Stanovanje 2 »ob. kuhinje, kabineta in vseb pritikliti takoj od-lam oa Dunajski cest; SK) 6916-21 V Vili v Tivoliju oddam z majem stranki brez otrok solnčno manzardno stanovanje dveh sob. Kuhlnie ln pritlkiln s souporabo Kopalnice ln pralnice Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3915-21 Stanovanje Ž »ob Kuhinje predsob« "c oritiklin v tlet« »d-lam s l majem *olidul l-iižiaj odraslih o»w*b 0» 'mero: ceni Vpraiat? v Podm 15č» kovi ijImt 1 Rež'e'adl 6947 a Stanvvanfe s»st»obn). t ž i«-edbama ' prostima vbodoma > va«-mi o"tiklinam- komfortno, v rvw!trn mest« »akoj od-lam v najem Naaiov por« "iiasai oddelek »Jutra«. 7271-JB Komfortno stanovanje irttijttrtj*ke »ojiiiu ee »Adam takoj ali z du jem Ponve se v pekarn Jerko, Dunajska eeeta i>7 7227-21 Trisob. stanovanje pruuoniKj tudi z* 2 truž m. oddam z majem Na alov pove oglasna oddelek »Jutra«. 6&47-21 Stanovanje 8 »ob ui v»eij pniik.Hn. v lepi legi v sredin; mesta oddam s 1. aprilom v na jem. Naslov pove oglasa: oddelek »Jutra«. 7.272-21 Enosob. stanovanje ▼ visokem pritličju >duaiii S 1. aprilom v Zadružn ■lici 3 (Kodeljevo), 3 m: sute od tramvaja. 7279-3. Enosob. stanovanje oddam t Noiain Vodmatu. Caj;iarj«va ulic« IS. 7278-1-1 Trisob. stanovanje ■ k-uhuijo, »hrambo Ln pn-fcikiinajiii, parket, elektrika m neka; vrla, oddam B 1. aprilom. Naslov pove «glaodd-eiek »Jutra«. 7 260-21 Stanovanje 2 sob. kuUMij« in pritiklin vidam 6 1. aprilom. (Jgle Jati med 10. m 12. ter 2. in o. uro. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra«. 74ti}-21 Stanovanje *obe in kuhinje. z vrtom oddam v Zeleni jami. Na "lov pove oglaini oddelek »Jutra«. 7462-21 Sobo odda Dvosob. stanovanje -olne.no. oddam s 1. ma.ejn v Podmilščakovi ulici 5. 7487-31 Trisob. stanovanje s kopalnico oddam. Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod »Krasno«. 7479-31 Dvosob. stanovanje v centru mesta takoj od dam. Naslov pove oglasni •ddelak »Jutra« 7558-31 2 sobi, kuhinjo ta pritikliue oddam za maj." Več: Babnik, Kožna iolina VII/12. 7372-21 Stanovanje •tostoječe brt. oddam v Vodmatu. N^slo-v pove oglas, oddelek »Jutra«. 7145-23 Stanovanje »obe, kuhinje in pritiklin. j>opo!:H>ma čisto oddam takoj ali pozneje v Zeleni jami Val. Vodnikova 15 7544-31 Dvoje stanovanj ei>o sobo. kuhinjo in sh-ambo. za 300 in 350 Din oddam v Rožni dolini — cesta 11/27. 7521-21 Sobo in kuhinjo z vodovodom in elektriko, oddam biizu šole ca Ježi ca št. 0-1. 7382-31 Mesečno sobo oddam na Rimski cesti št. 10/1. 7191-23 Opremljeno sobo separirano. g »olnčno re--aso oddam, event. s hra no po zmerni ceni. Cesia aa Rožnik 47. 7194-23 Veliko prazno sobo - separatnim vhodom na Miklošičev-, cesti takoj >d dam Naslov pove uglasni odd«le>k »Jutra«. 7180-33 2 pisarniški sobi v I. nadstropju s centra, no kurjavo, v centru me sta oddamo takoj v na ;em. Naslov pove oglasn' >dde!ek »Jutra« 7273 2S 2 opremljeni sobi oddani na Sv. Petra ceati št. 44. 7507-ŽS Opremljeno sobo oddam v Ilirski u ici 29/1. 754*5-23 Opremljeno sobo z uporabo kuhinje iščeta zakone« brez otrok _____ — po motnosti ▼ Spodnji 7532^23 I Šiški. Ponudbe na oglasni ■»ddelek »J utra« pod šifro »Stalno 474«. 7474-23/a Opremljeno sobo solnčno, z en« ali dvema (•osteljama poceni oddam s 15 marcem ali 1. aprilom v Koleziji, Valjavčeva ul. št. 19/1. 7523-23 Sobico ali posteljo v zračni kuhinji, išče ves dan odsoten gospod za 100 Dia. Za dobro domačo brano plača 20 Din na dan. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Kakor doma«. 7586-23/a Dopisi Opremljeno sobo lepo, pritlično. oddam 2 boljšima osebama v Ple reršnikovi ulici stov 4 7536-2? Vsa.*« liMMt* i Din. u dajanj« naslova aU Mtrr p* 5 Din. <241 2 stanovanji dvosobni, v strogem centru me^ta takoj oddam. Naslov v ogla-snem oddelku • Jutra«. 7579-21 Trisob. stanovanje s kopalnico oddam na Opekarski c-esti štev. 18. 7575-21 Vsa.k.1 t>es+-dji 54* i»ar. la dajanje naslova »lj rj šifro S Din (ŽI-V; V vili v Tivoliju oddam s majem stranki hr« otrok solnčno, n;an ra.rdao stanovanje 2 sob. kuhinj« in pritiklin, s so I uiKirabo kopalnice in pral mce. Naslov pove oglasni eddelek »Jut-a«. 