PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 183 (9185) PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra TRST, sobota, 9. avgusta 1975 Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberaob» mbra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasuznieni p . Na dobri poti pogajanja med Izraelci in Egipčani? NA VČERAJŠNJI SEJI POD MOROVIM PREDSEDSTVOM Vlada odobrila paket ukrepov za izhod iz gospodarske krize Ukrepi predvidevajo globalni izdatek 3.500 do 4.000 milijard lir v prihodnjih dveh letih - Zakonska osnutka o poklicni tajni časnikarjev in o pospešitvi civilnega procesa - Odobrena konvencija z RAI-TV RIM, 8. — Na današnji seji v palači Chigi je vlada odobrila paket ukrepov za obnovo gospodarstva. Gre za dva osnutka zakonskih odlokov, ki jih sestavlja artikuliran sklep izrednih in nujnih ukrepov, ki naj bi omogočili, pa mnenju vlade, vsaj začetek reševanja gospodarske krize in ki naj bi po eni strani pospešil tudi zasebne naložbe, po drugi pa zagotovil in celo dvignil sedanjo raven zapo-»lovanja. Kot je podčrtal zakladni minister Colombo ob zaključku, gre za zakonska odloka, ki v dveh letih predvidevata globalni izdatek okrog 3.500 do 4.000 milijard lir. Gre za velik napor in pogumen manever — je dejal Colombo — ki terja veliko previdnost v njegovem izvajanju. Podpredsednik vlade La Malfa pa je izrazil prepričanje, da bodo sprejeti ukrepi dali pozitivne rezultate v kratkem roku. V veljavo bi morali stopiti *e pred koncem letošnjega leta, kajti z zavlačevanjem bi problemi Postali še bolj zapleteni. Prav zato i6 La Malfa napovedal, da bodo osnutke zakonskih odlokov predložili parlamentu takoj po velikošmar-nih počitnicah. Paket ukrepov zadeva številne mistrski predsednik Moro ob pri-*odu v Palačo Chigi, kjer je bila včeraj važna vladna seja gospodarske sektorje. Glede izvoza predvideva predvsem zvišanje zavarovalnega «piafonda», za stanovanjske gradnje je predviden dodatni izdatek 600 milijard lir, na področju cest so pooblastili ANAS, da najame posojila za 300 milijard za izpopolnitev najvažnejših cestnih zvez. 50 milijard lir so namenili največjim italijanskim pristaniščem za dograditev že načrtovanih del, tudi v zvezi s ponovnim odprtjem Sueškega prekopa. Okrog 600 milijard je namenjenih gradnjam bolnišnic, poseben sklad 150 milijard lir pa so ustanovili za dograditev del, ki so v pristojnosti dežel. Podoben sklad 115 milijard pa so ustanovili za izpopolnitev del s strani države. Posegi na področju industrije so namenjeni predvsem podpori srednjim in malim podjetjem. 20 milijard lir so namenili ladjedelstvu. Na področju kmetijstva je predvideno ponovno financiranje in krepitev že obstoječih skladov. Ustanovili pa so tudi nove sklade, na primer sklad 260 milijard dir za namakalne naprave. Sklenili so tudi zmanjšati na 3 odstotke davek na dodatno vrednost za gnojila, ki pa iih je prav. včeraj medministrski odbor za cene sklenil podražiti za celih 15 odstotkov. Na področju prevozov bodo namenili 11 milijard za gradnjo podzemskih železnic, 161 milijard za letališča in 30 milijard letno za 5 let za krajevne prevoze, ki so v pristojnosti dežel. Poleg gospodarskih ukrepov pa so bila na dnevnem redu vladne seje še številna druga vprašanja. Tako je vlada po poročilu zakladnega ministra Colomba odobrila imenovanje Paola Baffija za novega guvernerja «Banca d’Italia», ter izrazila njegovemu predhodniku Carliju hvaležnost za dolgoletno dragoceno delo. Moro in Rumor pa sta poročala ministrskemu svetu o poteku in zaključkih ženevske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Poleg številnih drugih ukrepov je vlada na predlog pravosodnega ministra Realeja odobrila zakonski predlog o poklicni tajni časnikar- jev v kazenskih procesih. Po tem predlogu sodnik ne bo mogel prisiliti časnikarja, da razkrije vire informacij, do katerih je prišel med opravljanjem svojega poklica. Prav tako na predlog ministra Realeja je vlada odobrila tudi shemo zakonskega osnutka, ki vsebuje nujne ukrepe v zvezi s potekom civilnega sodnega postopka in s sestavo sodnijskih zborov. Namen ukrepov je predvsem poenostaviti in pospešiti procese ter uskladiti številne norme zakonika o civilnem postopku načelom, ki jih je potrdilo u-stavno sodišče. Bila je tudi razširjena pristojndst pretorja, končno pa je bilo skrčeno število članov sodnijskih zborov: za prizivno sodišče od 5 na 3, za vrhovno kasacijsko sodišče pa od 7 na 5. Končno je vlada tudi odobrila shemo odloka za odobritev konvencije med RAI-TV in državo, o kateri obširneje poročamo na zadnji strani. Razgovor Zaccagnini-De Martino RIM, 8. — Novi politični tajnik KD Zaccagnini se je danes sestal s tajnikom PSI De Martinom, s katerim je razpravljal o splošnem političnem položaju. Kot je znano, je imel Zaccagnini včeraj daljši razgovor s tajnikom PRI Biasini-jem, pričakujejo pa, da se bo v prihodnjih dneh sestal tudi s predstavniki ostalih strank. Premier Goocalves, podpredsednika Teixeira Ribeiro in Arnaa Metelo, predsednik republike Costa Gomes in pa general Otelo Saraiva De Carvalho na umestitveni slovesnosti nove portugalske vlade .......ulil,im..............................................m....................................................................................................................................... GONCALVESOVA VLADA PRISEGLA PRED PREDSEDNIKOM COSTA G0HESQM Na Portugalskem poglobite v razkola med pripadniki gibanja oboroženih sil Bivši zunanji minister Melo Antunes kritizira vodilno skupino v gibanju oboroženih sil - V novi začasni vladi ni gen. De Carvalha - Socialist Soares odločno proti Goncalvesovi vladi LIZBONA 8 ______Nova portugalska, ljudstvo zahteva, da bo pot k socia- dii val reakcionarnega nasilja, s vlada ki io vodi general Vasco lizmu pluralistična ter da bo spoš- j katerim hočejo nekatere politične ^ \ . ___ii.....•___,1^ 1 vrča clip fnHi ' dio v.avrpf.i 7£raditev socializma. Gonealves, je opoldne prisegla pred predsednikom republike generalom Costa Gomesom. Kot smo poročali včeraj, sta v novi vladi, poleg ministrskega predsednika Gongalvesa, dva podpredsednika, in sicer profesor Teixeira Ribeiro in pa major Arnao Metelo, namesto generala O-tela Saraiva de Carvalha. Umestitveno slovesnost so oddajali po televiziji. Prisotni so bili vsi trije člani vojaškega direkto-rija ter člani sveta revolucije. Predsednik Costa Gomes je v svojem govoru poudaril, da bo peta začasna vlada morala izdelati načrt za graditev portugalskega socializma. Gre za prehodno vlado, je dejal Costa Gomes, ki bo morala s pomočjo ljudstva, gibanja oboroženih sil in vseh političnih sil kreniti na poti socializma. Predsednik republike je poudaril, da portugalsko tovala vse politične sile, tudi tiste v opoziciji. V zaključku je Costa Gomes izrazil upanje, da se bo vlada znala spoprijeti z naraščajočim nasiljem in prepričanje, da bodo politične stranke sodelovale z oboroženimi silami. S svoje strani je predsednik vlade general Vasco Gongalves napovedal, da bo vlada sprejela ukrepe za moralizacijo ter za borbo proti reakcionarnim silam. Podčrtal je težave, s katerimi se je moral spoprijeti pri sestavljanju vlade in ki odražajo vedno bolj zapletena vprašanja, .ki označujejo napredek portugalske revolucije. S tem v zvezi je omenil gospodarske težave, napake sedanjega režima, krizo mednarodnega kapitalizma, težaven položaj v Angoli ter naraščanje mednarodnega pritiska na Portugalsko. Predsednik vlade je še zlasti obso- l,'1|iiiimiiiiiii|,|,i.I.......i.............. MORDA ODLOČILEN UDAREC DEMOKRŠČANSKEMU «IMPERIJU» DRUŽINE GA VA Z glasovi vseh strank, razen RD in MSI republikanec Galasso novi župan Neaplja Novoizvoljeni bo skušal pritegniti demokristjane k pogajalni mizi za sestavo skupnega programa - Strumendo (KPI) novi predsednik pokrajine v Benetkah Vlada je na svoji včerajšnji ®eh odobrila paket ukrepov za v'9 gospodarstva. Ukrepi zade-Vai° praktično vsa področja gospodarstva ter predvidevajo go-. ®n izdatek od 3.500 do 4.000 bulijard lir v prihodnjih dveh etih. Dva osnutka zakonskih od-°kov, v katerih so združeni u-rePi, bodo predložili parlamentu v odobritev takoj po velikošmarnih Počitnicah. Vlada je na svoji seji sPrejela še vrsto drug,h ukrepov, f’od drugim je odobrila dva za-onska predloga, ki se tičeta po-tajne časnikarjev v kazen-s »n procesih ter poenostavitve in Pospešitve civilnih sodnih postop-ov. Končno je vlada odobrila kon-vencijo med državo in RAI - TV. Nova portugalska vlada, ki jo je sestavil general Goncalves je pri-f?9la pred predsednikom repu--ke generalom Costa Gomesom. niei, proti pričakovanjem, ni fnega od treh članov direktorija ® Carvalha. V svojem govoru ob umestitvi, je premier Goncalves ° razložil, katere so bile težave, s aterimi se je moral spoprijeti pri sestavi novega ministrstva. Pristaši zmerne struje v okviru gibanja o-orozenih sil, ki jih vodi bivši zunanji mmistei inajsr Melo Antu-Jtes, so chiavili resolucijo, v ka-eri kritizirajo vodilno skuoino v vrstah gibanj,- oboroženih šil. Gre Za skupino, pravijo, ki ne uživa zaupanja in podpore ljudstva, za-rad, cesar bo vlada, ki jo je sestavil Goncalves imela, po njihovem mnenju, zelo kratko življenje. Pustolovščina deseterice japonskih teroristov se je zaključila, ko je letalo DC-8 s teroristi in zadnjo četverico talcev pristalo na libij-fkem letališču v Tripolisu. Tu so japonski teroristi izročili orožje osvoboddj 'aice, nato pa so jih Lil 0'jci odpeljali neznano kam. Zdi se «a se teroristi pogajajo z libijskimi' f.S,.ni' 2 «'i0- da bi jim dovolili •«‘ti »z dežele. NEAPELJ, 8. — Prof. Giuseppe Galasso, docent srednjeveške zgo dovine in dekan filozofske fakultete neapeljske univerze ter član vsedržavnega vodstva republikanske stranke je bil danes izvoljen za župana Neaplja. Izvoljen je bil ob prvem glasovanju z 41 glasovi (neapeljski občinski svet šteje 80 sedežev). Zanj so glasovali predstavniki PSI. PSDI, PRI, KPI, PDUP in PLI, medtem ko sc demo kristjani oddali belo glasovnico, mi-sovci pa so glasovali za svojega kandidata. Izvolitev prof. Galassa pomeni pravo prelomnico v povojni zgodovini mesta, ki je bilo. po obdobju brodarja Laura, nekakšen zasebni fevd demokristjanov Silvia in Antonia Gava, očeta in sina,, ki sta imela v svojih rokah vso ■ oblast v mestu. Njun «imperij» se je nekoliko zamajal ob izbruhu kolere poleti 1973. ko se je z vso jasnostjo pokazalo, s kakšnimi nemogočimi metodami sta demokrščanska mogotca upravljala mesto. Celo sam Fan-fani je takrat zagrozil, da bo «napravil red» v neapeljski KD, končalo pa se je tako, da je družina Gava ohranila vso svojo oblast, mlajši Antonio pa je celo postal član osrednjega vodstva KD in odgovoren za krajevne uprave. Toda volitve 15. junija so dale nov. mnogo bolj močan in morda odločilem udarec imperiju družine Gava. KPI je postala najmočnejša stranka v mestu, v krajevni KD je izbruhnila huda kriza, vse laične stranke pa so zahtevale uvedbo novega načina upravljanja mesta. Današnja izvolitev republikanca, ki je tudi zelo ugledna osebnost na vsedržavni ravni in eden najbolj znanih italijanskih zgodovinarjev, pomeni samo prvi korak v tej smeri. KD namreč še vedno ni privolila v zahtevo ostalih strank, da bi se skupaj dogovorili o programu za reševanje naravnost dramatičnih problemov mesta, saj se v njeni notranjosti odvija bitka na nož med raznimi strujami. Na današnji seji občinskega sveta so novemu županu poverili nalogo, naj naveže stike z vsemi strankami ustavnega loka, da bi izdelali skupni program. Samo na osnovi tega programa naj bi nato izvolili občinski odbor. Ko bi pa KD vztrajala na svojem stališču, bi današnja koalicija, ki je nedvomno svojevrstna, saj vključuje tako skrajno levičarski PDUP kot liberalce, sama izvolila odbor in tako pritisnila demokristjane v opozicijo. V Benetkah pa so danes izvolili komunista Lucia Strumenda za novega predsednika pokrajinske uprave. Zanj so glasovali socialisti, komunisti in republikanski svetovalec. Odbor sestavljajo trije komunisti in trije socialisti. V Benetkah se je danes sestal tudi občinski svet, da bi izvolil novega župana. V trenutku, ko poročamo, seja še traja ter poteka v zelo razburkanem vzdušju. Prisotno je številno občinstvo, ki je izžvižgalo misovskega svetovalca, ko je začel svoj govor. Na povabilo predsedujočega pa so občinstvo in skoraj vsi svetovalci med govorom predstavnika MSI zapustili dvorano. ZADNJA VEST Republikanec Marin novi predsednik goriške pokrajine Z dvanajstimi glasovi KD, PSDI in PRI je bil sinoči na prvem glasovanju izvoljen za predsednika pokrajinske uprave v Gorici Francesco Marin, 59-letni stavbenik iz Gra-deža, oče dveh otrok ter od 1966. leta dalje tajnik sekcije PRI v Gra-dežu. Legalno število glasov (12) in izvolitev predsednika ob prvem glasovanju je bilo mogoče doseči zaradi odsotnosti misovskega sveto valca. Če bi bili prisotni vsi svetovalci, bi bil Marin izvoljen z izbiro med dvema svetovalcema, ki sta prejela največ glasov. Kan didat levice Poletto je prejel 11 glasov KPI in PSI. Marin je sprejel izvolitev s pridržkom, zahvalil se je za zaupanje (republikanci imajo v pokrajinskem svetu samo enega svetovalca in je torej Marin moral glasovati sam zase), predlagal je prekinitev seje, da bi odbornike izvolili prihodnjič ter obljubil sestavo programov demokratične konvergence. Predsednik zbora Gennaro Can-pagnone je v skladu s pravilnikom skušal nadaljevati sejo ter doseči izvolitev odbornikov, vendar so se z glasovanjem vsi svetovalci izrekli za njeno predložitev. sile zavreti zgraditev socializma. Med ukrepi, ki bodo takoj stopil, v veljavo, je Gongalves omenil vr sto ukrepov na kmetijskem področju ter priznal, da kmetje doslej niso imeli nobene koristi od reforme, ki so jo uresničili po revoluciji 25. aprila 1974. V zvezi z borbo proti pojavom neofašizma, ki so čedalje številnejši, je general Gongalves zagotovil, da jih bo vlada zelo stroga zatrla in da bo sprejela Ukrepe, ki bodo onemogočili oživljanje fašizma. Socialistični voditelj Mario Soares se je v svojem pismu predsedniku republike Costi Gomesu izrazil proti novi vladi, ki je po njegovem mnenju odločno manjšinska, ki ne uživa zaupanja ljudstva in ki ne predstavlja niti 18 odstotkov portugalskih volivcev. Vlada, ki jo je sestavil general Goncalves, pravi Soares, ni zmožna rešiti večjega dela hudih problemov, ki tarejo Portugalsko. Še več, položaj v Angoli se bo še zapletel, razkol med Portugalci se bo poglobil, gibanje oboroženih sil pa bo propadlo. Večje število častnikov, članov gibanja oboroženih sil, ki jih vodi bivši zunanji minister major Melo Antunes, je podpisalo izjavo ter jo objavilo v dnevniku «Jornal Novo». V svoji resoluciji pravijo častniki, da so razprtije, ki so nastale v vrstah gibanja oboroženih sil odraz različnih ideoloških načrtov, ki jih ni mogoče uskladiti, ker gre za popolnoma različna pojmovanja organizacije portugalske družbe. V dolgem dokumentu je rečeno, da je cilj portugalske revolucije zgraditi miroljubno družbo, ne pa družbo, ki bi temeljila na izkoriščanju in- zatiranju. Tega pa sedanja vodilna skupina ne bo mogla uresničiti, ker ne-uživa zaupanja pri ljudstvu in je že dokazala, da se ne zna spoprijeti z odgovornostmi vlade. Portugalski direktorij, ki ga sestavljajo predsednik republike general Costa Gomes, predsednik vlade general Vasco Goncalves in poveljnik celinskega operativnega korpusa general Otela Saraiva de Carvalho je odločno obsodil objavo Antunesovega dokumenta. Komunike, ki ga je objavilo predsedstvo vlade označuje dokument kot vojaški upor. Antunesova resolucija, pravi sporočilo predsedstva vlade je atentat na vojaško disciplino in etiko ter škodi revolucionarnemu procesu zaradi svoje revizionistične vsebine. Dokument naj bi obenem podpiral reakcionarni napad na portugalsko ljudstvo. Z dokumentom se ukvarja tudi sporočilo celinskega ofierativnega korpusa, ki demantira, da bi general Saraiva de Carvalho podprl resolucijo zmernih častnikov v vrstah gibanja oboroženih sil. V članku, v katerem je objavil dokument majorja Antunesa pravi «Jornal Novo», da de Carvalho sicer dokumenta ni podpisal, da pa ga podpira. Celinski operativni korpus meni, da je dokument škodljiv za revolucionarni proces, ker povzroča razkol v vrstah oboroženih sil. V zvezi z nasilnimi dejanji zadnjih dni je celinski operativni korpus (Copcon) pozval prebivalce severne Portugalske, naj zavrnejo nasilje. Sporočilo so objavili po sestanku med de Carvalhom, načelnikom glavnega štaba vojske Fabiaom in vrsto drugih visokih častnikov, ki so v teku živahne debate proučili val nasilja, ki je ' zajel severno Portugalsko. V sporočilu je rečeno, da napadi na sedeže strank lahko povzročijo samo neposreden spopad med ljudstvom in gibanjem oboroženih sil, kar koristi samo sovražnikom Portugalske. Berlinguer obišče ZDA? VARŠAVA, 8. — Sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin bo, kot poroča poljska tiskovna agencija PAP, v bližnji bodočnosti obiskal Poljsko na povabilo tamkajšnje vlade in komunistične partije. RIM, 8. — Minister za državne udeležba Bisaglia je danes Imeno val za novega predsednika EFIM Attilia Jacobonija, ki je bil doslej generalni ravnatelj te ustanove. Ja-coboni bo nadomestil Piera Setteja, ki je bil pred kratkim imenovan za predsednika ENI. RIM, 8. — V «krogih, ki so blizu tajništva KPI» — kot pravi tiskovna agencija ANSA — so v zvezi s časopisnimi vestmi o domnevnem skorajšnjem obisku Enrica Berlin-guerja v ZDA pojasnili, da jim «ni znano», da bi potekale priprave za tak obisk. V istih krogih so opozorili na odgovor, ki ga je dal Berlinguer časnikarju revije «Time» po volitvah 15. junija, ko je dejal, da bi zelo rad obiskal ZDA. «Zelo bi me veselilo — je takrat izjavil generalni tajnik KPI — če bi imel priložnost, da bi obrazložil ameriškim političnim osebnostim, kakšna je v resnici naša politika, ki jo tam pogpstoma prikazujejo na izkrivljen način». Vest o domnevnem Berlinguerje-vem obisku v ZDA je objavil tednik «Il Mondo» z zelo velikim poudarkom. List je v svoji zadnji številki zapisal, da naj bi pogajanja za pripravo obiska potekala v Bella-giu na Comskem jezeru