St. 41.
četrtek 7. aprila.
III. lećaj. 4870.
Vtorek, četrtek in soboto izlitja in velja v Mariboru brez polilja-
nja na dom za  vte   leto 3 g. — k, pol   leta 4
četrt
'.jo
l*o poAti
za  vse   leto 10 g. —k pol   leta 5
četrt
•i „ 60
SLOVENSKI NAROD.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto s« plačuje i (J kr. če se tiska lkrat, 2krat, 3krat.
veče pismenke se plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačati kolek (»tempelj) za 30 kr.
>i »» ii ii ii   ii  ii ii
Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179.
Rokopisi ae ne vračajo, dopisi naj le blagovoljno frankujejo.
kaka reč, posebno kak nasvet kot dejanje znanih za- T mir jtbon dom .polje ju bnlten roifffn (Slovencev se bom
F V Celji, 5. aprila. [I/v. dop.) Gotovo je, da bomo za velikonočno darilo dobili novo ministerstvo, ktero bo  samoupravi posameznih kraljestev in dežel veliko bolj prijazno in  v kterem bo tudi primerno število bolj ,zmernih" Slovanov sedelo.   Da bi 6e federalizem že sedaj popolnama vpeljal, tega nam  še  ni pričakovati,   v  politiki se ne delajo ravno veliki koraki na en krat.   Stanje slovanskih narodov Be bo za nekaj zboljšalo, če no po vseh deželah, vsaj v tistih, kjer bo večina deželnega zbora slovanska. Kakšno bo  pa stanje Slovanov tam, kjer bodo slovanski poslanci nasproti  stali njim sovražni nemški večini, kakor na Štajerskem in na Koroškem ? ali ho v teh deželah veča avtonomija Slovencem tudi koristna , ali se ni morebiti bati, d .t bi nemška večina veče pravice deželnega zbora v teh deželah porabila za hujše tlačenje Slovencev ?   In čc sc v Avstriji napravijo veče skupine dežel, kam pademo potem Slovenci sploh,   in kam posebno štajerski in koroški ?   ali ne  pridemo i/, dožja pod kap? To in enake misli se po sili vrivajo vsakemu mislečemu človeku, kteri politiko   ne dela po idealih, temuč se drži dejansko danih okoliščin in razmer. NaŠ program je in ostane zedinjena Slovenija;   to je res, ali kako bi so dala ta Slovenija uresničiti, o tem še ni bilo nič kaj čuti in brati.    Da deželni zbori v Gradcu in Celovcu ne bodo nikdar privolili, da bi se sloven venski delt Štajerskega in koroškega odločili od nem škili del, to vsak razvidi.   Na ustavnom potu so naša Želja no  bo izpolnila.   Ostane nam tornj le močno in enoglasno, neprenehano zahtevanje slovenskega naroda od ene strani in polna moč krone od druge strani. — Naš program so mora pozitivno razviti, če ne, ne ho nobena stranka t nami računila; politika je resna in prozaična stvar in idealologe zaničljivo zasmehuje. — Prvo delo novega ministerstva bo gotovo, da bo vseh 17 deželnih zborov razpustilo, in torej bomo že čez nekoliko tednov imeli povsod nove volitve deželnih poslancev.   Kako se bodo te volitve zvršile , na tem je za nas vse ležeče No bo prezgodaj, čo se pametni in previdni , veljavn možje že precej sedaj o novih volitvah za deželne zbore začnejo resno pogovarjati, da se pravi možje tudi o pravem času volilcem zamorejo priporočiti.   Predtio se
upnih narodnih mož razglasi, jo  tudi treba,  da se ti možje popred med saboj posvetujejo, da misli in zah-tevanja dotičnih okrajev vsaj vvečini pozvedo, da se za kandidate priporočajo le taki možje , o kterih se sme tudi upati, da bodo izvoljeni.   To omenim le zato, ker je bilo zadnja leta tudi pri nas v tem veliko oktroiranoga, in to večkrat lo od kakih dveh ali  treh optimističnih gospodov, ki so pa potem svoj oktioi za sklep in nasvet občo znanih in spoštovanih gospodov razgla-ševali in podpiso nabirali,   će bi bili  popred pogovor n posvetovanje   imeli   z   veljavnimi možmi, bi si bili lahko m a rs i k tor fiasko prihranili.   —   Na nove volitve moramo že sedaj vso svojo pozornost obračati, da izid teh volitev ne bo narodni stranki škodljiv.   Od zadnjih volitov sem so na Kranjskem že do malega vsa mesta n vsi trgi od narodne reči odpadli, kar so občinske volitve po mestih pokazale, v kterih popred o neinšku tarjili še govorenjo ni bilo.   Ta prikazen je ravno tako žalostna, kakor ona, ki jo vidimo ravno sedaj pri vo-litvi okrajnih zastnpov) in   novih  občinskih odborov Neverjetna nemarnost narodne stranke zlajšuje zmago nasprotnikov od občine do občino.   Sami smo krivi, če bomo skoraj povsod sramotno  pobiti.   Vsak tako leži, kakor si postelje, in   vsak narod ima tako osodo, ka-koršno po svojem  delovanji  zasluži.   —   Da nas prihodnje volitve no bodo nepripravljene dobile, je treba že sedaj skrbi in dela, treba je ljudstvo po lahko um-Ijivih, čisto po domučo pisanih malih brošurah poduče-vati, (na deželi imamo mulo učenih nlologov) troba nam je pozitivno dodelanega, no samo idealnoga programa v narodnih, držuvopravuih,   političnih  in gospodarskih zadevah, treba torej  resnega in tehtnega posvetovanja v vseh teh rečeh.   Naj se toraj o velikonočnih praznikih snidejo naši rodoljubi v to posvetovanje, če je mogočo vsi skupaj na enem   nie*tu za glavno vsem Slo-
vencem skupne zadeve, in na več mestih naše domovine v posvetovanji) okrajnih in deželnih zadev in pri' hodnjih volitev.