7215-21 Enosob. stanovanje lupo. oddam z aprilom Naslov pora oglaa. oddelek »Jutra t. 732S-21 Stanovanje E »o+i. kuiun.e m pritiklin oddam s 1. majem. Vod'; ▼■od in elektrika Ogleda te lahko popoldanske ure. Kožna dolina c. Ix/18. 7408-21 Stanovanje »obe in kuhinje oddam s 1. aprilom siirni stranki. Roina dolina c. IV'62 pri cesti VI. 7410-31 Dvosob. stanovanje išče mirna stranka bt-j otrok za mesec maj. Po nudbe na oglasni oddelpk »Jutra« iwd »M 27«. «057-21/» Tri odrasle osebe iščejo d v o- ali enosob u o stanovanje s pritiklinami za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifru »Stalna sitraaka — točen plačnik«. 7285-21/a Stranka brez otrok išče za april ali maj dvo-ali trisobno stanovanje. — Ponudbe na og:as. oddelek »Jutra« pod š:fr>o »April maj«. G490-21/a Stanovanje 5—6sobno, s kopalnico ln pritiklinami iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štev. 250(>«. 7290-21/a Dvosob. stanovanje s pritiklinami. v mestu išče stranka brež otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Državni uradnik«. 7260-21/a Dvosob. stanovanje za maj išče uradniška družina treh oseb. Ponudbe na og:a.sni oddelek Jutra pod šifro »Točen plačnik« 7244-31/a Sobo z dvema (»osteljama hi prostim vhodom oddam. Sprejmem tudi ao^tano valko. Naslov v oglasnem rddelku »Jutra«. 7S-3-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam dve ma boljšima gospodičnama ali zakonskemu parii pri operi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 7322-33 Solnčno sobo iepo opremljeno. sei[>ariTa-no, z vhodom s stopnjišča. parketom in elektrik« takoj oddam na Rimski cesti št. 2/II, levo. 7280-33 Sofco s kopalnico z ali brez hrane, v ce-ntru mesta oddam takoj ali s 15. marcem gospodu. Na slov pove OEti-asni oddelek »Jutra«. ~ 72^4-23 Podstrešno stanovanje Kfbe ta kuhinje o a d a m mirni družini v Mosta b, Siapničajjeva olica št. 5. 7422-31 Trisob. stanovanje xs maj odda Tribuč na Glincah. Tržaška cesta ti, teiefon 2K>»5. 7433-2a Stanovanje odii na Mi-iilošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7523-23 Opremljeno sobo event. s hrano oddam Lepi pot 4. 6907-28 Opremljeno sobo s hrano in uporabo klavirja odda boljša družina dijakinji ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6086-33 Lepoto svojo čuvajte pred vetrom vn pomladnim ■"»lnce.ni » »čuval- jo bo«u » kremo »Zoraida« > izredno hmm tnil>HS C-aida in t [>udr >n> Zoraida Kolonjska vood Veliko prazno sobo | ^Zi^L™ s posebnim vhodom, 8 souporabo kopalnice, oddam. Istotam se nudi j dobra domača hrana. Rožna ul. 27 1. 7515-23 j Solnčno sobico majhno, oddam gospodu aH gospodični v centru za 15. marca, židovska 3,11. 7555-23 Sostanovalca boljšega gosi»oda (dijaka) sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7572-10 Starejša dama (vdova) želi znanja s starejšim, distinguiranim gospodom. Cenj. dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nemka«. 7127-34 Gospod trgovsko naobražeo, lell znanj« s 16—<22 let staro gospodično. Dopise prosj s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »ZnačajTiost«. I 7331-24 1 Lovski pes ptičar * i ▼ • barv«, ki sliši na ime »Oil«, »e je zgubil. Najditelja prosim, da proti nagradi obvesti na naslov: Leopold Josih, mešat Medvode. 7338-26 Foksterierja droletnega, resasto dlaka-stega, i rodovnikom, bi dal v svrho zaroda k ena k«vT8tni psici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7356-27 Zanesljivega psa deloma ie dresi ran-ga no-sača bre« spreanljevalca. takoj kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Pe« m)sač«. 7105-27 Bele Angora mačke mladiče ali star« k a p i m Ponudbe s ceno na naslov Vršič. Ljubljana. Gleda liška ulica 4/1 7443-27 Glasbila Vnka Oe»~os • jilnaci v Celju 6977 33 Orehe (haloške) razpošilja T*ako kvantiteto po 4 Din Ivan lraua. Ptujska gora. 7U06-33 Hruškovca pristnega lomačega, ku pim večjo množino od pro ducenta. Pouudbe na ogl. iddelek »Jutra« pod šifro »Domače žganje«. 7109-33 Sladko krmo 60 tneterskih oentov prodam. Poizve se v traiiki K. Stojan, Šoštanj. 