med Ser-giom Segrejem, odgovornim za zunanjepolitično sekcijo CK partije, in Zygmuntom Zagorskim, vplivnim članom ameriškega «Council of Fo-reign Relations». «Il Mondo» je dodajal, da bi Berlinguer potoval v ZDA ne kot turist ali navaden državljan, ampak da bi ga povabili prav kot tajnika KPI. To pa bi ne dvomno pomenilo popoln preobrat dosedanjega ameriškega stališča, saj je državni departma v zadnjih letih vztrajno odrekal vstopne vizume italijanskim političnim predstavnikom. TEL AVIV, 8. — Pogajanja med Izraelom in Egiptom za ponoven sporazum na Sinaju so kot kaže na dobri poti. Iz vladnih krogov v Jeruzalemu poročajo, da so izgledi za uspeh dogegli 70 odst., medtem ko jih je ameriški državni tajnik Kissinger pred desetimi dnevi ocenil na 50 odst. S tem v zvezi govorijo vsi današnji izraelski dnevniki o ponovnem potovanju ameriškega zunanjega ministra na Bližnji vzhod. Politični opazovalci ugotavljajo, da se pogajanja pospešeno nadaljujejo. Zadnje egiptovske predloge so izročili Izraelcem v noči med torkom in sredo, izraelski odgovor pa je v tem času že prispel nazaj v Washington, kjer se je izraelski veleposlanik Dinitz sestal z zunanjim ministrom Kissingerjem in mu poročal o stališču svoje vlade. Kot kaže ne zadeva poglavitno vprašanje več črte. na katero naj bi se Izraelci umaknili. S tem v zvezi je Egipt baje privolil v pomembne koncesije, še zlasti kar zadeva področje petrolejskih vrelcev, v Abu Ro-deisu ter izraelsko letalsko oporišče v Bir Gifgafi. Še vedno ostaja odprto vprašanje razporeditve vojaških oddelkov na terenu ter širine demilitariziranega pasu, ki ga bodo nadzorovale mirovne sile OZN. Mehiški predsednik Luis Echeverria, ki je na obisku v Izraelu, je danes na sprejemu pri predsedniku Kacirju pozval Izraelce, naj se umaknejo in vrnejo arabsko ozemlje, ki so ga zasedli za časa vojne leta 1967. Nihče ne sme ignorirati resolucij svetovne organizacije, je dejal Echeverria, ko je govoril o resolucijah št. 242 in 338 generalne skupščine OZN, ki nalagata Izraelu, naj se umakne z zasedenih arabskih ozemelj. Mehiški predsednik je tudi izjavil, da bi Izrael moral proučiti palestinsko vprašanje na moralni ravni, kar bi bil velik korak naprej. Kar zadeva vrnitev zasedenega ozemlja pa se po njegovem mnenju Izrael ne more sklicevati na potrebo po varnih mejah, še zlasti v današnji' jedrski dohi. Veleposlanika Izraela in Egipta pri Paimorju RIM. 8. — Italijanski zunanji minister Rumor je danes na Farnesifti sprejel najprej egiptovskega veleposlanika Salaha Eidina Hasana, nato pa še izraelskega veleposlanika v Rimu Mošeja Sasona. NAGASAKI, 8. — župan Naga- sakija Morotani je poslal sovjetskemu veleposlaniku v Tokiu protestno brzojavko zaradi jedrske eksplozije, do katere je prišlo v Sibiriji na predvečer 30. ob’etniee eksplozije atomske bombe nad Nagasakijem. V svoji brzojavki pravi Morotani. da je sovjetski poizkus, ki so ga zabeležile ameriške, švedske in indijske seizmografske postaje, žalitev za prebivalce Nagasakija. Biiiumiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimimiiiiiii im il mini iiiiiiinimiiiiiiTiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiniiuniiiiiiiiiiiiim limi iimiiiiiiiiiiiimiiii umi iiiihiiii»i PRED LETOM DNI JE NIKON ODSTOPIL WASHINGTON, 8. — Pred letom dni, 8. avgusta 1974, 11 dni pred dnevom določenim za začetek razprave o njegovi obtožbi pred ameriško poslansko zbornico je ameriški predsednik Richard Nixon bil prisiljen k odstopu. Odstopil je, ko ni bilo več mogoče dvomiti o izidu zasedanja poslanske zbornice ter o tem, da ga bodo obtožili - poskusa vohunjenja v škodo opozicijske stranke ter zaviranja sodnega postopka. Nixon je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenih držav Amerike leta 1968 in leta 1972, potem ko je bil 8 let podpredsednik za časa Eisenhowerja. Na zadnjih volitvah leta 1972 je zmagal z veliko večino. Sovjetske zveze in Kitajske. Dve leti kasneje je vsej Ameriki postalo jasno, da so bile volitve 1972. v znamenju korupcije in umazanih iger. (Na sliki: Richard Nixon, njegova žena Pat in hčerke Tricia pred letom dni, ko je pozdravil člane svo- še zlasti ker se je uveljavila nje-1 je uprave in se umaknil iz politič-gova zunanja politika odpiranja do | nega življenja.) TRŽAŠKI DNEVNIK «AGENCIJA ZA PODDOBAVE» V TRSTU Nova pobuda za pospeševanje gospodarskih dejavnosti v deželi Agencija bo spravljala v stik ponudbo in povpraševanje po industrijskih in obrt. niških storitvah . Možnost sodelovanja z gospodarskimi organizacijami v tujini Pred kratkim je bila v Trstu u- jim članom deželna agencija? Pred-stanovljena «Deželna agencija za I stavniki njenega vodstva (vodilnega ~ ’ ' ' ' ' ~ odbora in tehničnega sveta) poudar- jajo predvsem tri točke: znižanje proizvodnih stroškov (vsled specializacije in serijske izdelave), povečanje proizvodnosti, občuten prihranek na naložbah. Poleg glavne naloge — zbiranje podatkov o ponudbi in povpraševanju — namerava agencija razvijati še naslednje dejavnosti: vpeljati vrstne pogodbe; opravljati carinske, finančne, legalne in druge posle za včlanjena podjetja; zbirati ustrezno dokumentacijo; prirejati sejme in razstave; reševati morebitne spore; nuditi razna jamstva, in podobno. Storitve, ki jih bo agencija nudila članom (in tudi nečlanom), bodo proti plačilu ali tudi — v določenih primerih — brezplačno. Njeni predstavniki naglašajo, da se bo agencija pri svojem poslovanju strogo držala načela «nevmešavanja v notranje zadeve» posameznih podjetij. Njena vloga bo le posredovalnega značaja, zadnja beseda pri posa- poddobave», za katero je dalo pobudo deželno združenje trgovinskih zbornic. Takoj naj objasnimo, kaj pomeni ta naziv in kakšne smotre bo zasledovala nova gospodarska organizacija s sedežem v našem mestu (pri trgovinski zbornici); pred vsem naj povemo, da se je pobuda — ki je sicer prva te vrste v Italiji — porodila po zgledu «Borze za evropske poddobave», ki deluje že nekaj let v francoskem mestu Nancy. Dejansko gre tudi v našem primeru za svojevrstno borzo, kjer se zbirajo podatki o proizvodnji, teh ničnih zmogljivostih, opremi in prostih kapacitetah domačih industrijskih podjetij in obrtniških delavnic in vzporedno s tem podatki o potrebah večjih industrijskih obratov na domačem tržišču in v tujini, ki bi radi prepustili manjšim proizvodnim enotam skrb za izdelovanje ali predelavo raznega blaga, ali ki bi pri njih nabavljali določene polizdelke. Glavni namen nove borze ali a-gencije je torej v tem, da bo spravljala v stik ponudbo in povpraševa-, nje po določenih polizdelkih ali končnih proizvodih. Francoska borza v Nancyju šteje na primer okrog 1000 sodelavcev — manjših in večjih o-bratov — ki so v stalnem medsebojnem stiku in ki na ta način laže navezujejo medsebojne poslovne zveze, saj razpolagajo z organiziranim zbirališčem podatkov o razvoju ponudbe in povpraševanja na širšem ozemeljskem področju. Deželna «agencija», katere sedež je kakor omenjeno v Trstu, je tudi nastala z namenom, da bi olajšala in hkrati pospeševala vzpostavljanje poslovnih stikov med domačimi in tujimi industrijskimi podjetji, v tem okviru pa se je odločila tudi za specializacijo: v prvi vrsti namerava namreč delovati na področjih mehanske, lesne in plastične industrije, pri čemer bo dajala prednost potrebam malih in srednjih industrijskih obratov ter obrtniških delavnic v Furlaniji - Julijski krajini. Domača podjetja, ki delujejo na teh področjih, naj bi torej prevzemala določena naročila od večjih industrijskih obratov iz same Furlanije - Julijske krajine, pa tudi iz tujine. Na nedavnem sejmu Alpe Adria v Ljubljani je deželni odbornik za industrijo in trgovino N. Stoppar izrecno poudaril možnosti za no-■ - oblike sodelovanja, ki jih bo (tedaj še neustanovljena) agencija lahko nudila industrijskim in obrtniškim podjetjem s tostran in onstran meje. V tej zvezi naj omenimo, da je ta možnost posebej omenjena v statutu nove organizacije, ki do-' loča med drugim naslednje: «Agencija ima nalogo pospeševati sklepanje sporazumov o tehnično - proizvodnem sodelovanju med domačimi ali tujimi komitenti in industrijskimi ter obrtniškimi podjetji iz Furlanije - Julijske krajine». Kakšne prednosti bo nudila svo- ■umi u ■iiiiiMiuiinuiniHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiixtuiiiiiiiiiimiiiiiiiii iiiiiiiiii!ii iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii S SKLEPOM OBČINSKEGA ODBORA Ob koncu poletja obnovljena proga od Miramara do Barko vel j Odobrena delovna pogodba za osebje Acegata meznih poslih pa bo v vsakem primeru pripadala le zainteresiranim partnerjem. Naši otroci v Zgornjih Gorjah Osemdeset otrok s Tržaškega in dvajset z Goriškega je odpotovalo včeraj v počitniško kolonijo v Zgornje Gorje pri Bledu, kjer bodo preživeli tri tedne. Domov se bodo vrnili v petek, 29. avgusta. Z otroki sta odpotovali vzgojiteljici Vojka Trampuš in Nadja Raztresen. Letos je prejela Slovenska prosvetna zveza, ki že vrsto let organizira počitniško kolonijo v Zgor-nlh Gorjah, veliko število prošenj za sprejem v kolonijo. Zato je sklenila, da bodo lahko odšli na prijetno letovanje otroci od 7. do 12. leta starosti in ne več do 14. leta, kot se je dogajalo v prejšnjih letih. Tradicionalni obisk staršev bo v nedeljo, 17. avgusta. Izreden vladni prispevek za razvoj važnejših luk Vlada je na včerajšnji seji sklenila dodeliti 50 milijard lir za razvoj struktur treh najvažnejših italijanskih pristanišč, Genove, Neaplja in Trsta. Ni še znano, po kakšnem ključu bodo ta znesek porazdelili med tri pristanišča, vsekakor bodo morali upoštevati, da se skozi tržaško luko steka večinoma blago iz tujine in namenjeno v tujino. To pa pomeni, da ima država in celotna družbena skupnost od tega velik dobiček. Očitno je vlada delno že- upoštevala to dejstvo, kot je upoštevala nasvet vsedržavne komisije, ki je preučila vprašanja pristanišč. Na zauiiji seji, ki je bila pred kratkim v Benetkah, so namreč sestavili seznam italijanskih pristanišč po prednostni lestvici vsedržavnih interesov. Trst je v peterici pristanišč «prvenstvenega vsedržavnega pomena», skupaj z Genovo, Neapljem, Benetkami in Livornom. Izredni državni prispevek (letos je redni prispevek znašal 160 milijard lir in so ga že porazdelili med pristanišča) je vlada namenila potrebam, ki nastajajo po ponovnem odprtju Sueškega prekopa. • Včeraj se je sestalo deželno vodstvo avtoprevoznikov CGIL, kateremu je tajnik Sergio Tremul poročal o zadnjih sindikalnih sklepih v Riminiju in v Genovi. Razpravljali so še o obnovitvi delovne pogodbe, o vprašanju malih lastnikov ter o delovni pogodbi prevoznikov javnih služb. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiMMiiiiiiiiMmmiiilniiiiiiiiiiliiiiiiimiiiiiiiiiiiiliiilliiiiiiiiliiiiiiiiMiiiiiiiiiililiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiil KAMNOSEŠTVO ■ ZELO TEŽAVEN POKLIC VEDNO ftìANJ DELA V KAMNOLOMIH V NABREŽINI IN NA REPENTABRU Mladina ne mara več v kamnolom -Na Repentabru bo marmorja še za 300 let ZADNJA OPERETNA PREMIERA V ROSSETTIJU V' Živahna «Rose Marie» s pretirano komičnostjo V glavnih vlogah Edith Marthelli, Aldo Bottion, Anita Bortolucci in komik Massimini - Tudi tokrat dober baletni zbor Prvi vtis, ki ga dobiš ob ogledu kamnolomov v Nabrežini in na Repentabru je ta: delo v kamnolomih, ki so bili vse do pred kratkim, poleg dobrega vina in znanih jam, simbol- Krasa, iz leta v leto bolj izumira. Mladine ni, da bi zamenjala stare kamnoseke, zato delodajalci najemajo delovno silo v drugih krajih. Odmiranje kamnoseštva pri nas je povsem razumljivo. Delo v kamnolomih je, kljub velikim tehnološ kim iznajdbam, ki so olajšale napor in so omogočili velik kvali teten in kvantiteten skok pri rezanju marmornatih skal, še vedno pretežavno. Rezati osem ur dnevno kamen na soncu, polniti pljuča z drobci belega prahu ob vsakem vdihu, biti zaprašen- od glave do nog: kdo izmed mladih bi se v današnjih dneh posvetil takemu poklicu. Zato lahko, v kamnolomih zapazimo le starejše delavce in ne samo Kraševce. V Nabrežini, ki izvaža marmor po celem svetu, je zaposlenih približno 50 ljudi, izmed katerih je le tretjina Slovencev, ostali pa so Furlani, Benečani, Istrani. V kamnolomu na Repentabru je delalo do pred kratkim 50 delavcev, sedaj pa jih je le pičla deseterica: nekateri so iz okoliških vasi, drugi pa so iz Beneške Slovenije in se občasno vračajo domov. V nabrežinskem kamnolomu nas Pod predsedstvom podžupana Giuri-cina je tržaški občinski odbor odobril približno sto nujnih sklepov v zvezi z raznimi perečimi vprašanji. Med odobrenimi sklepi je tudi ponovna u-vedba izredne avtobusne vožnje ob koncu predstav «Luči in zvokov» v Miramarskem gradu. Avtonomna leto-viščarska ustanova je namreč ugotovila, da je število obiskovalcev znatno upadlo odkar je Acegat ukinil posebno vožnjo, Id je ob koncu predstave povezovala Miramarski grad s postajo avtobusa štev. 6 pri barkov-ijanskem portiču. Zlasti za Tržačane, ki nimajo lastnega vozila, pa tudi za številne tujce, je bila povezava z avtobusom zelo udobna. Žal pa jo je letos poleti uprava Acegata ukinila ker ni bila rentabilna. Tako so številni obiskovalci morali prepešačiti v poznih večernih urah vso pot od Mi-. ramara do Barkovelj, mnogi pa so se odpovedali obisku te značilne predstave, da se jim ne bi bilo treba vračati peš. Ker pa je občina zavlačevala pri odobritvi sklepa, zaradi nepredvidenega stroška, je posegla vmes avtonomna turistična ustanova in se obvezala, da bo plačalo polovico vseh stroškov. In tako je občinski odbor lahko odobril sklep pred zaključkom poletne sezone. Odbor je odobril še več drugih pomembnejših sklepov. Med temi je dodelitev vsote 54 milijonov lir za obnovitev osnovne šole in otroškega vrtca v Ul. Fomis ter 51 milijonov lir za šolo na Elizéjskih poljanah. Manjše vsote bodo potrošili za šoli v Ul. S. Giorgio in na Trgu Monte Re na Opčinah. Občinski odbor je nadalje odobril obnovitev delovne pogodbe za osebje Acegata. tako da bodo odpovedali vse že najavljene sindikalne akcije in stavko «nadur». Zaradi stavke, ki jo je napovedal avtonomni sindikat letalskih pilotov —- proti mnenju vseh ostalih sindikalnih organizacij — je včeraj na ronskem letališču skoro popolnoma zamrl vsak promet. Edino letalo, ki je pristalo na tem letališču, je tisto, ki je priletelo ob j.3.30 iz Rima. Isto letalo —- seveda z isto posadko, ki se ni pridružila stavki, ker je včlanjena v enotni sindikat CGIL, CISL in UIL — je obletelo spet v Rim ob 14.25. Vse druge povezave so včeraj odpadle. Niti v prihodnjih dneh se položaj ne bo izboljšal, ker je letalska družba ATI, ki skrbi za povezave z našim letališčem, odpovedala vse vzlete, razen tistega, ki povezuje Ronke z Rimom. Stavka bi po napovedi avtonomnega sindikata Anpac, ki združuje večino pilotov letalskih družb Alitalia, ATI in , SAM, morala trajati do 14. avgu-Pokrajinski sindikat upokojencev j sta (vključno). Združenje Anpac CGIL sporoča vsem neodvisnim de-1 namreč zahteva novo delovno po-lavcem (obrtnikom, trgovcem in i godbo, vendar ločeno od ostalih u- Minimalne pokojnine končno izenačene je objel neprenehen ropot strojev, ki režejo bloke marmorja na ozke plošče in glas pnevmatičnih svedrov, ki centimeter za centimetrom, počasi. a odločno, prodirajo v srce kraš-ke skale. Ko svedri opravijo svoje delo, prenesejo visoki, sestavljeni žerjavi blok marmorja iz globine približno 40 metrov (do take globine so namreč izkoristili nahajališče marmorja v Nabrežini) na površje, kjer bodo stroji kamen oblikovali. V kamnolomu na Repentabru smo Se lahko pogovorili z vodjo tamkajšnje delovne enote Marijom Puričem iz Saleža. Purič nam je prijazno orisal značilnosti repentabrskega marmorja, ki je trši od nabrežinskega in ga je zato težje oblikovati, je pa tudi bolj odporen. Dejal je, da so imeli pred štirimi leti ogromno dela,' ker je bilo povpraševanje po; repentabrskem marmorju res veliko.: Takrat so izvažali kamen predvsem v Nemčijo in severne države. Sedaj pa je prodaja marmorja precej padla in se omejuje le na državno tržišče in v največji meri v kraje okoli Vicenze, Padove in Verone. Zvedeli smo, da marmor, ki ga režejo sedaj ni tako «čist» kot je bil nekdaj, da nimajo vsi bloki tistega črnikastega vzorca, ki je značilen za marmor tega področja. To pa še ne pomeni, da so na Repentabru že izčrpali ves najboljši del nahajališča marmorja, nasprotno: pred nekaj leti so izvedenci opravili na področju kamnoloma številne preglede in ugotovili, da bo na Repentabru marmorja še za 300 let. Mario Purič nam je tudi dejal, da se je zaposlil v kamnolomu pred dvajsetimi leti, ker ni dobil drugega dela in se je tako navezal na ta poklic, da ga ni več zamenjal. Repentabrski kamnolom ne razpolago s stroji, ki režejo blok marmorja na ozke plošče. Tu dajo bloku le grobo obliko in ga nato takega prodajo. Ker je v tem času kupcev razmeroma malo, je zato v kamnolomu še mnogo večjih ali manjših blokov. Ob koncu nam je Purič tudi povedal, da odkar je zaposlen v kamnolomu ni prišlo do huj- še nesreče. V glavnem je prišlo od časa do časa do kake lažje poškodbe, le pred nekaj leti se je podrl žerjav zaradi prevelike teže bloka. Financarji rešili sedem oseb na morju Pomorski oddelek gradeških finan-carjev je rešil življenje skupini izletnikov, katerih čoln se je pokvaril in ga je veter zanašal proti skalnati obali. Bilo je ob 20.30, ko so financarji izvidniškega motornega čol- Občinstvo, ki je tudi tokrat do poslednjega kotička napolnilo prostorno dvorano gledališča Rossetti, je sinoči z običajnim navdušenim aplavzom sprejelo poslednjo letošnje operetno premiero in sicer premiero operete «Rose Marie» skladateljev Rudolfa Frimla in Herberta Stotharta. Opereta, kateri sta dala slavo zlasti slovita pevca Jeannette Mc Donald in Nelson Eddy, je bila v Trstu poslednjič uprizorjena pred skoraj 20 leti, njene melodije pa so postale popularne že v letih po prvi svetovni vojni in zlasti z znano filmsko verzijo prav po zaslugi že. omenjenih McDonaldove in Nelsona. Zgodba se dogaja v Kanadi med iskalci zlata in lovci ter Indijanci in je edina opereta, katere osrednji motiv je grajen na umoru tako, da se lahko reče — kot je zapisal neki kritik — da gre za dramo v melodrami v stilu glasbene komedije. Konča se seveda s srečnim zaključkom za ljubezensko dvojico Rose Marie in Jima Kenyona, k čemur prispeva največ Indijanka Wanda (Carla Brait) in po svoje zmedeni in smešni Herman, ki ga je seveda tolmačil ljubljenec tržaškega občinstva Sandro Massimini. Tokratna tržaška izvedba je bila v rokah že izkušene ekipe režiserja in koreografa Gina Landija, kostu-mista Sebastiana Soldatija, scenografa Pasquala Grassija, zborovodje Gaetana Rissitellija in dirigenta Hansa Walterja Kaemfpla. Postavitev je bila tudi tokrat v vseh pogledih razkošna in koreografsko slikovita zlasti v množičnih nastopih baletnega zbora kakor tudi v solističnih baletnih točkah in seveda v kostumih. Pevski vlogi sta dejansko samo dve in sicer Rose Marie, ki jo je pela Edith Martelli in Jim Kenyon, ki ga je pel tenorist Aldo Bottion, oba zadovoljivo. Lepo se je uveljavila Anita Barto-lucci kot Lady Jena, v ostalih vlogah pa so dovolj uspešno nastopili še že omenjena črnka Carla Brait z znatnim plesnim talentom, Leo Caverò kot Hawley, Daniele Formica kot Emile la Fiamme, Gabriele Villa kot črni orel in Elio Crovetto kot narednik Malone. Za Massiminija smo že dejali, da je ljubljenec tržaškega občinstva, vendar je bil tokrat njegov nastop le pretirano komičen, če že ne bur- ročju zdravstva (predvsem bolniš-niško oskrbo), za to pa je doslej prejela od države le 76 milijard lir, kar je odločno premalo. Zdaj kaže, da bo država nakazala nekaj novih sredstev iz tega naslova, hkrati s tem pa namerava menda prepustiti deželnim upravam tudi skrb za psihiatrično oskrbo. Miljski enotni odbor pri tržaškem prefektu Vladni komisar prefekt Di Lorenzo je sprejel zastopništvo milj-skega enotnega odbora za obrambo gospodarstva in okolja. Prefektu so pojasnili, zakaj Milje nasprotujejo vsaki novi nastavitvi petrolejskih objektov na ravnini pri Orehu ter v tržaški pokrajini nasploh. S prefektom so se porazgovorili tudi o težavah miljske ladjedelnice «Alto A-driatico» ter o možnosti, da bi prešla v roke poldržavne družbe «Cepi», saj samo javni kapital lahko zagotovi stalno zaposlitev delavcem. ŠD PRIMOREC IZ TREBČ vabi na PRAZNIK ki bo na travniku pri vasi v Dolinkah. Spored: Danes, 9. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov: družabni večer ob tabornem ognju; ob 20. uri ples z ansamblom Praprot. Jutri, 10. avgusta, ob 17. uri, nastop godbe na pihala iz Ricmanj; športna tekmovanja (tek v vrečah, vleka vrvi itd.); ob 20. uri ples. Igra ansambel Supergroup. Ponedeljek, 11. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov. Ples z ansamblom «Narodni trio». Kioski bodo dobro založeni, poskrbljen bo tudi parkirni prostor za avtomobile. Gledališča Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja obvešča svoje člane, da bodo uradi združenja zaprti od 11. 8. do 17. 8. Do konca meseca bodo uradi delovali od 8. do 13. ure. liiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinmiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiui SINOČI V NASELJU SV. SERGIJA Fašisti razdejali vrtec za otroke delavk j široke koncesije, ki jih daje glasbeno komedija. Malce več n).ere uprizoritvi samo koristilo. ' na «MSE 85» opazili več rdečih kast> kar vsekakor presega še tako signalnih raket v smeri proti Mi- .i!,rnkp jmnreM* n «h rfnio „i„.w Ijam. Takoj so pognali motorje na vso hitrost in usmerili krmo proti točki, kjer so eksplodirale rakete. V kratkem so zasledili večji motorni čoln «Sehampagne». last Omelie Gustavo iz Tržiča. Poleg lastnice je bilo na krovu še šest oseb. Motor čolna je povsem odpovedal, tako da so veter in, valovi zanašali čoln proti skalam, povrh vsega pa se še približevala nevihta. Pokvarjeni čoln so fina/icarji privezali k svojemu in ga odvleki do Tržiča, nato pa so se vrnili proti Gradežu, kjer so nadaljevali nadzorovanje proti tihotapstvu in onesnaženju morja. Dežele pristojne tudi za psihiatrično oskrbo? Na zadnji seji deželnega odbora je odbornik za higieno in zdravstvo Tripani podal daljše poročilo o položaju, ki je nastal v Furlaniji - Julijski krajini po uveljavitvi vsedržavnega zakona štev. 386 iz lanske- Fašistični vandali so sinoči razdejali vrtec za otroke delavk industrijske cone v naselju Sv. Sergija. V vrtec, dosežek dolgih sindikalnih bojev, so vdrli v popoldanskih urah, vendar so vandalstvo odkrili šele ponoči. Zidove so prepleskali z napisi kot «W Mussolini» in «W MSI». Razbili so okna, pohištvo, vse naprave in steklene omare v ambulanti. Preti gali so telefonske žice in presekali vodno napeljavo, da je voda preplavila nižji del poslopja. Vrtec je v bistvu neuporaben za daljši čas. Na kraj je prihitela policija, ki pa doslej še ni odkrila krivcev. Izbira vrtca je pa zelo jasna: fašisti so s tem dejanjem hoteli prizadeti eno najpomembnejših pridobitev sindikalnega gibanja v Trstu. Včeraj namesto šagre čudovit ognjimjr. Namesto celotnega prvega večera tridnevne sagre, je bil včeraj u-prizorjen samo ognjemet. Namesto odprtih kioskov, vesele glasbe in vrveža, je bil včerajšnji večer dokaj žalosten, čeprav razsvetljen od živobarvnih eksplozij raket ognjemeta. Organizator prireditve Avtonomna letoviščarska in turistična usta- kmetovalcem), da je bilo po dolgem boju končno doseženo izenačenje minimalnih pokojnin neodvisnih delavcev z minimalnimi pokojninami odvisnega delavstva. Vsi upokojeni delavci bodo po vsem tem odslej prejemali enako minimalno pokojnino, ki znaša v letošnjem letu 55.950 lir mesečno. Sindikat upokojencev CG IL ponovno vabi vse bivše neodvisne delavce v pokoju, naj se vpišejo v organizacijo, kajti najnčvejša zmaga je pokazala, da je samo z združenimi močmi mogoče doseči določene izboljšave. liKiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ZARADI SEDEMDNEVNE STAVKE PILOTOV Danes se poročita ZMAGA KRIŽMANČIČ in CLAUDIO BERGAMO V skupnem življenju jima želimo srečo, zdravje in razumevanje. Člani PD Lipa Do 14. avgusta en sam polet na dan na ronskem letališču Gb 13.30 prileti iz Rima letalo, ki odleti ob 14.25 službencev letalskih družb. Minister za delo Toros, ki je posredoval pri pogajanjih, je v sredo izročil predstavnikom sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL predlog za enotno pogodbo. Po daljši preučitvi je sindikalna zveza predlog tudi sprejela, tako da je bila odpovedana že najavljena 48-urna stavka pilotov. Avtonomno združenje, ki zastopa ozke korporativne interese pilotov, ki nočejo imeti ničesar skupnega z «nižjim osebjem», pa je klub temu napovedalo stavkovno akcijo in jo raztegnilo do dne pred velikim šmarnom. Stavke se ne u-deležuje osebje in piloti raznih manjših letalskih družb, med katerimi je tudi Itavia, ki ima redne povezave med vsemi večjimi italijanskimi mesti in Trevisom, ki je za to družbo najbližje letališče za Furlanijo - Julijsko krajino. Kaže pa, da je med samimi piloti Anpac prišlo do nesporazumov, zaradi česar ni izključeno, da bodo stavko odpovedali še pred 14, 8. ga leta. Na podlagi tega zakona, I nova je sporočila, da je šagra odlo-je dejal odbornik, je tudi naša de- žena za en dan zaradi negotovega žela prevzela nove naloge na pod-1 vremena; zadnje dni vreme resda iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui NOVA ODKRITJA MED PREISKAVO O KRAJI RAČUNALNIKOV V koronejskih zaporih že peti član tolpe Tat se je izdajal za uslužbenca podjetja Olivetti Agenti letečega oddelka kvesture in železniške policije so aretirali še zadnjega člana tolpe, ki se je ba-vila s krajo in preprodajo ukradenih računalnikov. Gre za 32-letnega barmana, sicer pa tudi starega znanca policije, Alda Indelicata iz Ul. dell’Industria 4. Indelicato je bil zaposlen v lokalu «Barriera Vecchia» pri avtobusni postaji na Trgu Stare mitnice. Lastnika tega lokala, brata Pelizzola že sedita v zaporu. Do odkritja je prišlo na podlagi skrbne in hitre preiskave po tatvini dveh računalnikov na železniški upravi. V sredo zjutraj je namreč stopil v urade železniške uprave na Trgu Vittorio Veneto mlajši človek — pozneje so ga identificirali za 20-letnega Giorgia Piccola iz Ul. Cotogna 33 — ki se je izdajal za u-službenca podjetja Olivetti. Pregledal je nekaj strojev, v trenutku, ko je ostal sam, pa je pobral dva elektronska računalnika, vredna 2 milijona lir, in izginil. Preiskovalci so takoj pomislili, da je ta tatvina verjetno povezana s podobno tatvino na občini, kjer so pred časom na podoben način tudi ukradli dva računalna stroja. Iz kartoteke «starih znancev» policije so agenti železniške policije izbrali nekaj desetin fotografij o-sumljencev. Med temi so vsi uslužbenci železniške uprave, ki so imeli opravka s tatom, takoj prepoznali Piccola. Poiskali so ga in ga dobih na domu, od koder so ga odpeljali na zasliševanje v urade železniške policije. Po krajšem zaslišanju je Pìccolo priznal voditelju oddelka dr. Matteri, da je zakrivil to tatvino in tudi tisto na občini. Še istega dne so agenti letečega oddelka odkrili računalnike: dva so našli v omenjenem bani na Trgu Stare mitnice in so aretirali lastnika bara, 36-letnega Romana Pelizzo-le iz Ul. Lazzaretto 59 v Miljah ter cija. Obtoženi so prekupčevanja z ukradenim blagom. Vsi trije se sicer izgovarjajo, da niso vedeli, da so računalniki ukradeni in da jih je Piccolo samo naprosil, naj mu jih za nekaj časa shranijo. Piccola so seveda aretirali zaradi tatvine v ob-težilnih okolnostih. Včeraj pa se je zadeva pomaknila še za en korak naprej. V garaži Pelizzolovega uslužbenca Indelicata so namreč odkrili drugi računalnik, ki ga je Piccolo ukradel na občini. Seveda so tudi njega zaprli v ko-ronejske zapore zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom. Včeraj je marešal letečega oddelka Furlan izvedel skrbno preiskavo na domu Romana Pelizzola v Miljah in odkril več predmetov, med katerimi nov motor za čoln in še en računalnik sumljivega izvora. Zato se preiskava še nadaljuje. Tržaški kvestor dr. Musumeci je zaradi delovanja lastnikov lokala in barmana odredil zaporo bara na Stari mitnici 17 za nedoločen čas. nih organizacij upravnemu svetu in da se bodo ponovno sestali s njimi po odobritvi poslovnega obračuna. Izplačevanje pokojnin INPS Sindikalni posvet o dobrodelnih posegih Tržaške hranilnice Na sedežu Tržaške hranilnice so se včeraj sestali predstavniki sindikalne organizacije FIB-FIDAC in predsedstva hranilnice, da bi dotočili porazdelitev tistega dela poslovnega dobička iz lanskega leta, ki je po statutu namenjen raznim dobrodelnim pobudam. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Zastopniki sindikatov so poudarili, da so bili tovrstni posegi Tržaške hranilnice v preteklih letih vse preveč fragmentarni, medtem ko bi kazalo ^ raje nameniti razpoložljiva sredstva njegovega brata, 47-letnega Valenti-j uresničitvi otipljivejših posegov, pa na Pelizzoto iz Ul. Battisti 24. Tret- čeprav bi bito njihovo število manj- Ravnateljstvo zavoda za socialno skrbstvo (INPS) sporoča, da tisti, ki prejemajo pokojnino po umrlih invalidih in neodvisni delavci, lahko dvignejo pokojnine za obdobje avgust — september na poštah ali bankah. Do zamude pri pošiljki pokojnin je prišlo zato, ker je bil elektronski računalnik, ki posreduje informacije o pokojninah, preobremenjen z delom. Nalezljive bolezni v tržaški občini Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so v tednu od 28. julija do 3. avgusta zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 20 primerov ošpic (od teh jih je bilo 6 izven tržaške občine), 13 primerov nalezljivega vnetja priušes-ne slinavke (en primer izven občine), en primer rdečk, en primer nalezljivega vnetja jeter. V omenjenem tednu pa sta umrli dve osebi, ki sta se pred časom nalezli te hude bolezni. ni posebno naklonjeno organizatorjem poletnih prireditev. Verjetno pa za odložitev šagre ni krivo samo kujavo vreme, temveč počasnost prireditelja, saj nimajo še zadosti rib za vse tri večere. Začetek šagre bo torej drevi, ob 19. uri, ko bodo odprli na pomolu Pescheria kioske, zatožene z najrazličnejšimi jedmi (upajmo, da bo zadosti rib, sadja in vina). Igrali bosta škedenjska skupina «Refolo» ter občinska godba na pihala «Giuseppe Verdi». Proti polnoči pa bodo žrebali dobitnike šestih nagrad v skupni vrednosti milijona lir. V nedeljo bodo jedi in pijača prav tako na voljo od 19. do 24. ure. Igrali bosta dve skupini: «Refolo» in «Guido e i Dark». V ponedeljek pa bodo kioske odprli šele ob 20.00. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 9. avgusta JANEZ Sonce vzide ob 4.57 in zatone ob 19.24 — Dolžina dneva 14.27 — Luna vzide ob 7,28 in zatone ob 20.0S. Jutri, NEDELJA, 10. avgusta LOVRENC Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,4 stopinje, najnižja 19,9, ob 19. uri 24 stopinj, zračni tlak 1015,7 mb. pada, vlaga 60-odstotna, veter 11 km na uro severozahodnik, nebo 6/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,3 stopinje . ROJSTVA IN SMRTI DNE 3. avgusta 1975 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 75-letni Riccardo Pa-dovan, 6Hetni Marcello Lapel, 85-letna Anna Petronio vd. Acquavita, 75-letna Maria Bortoli por. Godini, 4 leta stara Ketty Zola, 90-letna Anna Pilat, SMetni Ivan Fabjan, 77-letna Maria Matevlic Franinovich, 81-letni Giovanni Zanini, 69-letni Nicolo de Baseggio, 61-letna Lidia Ronchelli por. Leni, 70-letna Irene Baricelo vd. Stabile, 75-letna Giovanna Črešnar, 86-letna Regina Della Mattia vd. Dandri, 58-letni Vincenzo Di Donato, 65-letni Giusto Aubert, 69-letna Antonia Lubiana vd. Milocchi in 83-letna Antonia Golia vd. Eressi. ROSSETTI Drevi, ob 21. uri, zadnja ponovitev Lombardove in Ranzatove operete «Dežela zvončkov». Jutri, ob 18. uri, ponovitev operete Rudolfa Primla «Rose Marie». Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2, tel. 36372. MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI - Predstavi: ob 21.00 in 22.15 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini). Ariston 21.15 «Tre amici, la moglie e, affettuosamente, le altre», barvni film. Grattacielo 16.00 «Il vendicatore e Tuomo dai 7 capestri», barvni film, igrata P. Newman in Roy Dean. Excelsior 16.00 «Police story», barvni film, igrata Vic Morrow in T. Andrews. Nazionale 16.00 «Quattro bastardi per un posto all’inferno», barvni film. Eden 16.00 «Agente 007: Operazione Goldfinger», barvni film, igra S. Connery. Ritz 16.30 «Schiave nellTsola del piacere», barrai film, prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 Začenja se revija filmov . .. kot Hitchcock ... : «Le mele marcie». Barvni film, v katerem igra Peter Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «U.F.O. contatto radar-stanno atterrando». Cristallo 17.00 «Operazione Rosebund» barrai film. Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 16.30 «Et mourir de desir» (Morire di desiderio), barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Dio perdona, io no», barrai film, igrata Perin Cefil in Bud Spencer. Vitorio Veneto 16.45 «L’assassino ha riservato nove poltrone», barrai film, igrata Rosanna Schiaffino in Hris Avran, prepovedan mladini pod 18. letom. Astra 16.00 «Borsalino», barvni film, igrata A. Delon in Beimondo. Abbazia 16.30 «Vedovo aitante; bisognoso affetto, offresi... anche baby sitter». Barrai film, igrata Walter Mathan in Felicia Farr. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. nre) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, UI. Rossetti 33; Madonna del Mare, L.go Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). Sekciji KPI in ZKM1 iz Križa prirejata 9. in 10. avgusta FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA ki bo na vrtu Ljudskega doma v Križu. Danes, 9. avgusta, ob 16. uri otvoritev; ob 19. uri nastop godbe iz Križa Jutri, 10. avgusta, ob 16. uri • 'otvoritev; ob 19. uri nastop pevskega zbora Vesna: ob 20. uri shod: govorila bosta senator Paolo Sema in Edvin Švab. Oba večera bo za ples igral ansambel Pomlad. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča svoje obiskovalce, da bo do vključno 22. t.m. zaprta za občinstvo. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 dp 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Chiari-Crotti, Ul. Tor S Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje -Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi j! računalnik so našli v uradu prodajalca rabljenih avtomobilov v Ul. del Bosco. Lastnika 31-letnega Franca Zanarda, kot tudi brata Pelizzo la. so aretirali po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Bren- manj- še kakor v preteklosti. Sindikati dalje menijo, da bi kazalo osredotočiti dobrodelne posege predvsem na področje zdravstva. Zastopniki predsedstva hranilnice so zagotovili, da bodo posredovali predloge sindikal- • Nekateri se niti zadnja leta svojega življenja ne pomirijo in spravijo svoje, sicer že sive glave na pravo mesto. Tako se je včeraj popoldan v ljudskem zavetišču v Ul. G. Gozzi 5 vnel prepir med priletnima gostoma. 74-letni Valentino Cornar je že več dni zafrkaval in nadlegoval gosta, s ! katerim je delil sobo, 69-letnega Gio- : vannija Ludwiga. Ludwig pa se ga je včeraj popoldne nasitil in je zgrabil svojo palico ter jo zamahnil po Co-marjevi glavi. i Morali so ga odpeljati v bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil rane na sencih in licih. J GOSTILNA išče pomočnico. Nudi dobro plačo, hrano in stanovanje zastonj. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro Gostilna. SPD Tabor — Opčine priredi jutri, 10. avgusta, izlet v bolnico Franjo. Potujemo preko Idrije, kjer bo ogled mesta. V Cerknem ogled šole - spomenika padlim za svobodo. Med padlimi so trije naši vaščani. Kosilo v Mostu na Soči in popoldan ogled tolminskih korit. Vpisovanje vsak dan od danes dalje v krožku ŠD Polet na Konkonelski cesti 2 od 20. do 21. ure. Odhod točno ob 7. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah. PD Slovenec iz Boršta prireja izlet v Begunje, Bled in Vrbo dne 31.8. t l- Na razpolago je še nekaj mest, vpisovanje pri Franku Rapotcu. SPOT javlja, da izlet na Škrlatico od 15. do 17. avgusta se ne bo vršil iz doline Vrat, ampak iz doline Zad-nice s prenočevanjem na Pogačnikovem domu. Kdor ne razpolaga s prevoznim sredstvom, naj telefonira ime in tel. številko na štev. 31119. SPDT priredi 17. t.m. ob priliki partizanske svečanosti na vrhu Porezna. na katerem bo sodeloval Tržaški partizanski pevski zbor, izlet na Pore-zen z lastnimi osebnimi avtomobili. Dohod do Podbrda možen z vlakom ob 6. uri zjutraj iz Trsta. Podrobnosti na štev. 31119. ' ■ feaiss BANCA Dl CRÉDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KR EDITNA BANKA URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar Funt šterling švicarski Irank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 671.75 1415.— 248,70 152.50 258.75 36,75 36,50 36.50 MENJALNICA vseh tujih valut Zapustil nas je naš dragi Pogreb bolnišnice. EDVARD NOVAK od Sv. Ivana bo danes, 9. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne Trst, 9. avgusta 1975 Žalostno vest sporočajo žena Antonija (Bernardka), nečaki in drugi sorodniki GORIŠKI DNEVNIK OD BOLJUNCA PROTI BOTAČU Bistri tolmuni Glinščice opozarjajo na poslednje oaze neokrnjene narave Največ kopalcev je ob sobotah in nedeljah - Po zadnjem neurju je voda hladna in obiskovalcev manj ;| ....... v, .. .............................. „ ! -» r&t "'ji' Eden najlepših tolmunov Glinščice, «Mali Bedenj», je globok in mrzel. Zato so še bolj neprijetna taka «za- «Uh, kako je voda mrzla... danes bo verjetno imela petnajst stopinj,» je oglašala orhka Vivijana iz Eicmanj in se izmikajoč valovom oprijemala strmega apnenca, ki je Ktpel proti nagrbančenim robovom soteske. Zagorela Arijana je zabre-p ® v_ nizke, sivkastomodre brzice Glinščice, in se vsedla na čer sre-01 tolmuna. 9zka dolina Glinščice, rečice, ki Pn Botaču prekorači mejo. napra-vi ovinek okrog vrha Griže, gre Pumo Boljunca in Krogelj in se iz-va v Tržaški zaliv nekje pri Žav-lan, je bila v sredo kot opustela, e tu pa tam golo, zagorelo telo in slovenska govorica. Rečica je po ponedeljkovem neurju narastia, se !vje zagnala med čeri, v tolmu-in postala bolj modra in skrivnostna Prijeten hlad je dihal nad plivkanjem valov. Delovni dan, pa tudi mrzla voda je verjetno odvrnila oge Judi da bi si v teh vročih r?,nh5^-P°1SkDh osvežitev v vodah Glmsdce. Raie so odšli na plaže, kjer je morje bolj priljudno in kjer j tuusticna potreba posejala oba-° s kavarnami, bari in hoteli. Radovedni popotnik, ki zaide v globoko dolino pri Boljuncu. zve od ^ooiačinov, da je breg Glinščice ob Sobotah in nedeljah vedno poln kopalcev, željnih poštene ohladitve — Predvsem pa lačnih miru, samote Pristne narave. Vse to pa bistri tolmuni Glinščice (ki jim domačini Pravijo «viri») tudi, nudijo. «Vir» opatnik, ki je širok, z nizko turkizno zeleno vodo, kjer se zelenje obesedno namaka v vodi: tu se ajpogosteje kopajo in sončijo sta-r1.®1. J jod j e in otroci, predvsem iz lin Boljunca. pa tudi iz Do- e, Boršta in Ricmanj. Okrog pet-eset korakov višje, ko apnenčaste nifin6 s^isoo.io rečico v svoj ozki objem je voda globlja, - tu je na-knnni^°Riiun Kotel, kjer je manj kopalcev, kjer se s strmih skal px sta nai-domačini J1Va za meščane, čeprav beUenib ?P?zarjajo. da se na raz- največkraStkalah- •',kr°g < Tu n u .s.onclJo modrasi in gadi. v na,J?0b0C!e iz poševnice sprevrže maihm>1C|ni^° in se k°nča na vrhu v mor «è kot, skala sivi cerkvici, ka-stu vi in vsakp leto v mesecu avgu-devic!J M=er-a Procesija posvečena ^loMSša^bp0k° SP°daj SG hrbtna» presenečenja Ko se spusti noč, se izpod skal in gnilih vej prikažejo raki. Fantje iz Boljunca se v poznih večernih urah odpravijo na lov. Snop luci iz žepne baterije omami rake, da jih potem z roko lahko potegnejo iz vode. V Glinščici lovijo tudi jegulje, čeprav redkeje. V današnjih časih se človek skorajda začudi, ko zasliši, da je v sladki vodi še življenje. Toda za Glinščico to nikakor ni slučajno. Pred časom so v okviru oro-, svetnega društva France Prešeren iz Boljunca ustanovili ekološko sekcijo, ki skrbi za čistočo in naravno neokrnjenost rečice. Sekcija je že izvedla splošno čiščenje rečice. Kljub temu pa, predvsem na stezi v pobočju, na jasah, zaslediš ostanke neodgovornih gostov: konzervne škatle, papirje, steptano, travo, sledove ognja. Med nizkim grmičevjem in belimi skalami, tik ob stezi, ki pelje po pobočju, je speljan kanal starega rimljanskega vodovoda. Čeprav ga je zob časa marsikje vidno oglodal, pa je vendarle odlično ohranjen. Zato dolina Glinščice ni samo kraj za obiskovalce, ki bi se v hladnih vodah radi osvežili, ampak je tudi priča, ki lahko govori o pohodu starorimske civilizacije na severnem Jadranu. K E M lit fi KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI KAMENICA 9. IN 10. AVGUSTA 1975 SPORED : DANES, 9. AVGUSTA 1975 ob 15. uri: Planinski pohod iz Klodiča na Kamenico ob 18. uri: Otvoritev kioskov ob 19. uri: Ljudske igre in športna tekmovanja ob 20. uri: Beneški godci ob 21. uri: odkritje spominske plošče beneškoslovenskega Aren-ga z govori župnika Paskala Gujona in prof. Jožeta Mariniča (Firmina) — Planinski brezplačni ples ob 24. uri: Prižig kresov Od sobote na nedeljo mladinski nočni tabor JUTRI. 10. AVGUSTA 1975 ob 10. uri: Otvoritev kioskov ob 15. uri: Nastop beneških godcev ob 16. uri: Sv. maša v štirih jezikih ob 17. uri: Ansambel «Veseli planšarji» Pozdrav grmiškega župana inž. Fabia Boninija Beneški pevski zbori Folklorna skupina «L. Garzoni» iz Nem Pevski zbor iz Bovca Mandolinistični italijanski ansambel iz Kopra Koroški pevski zbor V odmorih beneški dialektalni humoristični prizori in vici — Sledi brezplačni ples z «Veselimi planšarji» — Velik prostor za parkiranje — Kioski s pijačo in jedačo. Kulturno srečanje organizirajo kulturna društva, Zveza izseljencev in Planinsko društvo iz Beneške Slovenije. '"n................. iiiiitiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiirTmiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiii HUDE PRITOŽBE S KONTOVELA Odtočni kanali so odpovedali Blato in umazanija po paštnih Občinska uprava naj posije delavce, ne komisijo RAZJASNITEV ODNOSOV V POKRAJINSKEM SVETU Zaradi notranje razdvojenosti ni KD predstavila svojega kandidata i PSI in XPI zavrnila demokristjansko diktiranje, kakšno stališče naj rapubiikanski kandidat za predsednika pokrajine zavzame do levice Na Kontovelu in sicer na Dn-iih JohV-aSI 86 1'iud;ie Pritožujejo da leg "ptSKHT1-- p<> Pos*noM, lo odtočnih \T C n esen Problem ao v hnpWnaprav' , 0dtočni kanali tako, dakblatoh in6 * odpovedali dve let,Ul” ” urnazanija že začetku iPdtQik ta P° .«Paštnih». V in ni bilo nitf6^ jemlja vse Popila atanje posl ah- , edu’ na*'° bo se je stirali trž ?-S0 doniačini pr°te- koj PoSatrnaklk al?eipi’ ki ta-ua kraj posebno ko- misijo, katera je zagotovila domačinom, da bo treba popraviti odtočne naprave in da bo s tem problem rešen. Vendar sta že pretekli dve leti in se še niso lotili dela. Položaj se je medtem znatno poslabšal. Črna škorja blata in u-visoki plevel, je popolnoma prekrila že dva «paštna» in začenja ogrožati spodnje vinograde. Posebno kritično je postalo po zadnjih, deževnih neurjih, ko je umazanija začela odtekati tudi po klancih, ki peljejo v vinograde, tako, ta so morali domačini, ko so šli v bregove, delati pravi slalom. Kot da vsega tega ne bi bilo dovolj, se je razpasla cela zalega podgan, ki se v takem okolju počutijo najbolje. Ljudje, ki živijo tam v bližini pa prav gotovo ne, saj je smrad v poletnem času res neznosen. Zato domačini sprašujejo, kdaj bo tržaška občina nekaj ukrenila, sicer ne le s tem, da pošlje komisijo, pač pa delavce, da opravijo delo. Obenem bi želeli, da bi pristojni odbornik odgovoril, ali je sploh bil o tej zadevi obveščen in kdaj bo poskrbel, da se odtočne naprave na Delanji vasi popravijo. -el- Ko pišemo poročilo o sinočnji seji pokrajinskega sveta, sklicani z namenom, da bi izvolili predsednika (prva seja, ki je bila pred enim tednom, se je zaključila brez uspeha) so govorih predstavniki KD, PSI in KPI. že iz govora demokr-ščanskega svetovalca Reverdita je postalo jasno, da je KD notranje tako razdvojena, da ni sposobna zagotoviti enotnosti okoli enega izmed treh svojih svetovalcev,1 do nedavno pretendentov na mesto predsednika pokrajinske uprave (ti so bili: Lodi, Agati in Rocco), ampak se je morala odločiti za človeka iz republikanske stranke, če je hotela preprečiti razkol v lastnih vrstah in s tem tudi preprečiti izvolitev komunističnega kandidata Poletta. Tega sicer Reverdito ni povedal, vendar je bilo to jasno vsem, ki poznajo razmere v večinski stranki. Reverdito je dejal, da so socialdemokrati in republikanci dosegli soglasje o kandidaturi republikanca Marina in je povabil k sodelovanju tudi socialiste ter zavrnil kakršno koli nadaljnje odpiranje proti levici. Socialist Cumpetta je sicer dopustil možnost podpore republikanski kandidaturi ter je zavrnil zaprto stališče KD do komunistov, brez katerih PSI ni več pripravljen sodelovati pri vodenju pokrajinske u-prave. Cumpetta je še dejal, da PSI ne bo podprl kandidature PRI, če bo Marin zagovarjal demokristjansko zaporo do komunistov. Komunist Paiza je predlagal določitev kandidature predsednika na podlagi dogovora med strankami u-stavnega loka. «Mi nasprotujemo komisarju,» je rekel Paiza, «toda krščanska demokracija se mora odpovedati svojim predsodkom do nas. Zavrnil je stališče KD, ki hoče 'diktirati republikancu, kako naj se obnaša do komunistov. «To je oblastna objestnost,» je rekel Paiza, «ta pravica, določati stališče do komunistov, pripada samemu republikancu.» Ob uri, ko poročamo, govori socialdemokrat, za njim pa bo pojasnil svoje stališče sam republikanec Marin. Od njegovega govora je v veliki meri odvisno zadržanje socialistov in komunistov na volitvah predsednika, kakor tudi izdelava programov bodoče pokrajinske u-prave. nitih sprememb v strankinem vodstvu. Sestanek na deželi zaradi tovarn CILFIT in Moretto Včeraj so se na deželnem odbor-ništvii za industrijo sestali predstavniki sindikatov ter delavskih svetov tekstilnih tovarn Moretto in CILFIT iz Tržiča, da bi se z odbornikom za industrijo porazgovorili o nastalem položaju v obeh obratih. Kot je že znano, sta vodstvi obeh tovarn zaprli obrata, kar je povzročilo, da je 50 delavk ostalo brez dela. Na včerajšnjem sestanku je odbornik za industrijo zagotovil predstavnikom sindikatov in delavcev, da se bo prizadeval, da bi prišlo do rešitve nastale krize. Kaže, da je lastnik tovarne CILFIT pripravljen spet zaposliti delavce. V drugem obratu je položaj mnogo težji, saj lastnik tovarne trdovratno vztraja na svoji začetni odločitvi. Na včerajšnjem sestanku so sklenili, da bodo položaj v tovarni Moretto podrobneje preučili na seji, ki bo v ponedeljek, 18. avgusta. SKLEP GORIŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Občina bo sodelovala pri odkritju partizanskega spomenika v Podgan Popravili bodo osnovno šolo v Podgori ter izstaviti lokacijo IACP za izgradnjo 30 ljudskih stanovanj v Ločniku Goriški občinski svet, izvoljen na volitvah 15. junija, se bo prvič sestal 29. avgusta. Novica, ki smo jo objavili že včeraj, prihaja iz občinskega odbora, ki je odobril županov predlog za sklicanje seje na ta dan. V tiskovnem sporočilu, ki nam ga je v zvezi s sejo posredovalo županstvo, je nadalje rečeno, da je občinski odbornik za javna dela Agati podal ostavko zaradi nezdružljivosti med odborništvom na občini ter svetovalskim mestom na pokrajini. Odborniki so nadalje sprejeli odlok v zvezi z izvajanjem zakona 166 od letos, ki predvideva izredne posege v prid stanovanjske izgradnje ter prisodili ustanovi za ljudske hiše IACP lokacijo v Ločniku za gradnjo 30 stanovanj v skupni vrednosti 735 milijonov lir. Odborniki so ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinii Odhod otrok v Gorje in Savudrijo V torek seja občinskega syeta v Tržiču Kaže, da bodo župana v Tržiču končno izvolili na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v torek, 12. avgusta, ob 20.30. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da bosta na prihodnjem glasovanju predstavnika PSDI oddala beli glasovnici, tako da bosta omogočila izvolitev socialističnega kandidata Maianija. Socialist in komunisti razpolagajo namreč s točno polovico glasov, kar bi na prihodnjih volitvah zadostovalo, saj bi demokristjanski predstavnik Ferrari ('če bosta socialdemokrata oddala beli glasovnici) kvečjemu dobil 13 glasov (12 KD in en glas MSI). Obstaja pa možnost, da do tega ne bo prišlo. V tem primeru bo komisarska uprava neizbežna. Svetovalec Doria (PSDI) izstopil iz strankinega odbora Po izstopu iz občinskega odbora socialdemokratske stranke dveh tr-žiških občinskih svetovalcev Labile-ja in Mastrangela, ki sta svojo o-dločitev obrazložila na zadnji seji občinskega sveta, je izstopil iz odbora PSDI v Ronkah Virgilio Doria tamkajšnji občinski svetovalec. Ronškemu županu Blasuttiju je poslal pismo, v katerem utemeljuje svojo odločitev. Doria pravi, da so volitve 15. junija narekovale tudi socialdemokratski stranki novo politično linijo, kar pa se ni zgodilo v pokrajinskem odboru PSDI ter s tem neposredno v samem odboru v Ronkah. Doria nadalje pravi, da bo ostal izven odbora PSDI toliko časa, dokler ne bo prišlo do kore- ustanovi postavili pogoj, da mora pri načrtovanju ljudskih hiš na območju Ločnika upoštevati velikost obstoječih zgradb ter njihovo zunanjo podobo. Na predlog župana bo občina u-deležena pri odkritju partizanskega spomenika v Podgori 28. septembra; pri gradnji spomenika bo sodelovala z ureditvijo okolja. Odborniki so na tej seji odobrili odprtje delovišča, v katerem bodo zaposlili brezposelne, odobrili so nakup svetlobnih prometnih znamenj za cestni podvoz v Ul. Aquileia ter se seznanili z «iterjem» svojega sklepa o ureditvi položaja osebja. Ustrezen sejni sklep je namreč pokrajinski nadzorni odbor že poslal osrednji komisiji za krajevne finance. Odbornik Moise je nato poročal o popravilu osnovne šole v Podgori, ki bo povzročilo kratkotrajno prekinitev pouka v naslednjem šolskem letu. • Zaradi kratkega stika je včeraj zjutraj v Jamljah izbruhnil požar v motornem prtljažniku fiata 850 Go 47903, last 18-letnega Edija Uhana iz Doberdoba, Ulica Giardino. Domačini so takoj poklicali gasilce, ki so v pol uri dela požar pogasili. Škode je za približno 300.000 lir. Razna obvestila Urada Slovenske kulturao-gospodar-ske zveze in Slovenskega planinskega društva. Gorica, UL Malta 2, bosta do konca avgusta poslovala samo v jutranjih urah, in sicer od 9. do 12. ure. Občinska knjižnica v Doberdobu bo zaradi poletnih počitnic zaprta do 2L avgusta. Kino Namenjeni Gorje Šestdeset goriških in beneških otrok je včeraj odpotovalo na tritedenske počitnice v Zgornje Gorje pri Bledu ter v Savudrijo. Njim so se pridružili tudi otroci s Tržaške. Počitnice v obeh turističnih središčih je omogočila komisija za deraščajočo mladino pri Slovenski kulturno-gespodarski zvezi. Že pred 7. uro so se na Travniku zbrali otroci, ki bodo počitnice preživeli v Gorjah, nekaj kilome- in sicer partizanski miting na Peči, ki se bo pričel danes zvečer, ter briški praznik, ki bo konec meseca na Oslavju. Slovenci na Goriškem pa smo «odkrili» tudi jesenske prireditve. Taka praznika bosta septembra letos v Štandrežu in Sovod-njah. Kot smo rekli, se bo drevi ob 19. uri s tekmovanjem v briškoli pričel partizanski miting na Peči, ki ga je pripravila domača sekcija trov oddaljeni vasici od Blejskega | Zveze borcev. Prireditelji bodo praz-jezera. Po njihovih nasmejanih o- j niku dali bolj slovesen značaj, saj brazih lahko sklepamo, da se ne bedo dolgočasili, saj bodo v koloniji imeli na razpolago vsakovrstne zabave in celo bazen. Poleg tega, kot sta nam povedala vzgojitelja Ivan Figelj in Silvan Bevčar, ki spremljata naše otroke, bodo v tem času šli na številne izlete. Prav tako privlačno bo v Savudriji, prelepem obmorskem kraju, kamor je včeraj odpotovala skupina štiridesetih goriških in beneških otrok. Za nekatere bo to pravo presenečenje, saj bodo prvič preživeli toliko časa ob morju. S to skupino sta odšli tudi vzgojiteljici Nataša Paulin por. Petarin in Vanda Okrogiič. (Na obeh slikah vidimo gori-ške in beneške otroke pred odhodom v Gorje in Savudrijo). bodo obenem proslavili tudi 30-letnico osvoboditve. Proslava 'bo jutri zve- čer. Na sporedu bosta govora ter nastop pevskih zborov. Pečani bodo praznovali še prihodnji petek, soboto in nedeljo. Že sedaj pa lahko povemo, da bo prosvèfno društvo «Naš prapor» tudi letos priredilo briški praznik «na borjaču» na Oslavju. Podrobni spored praznovanja bomo objavili v prihodnjih dneh. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO iiii(iiiiiiiiuiuiiiiiiimiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiii|||||l|||l||ll,lll,milItIllim||||||||||||U||||||||||||||||m|||||U|m|un OBJEKT VELJA 3,4 MILIJARDE LIR Danes se na Peči prične partizanski miting Dosedanja ocena poletnih prireditev kaže, da so prireditelji šager v mesecu juniju in v prvi polovici julija imeli manj sreče, kot tisti, ki so praznike priredili kasneje. V prvem obdobju letošnjega poletja smo namreč na Goriškem imeli precej deževno vreme, kar je večkrat onemogočilo nemoten spored praznovanja. V zadnjem delu poletja pa sta na sporedu še dve poletni prireditvi. Včeraj v Novi Gorici odprli podružnico Ljubljanske banke Denarni zavod posluje na območju štirih severnopri. morskih občin, kjer prebiva nad 100.000 oseb _ V središču Nove Gorice, v Kidričevi 11, so včeraj dopoldne uradno odprli novo poslovno stavbo goriške podružnice Ljubljanske banke. Poslopje. ki ga je mogoče že od daleč prepoznati po modri fasadi (modra barva je zunanji spoznavni znak sedeža Ljubljanske banke tudi v Solkanu), je izvirno tudi po zunanjem oblikovanju. Načrt zanj je izdelal inž. arh. Bogdan Mikluš iz organizacije «Projekt» v Novi Gorici. Celotna gradbena dela na tej stavbi so po sedanjih izračunih veljala 2.7 milijarde din, oprema pa 700 milijonov starih dinarjev. Z odprtjem nove podružnice je dobila Ljubljanska banka pogoje za normalno delovanje na širšem območju. saj se njen poslovni delokrog širi na vse štiri severnoprimorske občin?, m sicer na Novo I Gorico, Ajdovščino, Tolmin in Idrijo, kjer živi okoli 100.000 prebivalcev, ki pretežni del svojih prihrankov nalagajo prav v Ljubljansko banko. V funkcionalno urejenih prostorih so tako združili urade, ki so bili doslej raztreseni v treh oddaljenih prostorih. Dodati moramo tudi to, da je v novi zgradbi dobila svo-, je prostore tudi goriška podružnica j Gorica VERDI 17.15—22.00 «La peccatrice*. S. Arava in E. Manni. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «La mazurca del barone, della santa e del fico fiorone». U. Tognazzi in D. Boccardo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODÈRNISSIMO 17.30-22.00 «Cane di paglia». D. Hoffman, in S. George. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30 «Il suo nome era Pot... ma lo chiamavano Allegria». P. Martell in L. Tate. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Femmine in gabbia». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič «S.P.Y.S.». EXCELSIOR 17.30-22.00 Barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 «Non aprite quella porta». Barvni film. Aero Gorica SOČA «Rojeni zločinec», fia.icoski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Ljubezen samo do polnoči», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Dinamitaš Joe», ameriški barvni film ob 20.00. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: SUvia De Stefano, Sonia Colautti, Alessandra Devetag, Elena Calligaris, Enrico Bernardis, Shoyle Zorzetti, Katja Gaeta. SMRTI: 78-letna upokojenka Elisabetta Furlan vd. Soranzio, 84-letna gospodinja Marija Vidič vd. Cumar, 61-letna gospodinja Maria Bernardel por. Montanar. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg jugoslovanskega emisijskega denar- Sv' Frančiška 4, tel. 21-24. nega zavoda, Narodne banke. V pritličnih prostorih, kjer so o-kenca za stranke, stoji impozantna skulptura maršala Tita, delo akademskega kiparja Negovana Nemca, profesorja v šolskem centru za blagovni promet v Novi Gorici Umetnina je izdelana iz kraškega kamna ter tehta dve toni. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341 Prispevki Danes ob 16. uri pogreb Rema Marušiča iz Sovodenj V četrtek zjutraj je v videmski bolnišnici umrl 48-letni delavec Remo Marušič iz Sovodenj. Mož se je pred skoraj štiridesetimi dnevi hudo ponesrečil s svojim mopedom. Zaradi poškodb po glavi so ga nezavestnega odpeljali v Videm, vendar se njegovo stanje ni več izboljšalo in je tako umrl. Pogreb bo danes ob 16. uri iz sovodenjske cerkve na domače pokopališče. Namesto cvetja na grob Ivana Marinčiča daruje N.N. 2.000 lir za Podporno društvo. V počastitev spomina Ivana Marinčiča daruje družina Saksida 15 tisoč lir za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob pokojnega Ivana Reščiča daruje Jelena Gravner Luis 5.000 lir za Dijaški dom. V počastitev spomina Iva Marinčiča daruje Ljubka Bratuž 10.000 lir za Podporno društvo v Gorici. SOŽALJE Ob nenadni smrti očeta Rema Marušič^ izreka odbor Slovenskega fotokluba «Skupina 75» svojemu članu Marjanu iskreno sožalje. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, poti našega dragega id so pospremili na zadnji IVANA REŠČIČA Posebna zahvala darovalcem cvetja. Žalujoča družina in drugo sorodstvo Gorica, 9. avgusta 1975 9. avgusta 1975 Trgovanje z orožjem dobro nese Zadnja leta, ko se svet čedalje bolj nagiblje h katastrofi — tretji, tokrat jedrski svetovni vojni, kakor radi napovedujejo črnogledi politični vddeži, prisostvujemo nenehnemu naraščanju trgovine z orožjem. Niti rezultati helsinške konference o evropski varnosti je ne bodo omejili. Pri tem je zanimivo (v določenem pogledu tudi razumljivo), da takšno trgovanje podžigajo države tako imenovanega «tretjega sveta», čeprav bi bilo pametneje, da bi denar uporabile koristneje . . . Na svetovni lestvici držav izvoznic orožja so leta 1974 daleč prva-čile Združene države Amerike: na tuje so poslale kar za 8.300 milijonov dolarjev orožja. Na drugem mestu je bila Francija z izkupičkom 3000 milijonov dolarjev. Italija je bila na četrtem mestu (!) ter je izvozila orožja za 240 milijonov dolarjev ali okrog 144 milijard lir. Konec letošnjega junija je Francija priredila že peto mednarodno razstavo kopnega orožja. V ameriški vojni industriji (z aeronavt-sko vred) je zaposlenih nad 250 tisoč ljudi. Pravo gorje bi bilo zn francosko gospodarstvo, ko bi se proces popuščanja mednarodne napetosti in razoroževanja tako uspešno nadaljeval, kakor si mi, povprečni zemljani, vroče želimo. V resnici Francozi brez vsakih predsodkov nenehno krepijo trgovino z orožjem: njihova veleposlaništva — tako piše italijanska revija «Giorno» — so postala, in to zlasti v bivših francoskih kolonijah, pravcate agencije za oboroževanje teh držav. Schrike, bivši tajnik na francoskem obrambnem ministrstvu in vojaški izvedenec, je bil na primer imenovan za veleposlanika v Južni Afriki. Kakor je razvidno iz spodnje razpredelnice, je v letu 1974 12 držav tako imenovanega zapadnega bloka izvozilo skupno za 13.290 milijonov dolarjev (nad 10.000 milijard lir) orožja. TRGOVINA Z OROŽJEM V L. 1974 (v milijonih dolarjev) ZDA 8.300 Francija 3.000 Velika Britanija 1-500 Italija 240 ZR Nemčija 100 Kadana 100 Izrael 80 IONE FAJFAR: UgOVOH ZOpCF Kocbekove odgovore nedeljskem prazniku komunističnega tiska v Repnicu se je osnovnošolska skem «ex tempore» mladina pomerila v slikar- iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiimiiiiiiiiniiifitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuimininiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiHiHituiniimiuiiiHiiiiiititiin MED ITALIJO IN KUBO IIHUJ IS POLITIKA Spričo sprostitve ameriške trgovine s Havano Odkar so Američani uvedli embargo nasproti Kubi (prepoved trgovanja s to deželo) pa do danes, ko naj bi se zopet razcvetela blagovna izmenjava med Havano in ZDA, je ta srednjeameriška otoč-na država pod vodstvom revolucionarja Fidela Castra mnogo napredovala na gospodarskem področju. Nastala je marsikatera sprememba. To velja tudi za ideološko usmeritev Castrovega režima. Kuba je danes primer tipičnega latinskoameriškega socializma ter hkrati neodvisne države. Skratka, politika in gospodarstvo se tam končno ujemata. Podatki o zunanji trgovini Kube kažejo sledeče: medtem ko je leta 1973 znašal delež socialističnih držav na izvozu s Kube 74 odst. ter na uvozu 73,1 odst. celo-vitne blagovne izmenjave te države, sta se v lanskem letu ta de- FILMSKE REVIJE Pomembna knjiga o režiserju Griffithu V Genovi je bila pred nedavnim ustanovljena Kinoteka «Grifjith», posvečena slavnemu režiserju — ustanovitelju ameriškega filma, ki vendar ne zbira le njegove filme, pač pa čimveč del, pomembnih za razvoj in posebno za začetno fazo ameriškega filma. Zasluga kinoteke je, da si že od vsega začetka prizadeva za širjenje lastnih materialov; njen ustanovitelj Angelo R. Humouda je že organiziral v raznih italijanskih mestih (vključno v Trstu, v sedežu kluba La Cappella Underground) cikluse projekcij. Kmalu bo tudi beneški Bienale začel filmsko dejavnost s ciklusom filmov, ki jih bo prikazala Kinoteka «Griffith». Med lastnimi dejavnostmi vključuje kinoteka vendar tudi zbirko filmskih knjig, ki se je zdaj začela z zanimivo knjigo, ki jo je napisal Angelo R. Humouda s sodelavcem Alessandrom Cozzanijem: «Ragioni di uno. proposta ovvero . .. The Adventures of Dollie» (Edizioni Kitab, Turin 1975, 230 strani plus tabele in slike, 5.500 lir). Kot ponazarja že naslov, je knjiga dvodelna: v prvem delu obravnava splošno problematiko filmskih študijev v Italiji, posebno v povezavi s_ študijem ameriškega filma in Griffi-thovega dela, v drugem delu pa nudi čimveč informacij o prvem Grif-fithovem filmu, katerega naslov je «The Adventures of Dollie» in ki ga je proizvedla hiša Biograph leta 1908; med dvema deloma knjige je celotna filmografija Griffithove proizvodnje Biograph do leta 1913. Prvi del knjige je razdeljen v razna poglavja. Po pregledu italijanskih filmskih publikacij razmišlja o nujnosti zasleditve zgodovinskega razvoja filma, katerega predpostavke so po mnenju avtorjev neodvisnost gledalca, spoštovanje režiserja in študij skupin filmov, Nadalje razmišlja o vlogi raziskovalca v odnosu do nujnosti funkcionalnih ustanov. Nato prehaja k ameriškemu filmu, ki ga obravnava v štirih poglavjih: o narodnih skupinah avtorjev in filmov; o ameriški skupini avtorjev; o «ru-skocentričnem» in «ameriškocentrič-nem» pojmovanju filmske zgodovine in o mednarodnih pro'zvodnih filmskih skupinah. Prehaja nato k začetkom ameriškocentričnega pojmovanja, ki jih predstavlja delovanje Griffitha pri Biographu. Poglavje je nate posvečeno politični misli Davida Warka Griffitha, zatem pa njegovemu znanemu filmu «The Birth of a Nation». Sledi tekst, ki ga je napisal režiser in nekaj kritičnih ocen njegovega dela. Drugi del knjige se začenja s pregledom zgodovinskih ocen filma «The Adventure of Dollie». Sledi vrsta dokumentov o nastanku in realizaciji filma, nato slike filmskih kadrov in transkripcija scenarija. Nazadnje je še nekaj dokumentov o filmu, tudi v odnosu z drugimi Grif-Jithovimi deli. Knjiga o filmski teoriji v ZSSR Pri založbi Feltrinelli (Milan 1975, 276 strani, 4.000 lir) je izšla knjiga «Teoria del dnema rivoluzionario. Gli anni venti in URSS», ki jo je pripravil kritik Paolo Ber-tetto in ki zbira nekaj temeljnih spisov treh osnovnih filmskih smeri v porevolucionarni Rusiji: delo Ejzenšiejna, delo Vertova in skupine FEKS. V dolgem uvodu analizira Ber-tetto tri filmske teorije v odnosu s kulturnim in političnem razvojem Sovjetske zveze in tudi v odnosu s poskusom aktualizacije treh teorij, ki ga danes zasledimo predvsem v nekaterih francoskih filmskih revijah, kot nova serija «Ca-hiers du cinéma» in «Cinéthique», katera se posebno zavzema za stališču Vertova. Sledijo pomembni spisi Dzige A. Vertova, kot tisti, v katerih je teo-riziral «kino-okó» in «radio-oko» in ju skušal povezat', s tedanjimi političnimi zahtevami. Sledijo spisi Sergeja M. Ejzen-štejna o montaži in o materialističnem filmu. Bodisi glede Ejzenštej-na kot glede Vertova bi bilo treba po našem mnejnu poudariti značilnosti, ki niso tesno vezane na določene politične zahteve, pač pa raziskujejo možnosti sprememb v samih človekovih čutih. Nazadnje beremo še nekaj spisov skupine FEKS (Kozincov, Kry-žickij, Trauberg, Jurketič), pa spis Vladimira Nedobrova o FEKS. Ta teorija je med tremi še najmanj poznana, tako da je objava teh spisov posebno zanimiva. S. G. leža skrčila na 58 oziroma 63 odst. 5 To pomeni, da se Havana čedalje bolj odpira svetovnemu tržišču. To zanima seveda tudi Italijo, kjer se gospodarstveniki sprašujejo, do kakšne mere bo sprostitev trgovine med Kubo in ZDA lahko vplivala na italijansko - kubansko industrijsko in trgovinsko sodelovanje. Italija je pravzaprav prva industrializirana držc.va, ki je navezala gospodarske stike s Kubo. Uradno segajo slednji v leto 1973, ko je bil sklenjen sporazum o gospodarski ter industrijski kooperacije med deželama; toda v resnici je bila blagovna izme-' njava med njima že poprej še kar razvita. Leta 1967 je izkazovala italijanska trgovinska bilanca s Havano prebitek 9,9 milijarde lir; leta 1971 se je ta dvignil kar na 21.3 milijarde. Naslednje leto se je pa skrčil na 0,7 milijarde lir. Leta 1972 (leto Castrove «samokritike») je trgovina med državama ponovno zacvetela: prebitek v italijanski bilanci, ki je leta 1973 znašal 1,1 milijarde lir, je leta 1974 narastel na 23,7 milijarde, a v prvih treh mesecih tega leta je že dosegel 13,4 milijarde lir — Italija je poslala na Kubo tedaj za 18.4 milijarde ter uvozila za 5 milijard lir blaga. Medtem je prišlo v trgovinskih odnosih med državama do ponovnega zastoja, in to po krivdi gospodarske in finančne krize, ki je zajela Italijo. Sporazum o gospodarskem ter industrijskem sodelovanju iz leta 1973 je predvideval posebne olajšave za tiste italijanske izvoznike, ki bi pač trgovali s to deželo, toda slednjim ni bilo dano (zaradi kreditnega vijaka), da bi bili deležni obljubljenih jim posojil po ugodni obrestni meri. Tedaj so morali kubanski uvozniki prenesti težko breme, in sicer so si naprtili odvečne stroške, da bi pomagali italijanskim partnerjem pri odplačevanju obresti. Te so se v zadnjem času, kakor znano, občutno dvignile. Če pomislimo, da so obresti celo že dosegle stopnjo 18-20 odst. m da je kreditni vijak onemogočil denarnim zavodom operacije s povračili osrednjega zavoda Medio Credito, vidimo kakšne žrtve so morali prenesti kubanski operaterji. Italijansko - kubanski trgovini so doslej bile na poti tudi številne druge ovire, tako na primer birokratski zapletljaji,- zavlačevanje (rimskih oblasti) pri izdajanju izvoznih dovoljenj in težave pri zavarovanju izvoznega blaga. Dejansko je torej ostal omenjeni sporazum samo na papirju, vendar le kaže, da je italijanska vlada sprevidela, kako koristno bi bilo pospešiti trgovanje s Kubo; ugotovila je, da je bolje dovoljevati operaterjem kredite po posebno Ugodnih pogojih, kakor pa množiti število delavcev v dopolnilni blagajni . .. Prva ugodna priložnost, da bi končno pričeli uveljavljati italijansko - kubanski sporazum iz leta 1973, je nastala aprila letos, ko je italijansko gospodarsko odposlanstvo pod vodstvom zunanjetrgovinskega ministra De Mite obi- aiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiimiiiiiiitiiiiiiiiiliiiiiiiiiHimniiiiiiiiiiiii nrroyrn OVEN (od 21.3. do 20.4.) Držite se raje svoje prakse, ker bi vam tuji nasveti samo škodili. Skušajte dobiti bolj prijetno družbo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odločno ohranite svoje ideje, ker so te edino pravilne. Zelo boste utrujeni, zato bodite previdni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V poslovnih krogih boste naleteli na nepričakovan odpor. Razumevanje v družini vam bo olajšalo težave. RAK (od 23.6. do 22.7.) Veliko odgovornosti boste prevzeli, zato merite vsako besedo. Ne bodite preveč občutljivi: LEV (od 23.7, do 22.8.) Ne bodite lahkoverni in ne posojajte denarja, še najmanj, če ni vaš. V čustvenih odnosih nekaj ne bo v redu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vsaka naglica bi bila za vas usodna. Zato premislite zadevo raje dva- skalo Havano. Tedaj so se dokončno dogovorili, da bo družba E-fim Breda zgradila na Kubi obrat za predelovanje rib v vrednosti 24 milijard lir — ustrezna pogajanja so se vlekla že več let. Za Italijo pomeni to lep uspeh, kajti ne gre pozabiti, da so se za gradnjo tovarne zavzemali tudi Danci, Norvežani. Japonci in Kanadčani. To je vsekakor le prvi korak na poti k razširitvi gospodarskega so-_ delovanja s Kubo. Slednja pomeni skupaj z Venezuelo za Italijo najboljši latinskoameriški izvozni trg, hkrati pa se odpirajo Italijanom še druge možnosti sodelovanja s Havano: Castrov petletni gospodar-skorazvojni načrt 1976-80 namreč predvideva velik razmah kmetijstva, živilstva, industrije gnojil ter avtomobilske proizvodnje. Italijani se na teh področjih pač lahko dobro uveljavijo. ............................................... Ko je jeseni 1943 na sestanku aktivistov krščanske skupine v Sulicah (blizu Dol. Toplic) Jane Stanovnik predlagal, naj bi znova vpeljali naziv krščansko socialistična skupina, se je Kocbek temu odločno uprl, ker je bil zanj to preozek pojem; bal se je, da bi tako ožili področje svojega vpliva na najširše slovenske verne množice. Zakaj se je sedaj znova spomnil tega njemu vedno nepriljubljenega naziva? V pismu, ki sem ga na začetku omenil, moj prijatelj upravičeno trdi, da hoče Kocbek sedaj kompromitirati tudi prave krščanske socialiste, ki so šli dosledno svojo razvojno pot. KOCBEK IN OSVOBODILNA FRONTA V svojih «Odgovorih» se je Kocbek pošteno zapletel, ko govori o svojih zaslugah za OF. Najprej kar tjavdan trdi, da so «krščanski socialisti na sestanku v Laškem leta 1940 dali prvo pobudo za ustanovitev enotnega in naprednega slovenskega gibanja, kar je neposredno vplivalo na samostojno delovanje slovenske komunistične partije». Kocbeka na teh sestankih ni bilo, toda vseeno bi moral vedeti, da smo v resnici takrat v Laškem sklenili stopiti v stik s KPS ter ji predlagati sodelovanje. Do tega sklepa smo prišli po temeljiti analizi takratnega položaja v Evropi in v Jugoslaviji ter spričo grozeče fašistične nevarnosti. (S KP so krščanski socialisti sodelovali že poprej posebno v delavskih akcijah, pa tudi pri volitvah, kjer smo ponekod postavili celo skupne liste). Toda zdaj je šlo za globlje in dolgoročno sodelovanje tako zaradi tradicionalnih kot tudi delavskih razrednih ciljev. Zbrani predstavniki iz vse Slovenije so pooblastili pokojnega Lojzeta Hartmana in mene, da preneseva naše sklepe centralnemu komiteju KPS. Tako je prišlo do sestanka med Kidričem in menoj, medtem ko Hartmana na razgovor ni bilo. Kocbekovo mnenje, da je to neposredno vplivalo na «samostojno delovanje slovenske komunistične partije», je kajpak deplasirano, saj je slovenska KP že dobri dve leti, po kongresu na Čebinah, po zaslugi Kardelja in Kidriča delovala v okviru KPJ precej samostojno in zelo aktivno. S komunisti smo V HONDURASU Grozodejstva na dnevnem redu Z orožjem in... tajfunom proti lačnim krat. Dober nasvet ljubljene o-sebe. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Zelo mikavni nasveti, ki jih boste dobili popoldne, niso zanesljivi. Zvečer prijetno srečanje. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22. 11.) V finančnih poslih sreča ne bo na vaši strani. Privoščite si več počitka v teh vročih dneh. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.) Dobili boste pismo, ki vam bo posredno pokazalo, da ste na pravi poti. Ostanite zvesti svoji ljubezni. KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) Krog vaših sodelavcev se bo razširil. Neka daljna oseba se vam bo javila in vas presenetila. VODNAR (od 21.1. do 19.2) Zelo primerno ozračje za poslovne stike. Dan se ne bo prijetno končal. Na vrsti so neljubi spori. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne razburjajte se, če vaših nasvetov ne bodo sprejeli. Preveč ste ljubosumni in to brez razloga. Honduras — to ime nam sicer ni neznano, saj nas spominja na žlahtno sorto kave, ali na kakovostno vrsto banan. Ni mnogo takih, ki bi vedeli, da je to majhna srednjeameriška država, še manj pa tistih, ki bi nam znali točno navesti, v katerem delu srednjeameriške celine se nahaja. Le malokdo pa ve, da živita ondod dva milijona in pol «sužnjev», ki jih sramotno izkoriščajo peščica domačih bogatašev — veleposestnikov in tuji monopoli; vse to ob zaslombi fašistične vojaške hunte. Težko si je zamisli-: revščino in trpljenje, kakršna vladata v Hondurasu. Na vsakih tisoč novorojenčkov jih že koj ob rojstvu umre kar 40, a zdravstvene oskrbe takorekoč sploh ni — na vsakih 10.000 prebivalcev i-majo tam le enega zdravnika! Zgoditi se je moralo nekaj res izrednega, da je Honduras zdaj planil iz dolgoletne «anonimnosti» in da o njem razpravlja tudi širša javnost, ne le ljubitelji kave. Pred nedavnim je mehiški znanstvenik izvršil nad- Hondurasom neverjetno krut poskus, ki ga nekje lahko primerjamo samo s tragedijo, ki je nastala pred tridesetimi leti v Hirošimi: preusmeril je tajfun. Slednji se je bil premikal proti Floridi (deželi petičnežev), znanstvenik pa ga_ je «obrnil» proti Hondurasu (deželi «manjvrednih» siromakov), kjer je povzročil neznansko škodo in smrt 10.000 oseb! To pa še ni vse. Pred dnevi je dospela iz Hondurasa druga pretresljiva vest. Skupina izkoriščevalskih veleposestnikov se je ob podpori vojske omadeževala s pokolom več sto zgaranih kmetovalcev, ki so zaradi nemogočih delovnih pogojev uprizorili burno demonstracijo; zahtevali so višje mezde, ker denarja niti toliko nimajo, da bi nahranli svoje družine. Vodila sta jih duhovnika Betancourt (Kolumbijec) in Cypher (Američan), ki so ju obtožili «podžiganja k uporu». Zločinci so hladnokrvno pobili veliko število demonstrantov; duhovnika so najprvo zverinsko mučili, nato pa umorili. Nezaslišan dogodek je seveda odjeknil daleč po svetu, a kolumbijska vlada, ki prav gotovo ni poseben zgled demokracije, je iz protesta umaknila iz Hondurasa svojega veleposlanika. Kmalu tekmovanje v polifonskem petju AREZZO, 8. — V teku so že mrzlične priprave na mednarodno tekmovanje v polifonskem petju «Guido D’Arezzo», ki bo v dneh 29., 30. ter 31. avgusta v priredbi tukajšnjega združenja prijateljev glasbe (Associazione aretina amici della musica). Tekmovanje je namenjeno, kakor že vselej v preteklosti, nepoklicnim pevcem, ki bodo prišli v Arezzo in raznih krajev Italije in številnih tujih držav. Med tistimi, ki bodo dospeli iz najbolj oddaljenih držav, bosta univerzitetni zbor iz Mendoze v Argentini in prav tako argentinski polifonski zbor iz kraja Santa Fe. Na tekmovanju bodo sodelovali še naslednji tuji zbori: komorni zbor iz Lienza (Avstrija), mladinski zbor iz Podonavja (Bolgarija), komorni zbor iz Haussena (Zah. Nemčija), slovenski akademski zbor «Tone Tomšič» z ljubljanske univerze, komorni zbor iz kraja lasi (Romunija), mladinski zbor iz Ankare (Turčija), zbor Batok iz Budimpešte (Madžarska) ter nazadnje še komorni zbor moskovskega konservatorija Čajkovski. Italijo bodo pa zastopali sledeči zbori: zbor univerzitetnega glasbenega centra iz Cagliariju, Corale di Anghiari, Corale Laurenzia-na di Chiavenna, Coro Compodoni-co iz Genove, Schola Cantorum G. Puccini s srednje šole De Sanctis iz Genzana pri Rimu, rudarski zbor Santa Barbara iz kraja Bassa Marittima, nato še zbor Voci bianche iz Pressana, turinski polifonski zbor ter cerkveni zbor iz kraja Villafranca. se dogovorili, da bomo stopili v Društvo prijateljev SZ ter da bomo sodelovali v raznih političnih akcijah, zlasti pri gibanju delavske enotnosti, kar je bilo važno zlasti po razpustu tako imenovanih razrednih sindikatov. V Društvu prijateljev SZ je, sodeloval po našem nagovoru tudi Kocbek. Sicer pa je bila to zelo pisana druščina, ki se je kasneje večinoma znašla tudi v OF, nekatere pa smo morali iz OF jeseni leta 1941, ko smo se sprli zaradi Mihailoviča, izključiti (Nagode, Vodetova). Na ustanovni sestanek OF 27. aprila je Kidrič povabil razen treh kulturnih delavcev (Vidmar, Šturm, F. Kozak) in dveh tovarišev iz KPS (Ziherl, Bebler) samo še Jožeta Rusa kot predstavnika slovenskega sokolstva ter mene kot predstavnika krščanskih socialistov. Ta splošno znani podatek sem navedel zaradi tega, ker se ima tudi Kocbek za soustanovitelja OF, pa tudi drugi si še izmišljajo dodatne udeležence. V imenu tistih, ki sem jih zastopal ter v skladu s sklepi v Laškem sem popolnoma soglašal s predlogi KP o ustanovitvi fronte, čeprav sem se zavedal, da sem s tem prevzel najtežjo odgovornost ne le nase, ampak na vse krščanske socialiste. Verjel sem v njihov patriotizem in revolucionarno zavest ter bil prepričan, da tudi v tem usodnem času ne bodo odpovedali. In res niso odpovedali. Med njimi, namreč pravimi krščanskimi socialisti iz JSZ, ni bilo izdajalcev ne odpadnikov, dali pa so mnogo najhujših žrtev. Odpadniki kakor na pr. Črtomir (Janez Marn), so bili le med tistimi, ki so se prilepili krščanski skupini med vojno, niso pa nikdar bili krščanski socialisti. Ob ustanovitvi OF je bil naš 0-snovni aktiv v Ljubljani, ki je že deloval, Tone Toman, Tone Marinček, Stane Kovač, Miro Jeršič, Marijan Brecelj, Jože Zem-Ijak in seveda predsednik JSZ Srečko Žumer. Stane Kovač je_ takoj odpotoval na Gorenjsko in Štajersko ter obvestil vse vodilne ljudi iz JSZ o ustanovitvi Fronte ter o nujnosti takojšnjega ustanavljanja okrožnih in nižjih odborov Fronte, kamor naj stopijo predstavniki KP, Sokola in krščanskih socialistov. Enaka navodila je razposlala tudi KP. In tako so bili že v mesecu maju ustanovljeni 0-krožni odbori Fronte po vseh večjih središčih. Pri vseh so sodelovali tudi krščanski socialisti. V Fronto smo takoj začeli vabiti prijatelje in znance. In tako smo se lotili tudi Kocbeka. Kocbek je ob izbruhu vojne sklenil takoj oditi iz Jugoslavije kam na zahod. Napotil se je skozi Bosno proti Dalmaciji, toda Nemci so ga prehiteli. Obrnil se je domov, kamor se ' je s težavo prebil. Medtem je bila ustanovljena Fronta in takoj smo se obrnili nanj. Jože Zemljak in jaz sva ga obdelovala dneve in dneve, potem se je v ta prizadevanja vključil še Kidrič, ki mu je bilo veliko do Kocbekovega sodelovanja v Fronti. To je trajalo kakšna dva meseca. In kaj pravi Kocbek o teh dveh mesecih: «Skoraj dva meseca je trajal v meni nevidni boj med mojo osvobodilno ekstazo in med treznim pogledom v prihodnost. Teda naj sem se še tako treznil v svojih mislih, življenje okrog mene je drlo vedno hitreje. Na koncu je v meni zmagalo spoznanje, da je treba tako razgibane zgodovine udeležiti se tam, kjer je najbolj vroča in odločujoča, najbolj preoblikujoča se in neposredna». Ta hudi notranji boj je Kocbek končno izbojeval, se veda pod močnim pritiskom argumentov, s katerimi sta ga prepričevala Boris Kidrič in Jože Zemljak in še ob mojem skromnem prispevku. 18.00 19.15 19.25 19.35 20.00 21.50 22.45 20.30 21.00 (Nadaljevanje sledi) 16.55 19.15 19.30 20.15 20.30 20.50 21.00 21.30 22.10 21.25 23.15 16.55 20.30 21.15 21.30 22.30 SOBOTA, 9. AVGUSTA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL PROGRAM ZA MLADINO Ideje in predlogi za življenje v narav: Izžrebanje loterije Nabožna oddaja ŠPORTNI DNEVNIK Vremenska slika DNEVNIK Glasbena oddaja, ki jo vodi Alberto Lupo. V nocojšnji oddaji bo nastopila Marcella s svojimi najnovejšimi pesmimi, kot gost pa se bo predstavil kvartet «Ricchi e poveri» Posebne oddaje TV dnevnika HIROŠIMA, NASLEDNJEGA DNE — 2. in zadnje nadaljevanje Danes je na vrsti pripoved o tem, kako je bilo na prizorišču tragedije v prvih urah po eksploziji atomske bombe. To bomo slišali iz ust samih preživelih. Eni so tedaj jeli zbirati razne predmete, da bi lahko poznejšim rodovom pokazali, kako so se ti zaradi atomskega žarčenja spremenili, drugi pa so začeli iskati filmski material o eksploziji. Američani so po tragediji ustanovili tam več znanstveno - študijskih centrov, kjer so proučevali grozovite posledice atomske bombe na ljudeh DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL DNEVNIK Filmi sovjetskih republik: «I LAUTARI» Film je režiral Emil Lotjanu Danes zvečer se zaključi ciklus oddaj posvečenih sovjetskemu filmu. Nocoj bo na sporedu film, ki so mu Italijani nadeli naslov «I lautari». Pripoveduje nesrečno ljubezensko zgodbo potujočega violinista, hudo zaljubljenega v prelepo Ciganko; ta mu bo skozi vse življenje bežala. Toma, tako je ime možakarju, se je zaljubil v Ljanko še kot deček, ko je bil navajen nomadskega življenja. Kasneje je postal poklicni violinist in gostoval v številnih zahodnih državah. Na stara leta pa se je povrnil k svojim mladostnim navadam in postal zopet potujoči violinist. Med vsem tem časom je neumorno iskal Ljanko ter v ta namen zapravil vse svoje imetje. Zgodba se dogaja v preteklem stoletju. Ne gre samo za romantično ljubezensko pripoved, temveč hkrati tudi za barvit prikaz moldavskega življenja ter običajev v tistih časih JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA BUKAREŠTA: Balkanske atletske igre Obzornik Vsi za enega — nadaljevanka «JANOŠIK» Risanka DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar HUMORISTIČNA ODDAJA Zabava vas Josipa Lisar DNEVNIK KOJAK — serijski film Posnetek z Balkanskih atletskih iger v Bukarešti KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA BUKAREŠTA: Balkansko atletsko prvenstvo Otroški kotiček — pravljice DNEVNIK Vzpon človeka — dokumentarna oddaja POŠTAR Osma epizoda serije «Odpisani» TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 18.55 Glasbeni collage; 19.10 Spomini in pričevanja; 19.30 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Spomini iz preteklosti: Električna luč; 21.10 Jazzovski koncert; 21.30 Vaše popevke; 22.30 Solist tedna: F. Cassano. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 9.15 Popevke; 9.30 Poslušaj- ■ mo jih skupaj; 11.00 Glasba in nasveti; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Nazdravimo z... ; 14.40 Plošče Rifi; 15.00 Romagna folk; 15.30 Orkester Angeleri; 16.35 Z nami je ... ; 17.40 Zabavna glasba; 17.45 Poje E. Fliser; 18.00 Za prijeten konec tedna; 19.00 Vročih 100 kw; 19.30 Zapojmo in zaigrajmo; 20.00 Prenos RL; 20.30 Weekend v glasbi; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.30 Plošče; 12.10 Pesmi leta; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Folk glasba; 15.40 Veliki variete; 17.05 Izžrebanje loterije; 18.00 Glasbe-no-govorni program; 19.20 Stare popevke; 19.30 Plošče; 20.00 «La carriera di un libertino» — opera; 22.20 Glasbeni program. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Pesmi za odrasle; 9.30 Strnjena komedija; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Varietejski program z G. Bramierijem; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Lahka glasba; 13.35 Cocchi in Renato; 14.00 Plošče; 15.40 Poletje glasbenih festivalov 75; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.50 Kič; 19.55 Najnovejše plošče; 21.29 Popoff; 22.50 Glasba v noči. SLOVENIJA 7.30, 9.00, 10.00, 12.00, 15.00 19.00, 23.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.25 Plesni orkester; 11.15 Sedem dni na radiu; 12.20 Z nami doma in pa poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob bistrem potoku; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam ... ; 15.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 16.00 Dogodki in odmevi; 17.45 S knjižnega trga; 18.20 Gremo v kino; 19.05 Lahka glasba; 20.30 Zabavna glasba; 20.40 Ansambel Franca Puharja; 20.50 Lahko noč otroci!; 21.00 Radijski radar; 22.30 Oddaja za naše izseljence; 00.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ..............................................................................................mm......................................................................................................................m.» BRATA" KMe-rOf-4 SEM POVEDAL , d/V SMO TE ODNESLI V NAŠ TAISOR, K3EF SE ROŠ NA VAR.NEM POZDRAVIL,,, , ONI PA RO NAM SPOROČILI, DA SO TURKI POBILI TVOHe’ STARŠE, BRATA STANKA PA piše Ciril Calè ŽALOSTNA OE TA ZGODBA, BRATEC TODA Tl St SIN HRABREGA NARO= ' DA IN MORAŠ BITI POGUMEN! OSTAL BOM PR.I VAS IN POSTAL HATJDUK! TAKO -3E, SINKO! UflL TE BOM VOJAŠKIH VEŠČIN, DOKLER NE ODRASTEŠ..1 TAKO -3E PETER OSTAL PRI HAJDUKIH... VEDNO PA CJE MISLIL NA STARŠE IN BRATA, KI 7JIH tJE ■ HOTEL MAŠČEVATI,,. PRIMORSKI DNEVNIK 5 IZBOR IZ DELA 9. avgusta 1975 Prelomni dogovor Sporazum med Schmidtom in Gierekom odpravil mučne odnose Poljske in ZRN - 120 .000 dovoljenj za izselitev OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, avgusta — V silnem vrvežu helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju se je morda preveč izgubil eden najbolj konkretnih in razveseljivih dokumentov, ki sta jih tam proti koncu nešteviinih srečanj dosegla dva evropska državnika iz obeh blokovskih taborov: gre za prelomni sporazum med bonskim kanclerjem Helmutom Schmidtom in poljskim partijskim šefom Edwardom Gierekom o tem, da bosta obe državi z odločno potezo potegnili svoje zelo težavne odnose na raven, ki ustreza duhu tako Brand-tove »Ostpolitik« kot pravkar podpisane helsinške listine. Bonn bo Varšavi po tem dogovoru izplačal 2,3 milijarde mark (približno milijardo dolarjev) zelo ugodnega razvojnega kredita in odškodnine, Poljska pa bo bolj širokogrudno puščala svoje državljane nemškega porekla v ZR Nemčijo (Gierek je obljubil 120 tisoč dovoljenj). Tako se je šele zdaj s prvim pomembnim medržavnim sporazumom uresničil duh temeljnega sporazuma o ureditvi. odnosov med državama, ki ga je 1970 dosegel v Varšavi takratni kancler Willy Brandt. Z nobeno vzhodnoevropsko državo ni imel Bonn po prvi »rundi« vzhodne politike tako mučnih odnosov kot s Poljsko. Gotovo ni nobena — razen Sovjetske zveze — tako strašno občutila nacističnega terorja, gotovo ni tudi nobena druga dežela vzhodnega bloka imela po vojni z Bonnom odprtega tako težkega vprašanja, kot so, nepriznane državne meje- Willy Brandt je sicer z veliko hrabrostjo »priznal nove realnosti«, priznal poljsko zahodno mejo na Odri in Nisi, se poslovil od (agresivnih) iluzij o ponovni os vojitvi izgubljenih vzhodnih pokrajin bivšega nemškega rajha. ki 'iih je gojila 20-letna konservativna vladavina v Bonn- Toda »vrag tiči v podrobnosti«, kot temu pravijo v bonskem političnem besednjaku. Pri razračunavanju nerazčiščenih računov iz preteklosti se je pozneje hudo zataknilo. Bonn se ima za prvega in poglavitnega zaščitnika interesov razbite nemške nacije in noben bonski kancler ne mimo tistih svojih roja-kr- ki so iz teh ili onih razlogov ostali na Poljskem, v CSSR ali Sovjetski zvezi, ki pa — močno in predvsem zaradi prodorne propagande iz Zahodne Nemčije — kandid' rajo za izselitev na Zahod, v ZRN v »obljubljeno nemško deželo«. Ob sklenitvi varšavskega sporazuma o vzpostavljanju diplomatskih stikov je 1970 poljska stran v lastni, eno stranski »informaciji« dala Bonnu vedeti, da je v povoj nih letih dovolila izselitev že več sto tisočem njenih držav Ijanov nemške narodnosti ter da ve njen Rdeči križ še za »nekaj deset tisoč« takšnin ki bi se želeli izseliti. Zahod nonemška stran pa je hkra ti vedela za ,280 tisoč Nem cev go «o baie zglasili or poljskih oblasteh ter zaprosili za izselitev v ZRN. Najprei je vse ostalo pri različnih trditvah. Ena in druga stran sta preoustili stvar času- Cas Pa je bežal in problem se ie samo zaostroval. V Varšavi so sicer' vedno ostro zavaračali vsa' 'vno po vezovanje njihovega stališča da izseljevanja poljskih Nem cev v ZRN z zahtevami po odškodnini za žrtve nacistič nih pregonov. Očitno so ča- kali tudi na to, da Bonn uredi podoben — ne pa enak — problem z Beogradom, pa da potem postavijo na mizo lastne zahteve in se sklicujejo na »brionsko formulo« Tito— Brandt. Dejansko so Poljaki energično dvignili glas po tem, ko je bil po dolgem natezanju podpisan sporazum o bonskem kreditu Jugoslaviji (v višini 700 milijonov mark). Dobri dve leti so v vzdušju vse bolj mučnega natezanja preko tiska odlagali Gierekov obisk v Bonnu, ki naj bi prinesel formulo za ureditev tega problema. Iz Varšave so se slišali nenavadni glasovi, da zahteva Poljska več milijard (od tri do štiri) mark odškodnine v obliki dolgoroč nega posojila z nizkimi ob restmi. Helmut Schmidt pa je še kot finančni minister pristal le na eno milijardo. »Menschenhandel«, »trgovanje z ljudmi«, najbolj ciničen izraz, ki je v časopisnih komentarjih spremljal psihološko vojno med Bonnom in Varšavo, je zdaj presežen. Bonn pristaja na kompromis ter daje Poljski 1 milijardo mark dolgoročnega posojila pod podobnimi pogoji kot Jugoslaviji (standardni pogoji, ki veljajo za dežele v razvoju: obrestna stopnja 2,5 od sto tka, rok odplačila 30 let), poleg tega pa 1,3 milijarde mark kot pavšalno odškodni no za pokojninske zahtevke poljskih državljanov nasproti bivšemu nemškemu rajhu. Poljska stran pa obljublja, da bo v prihodnjih štirih letih dovolila izselitev kakšnim 120 do 125 tisoč državljanom nemškega porekla. ANTON RUPNIK GOROHOVA: TEMPO »Videti je, da so jo že zdavnaj začeli graditi.