Protiustavnosti celjskega Schttnwetterja.
Celjski Schonvvetterje pred nastopom svojo službe kot c. k. okrajni glavar izrekal: Die ©louenen tucrbe icb
žo vedel varovati.) Mož je svoje delo že začel. Mislimo, da ne srečno.   Od predstojnika žavske čitalnice jo tirjalo okrajno glavarstvo v nemškem jeziku, da naj predsednik predloži pregled ali izkaz o društvenih razmerah.   Izrneco se je tirjalo, da se mora doposlani uradni formular izpolniti v nemškem jeziku.  Ta tir-jatev je  bila p r o t i po st a v n a in protiustavna. Žavski predstojnik je torej storil svojo dolžnost, ko jo je prezrl.   Formular je izpolnil in dobil je tale obraz : „9iamc & <3i|3 oc$ SJertinefl : Čitalnica v Žavcu; 9lame & Ctbnraftrr bc$ 33on1nnbr6: Janez Hauzenbihler, posestnik vŽavcu; 9intne & Sborartec be* SJorltanbftellDertrehrf : Jaka Janič, trgovec v Žavcu ; Srntđ be$ SJereine* in moglichft i)fnnucm 3lnfdjluj»e an ben SBortlout ber ©tatulen: Namen narodne Čitalnice v Žavcu je izobraževanje in razvese-ljovanjo  druŠtvenikov;   3<it ber (Sntftebung:   26. aprila 1860; Datum & ©efdjfiftijabl ber (šoncfifionirutifl: Gradec, 12. marca 1869, št. 2867;   fcnjnbl ber SHitfllieber: 65 udov; Datum & Unterfdjrift:  V Žavcu 9. marca 1870, Janez .Hauzenbihler, ravnatelj.
-G*. Schbnvvetter z eno nepostavnostjo in protiustavnostjo ni imel dovolj. Njegov furor Giskricus ga je tiral dalje. Poslal jo g. Hauzenbihlerju ta-le zaukaz, kterega tiskamo v vsej njegovi barbaričnosti in dušni heračiji: „Slavnomu ravnatejstvu čitalnic v Žavcu. Visoka dešelna namestnija je z raszpisom od 22. tega februarja 1870 št. 2055 naravnala, da imajo tiz konico, s tukajŠnim za ukasom, od 2. marca t. 1. št. 2392 slavemu ravnateljstvu poslane, v nemškemu jeziku izpo-ljeni biti. Zarad tega se pošljejo slavnemu ravnatelstvu s poročilo od lOtega dne t. m. sem poslani ino v slovenskem jeziku zapisani tizkanice s tem nazaj, naj se v 3 dnevih a. d. r. zgorej rečenemu zavkazu proti temu pritožba vloži.
V Celju 11. marca 1870.
c. k. okr. glavar: Sch6nwetter. m. p."
V Žavcu je krepek rod. Čitalniški ravnatelj se ni dal v kozji rog ugnati. Vrnil je g. okrajnemu paši prvi izpolnjeni formular. Pritožiti se ni hotel, ampak gosp. Schdnwettra je tako-le podučil:
„Glede na to, da bi taka pritožba ne imela pravega predmeta, ker tukajšna čitalnica po omenjenem
kistefc.
Beseda o Matioi.
Svoboden v petji kakor v mislih hočem biti.
Iz Uoethe-ja.
Z veseljem smem izreči, da je Matica — no vem, ali po lastni previdnosti ali pa slučajno — našla ono Adrijaduino nit, ktera jo hode, uko hočo na začetem poti napredovati, iz prejšnjega labirintskega meteža izvedla. Matica je začela izdajati dela, ktera ne bodo ostala brez učinka in vlijanjn na narodov napredek v znanji; ona se jo približevati začela onemu cilju, kteri so imeli prvi ustanu v ni ki pred očmi, namreč cilju višega obrazovanja slovenskega naroda. In spi-salca neugodnih .Besedic o Matici", kakor tudi stranko „Slov. Nar.M to tem boljo veseli, ker se tudi tu no men j, nego v slovenski politiki čem delj tem očitneje pokazuje, da stanovitna hramba tega, kar je pravo in zdravo, konečno kljubu še tako mogočnim osebnostim zmaguje in pobedjuje. Kajti ravno ta cilj so je v „Slov.