7101-33 Semenski oves češki originalni, nudi Sever & Komp., Ljubljana •rosposvetska cesta št. 5. 7563-33 Nov pianino krasnim gladom, napro daj pod tovarniško cen«. Naslov v oglasne«! oddelku »Jutra«. 7123-36 Klavirje in pianine prodaja in irposojuje najceneje (na obroke) Warbi n-ek, L'uDljana, Gregorčičeva nlica 5. 75*19-26 Klavir kratek, črn. dobro ohranjen. ugodno naprodaj. Naslov v lnseratnem oddelku »Jutra«. 7510-26 v» ti' ■ji J;fro rn 1 Din '35 Pozor, menze, gostilnlčar|I, restavraterp ist trgovci! Po izredno nizki ceni prodajamo na drobno in debelo, dokler traja zaloga: ribane ku-maree za solato ali cmoke, kisle kumarce, kisle zelene paradižnike, zelen fižol v strokih slan ali v kisu, paprike za polnjenje (fiianje), rdeč paradižnik cel v slani vodi. Blago se pošilja v sodih ali kozarcih v vsaki množini Eksistenca. Solventr.im t-vrdkam ali or-ganizacije zmo-ži. ;m gospodom oddamo samoprodaio svojih a* to-konsu.nnih pred ireiov. Ponudbe pod šifro »Autobef-rietestoff- Weltmar ke 1M5« na Klerbreich. Orit. Sa ck-sfrasse 4. 31<>.) Pozor, ženini in neveste! Damski KLOBUKI in SLAMNIKI že od Din 60 naprej v največji izbiri, vedno zadnjih novosti samo v modnem salonu »La femme Chic« Anica Puhek, šelenburgova ul. 6,1. MizarH predno pričnete z delon za razstavo pohištva m velesejmu, si oglejti zalogo raznovrstne^* furnirja, orehovih korenin. vezanih plošč Itd. v tovarni furnirja Ivan Zakotnfk Ljubljana, Kobaridska ulica 45 'za Bežigradom). 7588-31 Sostanovalca sprejmem zrave® tc-bačne tovarne. Naslov pove ogl. I Resne "ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. 7441-23 oddelek »Jutra« pod šifro »Zeniter 30.000«. 721H-24 Gospodična srednje starosti, želi zna nja s podjetnim gospodom. Separirano sobico . i>oceni oddam v 2itnikovi Gospodična ulici 17, pritličje (cesta v stara do Š5 let, Ijubitelji-Rožno dolino). 7431-23 j ca narave in planin, Lepo opremljeno sobo s {»osebnim vhodom oddam boljšemu gospodu (tudi oficirju) v mirnem stanovanju. Pojasnila daje Zvezna knjigarna v Šelenburgova ulica 7. 7442-23 ki želi za izlete dobrega tovariša, naj piše na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »PlaniiiSki tovariš«. 7219-34 Sobo s posebnim vhodom, parketom in elektriko takoj odda Lokar, podaljšana Verovškova uli«a it. 60. Opremljeno sobo event. z uporabo kopalnice, u.. Miklošičevi cesti oddam gosijrodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7486-33 Mlada dama bivša niaduica, poročena (razočarana), poštena in resna, išče saupmo mesto v kakejn podjetju, trgovini ali gospooinjetvu izven Ljubljane. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rasna ia agilr.a«. 74.16-ai Trajno kodranje po 80 Din iivirSuje Dinter Drago pri c v Ljublja.ni. ri oerkri gr. Petra 74(24-54 Stanovanje 2 sob. kuhinje. koj>a!niee. poselske sobe. predsobe in ostalih pritiklin oddamo e 1. aprilom v sredini nesta. Več se poizve v Dvora ko vi ulici štev. 3 — t pisarni na dvorišču. 74^7-21 Stanovanje f sob in pritiklin oddamo aa Smartinski cesti št- 31. xa 350 Din mesečno Več ae poizve v Dvorak ovi ul fit. 3, v pisarni na dvo rišou. 7456-21 Solnčno stanovanje S sob. kopalnice, poselske »obe. balkona 'D verande, t plinom, oddam maločlan •ki lružimi s 1, aprilom Bežigrad Naslov v oglas. Cddeikn »Jutra« 7458-21 Lepo opremljeno stanovanje spalnice, jed-lmce 'n ku innje takoj po<-en >ddam Naslov v oglasnem >d'"Mku »Jutra«. 7449-21 Visokopritlično stanovanje S soto. kabineta, verande to kopalmiee. - phnom »d daia makičlans^ci družini -IL aprilom. Bežigrad Na ulov pore oglasni oddelek (»Jutra«. 7460-21 Stanovanje sobe tn kabineta išče mirna čista stranka z enim mirnim otrokom. Periferija kakor kietno stanovanje izključeno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvi maj«. 73f»-31a 2 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami išče državni uradnik, mirna stranka brez otrok. Po nudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 7392-21« Dvosob. stanovanje oveut tudi enosobno s ka binet-om, v mestu išče mirna štiričlanska družina brez otM-k. Ponudbe pod »itro »Stalen« na oglasil', oddelek »Jutra«. 