j cXZ  s@m tisti qdo^i  j -tgso^i  d.1**

rega si na sv. Gori videl in rad poslušal, bo¬
disi v spovednici ali na prižnici, Zdaj pa od
maja . sem me ni' ;  več in ta list ti bo povedal
zakaj da sem se moral odtegniti, namreč za¬
voljo hudobnih jezikov, katere je dražila
vee ko hudobna Marija Filipič iz Raunice
pri sv. Gori. Ne , ni mi bilo več mogoče
toliko po nedolžnem trpeti, in Šel sem. Moi-
čal sem pa vedno , a ker ta spaka me Še
- J :f V sem r <i : e tako grozno nesre-
. n nou . -ut : miril in le hujši Obre¬
ža i:  more hujska proti meni, se

■ K  r  - -__ _J

Zdaj se bo vse /vedlo, a popolnoma vse
jt nemogoče; hudobij te pošasti je nepopi-
sljiva. vendar veliko več bo povedala knjižica
katera bo kmali prišla na svetlo in se za¬
stonj razpošiljevala. Obsegala bo nad 100
strani in napravil bom kacih 200 iztisov. Bo
že nekdo skrbel za to, jaz ne morem, ker sem J
tak revež da Bog se me usmili 1 O! bomo že
vidli! Ona je na vse pozabila, a jaz nisem!
o 1 ne 1 nisem ! Za zdaj le to :

Ko sem bil na sv. Gori sem večkrat prišel
v kuhinjo se pogreti in videl sem neko osebo
or! katere sa ni je reklo da je svetogorska
in pri tem je ostalo. Kmali začne
govoriti in se mi smehljati. Vabila
L . a kb?P za  ognjčšS,©, jomala mi
1  iz škropila me z vodo, metala

se na mene ter mi pravila kako da me ima
rada , me objemala i. t. d. In toliko časa je
norila okoli mene da je hudo ranila mojo
dušo. Dolgo Časa sem ostal mrzel, moje serce
se dolgo ni udalo, jaz nisem Še nikdar lju¬
bil, zato sem bil Še precej stanoviten, pa tudi
nedolžno serce je le z mesa, in kedar je le
odveč omahne in pade. Pa globoko vendar

m. padel ce U; sem bil v velikih ne¬
varnostih , Še cel6 sem zapeljivko svaril, a
ona mi je na to rekla da ji ne smem zame¬
riti ker je otročja. (Stari oglodani hudič pri
40 letih otročji! I!) Le poslušajte in precej se
bo vidlo kako je bila otročja. Ko je pometala
sobico mi je rekla prav te besede:

GOSPOD PATER NOCOJ BOJO TUKAi SPALI!

Zdaj pa povejtemi kedar vlačuga vabi človeka
, v slabo ali ne rabi enake besede? Moram tedaj
priterditi ljudem ki pravijo da je tudi ona bila
v svoji mladosti taka! (O ! knjižica pridi kaj

kmali! ) Potem jo ni sram praviti da sem jo
, jest napeljava! v greh, m" pa ose siuvino'na¬
peljavah? pač ona je mene strašno napelja
vala, umazanka! Jaz pa sem jo le svaril (ona
pa pravi da je mene svarila! res lepo svari
lo!) in še ko mi je rekla tako umazane be¬
sede sem jo resno zavrnil: Bežil beži! noricai
A nabralo se je! Zvečer ležem Še popolnoma
nedolžen h počitku! a zbudim se ves druga¬
čen, z ranjeno dušo. Ljubil sem jo I

Vendar sem večkrat prav milo jokal nad
svojo žalostno esodo! In ta hudič namesto da
bi si lepo prizadeval da bi pogasil nesrečni
ogenj, kakor je bila njegova dolžnost, je le
drva nanj pokladal 1 O! kašne pisma mi je
pisala! (Knjižica pridi) O! Bog! kako sem bil
l  vedno bolj nesrečen H!