Nar.M vedno zagovarjal in ako Đog da in sreča junaška, bode se tudi v naprej zagovarjal, dokler podlage temu listu iste ko do sedaj ostanejo. —
V dveh ozirih, ktera pa kažeta na isti konec, je Matica lansko leto velik korak storila: z izdajo Schoedlerjevo „knjigeprirode" (I.dela fizike) in s tremi zemljevidi (polutami, Evropo in Avstrijo). Nočem reči, kakor da nuŠa literatura do zdaj ni štela enukih del; proti temu govoru prvič ltobidiua „fizika" (I. 1849) in Vrtovčeva „kmetijska kemija", kakor tudi posamezni, obilni in tudi tu pa tam obširni spisi o prirodoslovji; proti temu tudi govori „Zemljovid slov. dežele", kteri je bil do zdaj polog zaslužno nemško-slovenske „Land-karto von Krain" (1840—41) od izgubljenega nnši pismenosti Henrika Frevorja edini biser slovenske kartografije. Ali smerne začetke llobidine vidimo s Tušekovim prevodom izvrstnega izvirnika prekošen, in tako tudi Kozlerjev zemljevid, ako ne nadomeščen, ipak glede na umetalnost in obseg predstavljenih stvari presežen. Omenjena Matičina dela, prirodoslovna kakor zemljepisna, znatno pospešujejo Slovencem spoznavanje
tega, kar nam se na prvi pogled ponuja, kar pa dostikrat videči brez poduka ne vidimo, — spoznavanje prirode ali nature*) v njenem bivanji in dviganji. Pot k spoznavanju sveta je tedaj z imenovanimi deli dobro začet iu želeti je, naj se ta dela čem preje in čem bolje dopolne.
Pri imenitnosti teh knjig pa ne smemo jih nedo-statkov prezreti. Schoedlerjeva knjiga, s filozofiškim razumom uredjena in spisana, ostaja pri vsem tem nam Slovencem, le — prevod, in ima tudi obilo onih nepopolnosti na sebi, ktere sploh vidimo v prevodih. Prvotno premišljen bi mnogoteri izrek in stavek drugače in boljo bil izražen, nego jo v tem prevodu. Celo nam, ki smo z mladih nog z nemškim zavitim govorom napajani, mnogoteri izrek v „fiziki* s prva ostaja temen ; in v časih nas pri vsem poznavanji stvari samih poželenje obhaja, izvirnik v roke vzeti. Šo nečesa ne smem pozabiti, kar čitatelja vedno v oči zabada : mnogi h r v a t i z m i. No vem, ali so se pisalen
*) Da je beseda „narava"  v tem pomenu in v tej obliki kriva, ni tu mesto dokazovati. Pis.
1523
zaukazu ođ 2. t. m. ni nobene škode trpela, pa se tudi ne čuti razžaljena, so z mišljenjem podpisanega ravnateljstva ne strinja, da bi visoke oblasti morale ic ta po pritožbah društev in zasebnikov se podučiti o veljavi §. 19. ustavnih osnovnih p o 81 a v in se opomujati na zagotovila, ktera je izjavil gospod deželni poglavar baron Meczerv na interpolacijo slovenskih poslancev stavljene v deželnem zboru v Orađoil zovoljo ravnopravnosti slov. jezika v urndnijnh. Podpisano ravnateljstvo si tedaj daje čast, omenjeni izkaz slavnemu okrajnomu poglavarstvu vrniti nazaj in zagotoviti, da mu ni volja se pritožiti proti gorej rečonemu zaukazu, vede, kako hi po dosedanjih izkušnjah DO imela nikakega bistvenega vspeha, in bi le škoda bilo za besedo. — Slavno c. k. okrajno poglavarstvo naj tedaj blagovoli do znanja vzeti, da bode poslovni jezik podpisanega ravnateljstva ostal, kakor je bil do zdaj, slovenski. — Ravnateljstvo narodne čitalnico v Žavcu, dno 17. sušca 1879.
Janez Hnuzenbihler, ravnatelj." Tako daleč so stvari do zdaj dozorele. Ako bode g. Schbnwet.ter svoje protipostavnosti nadaljeval, tnora naložiti g. ravnatelju neko denarno globo — sicer pa svoje korake preklicati in s tem priznati, da je 8 svojo teutonsko strastjo blamiral sebe in urad. Slavno ravnateljstvo naj se globe ne ustraši, ampak prosimo ga, naj nam Schbnvvetterov fcrninn takoj dopošlje, kader se mu globa naloži. Mi imamo pripravljeno za g. Schonvvettra neko mažo, ki mu bo njegovo nemškuta-rijo nekoliko ohladila. Izrekamo za zdaj slov. ravnateljstvu žavsko čitalnice tukaj javno zahvalo za njegovo možato hrambo lastnih in narodnih pravic, g. Schbnwetlru pa brez bojazni znkličemo: Herr Schbnvvetter, dio Slovenen vverden sich Subjekte ihrer Art vom Halso zu halten wissen. Vlada pa naj si še enkrat premisli, kaj ho z možmi take baze dosegla, za njo nasledki segajo daleč ; nam in nnšim prijateljem ho v tej zadevi veljal stari slovenski prigovor: „Prva je prepovedana, druga ne."   Na kornjžo !
Dopisi.