7242-21/a Solnčno stanovanje insobno i vsem komfor lom. v sredini mesta iščem s 1. majem. — Ponudbe s ceno in lego na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvočlanska rodbina«. 7212-31/a Stanovanje ^be in kuh.nje ali samo sobo v bližin: sv. Krišto 'a išče v« dan odsotn.i gospa. Naslov v oglasnem icdelku »Jutra«. 7418-21« Mlad zakonski par išče enosobno stanovanje s kuhinjo in elektriko. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Mir«. 7426-31/a Dvosob. stanovanje eventuelno 2 prazni sobi, po možnosti s souporabo kopalnice, iščem s 1. apn lom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inženjeir«. 7431-21/a Enosob. stanovanje tračno m solnčno. za dve Kirasl' osebi iščem m taleč od raesta Ponudl» na oglasim »ddelek Jutra pod šifr« »Ne kletno«. 74:36-21/« 2 boljši osebi iščeta dvo- trisobno stanovanje za maj Odgovor pod »Mesto« na ogl. odd. »Jutra«. 7533-21» 2 opremljeni sobi z vhodom ii stopnjic, tekočo vodo, vso oskrbo, oddam gospodom ali zakonskemu paru s 1. aprilom v Gledališki ulici. — Naslov v og!as.ue.m oddei ku »Jutra«. 7351-23 Elegantno sobo s strogo sepuriraiiim vhodom oddam takoj ali s 15. marcem 1—.2 osebama. — Florijauska ul. 31/1. 7398-28 Opremljeno sobo lepo, po[iolinonia separirano, oddam z aprilom ali preje. Mi rje, Lepi pot 10. Istotam oddam solnčno. separirano prazno sobico. 7406-23 Sobo iepo opremljeno takoj od dam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7222-23 V Domu Zaštitnice djevojaka (Amies de la jeune Fille) u Zagrebu, Gajeva ut. 28/1 dobijo dijakinje, državne in privatne uameščeuke m druge potujoče inteiaktu aLke (dekleta in žene), za kratko ali trajno prebivanje v Zagrebu proti primerni ceni stanovanje in zajtrk. 7114-23 V dosmrtno last oddam ltn>o sobo starejši osobi proti majhnemu posojilu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 7223-:3 Oprem!jeno sobo -olnčno, z dvema postelja ma oddam s lo. marcem dvema gospodoma ali gospodičnama. Soba je j>ar-ketirana in ijna poseben vhod. Poizve se v Pod-milščakovi ulici štev. 7/1. 7.182-23 Lepe prazne sobe s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 7491-23 Opremljeno sobo oddam gospodu ali gospodični na Jernejev j cesti 8, pritličje, levo. 6493-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom odda solidni gospodični Leveč, Židovska steza štev. 1. 7482-23 Starejšega vpoko-jenega gospoda sprejme na hrano ln stanovanje mala družina na deželi. Plača po dogovoru. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani«. 7496-23 Dopisovati želim i inteligentnim gospodom. Dopise na oglasna oddelek »Jutra« pod »JdeaJistka«. 7471-aj Velecenjena! Nndim Vam priliko okusne in ugodne ureditve Vaše garderobe. Poselite modni atelje M. Sare, vila »Trnovska«, Rutarjeva al. 4» (med Ti voli jem in Vrtačo) 7505-24 Petek Razumem ,.. malo izmučena Tvoja. 7(573-24 Vsaka beseda g Din. ea Kujanje na«lopise ua podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »5i2«. 7310-23 Opremljeno sobo z električno razsvetljav«, za 2 osebi, ter kabinet, v centru mesta takoj oddam Čopova ulie-a 10, vhod iz Resljev« ceste. 7396-23 Sobo s hrano poceni oddam preprosti gospodični. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 7305-23 Gospod 7514-23 | v dobri poziciji bi por-očil go«[)odiino, tudi vdovo, z nekaj gotovine. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pud »33. maj«. 7374-25 Resnega znanja z akademsko naoberaženim starejšim gospodom, želi visoko naobražena, bogata gospodična, vsied pomanjkanj« znanja. Dopise na oglas, odd-eiek »Jutra« pod značko »Mira«. 