« »Krokodil«, Moskva Umiranje časopisa Najstarejši britanski nedeljski časopis Observer odpušča 30 odstotkov delavcev — Izgube 750 tisoč funtov OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA LONDON, avgusta — Londonski Observer — najstarejši britanski časopis — tednik in verjetno eden najbolj uglednih nedeljskih listov na svetu — je v hudi denarni stiski, ki ji botrujejo upad naklade (za deset odstotkov v enem letu), visoki tiskarski stroški, prezaposlenost in — ne nazadnje— kopica trmastih trade unionov. so padla v vodo, ko je up- Vzrokov zanjo je več. Prvi rava sedla za mizo s pred- tiči v tem, da so bili otoški stavniki sindikata operativ- časniki vedno poceni. Proda- Ko je uprava lista prejšnji mesec ugotovila, da njen časopis jadra s polnimi jadri proti robu bankrota ter da bo Observer v letošnjem letu za tri četrt milijona funtov (približno 30 milijonov novih dinarjev) »v rdečem«, je sindikatom predlagala prostovoljni dogovor za delni odpust delavcev v vseh vejah dejavnosti časopisja: če tega dogovora ne bi dosegli v naslednjih šestih tednih — časopis ne bo imel na voljo nobenega denarja več ter bi moral septembra prenehati izhajati. Na poziv uprave se je javilo le 15 prostovoljcev, samih novinarjev, ki so bili pripravljeni ugoditi zahtevi po »samoodpuščanju«. Ostali sindikati pa nič. Vrstili so se sestanki, pogajanja, pregovarjanja ... Upravi — Ob-serverja — se je torej nekako uspelo dogovoriti s sindikati novinarjev pa tudi z administrativnim osebjem za trezno odpuščanje in preusmeritev osebja, pogajanja pa -rup m AornjejS ‘AefJBOisn mu gib, njim sorodnih poklicev. Ti so zavrnili predlog uprave za odpuščanje delavcev m tako prisilili vodstvo lista, da je sedaj, hočeš nočeš poslala odpustne listke skoraj eni tretjini vseh 700 zaposlenih delavcev (od tega približno 80 časnikarjem). Kako bodo na to odločitev reagirali pri zadeti sindikati, bo verjetno znano šele po »bojnem sestanku«, ki ga imajo sedaj v Brightonu. Poleg nepopustljivih trade unionov povzroča umiranje lavci tiskajo samo ta časopis, medtem ko grafiki in tiskarji konkurenčnega — Observerja dejstvo, da njegovi visoko nagrajevani de-Sunday Timesa — na svojih strojih obračajo še dnevnik Times. Seveda pa je kriza Observerja odraz splošne krize britanskega časopisja. jo pod ceno so v preteklosti pokrivali z dohodki od reklame (o kakih vladnih subvencijah m ne duha ne sluha, ker časniki sami tega nočejo). S čedalje večjim uveljavljanjem televizije pa ta medij odžira s svojo reklamo čedalje večji kos dohodkovne pogače časopisom, s čimer je nastal pravzaprav paradoksen položaj: časopisi imajo še vedno milijonske, »zdrave« naklade, njihove blagajniške knjige pa beležijo ogromne izgube. Drugi razlog se skriva — kot povsod po svetu — v visokih stro-šikih časopisnega papirja. Račun zanj se je na primer pri Observerju v zadnjih dveh letih podvojil in znaša sedaj natanko milijon funtov. Največji problem britanskega časopisja pa je verjetno preveliko število zaposlenih. MITJA MERŠOL V Delhiju vcepljajo red Mestni očetje so dali podreti nekatere najbolj onesnažene dele New Delhija, ker so vzeli zares poziv indijske vlade na popolnoma nov red v vsej Indiji OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA NEW DELHI, avgusta — Ogromna, čisto zares ogromna vas, ki ji sicer pravijo glavno mesto Indije New Delhi, se v tem času tropskega monsuna, ki bi naj pripomogel k obilni žetvi in v času že več kot mesec dni trajajočega izrednega stanja, ki kroti prekupčeval-skega in črnoborzijanskega duha, ta vas se pravzaprav v ničemer bistveno ne razlikuje od kakega drugega puščobno razprostranjenega in s tropsko vlago prepojenega mesta. Zapisali smo, da se ne razlikuje, no, morebiti pa se kljub vsemu. Denimo, da se morebiti razlikuje v tem, da so mestni očetje vzeli zares vladno opozarjanje, da je treba šeststotim, milijonom Indijcev vcepiti več smisla za red, urejenost, delavnost in disciplino Delhijski mestni očetje so poduk vzeli kar-seda resno, v nekaj tednih je policija s posebnimi nalogi zaprla na desetinè manjših trgovinic in še do včeraj spoštljivost vzbujajočih trgovin, zaplenila zaloge, njihove s pretiranim prekupčeval-skih darom obdarjene lastnike pa so spravili pred stroge sodnike,in za zapahe. Drugod spet so mestni očetje dojeli vcepljanje reda tako, da so . nekatera najbolj zanemarjena (in tujcem naj bolj na očeh) in kužnih legel polna, iz umazanih cunj, kosov pločevine in trstičja napravljena bivališča ukazali enostavno zravnati z zemljo, ali pa zakuriti. Za vsak primer so na pomoč poklicali tudi policijsko stotnijo, kajti prebivalci obupno zanemarjenih bivališč so bili na moč razkačeni, ker prežeti s sumničenji in nejevero pač niso verjeli, da jih bodo mestne oblasti oskrbele s snažnejši-mi šotori. Vsakomur je seveda jasno, da mestne oblasti s takšnimi očiščevalnimi akcijami niso mogle zajeti niti manjšega dela tistih področij Novega in Starega Delhija, ki bi bila potrebna čistk v znamenju podiranja starega in že zdavnaj dotrajanega. To pa čisto enostavno zaradi tega ni mogoče, ker bi bile potrebne za nekaj podobnega ogromne vreče denarja skorajda brez dna, česar pa Delhi nima (in katero mesto sploh ima?), kljub obilici dobre volje. Črni in rumenočrm taksisti Ce Delhi ni ravno idealno mesto glede snažnosti (stari del mesta raje pustimo ob strani, ker bi zabredli predaleč in pregloboko v stvari, ki so vsaj toliko oddaljene od urejenosti in malomeščanske snažnosti, kot je belo od črnega, pa je mesto skorajda idealno za taksista, ki vas hoče potegniti za nos, oziroma od vožnje iztržiti nekaj več denarcev, široke ulice, v obliki krogov narejena križišča, sredi katerih so bolj ali pa manj vabljive travnate preproge, so si namreč tako podobna kot jajce jajcu. Prebrisani voznik, ki jih ima ravno pravšnjo mero za ušesi, vas lahko vozi naokrog skorajda po mili volji in kdosigavedi kolikokrat je človek sveto prepričan: »Pri-me j duna j zdaj smo pa tam, kjer je treba.« V resnici pa si morebiti nekje čisto na drugem koncu razpotegnjenega mesta. Resnici na ljubo je treba pristaviti še to, da so delhijski taksisti v veliki večini primerov zelo tankovestni in pošteni, tako da človeka zlepa ne vozarijo naokrog samo zategadelj, da bi se na taksimetru prikazala čim višja številka. Razumljivo, včasih se nekolikanj »zmotijo«, ker pač niso prav slišali, kam neki se človek hoče ' peljati, pomota pa je kot bi trenil ublažena z vljudnim opravičilom. Vse to velja za taksiste v rumenočrnih vozilih, se pravi za javne oziroma držav ne. Najbrž nikomur niti v sanjah ne bi prišlo na misel, da bi tak slavospev zapel onim drugim, ki prevažajo ljudi na črno (sami se ponosno trkajo na prsi, aa zastopajo to ali ono turistično agencijo, »kar podkrepijo« z ducatom papirjev in »dokazil«), Ti kuj oni so čisto drugačne baže, ki ti med blebetanjem in tako rekoč zastonj prodajajo vse: od tako lepih, zapeljivih in dražestnih žensk da boš padel vznak, ko bo tvoja zanikrnost ugledala njihovo nadzemsko obličje, prek sob, dragocenih spominkov, ki jih za »noben denar ne dobiš nikjer drugje v Indiji, kaj v Indiji, na svetu.« Toliko, da ti za nekaj ubornih fickov ne ponujajo celo vladne palače, ali pa recimo kar zgradbe vseindijskega parlamenta. Da je med več Kot štirimi milijoni duš v Delhiju tudi veliko takih, ki se na vse mogoče in nemogoče načine skušajo znajti ob vsaki priložnosti, potrjujejc tudi dnevi, ko se je začelo proti koncu julija novo šolsko oziroma študijsko leto. Kot bi mignil so se zapodile po ulicah glavnega mesta trume frkolinov s šopi majhnih papirnatih indijskih zastavic v rokah, ki so prosili vbogaj-me za nikogar drugega kot za revne indijske študente. Od nekod ti takle tiček privleče seznam, kjer črno na belem piše, kdo in koliko je doslej daroval za denarja in kruha potrebne- ljUdi. In ker se naivneži najdejo vsepovsod in jih je mogoče izkoristiti za vsako neumno potegavščino, kako neki jih ne bi našel za »pomoč revnim študentom«. In kako iz-gleda takšnole darovanje pomoči potrebnim? Spet tako enostavno, da je že kar smešno. Od ne veš kod se ti vzame preklicani nebodigatreba ponižno, moledujoče, s skoraj jokavim glasom poprosi, pomoli pod nos nič hudega slutečemu mimoidočemu (imeti mora to »odliko«, da ga je že ocenil za tujca) seznam z dobrosrčnimi ljudmi, ki so že premaknili toliko in toliko bankovcev. Seveda gospod ali gospa nikakor ne more odreči tej v nebo vpijoči prošnji in nova žrtev je nasedla. Oh, skoraj bi pozabili med vsem tem govoričenjem, da je Delhi ponekod kar bogato posejan z zgodovinskimi znamenitostmi, AVGUST PUDGAR V ZRN: učiteljev premalo in preveč Odprti problemi šolstva v ZRN spet prihajajo na prve strani časopisja. Pa ne morda takšni, kot zaposlujejo javnost pri nas, o (pre)obremenjenosti šolarjev in učiteljev ali o uvajanju celodnevnega pouka. Tudi o teh rečeh se tu razpravlja, seveda; žge pa ene in druge vprašanje, kam po končani (osnovni) šoli, kam po končani učiteljski akademiji. Preko deset tisoč učiteljev naj se kar takoj usmeri v drug poklic, svetujejo deželni prosvetni ministri letošnjim absolventom pedagoških akademij. Zakaj? Tu so »generacije manjših rojstev«, tu so generacije številnih pedagoških kadrov in pred vrati je huda proračunska stiska. Ob vsem tem pa ostaja ena najbolj bogatih industrij, skih dežel z razmeroma naj. večjimi šolskimi razredi. Po zahodnonemških mesti! poučujejo osnovnošolski učitelji po 40 in več učencev v enem oddelku. Za vso državo je povprečje nad 30 učencev v osnovnih šolah; pred 5 leti je bilo še pri 35. Statistična primerjava s socialistično nemško državo NDR — v Bonnu izdajajo občasno takšen »Zahlenspiegel« —-šele pokaže vso šolsko nerazvitost te družbe gmotnega blagostanja: v Vzhodni Nemčiji pride namreč en učitelj na 19 učencev v splošno izobraževalnem obveznem šolstvu. Najhuje je v prvih razredih osnovne šole, ki jo tu imenujejo »Grundschule«. Tu je bolj pravilo kot izjema, da so razredi prave brigade, da učitelj komaj komaj pride do tega, da bi z učenčkom delal kaj posebnega, individualnega. Ko se po štirih letih nižja osnovna šola razbije na višjo (Hauptschule), gimnazijo in realko, se stanje sicer malce popravi, pa še vedno poučujejo učitelji na Bavarskem povprečno 26,5 učencev v višjih razredih osnovne šole m v Severnem Porenju Vestfaliji 26,1 učenca. Učne ure in celo dnevi izpadajo, ne da bi šolske oblasti zaradi tega jokale. Šolstvo je skoraj izključna pristojnost zveznih dežel in razlike med posameznimi so kar prilične. Poglejmo si za primer nam naj bližjo, tisto, v kateri se šola največ naših (slovenskih) otrok. To je Baden- 12,3 in na poklicnih šolah kar 25,8 odstotka predpisanih učnih ur. Skoraj polovico deželnega proračuna (21 milijard mark) gre za šolstvo, če pa prosvetni minister hoče obvladati galopirajoče stroške, mora strogo blokirati naraščanje sistemiziranih mest. Dežela, ki velja za vzor v zahodnonemškem šolstvu, »rdeča Hessenska«, mora tudi varčevati pri šolah. Samo odlični in prav dobri absolventje še lahko upajo na nastavitev — pripravniki bodo po vrsti odpadli. Od kod takšno stanje? Mar gre za malomarnost potrošniške družbe? Ne, pač pa za resnico, da je vsak Okence v svet WUrttemberg. Čeprav se še danes v stuttgartskem prosvetnem ministrstvu lahko pohvalijo, da niso še nobenega na novo izšolanega učitelja pustili na ulici, pa ravno iz Stuttgarta (in drugih konservativno vladanih deželnih prestolnic) prihajajo v Bonn obtožujoča opozorila o »poplavi učiteljev«. Dežela ima še razmeroma ugodno povprečje glede velikosti razredov (21 učencev v višji osnovni šoli in gimnaziji). Kljub dodat nemu proračunu, ki ga je deželna vlada pripravila, bo v prihodnjih dveh letih ostalo vsaj 3400 učiteljskih moči brez dela, od teh kar letos okoli 1600. In to kljub »strokovno pogojenemu primanjkljaju učiteljev«, ki je kriv, da odpade na osnovnih šolah 7, na realkah zaposleni gospodarski postopek še laže obvladati in načrtovati kot ljudi. ZRN je po vojni v bistvu le prevzela in razširila predvojno šolsko strukturo. Ko pa je 1964 čisti naravni prirastek prebivalstva temeljito presegel milijon (1,065 milijona novorojenih, oziroma 723 tisoč vsega prirastka), so politiki in pedagogi že videli pred sabo »prosvetno katastrofo«. Bonn je prevzel delno pobudo in skupaj z zveznimi dežela, mi pospešeno gradil visoke šole, kamor naj bi »odtekala« poplava abiturientov. Kajti bogat naraščaj so po dobri stari tradiciji kanalizirali preko gimnazij na univerze, dobršen del pa usmerjali v (državno) prosvetno službo. Od 1964 do 1974 se je število absolven- tov srednjih šol podvojilo, kot so načrtovalci previde-vali in želeli. Zveza in dežele so gradile nove in nove univerze; vse skupaj pa pripeljali v novo hudo zagato: praktično morajo danes že vse visoke šole omejevati vpis (numerus clausus). Od 6,7 milijona v letu 1961 je poraslo število učencev v splošno izobraževalnih šolah na 9,6 milijona v letu 1972, to je za dobro tretjino. Za celih 120 odstotkov pa se je v tem času povečalo število učencev na realkah, podvojilo se je število gimnazijcev (od 852 tisoč na 1,591 milijona). Vse to pritiska navzgor, po klasični poti k akademski tituli. Ob tem pa v bistvu nastaja vse večja luknja v strokovnem, poklicnem šolstvu. Velika večina študentov visokih šol se odloča za prosvetni poklic. Državna služba je pač vedno bila tista, ki je staršem in mlademu neambicioznemu začetniku pomenila trajno in varno zavetje. Učitelj je (navadno) državni uradnik s trajnim statusom in praktično ne more postati brez-poselen, ko ga že enkrat država namesti. Finančni ministri govorijo o presežkih, o grozeči poplavi učiteljev, sindikat vzgoje in znanosti pa o po. stopnem ublaževanju pri manjkljaja« učiteljskih ka drov. Em hočejo in mora jo varčevati z državno bla. gajno, ki jo gospodarska recesija in velika brezposelnost vse bolj izsušujeta — drugi pa hočejo državo še naprej, držati za besedo, da bo uresničila obljubljene šolske reforme. Reforme pa so tako že odpisane. ANTON RUPNIK Za prišleke jih kličejo. Prihajajo vsak dan. Z letali, razmajanimi džipi, pokropljenimi z blatno brozgo, za vo-lanom šklepetajočega družinskega vo-zlla in seveda s otroki. Kdo so? Teksaški kravarji, brezposelni delavci iz Chicaga, študenti, prostitutke, kvarto-pivci pa različni pustolovci. Vse žene ppa sama želja: čim hitreje in čimbolj obogateti. Na Aljaski ni več privlačno zlato, kakor pred 80 leti. Magnet, ki privlači, se imenuje nafta Mnogi od prišlecev seveda ne bodo našli dela vzdolž 1.300 kilometrov dolgega pasu zmrznjene zemlje, po katerem bo tekel naftovod, f° njem se bo pretakala surova nafta iz zaliva Prudhoe na arktičnem ocea nu do pristanišča Valdez na južni oba-n Aljaske. Toda za tiste, ki se jim no sreča nasmehnila, so za ubijajoče oeio pripravljene zajetne plačilne kuverte, najdebelejše, kar jih dele na sve-o, do 13 milijonov starih dinarjev na mesec. Po večletnem odlašanju so pred ne aJ tedni začeli polagati naftovod. De-nuk6*}2'®00 moških in žensk jin število se bo povzpelo na 20.000 > kliče Koren, se ari inni.-,0 1?yr®tno! Malo zabave vendar! Haha!» ogl Medenov!» < V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja, mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 9. avgusta 1975 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT* i DZS • 61000 L]ub!Jan«j Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.i, Odgovorni urednik Gorazd Vesel ,zdaia 10 ^ka ZTT . Trst SE m KORAK NA POTI REFORME Ob javljena konvencija med državo in EMI- TV Konec desetletja v Italiji «tretji kanal» RIM, 8. — Ministrstvo za pošto ir; telekomunikacije je objavilo konvencijo med državo in družbo RAI, k: določa naloge radiotelevizijske službe V Italiji do konca tega desetletja. Konvencija je mestoma dolga in meglena, vsebuje pa nekatere novosti, ki predstavljajo korak naprej na poti reforme italijanskega javnega sistema obveščanja preko radia in televizije. Izogiba pa se nekaterim jasnim definicijam, med katerimi je tudi vprašanje reorganizacije tega pomembnega občila na osnovi «razdelitve» po kanalih, kar pomeni, da bo moral upravni svet RAI še sklepati o tem, kako izvesti tri ločena in samostojna radijska poročila ter dva ločena in samostojna TV-dnevnika. V zvezi s tem se bralci gotovo spominjajo, da je v teku ostra polemika. Govorilo se je, naj bi en TV-dnevnik prejeli demokristjani, drugega pa socialisti, oziroma «laične sile». Temu je nasprotovala KPI, ker meni, da'gre za primer «divje lotizacije» občil, kar ne ustreza — po njenem ! mnenju — kriteriju zares samostojnega informacijskega sistema v Italiiii 1 Zanimivo je, da konvencija ne govori o uresničitvi televizijskih od-. daj v jezikih, ki niso italijanščina (Slovenske in francoske, kolikor obstaja že nemška za Južno Tirolsko), vendar je tudi to v pristojnosti u-pravnega sveta RAI. kajti določilo o tem je že v samem zakonu o reformi radia in TV. Kaj torej določa konvencija med državo in RAI? Med drugim je v njej načelo, da mora biti «informacija» objektivna in strogo poklicno opredeljena, spoštovati je treba načelo o popravljanju zgrešenih vesti, medtem ko je teoretično naloga RAI, da «spodbuja sodelovanje državljanov v družbeni in kulturni rasti dežele, kot določa ustava». Med pomembnejšimi novostmi je brez dvoma vprašanje TV po kablu. Doslej je bilo mišljeno, da bodo to prepustili zasebnikom, zdi se pa, da ne bo iz tega nič. TV «po kablu» bo namreč RAI eksperimentalno začela uvajati v Milanu, Rimu in Neaplju konec desetletja in jo bo pozneje, če se bo obnesla, razširila na ostalo italijansko ozemlje. Čez nekaj let (rok je leto 1978) bo morala RAI oblikovati še «tretji TV kanal», ki bo služil tudi ločenim oddajam «deželnega značaja». Tudi definicija tega kanala ni povsem zadovoljiva, če pomislimo, da so se dežele borile, naj bi «tretji kanal» postal avtomatično domena dežel. Konvencija določa tudi nalogo RAI, \ naj uresniči sistem barvne televizije, če bo to odobril in uredil CIPE, medministrski odbor za načrtovanje. Končno še nekaj besed o finančnih sredstvih RAI. Kot doslej se bo RAI lahko posluževala svojih založniških in drugih dejavnosti, temeljni postavki finansiranja pa ostaneta re- klama in naročnine. Glede slednjih določa konvencija pravico RÀI, da sporazumno z ministrstvom za pošte, iz leta v leto (oktobra) preračuna naročnino in jo lahko zviša. Glede reklame pa je rečeno, da jo bo še naprej upravljala SIPRA in da ne sme presegati skupnega zneska 95 milijard v letu 1976. V konvenciji je, glede organizacije podjetja RAI, rečeno, da mora težiti k decentralizaciji in sodelovanju s sindikati. MIŠJA NADLEGA V Zahodni Nemčiji je 120 milijonov miši, po dve na vsakega prebivalca. Podatek objavlja hannoverski list «Inform», ki se ukvarja z vprašanji zdravja in higiene. Alarm pisca je upravičen, če pomislimo, da vsaka podgana skoti po desetkrat letno vsaj deset novih 'podgan. Čemu se podgane in miši tako Širijo? Odgovor je sila preprost: kriva je civilizacija, zaradi katere se grmadijo v mestih kupi nesnage, odvečne hrane in mastna greznična snov. To je pa za miši, predvsem pa podgane, pravi raj. «Injorm» poroča tudi o načrtu za uničevanje podgan. Nemce bi stal osemdeset milijonov mark, ali 21 milijard lir. KRATEK ODMOR