Is Izubijane. 2. aprila. [Izv. dop.j Ustavo-verna stranka v Ljubljani se kaže, kakor bi se nič ne brigala za odhod slovanskih državnih poslancev iz Dunaja, ker ona pričakuje, da se bodo sedanji kranjski deželni zbor razpustil in da so bodo zaukazale nove volitve deželnih poslancev, pri kterih bodo c. k. gosposke z vsemi pripomočki za to skrbele, da pridejo v deželni zbor ustavoverneži ali vsaj večina ustavover-cev. — Nemškutnrji trdno zidajo na vladno silo, in nikakor ne kažejo nagnenja ali volje, odstopiti od svojih velikonemških namenov. — Tudi mislijo, da se pri novih volitvah slovensko ljudstvo no bo preveč za svoje sedanje poslance napenjalo, ker niso „zedinjenja Slovencev" pospeševali, in da bo torej zmaga pri volitvah na nemškutarski strani. — Naj bi vendar ti nemški modrijani nekoliko svojo vest izprašali, kaj so oni za zedinjeno ^Slovenijo" in za slovenski narod sploh sto-f ~ em- imrr:~:      -l :: axn "MBBBBgfaaarafcBBi ■ —l. n itm
nehote ukradli ali jih je on morebiti hote upotrobljeval. Raji pa hi mi z višega narodnega stojališča, nego ga v kratkovidnem hrvatizmu nahajamo, bili videli, da bi se naše imenoslovje s kakega drugoga slovanskega narečja bilo na pomoč jomalo, nego iz hrvatskega po uradih komandiranega. Tndi v tem oziru imamo Slovenci svoje posebne, že glasno izražene želje ; tudi zastran vzajemnega in občega slovanskega jezika imamo mi oddelek in poglavje v svojem narodnem programu, in jako obžalujemo, kader ga od imenitnih narodnih moči preziranega vidimo. Kakor mi „mladi" Slovenci, tako so že pred 48. letom „starejši" Slovenci mislili in "jih mnogo še zdaj misli, da nam jo „na celoto gledati," kakor stražni glavar v Valenštajnu pravi. Tega pa ne delamo i/, trmoglavnosti, temveč iz živo čutjene po potrebo in sile. Jako želimo, naj pri prevajanji sledečih zvezkov Schoedlerjeve knjige ne bi se več tako na lastnosti in potrebe slovenskega jezika  pozabivalo. •
(Konec prib.)
rili! — Akoravno so slovenski poslanci s svojo politiko na krivo pot zabredli, vendar so le ostali zvesti sinovi svojega naroda, ter bodo gotovo skušali svojo zmoto popraviti, in s tem doknzuti. da tisti imenitni gospod v Ljubljani ni resnice govoril, ki je meseca februarja t. 1. nekemu slovenskemu narodu dobro znanemu domoljubu o vodjih kranjskih Slovencev razžaljive besede izustil: Sie liaben mit ihrer Politik abgehaust ! •) Ne da se tajiti, da jo vlada namerjala in še namerja, slovenske prvake v svoje mreže zadrgniti in ob zaupanje naroda pripraviti in tako politiko slovenskih veljakov „ad absurdum" spraviti, in kaj vraga, ka je nemara kdo za to prisade vanj O že kak imeniten red prejel! — Ako bog da, sc bo politika slovenskih veljakov proti vladi poostrila, vsaj odhod slovenskih državnih poslancev iz Dunaja to kaže. - Glavni vzrok prepirov in nesloge med Slovenci jo tisti tronotek zginil, ko so naši poslanci prag zbornico državnih poslancev na odhod v svojo domovino prekoračili. — Slovenska domovina Vos pozdravlja /. navdušenimi „Živili" | Kot poslanci naroda boste znali za njegov blagor in njegovo čast pogumno postopati, Spominjajo se svojega postopanja in narodovega zaupanja pri volitvah 1. 1867. vam izkazanega. — Sloga jači, nesloga tlači! To nam pre-živo kažejo dogodbo narodov v Cis- in Translajtauiji. Torej složno, složno, mili bratje! —
Končevaje svoj listič pa tudi no morem zamolčati sodbe nekega pri vladi veljavnega privrženca protina-rodne stranke o nasledkih izstopa Poljakov in družili Slovanov iz državnega zbora. Po mislih tega Veliko-nemca so ho vpeljal v nekdanji Avstriji mesto dualizma pa triplicizem, namreč, da sc odcepi od Cislajtauije Galicija, deželo češke krone in druge slovanske dežele pa pridojo z nemškimi krnnovinami v še ožjo zvezo, kakor so zdaj. — fs ust ravno tega prijatelja nemške kulture sem slišal pret »Ido poletje besede izreči, da je zdaj še le prav pravi čas ponomčevanja Slovencev nastopil, ker narodnemu gibanju Slovencev mora vlada nasproti staviti razširjanje nemštva, in vlada ima k temu dosti izdatnih pripomočkov, namreč: nemške urad-nije, nemško šole, ki jih je treba pomnožiti, nemško organizirano armado, in posebno izdatno bodo tudi železnice pomagale slovenski narod ponemčevati, ker železnico bodo privabilo do sto nemških elementov med Slovence, Nemci bodo zidali fabrike itd. — To