6896-25 Kateri j naobražen gospod si želi Opremljeno sobo za 230 Din oddam gospo ________ ____ dični na Jurčičevem trgu I skrbne ženTceT1ca.te"rl"7e st- 2/1 ■ 7428-23 | dom nad vse. Staro6t 40 do 45 let. Tajnost za jamčena. Resne ponudbe na podružnico »Ju tra« v Mariboru pod »Kjerkoli«. V564-25 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, event. s hrano, na Mirju oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7138-33 Izgubljeno Vsa.Ra r**eda St) pm.r. u dajanj« oa»k»v» ali n šifro S Din (3»-al Vuk* beseda 50 par. la «.nj* naslova ali n *ifix> p« S Din (28) Veliko sobo z dvema postel.ama oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 74.12-23 2 sostanovalki (najraje šivilji) sprejmem na Sv. Petra cesti št. 43. pritličje. 7420-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v cen trn mesta (pri Mestnem domuj oddam s brano za 800 D'n. ali tudi bre? hra ne Kapiteljska ulica 3. 7421-33 1 ali 2 gospoda sprejmem z ali brez oskrbe v Gradišču. Klavir na razpolago. Za ogledati dopoldan. Naslov v ottL odd. »Jutru« 7508-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom išče drž. uradnik v pok. v sredini mesta pri družini bres otrok. Ponudbo in ceno na oglasni oddelek »Ju tra« pod šifro »Stalno bi vanje«. 7400-33a Učiteljica Išče primerno stanovanje. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Sama«. 7429-21/a Prazno sobo •a krojaško obrt. v I. nad stropjii. iščem v mestu Ponudbe na oglas oddelek •Jutra« pod »Stev. 1613« 7467-23/» Pomota na vlaku V ponedeljek 29. februarja sem na postaji Videm pomotoma vzel tuj nahrbtnik. Prosim dotičnika, da mi vrne moje stvari, jaz mu SDšljem njegove. — Ivan evc. Rajhenbnrg. 7366 28 Živali Vsaka beseda 1 Din. m dajanj« oasiov« aH u lifm pa 5 Din (87) Vsa4t» ImkIi j Din, " dajanje a»»!ova ali «a Mfro r» * Din '29', Pisalni stroji -ačunsk- »troji, razuiuože "altu aparati, novi in rab ijtMM. veliki ia majhne Ant. Rud Legat & Co.. Maribor, Slovenska uilca i *lefoo 21-61. 5037 29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe pod »Dober« na oglasni oddelak »Jutra«. 7188-29 Kroj. šivalni stroj dobro ohranien proda Ro-tar, Trbovlje, Loke 161. Til07-29 Šivalni stroj popolnoma nov. ueimške '.uamke. tu šiva naprej in nazaj, za 1300 Dia napro daj na Miklošičevi c. 7/LII (vbod pol«£ slaščičarne). 7092-29 Pisalni stroj »Onderwood« v prvovrstnem stanju -ooeni na prodaj. Josip Matelič, Gradišč« 8-b, III. ndstr. 7369-29 Opekarniške stroje t«r različno opekarniške predmete poceni p i oda Opekarna Lajteršberg. Ko-soki pri Mariboru. 6974-29 Srebrne Urone staro zlato in srebro kupuj* Rjfineni* ir«gn kovin Ljubljana. Ilirska i ■ili<\a 96. vhod i» Vidov lanske ceste, pri gostiln: M ožina. 70 Vsakovrstno zlato CERNE - juvelir : poaieline ccreže ze-Liubliana. Wolfova ulica > lezne zložljiva popte- tje atomane spalne divane id fotelje nudi najceneie KllUOLF E A I) O \ AN tapetnih Mestni trg IS. Javna dražba 2lma morsK, crava ! najdenih predmetov biago za mociruct m ! prevleko pohiStva v veliki izmn po oaj-nižu cetd. SZS v-a k« 'i^seOa 1 Dlli. » lajanje navjova al: »a Šifro pa 5 Din ;32' MoSistifije, pozor! Specialna trgovina za vse vrste modernih modistovskih potrebščin je David Wiese!, Zagreb Jelačičev trg 28. 2174 se bo vršila v torek dn 8. marca ob 9. dojm-Mne v Ljubljani, glavni kolodvor 7274-3d hhs8heefls8£msbe3 VsaKi, Hea 5 Din '38' Sliko oljdaite dol o mojstra kSehn be-rt« »Wagner« proda Zveizaa knjigarn* v Ljoli liani Seltsibursova ul. 7. 6898 Ti ► salu Beseda 1 Din. ca lajanje naslova tli ta šifro pa 5 Din (30 Vsaka | Dm. za dajanj« naslov« al« m >ifro pa S Din f»7 g Nov pokllsj ■-a lame iti gi^^.Mle c vpeljavo pletilj *tva v hiši £ajam Ven mesečni rasla tek 1500 Diu ker elkupii-no izgotov jeno pleteno blago »lačamo mezdo r* pletenje ln iobav jamo prejo ta po ielavo. Pišite še lane! po ifratis prospekte na Do tnačo pletarsko in I i stri jo štev g — Josip Kališ. Marl bor. Trubarjevj 2 •>193 Sanatorij IlekawiRkeI mo&ersso zdravilišče V DUNAJSKEM LESU za živčno in duševno bolne zdravi b krepčanjem, odtegovanjem in z vročico. Psihoanaliza. Skrbna Individualna postrežba- % ure od Dunaja, najlepša gozdna lega, odprto vse leto. Pavšalna cena z 5 obedi zdravniško postrežbo in vsakdanjo kopeljo od avstr. šil. IS naprej. 