Po sreči se je stvar popolnoma pretrgala,
i in že je bilo skoro prosto moje srce—a glej
kaj si zmisli ta pošasti Napravila je en listič,
sama ga nesla na sv. Goro, ter mi ga po¬
slala—kam?— v spovednico! Pisala mi je da
ona ne more več trpeti , da naj pridem v
cerkev i. t. d. In tako me je zopet vsega
razdražla 1 Da nesrečen sem bil zadosti ! Mi¬
nulo me je veselje do molitve , postal sem

K * K

zel6 otožen in Čmern. Goreče sem ar
prosil Boga da bi me rešil te pošast r i
je noč in dan preganjala. Uslišan pa i
le toliko da se je moja ljubezen iz o!
popolnoma čisto in sveto spremenila
Tudi ona je spoznala to mojo prem
začela se mi je le sveto prilizovati,
bilo gola zvijača da bi se mi le pril
denar iz mene molzla. 7.  nečistimi n r
skušala naj poprej to doseči, a ker
opravila nic,je pa drugače začela. Pi
je tedaj: da naj jo podučm kako bi z t  r

nično Bogu služiti. Jaz sem takrat r o a
je ta njena želja odkritoserčna , zato
cele noč trudil da sem ji svete nauk
Poslal sem ji tudi lepe, nove, pobožne
druge darove, denar i. t. d. Pa ona
da bi Boga zahvalila da je dobila v mi
močno svojo dušno in telesno podpor^ me . •
zopet z enim pismom vsega razdraži
Pisala mi ie (! pekel odpri se in bosi uš ai 11
pisala mi je: da je vsa m oj at da pusti vse
p* nifir.fi rfa. no  more več, da rai sf/vdm 'JL  n.j ,t
nj. da se je vojaks^svojeratt Iju-
bienču) odpovedala začo da bo imela le mene,
da naj pridem »• Gorico ker ona ne n ore i .
več brez mene i. t. d. O 1 zakaj jo r sh
upepelila preden.... Kdo jo je kaj i
Saj je vidla da jo čisto  ljubimi Kaj je i al
o! pošast. . . Pa kaj je mar stari v!a<
čisto ljubezen? Saj Še ne ve za njo !!!

Hud udarec je bil ta , pa Marija
hitro prišla, na pomoč in zmagal s< d
pisal sem ji tedaj prav lepo in s
naj se varuje slabih misli, da Če bo
mene r bo čisto dušo. Obljubil sem ji
pridem, in res sem tudi prišel, seve
ji le sveto  prigovarjal, a v tisti so Kr¬
njeni kuZini na Cingrafti, je tako z n \o  «.
lala in govorila da me je vse mini
koliko bo knjižica imela opravitil) I m
Še čudi kako da so jo mogli iz c ga reda
zbrisati, jaz pa se Čudim kako da jo p
s krstnih bukev, da bi več ne nos. ; me
najčistejše device! O! ti grda...! Kaj e
slila da je Bog ni videl ko je prav p
zalezovala svojega namestnika in mi b
tako strašen spodtikljej ? Potem se je e *•

o pobožno, pa kaj misli da ne vemo zakaj
se io vrgla v pobožnost? Kakor se hudič v
iga angelja spremeni tako je ona nare-
Naj le potrpi! Knjžica bo vse povedala!
;kleta farizajka! če je bila kaj vredna
naj bi pustila pri miru, kakor sem jaz
lUStilhCe me že ni hotel,a v začetku, naj
e vsaj V spovednici, ali ku sem ji bukve
■ djal.

. ha! vedno me je dražila pa tudi vedno
imela za norca. Glejte : med teni ko sem
sest nedolžne dobrote skazoval je ona!
ila po Raunici: Ne hodite , k spovedi h
m prascu ! No! Če sem bil jest tak prasc
n  ona ki ni bila presica , ki je bila sveta ,
j se me pa ni izogibala ? Jaz prasc? o !
vse hudobna mrha 1 Še grdo govorjenje
je slišala iz mojih ust!!! Preglej moje
e! med njimi boš dobila tudi enega od
istosti! (Pa saj vem da ga nimaš; kaj je
tebi za čistost mar, grda nesnaga!) Ali ti ni
sere rekel da bolj ko boš čista bolj te bon
rr<r1? Tn ti ds Ki ca  nahvalila j*i m
da si devica! Mene si že lahko imela zi.