prerokovanje velikega prijatelja sedanje dunajske vlade pri-občujem slovenskim domoljubom in veljakom slovenskega naroda k temeljitemu preudarjanju in premišljevanju. — V Sevnici 3. aprila. [Izv. dop.J Sevnica je prav lep trg, in gospod Kavčič v njej župan in lep nemšku-tar , kakor „PrachtexemplarH. Bilo je jako neugodno vreme, ko sem tega gospoda spoznal, in s snegom je medlo, kakor bi berače trgal. Dolgo sem ga ogledaval, ko je kvartal, in ugibal na vse kriplje, kdo bi to utegnil biti. (ilava nekoliko plešasta, in očala jako učeno na nosu viseča bi me biln skoro preverila, da jo to kak učenjak, ko bi mož no bil predobro rejen. Debelost pa ni nikakor simbol posebno učenosti. Ko možjo odkvartajo in se začno politični razgovor, sem ga pa knudo spoznal. Kakor navadno debate nemškutarske začnejo o freidenkerjih i. t. d. in potem pridejo na politično polje, tako se jo zgodilo tudi tu. Kmalu so začeli trgati „VVindische," da se jo vse kudilo in ko se je debata žo bolj vgrela, poprime gosp. Kavčič besedo in pravi, obrnen k svojemu sosedu : „Bissens bos, bos ich Ihnen noch sagen berdV VVonn in Cilli die slovenische Stund anfougt, muss nioin solni nlleweil gleich horaus, bissens bindiseh kan er ja schon, \vozu soli er noch diese Dumheit leruen." In tako daljo jo še besedoval gospod Kavčič in pristavil tudi to, da je bolj pametno, če se njegov sinek uči francoski. Prav *) tfsi ilopisuik je tu zamolčal ime. Du bodo naši poslanci vedeli ceniti prijazno beBedo in obraze Konmdove, naj tu povemo, daje te besede govoril deželni predsednik Konrad. Nam je že tri tedne natanko znan ves daljši dvogovor med tem vladnim možem in slovenskim rodoljubom. Priobčiti ga nočemo — VBaj zdaj ne. č'e pa jo ktereinu naših poslancev kaj do lvonradovib bened, more jih vsak, kogar so tičejo, zvedeti pismeno pri podpisanem vredništvu. Za nameček piidaum tudi šo Konradovo žolčno sodbo O
vreaniitvu ..Slov. Nar-
imate gospod Kavčič, naj se vaš sinek lu uči francoski, bo vsaj v Sevnici na praznikih lehko konverziral, saj Vi francoski jezik izvrstno — neznate.
V a m jo pač slovenščina zato tru v peti, ker jo Vi malo bolj znate kakor francoski, in se Vara zraven ne ljubi se }S učiti. Bi bil tudi vrag, ko bi župao, ki so je že privadil nemškega „Amtsstil" — (zlasti če piše o javnem beračenji, in zarad tega dobi strašan dolg nos) moral učiti se slovenskega u radovanja. Čemu to, čemu bi bil župan, če bi se ljudje ne ravnali po njem, In hi jim ne zadostil jezik, kteroga ravno on — župan — zna?
Da pa gosp. K. ni samo praktičen mož ampak tudi izvrsten ctimolog, kakoršen se moro le izvaliti na sevniiki univerzi, naj razvidi blagovoljni bralec še iz tega, da je gosp. Kavčič trdil, ka beseda Ratschach izvira iz nemškega „Radschuh ?"    Bravo! fuora!
Slab kompliment ste napravili s svojo etimologijo Vašim nemškim prodnikom , ko od njih trdite, da so krnju nadeli ime „eokla". Radečnni, pošljite sovniškemu etimologu častno diplomo pisano na oslovskej koži, ker sedaj vendar veste, od kod vnše ime!
Po tem takem, gospodine Kavčič, bi se Vaše ime pravilno izpeljavalo h „Kautscbuk" ali vsaj iz nemškega „Kauz", kar bi bilo še najbolj vcrljivo , ker ste res prav „wunderlicher Kauz". —
Če Še pridenem, da gospod Kavčič, pardon „Kaut-schitsch" trdi , da jo njegova pisava krajša nego slovenska, kažem s tem njegovo objektivnost, ki se je že tolikrat sijajno obnesla.
Ker je gospod*Kaut$chitscb Maon des Fortschrittes, je pač naravno in se samo ob sebi razume, da železnico črti, kakor svojo smrt, in da bi ga menda za sto kron no pripravil, so po železnici peljati. Da pa to svojo antipatijo nupravi bolj plavzibel, trdi neki, da jo bolj zdravo se z lastnim vozom kam peljati. To strn-hopetnost sem sicer žo opazoval pri nomškutarjih v druzem kraji, ki so z gospodom Kautschitsch-em tudi v tem v rodu, da so ravno tako srečni etimologi, kakor on. Vsaj dokazali so to, ko so krstno bukve nemško-tarjev „gor udarli" in naili, da so jim prav za prav reče nemška kutya.
Slednjič naj omenim še druzega nemškutarja gsp. Smorekarja v Sevnici. O njem vem samo to povedati, da so rad zastonj vozi v vozoh pripravljenih za druge, zlasti pa takrat kader je slabo vreme. Več niflem zvedel o nemškutarjih , in tedaj končam s prislovico gosp. Kautschitscha: „AVer mir aul den Finger trit, dem trote ich auf den Kopf."