3390 Denarna nakazila iz inozemstva urejuje zavod. Telefon 2059 i -polrehščZTio &AC.REB HikoKSemia S&r^-l^lRi " ml %oJi«.e odDir.38-T*&r*t JsM; G?iai>e- - " tra- . , K 'fčr-gk:- --^^iSst? Mandolino - m M ZAHtevfljrE 3 n ~ .90 - j^gl B^s^f&.^Cisis g Hao»zr>czji&e «« jana. (io«po«vetsKa cea t» št 1. 6924 » Informacije Vsaka Oejnedji i Diti. v. 20. — Zahtevajte prospekt. 142-37 Furnir Izdelek domače tovarne Ivan Zakotnlk. Ljubljana, Kobarldska ulica 45 (za Bežigradom), krasi vsako, po najmodernejših načrtih izdelano pohištvo. Oglejte El s £'lo-go furnirja. 7589-37 ij-ci j k"; 'fSfS-! Vsak dan sveže pečene v delikatesl K. J A Pa — »Pri turistu«, Dunajska cesta št. 9. 3364 Psa volčjaka pristne pasme, 4 mesece starega ugodno prodam. Žemljic Prekmurska ulica 5. za topničarsko vojašnico. . 7539-27 Volčlaka-čuvaja zalo lepega tcla buden, čiste pa«ne. prodam Na 'lov pov« oglasnJ oddelek »Jutra«. 7163-27 Dve sobi s pritiklin blizu mestnega centra Išče državni uradnik zaradi odda- , _ ijenostl sedanjega sta- Psa OVČarja novanja od urada. Na- 3 leta starega dobrega iu-flov: »Brez otrok« na vaja takoj prodam Na-ogl. odd. »Jutra«. | sio->e in nočne siuib«. Stale Din 396___ Razpeli, jam poilem in železni-.oa po povzetju. Vaak« onsed« I Du. i" lajanj« naslova ali ta Mfro M g Din (33) Gorskega sena dobrega m vagon v ba ah proda Josip Zabukover Novavaa 17 pri Rakeku 7S4S-33 Zdrave repe 8 d« 8 tisoč kg proda Jo M Dreg&r, Sivi je 69. Po » pua it- 7371-33 Od[K>ved Odpravite, po jfre^ano spolno moč in energijo drtseiete it tekmn par ur s popol noma ne5k»dljivim Jiv ljenske *oke osv»-Jujo čim zdravniško pripo ročenim oreparatom » »VIRIT« tabletami Starost je pu«tra.u*k« «tvai Sli oo spolna sveiuAi ln energija. -Porrj ;a u dalj»f. lohe 100 Din. močnejša pa 150 Din. Po po6ti po povzetju diskretno ra« pošilja edino Mdm la boratoiij W. H. OIxvldi Pragi XIII, Vršovice Roška 12 pogt. predal 12 Ltseoa služinaka patentna zelo • praktična zložljiva postela a tapecira-nira madracom. — Stane Di« 239_. spat/ni. patent fotelj stane Sla 1300 Liegutuhl praktičao ta ržanie • in fedenje. Sta ae IMa 15«___ 'o tem imam {isto {o lano perje kg po Dit iS— iislo belo gotj« a.« »Morda se ne bi vobče nikoli več vrnila?« »Čudno, kako ste pogodili! Zakaj bi se pa vračala? Vsi jo Imajo za mrtvo. Vsi časopisi so priobčita pretresljiva poročila o njenem samomoru. Le mi vemo, da je živa, in hočemo ohraniti to njeno skrivnost zase. Graham bo imel tukaj krasno letovišče. Podnebje je izvrstno, cvetlice krasne, ptic je kar pravljično mnogo. In ob strani dekleta, ki jo je gledal, kako je odraščala, en hrepenel po nje-j že ud štirinajstega leta, se mu bo zdeio vse še veliko kras-nejše.« »Ob strani dekleta, ki ga sovraži?« »Kar je res, je res — sovraži ga od sile.« »Ženske, ki jo je mogel samo z zvijačo dobiti za ženo tn ki bi raje umrla kakor živela z njim?« »Kako jo bo ohranil živo, je njegova skrb in midva si s tem ne smeva beliti glave. A če bi umrla, tedaj mislim, da boste dobili svoj ranč po zelo nizki ceni nazaj. Potem bi bila to za vas skrajno ugodna prilika — zaradi smrti —nizko pod lastno ceno.« Rossland je pomolil Alanu papir. »Tu je prvi obrok — dve sto petdeset rtsoč dolarjev. Pogodbo sem tudi že spisal, vidite, na mizi leži, treba je le še, da jo popišete. Takoj, ko predaste posest, se lahko odpraviva v Tanano, in tam dobite ostanek.« Aian je vzel ček. »Mislim, Rossland, da hI samo norec zavrnil tako ponudbo.« »Da, samo norec.« »ln jaz som tak uorec.« Alan je govoril toh mirno, da Rossland tri tako? razumel vsega pomena njegovih besed. Dim pred Alanovim obrazom je skopnei. SmoLka mu je padla na tla in pohodil jo ie. Ček je raztrgan sioiotal za ojo. Besnost se je lesketala v Alanovih očeii. Ves ča^, doKje-r je trajal razgovor, se je le z nadčloveškim naporom premagoval, da ni zgrabil Rosslanda za grlo in ga zadavil. »Ce bi zdaj'e Graham uamestu va^ sedel v tem naslanjaču, Rossland — deset let svojega žlvijenja bi daJ za to. S svojmu lastnimi rokami bi ga zadavil, ln — vi —« Stopil je ko.ak nazaj, kakoi da bi se hotel obvarovati, da se ne bi po naključju preveč približal Rosslandu, ki je bulil vanj kakor