norca, pa na sv. Goro naj bi bila prišla s<
inv ; s tvojim devištvom , bi ti že povedali
i, d  e tistih oseb s katerimi... ! Ti božja de-
a ti! Knjižica ti bo že dobro uglihala  kosti!
k ,  o trpi! saj bo kmali izšla! Zdaj lahko vse
bomo vedli če si boš upala pa potem!
tedaj ne zamerim, ljudem če so tako,
tdi strašno, čez mene govorili, da mi ni
3Č za obstati in sem moral proč, da zdaj
. ' meni. Vsak reče: mora biti že umazan
se z umazanko peča! Pa kdo je poznal
i in tudi če sem slišal kaj čez njo, imel
sacega za obrekovalca.Rad sem jo imel,
ani revček, in nobeden se mi ne bo ču¬
do -daj krko d«, nisotr). vidil njenih grdih
1 osti.

• , ljubezen nekako človeka oslepi. A zdaj
ko seml^ešen te pošasti jo dobro poznaml Bo-
. e vidlikdoje vsega kriv! Mrha! kam me
ipravila! 01 kako upije moja grozna ne*
v nebo maščevanje! O! če ona ne bo Jer¬
ina  ne bo nobeden! Naj le moli; naj se
baja, Judeža naslednica, ali hudiču ne bo
, ne sme uiti! Saj si neskončno pravičem

OtoostM 1

A

\ \ /

K

Bog! Vem da si tudi neskončno usmiljen; pa
Ti svoje usmiljenje skazujeŠ tem ki so ga
vredni, a ona ga ni! Strašne svoje kudobije
ni prav gotavo še nikdar obžalovala; Saj je
še ne spoznati noče , spovedela se je tedaj
tudi se nikdar ni, sicer bi ji duhovnik naložil
naj me vsaj pusti pri miru, če me je že v
toliko nesrečo pahnila. Kaj hodi pa delat v
spovednico? Sebe opravičuje, in mene grdi, pa
najbersž rabi v to lepo besedo, da ji spoved
nik rajši veruje tako-le : O 1 duhovni oče !
pomagajte mi da bi radovoljno prenašala vse
terplenje katero mi je ubožci prizadjal nev¬
redni namestnik Božji i. t. d. In taki spaki
da bi se Še usmiljenje skazalo? Ne, se ji ne
bo! se ji ne sme!

O! kako mi joče duša kedardoli se spomnim
kako dobro je bilo za mene na sv. Gori p re
den me je ta spaka zmotla! Enkrat sem bil spo
štovan in ljublen od domačih in unanjih, zda i

pa, pokopan na dno revne bolnišnice, sd za
ničljivim milovanjem pogledovan, trpim, po

v ^uao ic sui/,e ne pretakal? O! le posluišaj me
in Ti bom kaj več povedal.

V jutro se Še nekoliko premakujem, a stral
in groza bi te bilo ko bi me videl, sicer pa mo¬
ram le ležati kakor od mertuda zadet. Ko pa
Še gorkota pritisne se mi pridružijo še bolečine
po kosteh.Na sv.Gori pa, seveda preden me j<
ta zapeljivka zmešala o! kako lepb me je bole¬
zen zapuščala! Gotov sem da v par letih bi bil
Božjo pomočjo popolnoma ozdravil; tako pa
ne bom nikdar več! Oh! kdo bi se ne jokal
kdo bi grenke solze ne točil? — Pisal sem te
daj očetu da ker mi že sam ne more nič po¬
magati, nai vsaj, prosi tisto ki jg kriva bila
grozne moje nesreče, in za ktero sem potrosi
več nego 100 gld. naj mi pomaga. Iz dveh
vzrokov tedaj bi se me imela, usmiliti, a za¬
stonj, le krajcarja mi ni hotela dati. Dragi! oh
kaj boš h temu rekel? Ali nedela... prav takol
denar spravi iz človeka potem se mu pa sme¬
je, in tako je ona naredila! — Me razumiš'

Pa ni Še vse. Ker je imela prvič priložnost 7
očetom govoriti, ne morem ti popisali s kolike

O

nostjo je svoj umazani in obreklivi ,
)z  mene stegovala. Knjižica ! pridi.