Is Dunaja, 4. aprila. [Izv. dop.] Bil jo dokaz da natanko poznate razmero in osebe, ko ste v predzadnjem listu pisali, da se gotovo tudi g. Lonček pridruži koraku svojih slovenskih deklarantov in njih tovarišov. Denes je poslal predsedniŠtvu državnega zbora svojo odpoved , ktero morebiti izvolite vso ponatisniti v Vašem cenjenem listu, da so že v naprej odpravijo vse krivo misli, ki bi bilo mogoče. Pismo poslanca Len ček a so g!asi : „Ker sem imel ravno odpust in me tora] ni bilo na Duna i, nisem mogel podpisati i/povedanja, ktero je g. poslanec Petrino s tovariši vred v XL1. seji 81. marca t. I izročil. Torej slavnemu predsedniŠtvu s tem naznanjam, da se popolnoma pridružujem omenjenemu izpovedanju in da so iz tatu navedenih razlogov voč ne bom udeleževal posvetovanj slavne zbornice. Slavno predsodništvo proseč, da to mojo izpovedonje naznanite slavni poslanski zbornici ostajam itd. Aloizij Lonček, m. p.
Iz Dunaja 0. npr. — č. [Itv. dop.] Zanimiva jo bila fiziognomija državne zbornico v denašnji seji brez-glavnega parlamenta. Bili smo ! to jo bilo denes brati na vseh obrazih, to Kajnovo znamenje je danes nosil vsak „ostanek" na svojem obrazu. Kako so tu sedeli ti Streruwit/.i in Banhansi, ti Schindlerji in Steftensi, ti Kluni in Liebigi in kakor se imenujejo, vsi v žalosti rastopljeni, kako so gledali na nopisc svojih prostorov: denes šo poslanec Klun, in v kratkem ne več poslanec Klun itd. itd. Kako s srčnimi bolečinami na-polneno se je tresel denes glas kričača Kotz-a jun., a Ikterim jo ta spoštljivi  poslanec  navadno   kričal svoj
protokol,  v kako temne gube je g. Blagotinšek nabiral svoj   renegatski   obraz !  —   In  ko  so   „gg. ministri" vstopili, kako jo šumelo sem in tje; vsak „prijatelj" je hotel svojemu  „prijatelju"   ali   pa   „zapovedniku" nasproti ;  to  so  si  roke  stiskavali in tresli — ali so ti gospodje avstrijskim narodom gratulirali obžalovaje ministre, da morajo taki možje  zapustiti   pozorišče javne delavnosti, ali pa so ministri milovali avstrijske narode, da so jim nastopivšim   vlado  taki   možje  gratulirali V! Vsakdo je opazil, da G i s k r a ni sedel na svojem naslonjači ; poklican je bil k cosarju in se je v parlament pripeljal, ko so bile že duri zaprte.   Smešen prizor je napravil lir osti, ki jo s svojo vlastno mu tlegmo že denes  pričel  izpraznovati  svojo  miznico in cel balast različnih makulatur, t. j. odborskih  sporočil   natlačil v svojo že zgodovinsko popotno  torbo,  ktero g. minister vedno seboj nosi.
Poslanec Guša levic je dobil od svojih rojakov in tudi od Rusinov nezaupnico zarad svojega obstanka v drž. zboru; torej ga ni bilo v bornici; tudi L j u-biša ni bil nazoč; Lonček je bil poslal izpovedanje svojega izstopa.
Politični razgled.
M i n i s t e r s t v o   H a s n o r j c v o je padlo. Cesar jo njegovo odpoved   sprejel in baje že v ponde-Ijek naročil poljskemu grofu Alfredu Potockemu, prejšnjemu ministru kmetijstva,  naj sestavi novo minister-stvo.   Potočki ima nalogo, med tem ko „državni" zbor še zboruje in dozdanji ministri  še poslujejo, primerne može poiskati , ki bodo na podlogi znanega memoranduma prejšnje manjšine ustavo popravljali in pomirjonje med narodnostimi delali.   Imenuje se več oseh.   Ti pa, kteri so imenujejo, nam   ne morejo posebnega upanja dajati, da bo za nas Slovane žo takoj boljši. Banhuns, Stemavr, Plener, Lasscr, It e c h b a u o r Itd,   — ktere hoče baje Potočki pridobiti,  po svoji  preteklosti niso slovanski prijatelji, posebno naši ne. Prezgodaj so torej nikar ne veselimo.   Res je  da slabšo ne more biti in priti, kakor je bilo,  ali dokler so ti možje love, bomo doživeli k većemu  prelaz  k boljemu.   Tudi Cehi in njih listi se položju  nasproti drže jako resorvirano. — Poljski   „čas"  (eden „najzmernejihw listov) opo niinja svoje rojake naj bodo previdni  v novem položji Resolucija pri novih volitvah ne bo več program. Od slej  mora Galicija čist   federalističen program razviti. — liusini so z Gušalevičem nezadovoljni, da je ni Dunnji ostal.
Iz Španije prihajajo zopet poročila o krvavih dogodjaji. V B a r c o 1 o n i so jo pri nabiranji vojakov vnel upor. Uporniki so delali barikade. Vojska je morala mi-ujr. Mrtvih je, kar so ve, deset ljudi, več ranjenih. Cola provincija Barcelona je v obsaduem stanji. —
Ha/ne stvari.