zasačena zver. »Kar ste mi rekli o Mary Standishevi, je v mojih očeh več ko dovolj za smrtno obsodbo. Pri tej priči bi vas ubil, tu, v tejle sobi — a potrebujem vas, da sporočite Grahainu moj odgovor. Vrnite se k njemu in povejte mu, da je Mary Standislieva —ne Mary Gra-hamova, slišite! — čista kakor sneg na alaških gorah. Povejte mu, da je moja. Ljubim jo. Moja je — razumete? ln za ves denar tega sveta ne morete kupiti niti lasu z njene glave. Vrnil se bom z njo v Države. Doseči mora svojo pravico in ves svet mora zvedeti njeno zgodbo. Ničesar takega ni, da bi morala skrivati. Prav ničesar. Sporočite to Johnu Grahamu od mene. Recite, da mu jaz tako povem.« Roke so se mu krčile v pesti, njegov obraz je bil kakor železna krinka. Stopil je proti Rosslandu, ki je bil vstal. »Ven! Poberite se, da vas do mrtvega ne pretepem!« Vsaka mišica v njem je koprnela po tem, da bi udaril Rosslanda. Mizo, ob katero se je zadel, je vrgeJ ob zid, da se je s treskom sesula. »Idite — idite, da vas ne ubijem!« Počasi se je bližal Rosslandu, ki se Je spričo nepričakovane smrtne nevarnosti tzpremenii v prepade.no, iznemoglo, malodušno kepo mesa. A v naslednjem trenutku se je Rossland že trepetaje umaknil k vratom in zbežal. Stekel je k stajam in Alan je gledal iz- pred vrat za nfhn. dokler nI spremljan po dvojici mož. ki sta na ramenih uesia njegovo prtl,agu. jzginn proti jugu. Preden se je sJvrtl za gričem, sc je Se toliko olirabrn. da je sopiiiaje oDstai m pogledal uazaj. Kričal je nekakšne besede, a bil je že predaleč, da bi jih bil Alan mogel razumeti. Po svoj suknjič m klobuk pa Rossland ni več prišel. Alan se je vrnil v sobo. Sele ko je videl, kaj je bil napravil z mizo, se je nekoliko osvestil. Samo trenutek naj bi bilo še trajaio, in peklenšček Di zmagal v njem — kdo ve, kaj bi se bilo potem zgodilo z Rossiandorn! bovražil ga je. Sovražil ga je zdaj samu malce manj nego Johna Grahama tn to, da ga je bil tako zlepa izpustil, se mu je zdelo malone čudež. Čutil je siino napetje vseh svojih živcev, ki je le počasi minevalo. A bil je vesel. Nekakšen bog. ki gleda, da ljudje ne delajo prevelikih neumnosti, ga je bil obvaroval, da ni bil storil Rosslandu zalega. Zdrava čioveška pamet je biia zmagala nad strastjo. Modro je b;J ravnal. Graham bo zdaj dobil svoj odgovor in v bodoče ne bo moglo biti med njuna nikakega nesporazuma o njunih medsebojnih namenih. Strmel je na razmetane papirje na svoji pisalni mizi. Pri vratih Je nekaj zašumeio; ozrl se je. Mary je staia pred njim. »Zapodi si ga!« je tiho vzkliknila. Njen obraz je sijal. Videla je prevrnjeno mizo ln na stolu Ross-landov suknjič m klobuk. Zdaj je razumela njegov nagli beg in slutila zvezo med dogodki. Spet je obrnila obraz proti Alanu m to, kar je zagledal v njem, je zlomilo vsa njegova stroga načela. V naslednjem trenutku je bil zraven nje in jo držal objeto. To poSreča Te ^e« na oglasni oddelek »Jutra«. a vinsko poskušajo 9. marca t. 1. od 9. do 16. ure v Kletarski zadrugi, r. z. z o. z. Maribor, Cankarjeva ul. 1. so najvljudneje vabljeni vsi gospodje gostilničarji, trgovci, poznavalci vin. Majhne vinske pokušnje se bodo oddajale brezplačno. Vina samo od zadružnlških članov. Kupovalcein vina smo vedno na razpolago m prosimo poslati po ponudbe. Kletarska zadruga r. z. z o. z. Maribor, Cankarjeva ul, 1 kokoftt«, pari«, gost«, naravno in a strmem či&Ceuo, dobavlja v vsaki množini E. VAJO/), CAKOVEC Telefon številka 59, 4, 3, 60 Oglasi v »JUTRU" imajo siguren uspeh? ! ČEVLJI Otroški zbiti Din 22- Otroški šivani n 40- Deški od št. 36—39 lz močnega boksa n 100- Moški amerikanske oblike iz boksa n 125.- Moški nizki, rujavi in črni šivani « 135- Moški visoki, rjavi in črni šivani w 150- odgovarjajo NOGAVICE Otroške od Din naprej Moške Din 3*75* 4*75» 6.—, 9.—, Ženske flor Din 7*75* 8.50 Ženske svilene Din 12.— Ženske flor Din 13*—, 14*—> 15.—, 18.— ženske iz Beinberg svile Din 25.— ČEVLJI Damskl z zaponko in zadrgo Damski z leseno peto Damskl Top-barve z leseno peto Damski v modnih barvah z leseno ali usnjato peto Domači čevlji osnjati Din CTR — n 110.