Giovanni Virzi je doma v Palermu, vendar bi morali točneje zapisati v Ucciardonu. To je srednjeveška trdnjava, nedaleč od pristanišča, kjer so mestni zapori. Tu je Virzi, tat po poklicu, preživel kar 33 od svojih 50 let. Toliko časa je prebil v ječi, da nima v Palermu niti stalnega stanovanja. Kaj bi z njim. Tako je nastal resen problem, ko so ga včeraj (za kroniko: u-ra je bila enajst dopoldne) izpustili na svobodo. Virzi ni znal, kam bi se del. Odpravil se je na obisk k nekaterim starim znancem in prijateljem, proti večeru pa se je odpravit v veleblagovnico UP1M. Tedaj se je spomnil, da potrebuje par nogavic, ker so na tistih, ki jih je zadnja leta nosil v zaporu, zevale pri prstih velike luknje. Stopil je k stojnici in sunil štiri pare. Po stari navadi jih je stlačil v žep, a ni opazil, da ga je zasledova. stražnik. Ta je poklical policijo, ki je tatu odpeljala spet v Ucciardone. Ura je bila, spet za kroniko, osem zvečer. Na svobodi je Virzi bil le devet ur. Pa še večerje v ječi ni zamudil. Policistom pa je baje izjavil, da si je privoščil ma svobodi». .. kratek odmor. Kljub zagotovilom vlade, ki je industrijcem paradižnikove mezge obljubila osem milijard podpore, se «vojna paradižnikov» še nadaljuje. Kmetje so zasedli prejšnje dni železniško postajo v Villi Literno (na sliki), tokrat pa občinsko hišo v kraju Scafati. Izjavili so, da bodo zapustili zasedeno občinsko sejno dvorano šele tedaj, ko bodo industrijci pristali na dogovorjene cene za paradižnik (od 50 do 95 lir za kilogram), čemur industrijci še vedno nasprotujejo. V neapeljski prefekturi so sklicali nujno srečanje med industrijci in kmečkimi organizacijami. Posredoval bo podtajnik ministrstva za kmetijstvo Lo Bianco PRESENETLJIVE IZJAVE BIVŠEGA FUNKCIONARJA AMERIŠKE TAJNE SLUŽBE Na Portugalskem CIA podpira demokristjane katoliško cerkev in desničarske socialiste Imena devetih odgovornih funkcionarjev CIA • Glavni cilj: «zmerne sile» bi morale prevzeti nadzorstvo nad vojsko in vlado PARIZ, 8. — Bivši funkcionar «Central Intelligence Agency», Philip Agee, je v «pismu portugalskemu ljudstvu», ki ga bodo objavili v prihodnjih dneh, navedel imena in naslove «devetih glavnih odgo-gornih funkcionarjev CIA na Portugalskem». Ta imena bo že danes objavil dnevnik Jeana Paula Sartra «Liberation». Philip Agee, ki je že presenetil in vzbudil pozornost s svojimi spomini, jih je zbral v knjigi «Inside thè Compagny — CIA Diary», je razodel, da je imena našel v uradnih dokumentih in je obenem zadevo ! osebno raziskoval na Portugalskem. Bivši funkcionar ameriške tajne službe trdi, da je naloga agentov CIA na Portugalskem «ustvariti» kolikor toliko zmeden položaj, ki bi opravičeval poskus prevzema oblasti s strani domnevnih «zmernih sil. To je glavna naloga načelnika odseka CIA v I^izboni, 51- •iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiijimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmiiiiiiiniuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii KONEC PUSTOLOVŠČINE, KI SE JE PRIČELA V KUALA LUMPURJU Po pristanku DC 8 na letališču v Tripolisu so Libijci odpeljali teroriste neznano kam Japonski teroristi so pred izstopom iz letala izročili vse orožje in osvobodili zadnje štiri talce - Tiskovna konferenca ministra Madanija - Japonska vlada prosi Libijo za sodelovanje pri «identifikaciji» teroristov uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pljusk s tobogana Objektiv fotografa je ujel trenutek, ko se je deček spustil s 'tobogana V vodo bazena v nemškem mestu Frankfurtu, kjer je te dni pasja vročina TRIPOLI, 8. — Celo nekaj minut pred predvidenim urnikom, torej ob 3.15, je japonsko civilno letalo DC 8 pristalo na libijskem letališču. Na krovu letala so bili teroristi, člani «armade Sikung», ki so pred dnevi zasedli poslopje veleposlaništev v Kuala Lumpurju ter peterica osvobodilnih jetnikov, njihovih pajdašev ali simpatizerjev. S seboj so teroristi,vzeli še štiri funk-cionarje-prostovoljne talce, ki so nadomestili 15 talcev, katere so o-svobodili neposredno pred vzletom iz malezijske prestolnice. Ko je letalo pristalo na tripo-litanskem letališču, je vanj vstopil libijski minister za komunikacije, Nuri Madani ter še en funkcionar. Od teroristov je zahteval, naj mu — pred izstopom na libijska tla — izročijo vse orožje, to so teroristi mirno, skoraj zadovoljno, sprejeli in se tako predali Libijcem. Osvobodili so tako še zadnje štiri talce, nakar so jih- libijski agenti naložili na tri rešilne avtomobile, ki so odbrzeli neznano-kam. Teroristom se ni smel približati nihče, časnikarji se sploh niso smeli približati letalu. Sploh ni znano, kaj bo sedaj z njimi, niti če so aretirani ali samo pod posebnim varstvom. Libijski minister Madani je pozneje sklical tiskovno konferenco, med katero je povedal predvsem to, da je Libija sprejela na svoje ozemlje letalo s teroristi na vztrajno prigovarjanje Japonske in Malezije in še to zgolj iz humanih razlogov, da bi namreč preprečili krvoprelitja- Glede odnosov s teroristi je Nuri Madani dvoumno izjavil, da niso «vztrajali z zahtevami do nas, ker jim nismo ničesar obljubili». To dokazuje, da se je minister vendarle pogovarjal z njimi in da so slednji postavljali nekaj pogojev. Domnevajo predvsem, da so teroristi zahtevah od libijskih oblasti, naj jih izženejo iz države in jim tako omogočijo izselitev v kako drugo državo, pač po izbiri. Glede usode teroristov je Madani dejal le, da bodo o tem «pravočasno sklepale pristojne oblasti». Iz tega odgovora je moč sklepati, da so teroristi še vedno v libijskih rokah. O tem priča tudi sicer mila zahteva japonske vlade, ki v svojem uradnem sporočilu prosi Libijo, naj sodeluje pri «identifikaciji» teroristov. Japonska bi vendarle lahko zahtevala, čeprav zgolj teoretično, njihovo izročitev ali vsaj, naj jih v Libiji sodijo zaradi ugrabitve talcev. Vendar se zdi, da bi tak proces bil brezpredmeten, .ker teroristi na libijskem ozemlju niso zagrešili nobenega, zločina. Nasprotno, niti talcev niso zadržali, saj so ministru Madaniju takoj izročili vse svoje orožje. Glede identifikacije domnevajo japonske oblasti, da je1 akcijo teroristov vodil znani Osamu Maruoka, star 24 let, ki je pred enim letom, julija lani, ugrabi! in preusmeril japonsko letalo s Holandske v Tokio, Iz pripovedi četverice «zadnjih talcev» je eden izmed malezijskih funkcionarjev, ki je preživel ves čas poleta s teroristi, izjavil, da so bili Japonci strogo ločeni. Posedli so se v turističnem oddelku letala, medtem ko so talci sedeli v prednjem, prvem razredu. Niso se1 smeli premikati s svojih sedežev, eden izmed teroristov pa je od časa do časa pogledal v oddelek, če je vse v redu. Z njimi niso izmenjali niti ene besede, čeprav so bili vedno zelo vljudni. DENVER, 8. — Letalo boeing 727 last družbe Continental je danes ta- koj po vzletu padlo kakih 400 m od vzletišča na letališče, pri čemer se je preklalo na dvoje. V letalu je bilo, poleg 7 članov posadke, 124 potnikov. Na srečo letalo ni zagorelo, zaradi česar ni bilo smrtnih žrtev. V bolnišnico so odpeljali le 40 laže ranjenih potnikov. Izpuščena na svobodo «domnevna» morilca Alfonsa De Sayonsa FIRENCE, 8. — Florentinski preiskovalni sodnik dr. Corrieri je danes izpustil, zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov, iz zapora Onofria Colomba in njegovo ženo Anno Arrigo, ki so ju obtožili umora, skrivanja trupla in hlinjenja ugrabitve argentinskega inženirja Alfonsa De Sayonsa. Zakonca, ki sta bila čuvaja vile v Rignani di Greve (Chianti), sta 3. julija prijavila policiji, da so neznanci ugrabili njunega delodajal- ca in ga odpeljali z njegovim avtom. Avto so nekaj dni kasneje našli, toda za čudaškim Argentincem je izginila vsaka sled. Ker preiskovalci niso verjeli zakoncema in niti njunemu sinu, so jih aretirali. Sina so čez nekaj dni izpustili, sedaj pa sta prišla na svobodo tudi zakonca. V davčnem uradu v Gorgonzoli Neznanci zažgali davčne prijave MILAN, 8. — Prejšnjo, noč so neznanci vdrli v davčni urad Gorgonzole pri Milanu in zažgali 10.000 map z davčnimi prijavami. Na vrata so obesili list, ki so ga našli v uradu in s strojem davčne u-prave napisali, da se «bodo Rdeče brigade maščevale nad gnusnim birokratskim aparatom, ki ljudstvu i vsiljuje težka bremena.» Karabinjerji iz Gorgonzole, agenti finančne straže in politični urad milanske kvesture, ki vodijo preiskavo, so prepričani, da RB nimajo pri tem svojih prstov, ker gre za maščevanja kakega davkoplačevalca. Sicer so v uradu mnénja, da bodo lahko v kratkem zbrali vse «uničene» podatke. PARIZ, 8. — Danes so uradno javili, da se med eksplozijo, ki je uničila tovarno municije v Pont-de-Buisu, umrle 4 osebe. letnega Johna S. Morgana, ki je že 25 let tajni agent. Kot Agee, je tudi Morgan, pripadal sekciji «zahodne poloble», ki se v glavnem bavi s problemi Latinske Amerike, zaradi česar je bila njegova zadnja operativna cona v Braziliji in Urugvaju. Morgan je na uradnem seznamu ameriških diplomatov, ki so akreditiram na Portugalskem, ni pa na «Biografskem seznamu zunanjega ministrstva. Njegov namestnik je 44-letni James N. Law-ler, ki je bil v Čilu med volitvami 1964. leta, a so ga kasneje premestili v Brazilijo. Drugi agenti CIA na Portugalskem so, po mnenju Ageeja, ,še Richard L. Baltimore III, Philip W. Sneli, Anthony Arrendono, Leslie F. Hughes, Frank Lowell, Gerald D. Zapoli in Donn J. Caldwell. Od teh so vsaj trije «operativni elementi», ki nadzorujejo po 15 do 20 portugalskih a-gentov. V nasprotju s številnimi opazovalci, je Philip Agee mnenja, da je glavni cilj CIA spraviti svoje agente v portugalsko armado. Od 1950. leta dalje je namreč ameriška armada «vzgojila» vsaj 3.000 portugalskih častnikov, ki so, v večini primerov, ostali v povezavi z Američani, katerim posredujejo podatke o raznih načrtih, šibkih točkah v vojski in predvsem o razprtijah v notranjosti «Gibanja oboroženih sil» (MFA). Američani stremijo za tem, da bi domnevni «zmemi» elementi prevzeli nadzorstvo nad MFA in se pod gesli vzdrževanja reda, ustalitve položaja in zaščite narodnega ponosa polastili nadzorstva nad institucijami in predvsem nadzorstva vlade. Agee nadalje trdi, da «CIA denarno podpira katoliško cerkev, demokristjane in desničarske socialiste». Nadalje je mnenja, da CIA, soglasno s tajnimi službami ameriških oboroženih sil, podpira separatistično gibanje Azorskih otokov, kjer ima Amerika, kot je splošno znano, letalsko oporišče izrednega strateškega pomena. Agee nadalje pravi, da so stiki funkcionarjev «Central Intelligence Agency» s temi civilnimi organizacijami del «gospodarske vojne», podobne tisti, ki je s spodbujanjem j;/ " 1 : PROCES PROTI BIVŠIM DIKTATORJEM V ATENAH Ljudstvo se je 7 let upiralo grškemu fašističnemu režimu Nove obtožbe Papadopulosu in pajdašem zaradi pokola univerzitetnih študentov ATENE, 8. — Grško ljudstvo se je pasivno upiralo vojaški diktaturi, zaradi česar so morali fašistični krvniki, vseh sedem let, ko so bili na oblasti, ohraniti obsedno stanje in vojaška sodišča. Grki so ob vsaki priložnosti pokazali, da to diktaturo prezirajo; celo pogreba Georghiosa Papandreua in Nobelovega nagrajenca Seferisa, so izkoristili za množično manifestacijo proti vojaškemu režimu. To sta danes izjavila, v nadaljevanju procesa proti Papadopulosu in njegovim 19 sodelavcem in pobudnikom državnega udara, pravnika Floros in Plaskvitis, ki sta dodala, da so med sedemletno diktaturo ustanovili.'na pobudo intelektualcev in pisateljev odporniško gibanje «Demokratična obramba», ki je sprožilo doma in na tiijem silovito ofenzivo proti vojaški vladi. Marsikdo je končal v zaporu, toda drugi so nadaljevali, po vaseh in mestih,- propagandno in drugo delo in spodbujali ljudstvo k uporu. Poleg obeh znanih pravnikov, so danes pričali dva bivša ministra, višji sodni fonkcionarji, predstavniki grške kulture in voditelj neodvisne levice Hias Iliu. Minister v prvem Karamanliso-vem kabinetu po padcu diktatorskega režima, Milonas, je porotnikom posebnega sodišča podrobno orisal položaj v državi 1967. leta in potrdil, da tedanje vlade ni ogrožala ne od znotraj, ne od zunaj, nobena komunistična nevarnost. «Pučisti» so hoteli, je dodal bivši minister, preprečiti, ker so se pač bali zmage «Unije centra», volitve, ki bi morale biti 2. maja 1967 .leta. Georghiosa Milonasa so takoj po državnem udaru aretirali in ga po-slali vr konfinacijo na otok, od koder ga je skupina italijanskih novinarjev s presenetljivo akcijo, o-svobodila. Papadopulosu, loannidesu in drugim pobudnikom državnega udara, grozi nova vrsta . hudih obtožb kot posledica zatrtja upora šthdentov 1973. leta, ko je 34 oseb izgubilo življenje, nad 1000 pa je bilo ranjenih. Od tod tudi obtožbe namernega umora, izkoriščanja uradnega položaja, prevratništva in poškodovanja javnih stavb. Sodni svet atenskega sodišča je direktno odgovornost za hude spopade na atenskem vseučilišču naprtil 35 osebam. Tedaj je namreč vojaški režim poslal nad študente tanke, s katerimi so v krvi zatrli njihov upor. Poleg Papadopulosa in loannidesa bedo na novem procesu na zatožni klopi tudi bivša ministra Tberapos in Efessios, Papadopulo-sov brat Charalambos, ki je bil tajnik odseka za javno varnost, tedanji načelnik glavnega štaba Za-gorianakos ter načelniki policije in častniki, ki so poveljevali tankom. Preiskovalni sodnik, ki je že sestavil seznam 300 prič, še ni določil datuma sodne obravnave. Prctor daje prav Limi Jannuzziju RIM, 8. — Pretor dr. Adamo je sklenil, naj uredništvo tednika «l’Espresso» vrne časnikarju in bivšemu socialističnemu senatorju Jannuzziju mesto urednika za notranjo politiko, s katerega je bil suspendiran pred več kot enim mesecem. Uredništvo je sprejelo ta sklep v zvezi s sodno preiskavo o finančnih stikih med Jannuzzijem in banč nikom Sindono, kaotičnega položaja, povzročila v Čilu padec Allendejevega režima. Marchais o tezah «Pravde» in dogodkih na Portugalskem PARIZ, 8. — Tajnik francoske KP Georges Marchais je zavrnil teze, ki jih je v moskovski «Pravdi» objavil kandidat za člana CK KP SZ Zadorov. Slednji zatrjuje, da je parlamentarna pot v socializem «menjševizem», ki ga je Lenin, zavrnil in utemeljil nujnost vzpostavitve diktature proletariata. Obtožba «oportunizma» in «menj-ševizma» leti prav na nekatere zahodne partije, najverjetneje na KPI in KP Španije, medtem ko je KPF veljala za strogo filosovjetsko. Marchais je kljub temu zavrnil te teze in poudaril, da je strategija francoske partije vezana na dogovor enotne levice. Glede Portugalske je tajnik KPF nekoliko spremenil svoje mnenje, ko je dejal, da je «zaskrbljen» ko fašisti napadajo «naše prijatelje», ki so «komunisti in tudi drugi». Portugalsko levico je Marchais pozval, naj se združi proti pojavom fašistične nevarnosti. Fomiloščen partizan Hans Pircher RIM, 8. — Na predlog ministra za pravosodje je predsednik republike pomislostil bivšega partizana Hansa Pircherja, ki je presedel že vrsto let v ječi.. Zgodba partizana Pircherja, o kateri smo pred časom že pisali, je nezaslišan primer, kako je italijansko sodstvo ravnalo s človekom, ki je bil antifašist in je sodeloval, kljub nemškemu poreklu, s partizani in zavezniki. O njem je, pred kratkim, napisal knjigo znani odvetnik Giovanni Battista Lazagna, ki je prav tako v zaporu zaradi domnevnega sodelovanja z «rdečimi brigadami», uvod v knjigo pa je podpisal senator Umberto Terracini. Hans Pircher je sedaj star 50 let, ob začetku vojne je torej bil mladenič. Delavec po poklicu, se je odločil za boj proti fašizmu, kar je bil zelo redek pojav med južnotirol-skimi Nemci. Pircher je bil povezan z zavezniškimi obveščevalci v Švici in se je boril v okviru edine južno-tirolske partizanske skupine «Egar-ter». Naloga te skupine je bila predvsem sabotaža, poleg tega pa nadzorstvo nad nacistično vojsko, zbiranje zdravil, hrane in denarja za odporniško gibanje v Italiji, obveščanje zaveznikov o pomembnih dogodkih. Zadnje dni vojne, morda mesec pred osvoboditvijo, je Pircher — kot trdi obtožnica — vdrl v neki magazin. rekviriral hrano, v spopadu z esesovci pa je pod strelom padel nemški častnik. Pircherju so po vojni sodili v Boc-nu, vendar ga je sodišče oprostilo vsake obtožbe. Povsem drugačnega niujeuja je bilo prizivno sodišče v Tridentu, ki se ie sestalo leta 1953 v ozračju mržnje do partizanov in antifašistov, značilno za leta cen-trizma in hladne vojne. Pircherja tedaj sploh niso obvestili o sodni razpravi, zato niti ni vedel, da so ga v odsotnosti obsodili na nič manj kot 30 let ječe zaradi umora nemškega oficirja. Tudi po obsodbi niso Pircherja iskali. Aretirali so ga komaj leta 1966 in ga zaprli. Od tedaj čaka Pircher na pravico, vendar je ni r yel niti pri kasacijskem zboru, ki je februarja letos, kljub kampanji, ki se je že razvila, potrdilo prejšnjo obsodbo, z manjšim skrčenjem kazni. Morda je prav. če zabeležimo, da je skoraj istočasno kasacijsko sodišče na široko pripomoglo k temu, da se sodne preiskave proti fašistom niso premaknile z mrtve točke. Za Pircherja so se zavzeli predvsem na Južnem Tirolskem zbrali so na tisoče podpisov, napredni tisk pa je pozival predsednika republike, naj ga pomilosti. Sedaj bo partizan Hans Pircher prišel na svobodo. Kdo mu bo poplačal leta, ki jih je nedolžen presedel v ječi? Naj še verjame v pravico? Ali mu ne bo ostal bridek spomin na to, da se je njemu, partizanu godilo tako, medtem ko so mnogi fašistični zločinci mimo na svobodi? Tamara Baroni, ki se je prejšnji teden morala zateči v bolnišnico zaradi linde notranje krvavitve, se sedaj počuti bolje. Premestili so jo v kliniko «Bufalini» v Cescni, kjer jo zdravi stric, ginekolog Ar-• ■ - naldo Fortuna Upokojenec pred smrtjo podaril oči slepcem PESCARA, 8. — Po zaslugi 75-let-nega upokojenca Edoarda Montanara iz Francaville (Chieti), ki je v oporoki namenil oči slepcem, bosta dva mlada slepca, prvi iz Ancone, drugi iz Bergama, končno spregledala. Takoj po upokojenčevi smrti je okulist dr. D’Archivio spravil oči v posebno tekočino in poslal dragocen «tovor» v spremstvu karabinjerske štafete v bolnišnico v Dolu pri Benetkah, kjer bodo oči v prihodnjih dneh presadili dvema mladima slepcema.