* (Dunajska „Z u k u n ft") je znašla novo Ko lumbovo jajce za Slovence.   List, ki si  v najburnejih naših časih ni upal o slovenskih zadevah  ziniti niti hov niti mev, je zdaj mahoma postal  toliko pogumen da si obeta s spravo, kteri smo mi prvi javno roko ponudili, popraviti   svoj   zgubljeni  kredit in ohraniti si svoje naročniko;  list, ki je zadnja leta govoril le prepisanih noticah o slov. čitalnicah in morebiti o ka ceni taboru, samo da mu je še ostalo nokoliko sloven sko firmo, si denes, ko so mu zdi zrak čist na levo in na desno, žo upa igrati nam Slovencom splošnega men torja in zlasti n a m bore levite ; list,  ki sam zdaj drugič priznava, da so vsestransko Slovenci proti njemu pritožujejo,   hoče vso zaslugo denašnjo situacije za-se reklamirati!   List, ki jo  začel napadu proti drž. po slancem o času, ko „Slov. Nar." še bilo ni, nam očita da smo grajali zaslužno slovensko voditelje;  list, ki je debitiral  „s  Svetčevira   rudečiin nosom"   in jo zarad razžaljene Svetčevo časti  stal pred sodnijo; list, ki še zadnje dni poslancem očitni železnico in jih porug
Ijivo vprašal:   „AH hočejo vsi slov. poslanci na Dunaj i umreti", se predrzne nam očitati, da smo podtikali našim poslancem osebne namene!   Res to je za enkrat preveč in nevabljenemu gostu, ki ni za časa delovanja nič storil,  pa se hoče  zdaj   vsesti k*naši mizi, mora slov.   občinstvo skledo  pred  duri postaviti,  ako noče tacega  političnega hinavstva saino sankcijonirati. Da list, kteremu so slov. prvaki zbirali denarno podporo, kterega  so širili  med slov. svetom,  ni mogel odločno proti njim postopati, jo lahko umevati;  ako se pa denes ta list kot zagovornik slov. poslancev vede, prepričani smo, da nam nobeden državnih poslancev ne bode ugovarjal,  ako rečemo: kar so gg.  drž.  poslanci tudi slabega imeli, tako slabo ni bilo nič, kakor so bili njih asnikarski zagovorniki   brez izjeme.   Dr. Toraan Be jo tem često pritoževal. — Mi nismo ničesar preklicali bistvu našega programa in delovanja ;  naš prvi čla nek o spravi pa smo hoteli pisati brez rekriminacij, ker nam jo za spravo.  To jo spoznalo vse mislečo ob-r.stvo, kar moremo  skazati 7. mnogimi pismi, to je poznal celo posl. Svetec,   čegar dotično pismo imamo rokah.   Mislimo torej,   da bode našo  občinstvo tudi umelo ceniti žaljivo pozvanje na nove prepire, ktere je Zuk." hotela pričeti z omenjenim člankom, da bo vedelo ceniti našo molčanje na korist zapričete sloge. Sicer pa bomo vedeli svojo čast varovati, in da bodo vedeli,  kako jo bomo braoili, naj o tem le citiramo en sam stavek praške „Politike"   št. 94.,  ki in merito piše: »Mi nismo nikoli zakrivali, da je samo udeleževanje Poljakov in Slovencev pri ustavo- in postavodaj-nem delu eksistenco in trajanje pogubno sisteme mogoče storilo, da bi bila zvršitev  decemberske sisteme spodletela, ko bi bila poljska in slovenska poli-ika   solidarna   s   čosko- moravsko državo-pravno stranko." — V formalnih lo še nekaj.   Ce pravijo patroni „Zuk.", da so že za Slovenijo pisali, ko smo bili mi šo v zibelji, to pač kaže, da je njih rojstni list za 50 let stareji, pa po tem tudi  njih duševne moči; kakšno pa je moralo biti to pisanje si vsakdo lahko misli, kdor jo opazoval „Zuk." ignoranco o slovenski geografiji.   Da je „Zuk." hotela angažirati zna nega   „Narodista" v svojo redakcijo,   naj dalje sveti Zuk." razmonjo k političnim težnjam „Slov. Nar.* K primeram o „udarcu na vodo" vprašamo patrone „Zuk." Ali je junakinja stara baba, ki po dokončani vojski na bojišči  boga hvali, da jej niso ubili sina vojaka? — Sicer pa je bil „Zuk." izdajatelj za časa najhujših na padov proti Slovencem — ud vredništva stare „Presse."
♦(Dramatično  društvo)  v Ljubljani na pravi svojo sedmo predstavo cvetno nedeljo 10. t. m. v javnem gledališči in se bode predstavljala prav dobro pisana  veseloigra v 3 dejanjih „S t r i č e k", ktero je poslovenil Miroslav Vilhar. Ta predstava jo namenjena blagodejnemu namenu in je odločen  ves čisti do nesok   K o š a n s k i m   pogorolco m.   Že iz tega ozira se ju nadejati, da so gledališče napolni  v vseh svojih prostorih, vemo pa tudi, da so vse naloge v do brih rokah in da  se nam je nadejati prav veselega večera, timveč ker jo naloga mladega štirnajstilotnega fantiča „Žiga" — za diletantično predstavo gotovo jako težka — v izurjenih rokah gospe Odijeve, ktera se utegne posebno odlikovati v tej nalogi.