- w 120- n 135.- n 40.- Mestni trs št. £© Stritarjeva tsl. 1-8 Zastopstvo ta zalog«, sa Dravsko banovino: Lampret in drug, dr. i e. z* LJubljana, Gosposvetska cesta (Kolizei) Moški, POZOR! Spolno slabost >d»trtn»U i »porab« neškodljivega M jkrepiter »L« Eros«. Dolnje T vsaki iloveAki 4obi « presenetljivim orpehom. Vrdrtuj« Mkksual »o moč d« globoke starosti. N« taeoče prraoanj Cena Din. močn«jia 100 Din. Havelkova ordtaačni laboratof Po««. *cbraoka t 17, CSR. Praha - Nusie, Boietechova al. WK. J. SMS. Dobro vpeljana tvrdka z alkoholnimi pijačami za Slovenijo išče mladega sposobnega z dobrim nastopom, kateri je že potoval v tej stroki in je dobro vpeljan, perfektno zmožen slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe z navedbo sedanjega mesta in priporočila pod »Varščina in avtovozač« na oglas, oddelek »Jutra« v Mariboru 3431 V tem skrajno hi karatnem vozu s 7 udobnimi »edežd ki prostornim kovčegom zadaj more pod tema ugodnimi pogoji potovati tudi vočeianska aružina res komo dno ln ekonomično. Cena Din 85.000.— ING. DJOKIC I VUCO, OBILICEV VENAC t, BEOGRAD, TEI.EFON 22355 — Klijal« prwt I drug, G 4»po»Y«teka c«u IS, Ljubljana — Ing. Djokič i Vuio, Du1wt&t Kraljevi«« Marij«, Nori Sad. — HoU i drnjr. Ožegoničeva 18, Zagreb. — Blag. Dju-kaoovid i »ia, Bije-Ima. — Diian M. Krstič, Obrenovioeva 13, Niš. — ArnoM Kameni, Velik* KAkinda. — Gustav Cvl iorid, Hadji Sulejmanova 19, Sarajevo. — Javo StevaaSerič, PeA. — Zakuia i Seietia, Doboj. Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 ■ priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Obupane ženske! NE BOJTE SE, CE IZOSTANE MENSTRUACIJA! V »m prinaia pri podkodbab la btoatanka tutmg« perila pori jod e. dolgcri-stn • pr-Mtkuftano, tisoikrat pripuro6«»o. taaiealjivo ai inkuvoč« »redstrro, ki si odpovedal« todi d« v m j t<-.žjLh ta trdovratne >4 ib alafajJh v nasjirotja t drugimi »edotvi. ki tvioe aiinko^ala Prof dr. Rettlha »EROSEA«, U agoda. atlnkuje, a« da M morali tvoje poslovanj« preklal«!, Ia p« aekaj arah. Dia 70, aa ttar. poSkodbo Din IM, n •dporu« tenuke Din 15*. dvojno ta rtaro potikodbo Ia odpora« feoakc Oia 2M. Usp-h m sicer vrnemo donarl "TVoii fes potrjujejo oae?!rro dobroto. Dobiva »e t vseh lekarnah ta dro-genjah. Velt*kladi&J«! ISIS d. d., Jngofanna-cija d. d., Rave d. d. io M. Neumana. — G l • t a i taetopnlk j* M. Teichner, Zagreb, V laika 63 2278 OPOZORILO! Rled ajdov, za potice, kg Din 13.—, garantirani čebelni pitanec kg Din 13.—, cvetlični po poŠti 5 kg Din 90.— franka A« Maček, čebelarstvo VRHNIKA 2594 Pofcofnhtsia zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo ključavničarskih del za objekt I. in ITT. v Gajevi ulici v Ljubljani. Načrti, proračun ter splošni gradbeni pogoj! se dobe od 10. marca dalje med uradnimi urami pri podpisanemu zavodu za Din 50. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri Pokojninskem zavodu za nameščence v LJubljani, Gledališka uflea 8, do 21. marca 1932, do pol 12 ure dopoldne. M27 En oddelek knjigoTezniee A. JANEZI ČA Tudi knjigoveškim izdelkom so se znižale cene. Vljudno priporočam svojo, na novo z najmodernejšimi stroji spopolnjeno knjigoveznico ta črtalnlco trgovskih knjig. — Sprejemam v delo vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela od najnavadnejše do najfinejše vezave, revije, koledarje, šolske knjige, hranilne knjižice itd. Vsled najmodernejše opreme mi Je mogoče izgotovitl tudi velike naklade ne samo precizno ta v najkrajšem času, temveč tudi po najzmernejših cenah. Ako Vam Je kaj na tem, da si pri ceni prihranite denar, potem Vas prosim, da, predno oddaste naročilo, zahtevate ceno tudi pri meni. — Za precizno delo prevzamem '^o odgovornost. Telefon S220 A« JANEŽie, Ljubljana, Florijanska ulica knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig_ Telefon 3220 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribmkar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseraini del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.