Kam p Šla pa moja čast? zgublena je za večno!
so me imeli za zglednega duhovnika ,
i pridgarja in spovednika, zdaj pa se
ra mo t:sti ki so mi enkral častitali osupnjeni
"udi j o I ako Nda sem mogel p|od tako lepo
■ c ikri vati toliko hudobijo ; in tucti ti ,
ljubi moj oče, si enacih misli zato si me obso-
vi ■ a ne predragi, ne, jaz nisem nič skri-
val f etn si tudi prizadeval biti tak kakor-
šnega si me ti sodil. Obrekovan sem tedaj,
ir tista več ko hudobna rauniška spaka ljudi
podpihuje! Lepo te prosim tedaj ne
boči lahkoveren , nikar ne potiskaj rok v
k  kri , sicer boš zapadel v nebo -
i upijočehin grehu.

\• •■sl:i sem da bom dolgo, zadovoljno živel
na sv , ori, zato sem se z vsem preskrbel in
j dobro. lakupil sem si obleke za '—ih 200
gld i I sem svoj cvetlični vrtec in zanj
fot l  kacih 80 gld. Pa nesel bi mi lep do«
r lu cvetlice jmno/jl it\ razprodajal,
svoje rajnce matere sem veliko po -
L zato ko* sera ga miših sam obde-
h lova ti. ,ep dobiček bi mi tudi nesle pridge
: in dr e brošure ktere sem spisoval in bi bil
i dal tiskati. In vse zapustiti!? Oh! ali ti je suhč
k imaš le količkaj sočutja ol kako se

milili O! sv. Gora! o! ljuba sv. Gora 1
zgubil o m te in stabo sem zgubil vse! Vesele
3m gor preživel , a odslej ne bom
imel i ure več vesele! Vse je šlo! Vse je
< povodi!!! Kaj mi je zdaj za storiti?
? Pa kaj bi mi potem koristilo ker sem
* o ii toliko v svojem življenju trpel? Ven-
sem preslab, in močno se bojim da
pod tem pretežkim križem omagal,
»daj mili Pr&ico, jjia,v , lepo prosim i

ili! molil za mene! daruj tudi kašno
ajilo in priporoče me tudi družim ! O!

- ti smilim! Saj sem se ti ko si me vidil
ga revčeka na sv. Gori in večkrat si za
nilo zdihnili. t)! ubožci ubožci Ali vedi
ta 'at sem bil Še srečen, zdaj, zdaj, da
Videl! da bi videl mojo dušo! moje telo!
■b> r elikem pomajnkauji jaz živim 1 Ni za-
b. tja trpim a Še kruha sem lačen!

Dajle: V lej bolnišnici nimajo za b
nikakoršne skrbi. Tukaj je vseucelišce
le študirajo bolnika, za njegovo zdrav
jim je toliko mar kot za gnilega psa.
malenkost jim res dajejo piti, a to je 1<
v o- il ilad bi si teda j v 'lekar^jj k-, jpr
1 >1, pa s kat - rimi. z;Božjo? V|lj<J O

'L  matiS ad.iaijet-.je i

majnši dar bom z veliko hvaležnostjo p
P4 luči*  pri oj  užili iib .v  : j nab' ?o .»
bežni do Tvojih ran jeih, mili bralec, t(
sim: pomagajmil O! saj bom molil za i
Tebe! goreče bom molil! O! naj jim usrr
Bog dš, večni mir in pokoj! Naj Ti obiln
vrne vsak narmajnši dar! Naj da bogati,
blagoslov Tebi in Tvojim otrokom! In c

li bo. Saj ga ne more biti Njemu dopad-
/Šega djanja kakor podpirati Svojega Na¬
rtnika v silni potrebi,
larbolši storiš da mojemu očetu Jerneju
,jnc žagarju, v Šempasu (Primorje) pošleš
m boš po Tvojem nsmiljeajo.
sl Šim da‘ nameravajo me zopet presta-
j’og se me usmili i

3  ti moram Še omeniti da za tisk, jest ne

:.4m, saj tudi ne morem!

Jaj pa ostani z Bogom.

|Na Laškem dne 15  Oktobre 1891.

France Krajnc
duhovnik