Veliki pondeljek je predstava na korist društvene učiteljice gospe Odijeve, pri kterej se bodo igrala nova kaj  lepa   veseloigra v  1   dejanji   „Pri klavirji poslovenjenja iz  francoskega,   vesela igra »Ultra* znana in priljubljona od čitalničnih predstav, in nova opereta  „P i j e r o t in  V i o 1 e t a",   v kterej zopet nastopi  gospodična pl.  Neugebaurova, ktera si je pri prvem svojem  nastopu tako hitro prikupila vsa srca. Zanimivega tedaj čez in čez, da bode gotovo za dovoljno biti moglo občinstvo, a ravno ta\o gospa Odi jova, ktoiej voščimo prav dober vspeb.
Belo nedeljo je beseda čitalnice v gledališči, pri kterej bode sodelovalo tudi dramatično društvo in se bodo predstavljala veseloigra „Pot skozi okno po francoskem in opereta „T i č n i k". Uči se zdaj žoloigra „T o m a ž Mor", ktera utegne na oder priti pri odpretji deželnega zbora. Videti jo iz tega, da dra matično društvo res prav marljivo dela in zasluži, da
domoljubi slovenski malo veČo pozornost imajo do tega prevažnoga društvu, nego dozdaj, ko pogrešamo med podporniki toliko dobro znanih slovenskih imen ! Naj se to kmalu obrne na bolje.
Ž. (Celjsko d r o h t i n e). Celjski „ Verfassung3-verein" si  je  naročil g. \Vicsthaler-a iz Maribora, da bo 3 večero bral zgodovino koncilov,  za kar na vsak večer dobi 25 for.    Na tak način je pomagano na obo strani: \Viesthaler ima lep zaslužek in Celjani so — ako si vse, kar se bo bralo, zapomnijo — bolj učeni za 75 f. Potem naj pa še kdo reče, da niso „gebildet.*4   Pri tej priložnosti naj šo objavim ,   da jo okrajni glavar gosp. Schbnvvetter  svojim uradnikom  razlagal ravnopravnost in sicer kakor star zagriznen birokrat.   Rekel jo neki : „Jaz ravnopravnost tako razumem, da se občini, ktera slovenski pisari, v mojem uradu odgovarja nemški, to bodo ravnopravno."   —   Iz tega se vidi, da ima gosp. okrajni glavar šo tiste predpotopne misli, da so stranko samo zarad uradnikov na svetu, ne pa uradniki zarad strank. —
* (Darilo 10 goldinarjev v srebru) dobi pisatelj, ki do konca maja meseca t. I. pošlje najboljšo humoristično izvirno noveleto, za nov ilustriran list „Petelinček." Zadržaj naj se posnamo iz kmečkega življenja. Brž po tisku se pošlje za najboljšo noveleto dotičnemu pisatelju spredaj omenjeno darilo. Rokopisi naj se pošiljajo pod naslovom „G. H. Martelanec, vrednik v Trst u."
* (K do j e resnico govoril?) V tiskovni pravdi „Slov. Nar." zarad članka: „Kdo na Kranjskem vlada" je predsednik celjske sodnijo proti izpeljavanju obtoženega vrednika v svojem konečnem govoru (resu-me) , na kterega ni več odgovora, porotnim možem razložil : Ich muss bemerken, dass Minister nicht entlassen vverden." Zadnjo dni pa smo prav pogosto brali o tem, da bode cesar svojo ministre del iz službe. V večernem listu „Tgp." 4. aprila pa beremo od besedo do besede : „Der Kaiser als Vertreter der Krone bat das unzweifelhafte Recht cin Ministerium zu e n 11 a s-8 o n." Radovedni smo, ali bodo državni pravdnik ta izraz kot dejansko neresničen domentiral, sicer je očitno demontiran g. predsednik Vest in sicer v lastnosti kot — objektiven sodnik.
Oklic!
Dolenja Štajerska je morala vedno preobilno krvavega davka dajati. Naši hrabri sinovi so bo v domaČem regimentu Hartungu in v domačih lovskih ba-talijonih vedno vojskovali v najprvih vrstah, ker so najbolj zanesljivi.
Nikdar nismo bili tako srečni, da bi bili svoje pridne vojščake imeli doma. Regiment Hartung in četvero štajerskih lovskih batalijonov imamo zdaj v Dalmaciji, mod temi je troje lovskih batalijonov v zadnji vojski dosti trpelo in vsi so bodo morali spet v prvi vrsti vojskovati, ko bi se primeril kak nov nemir.
S tem so nam odvzeti najbolji delavci, ktere tako živo potrebujemo pri kmetijstvu, živinoreji in posebno pri vinoreji.   Pa to ni še vse!
Pred nekterimi dnovi je prišlo povelje, da mora Hartungov regiment 400 odpustnikov (urlavbarjev) za letošnje polotje poslati v Pirano in Koper, kteri bodo imeli stražiti (vahtati) pri pripravljanji soli.
Naši odpustniki (urlavbarji), ki po zimi svojim ljudem samo nadlego delajo, morajo spet od doma in to ravno zdaj, ko so začenjajo najimenitnejša dela, in naša dežela no bo vedela, kdo naj nam opravi dela v kmetijstvu in v vinogradu. In da bo regiment ostal zadosti močan, bodo morali kasneje šo reserviste v službo poklicati, in tako bo zadnji pridni delavec deželo zapustil.
Ker jo Hartungov regiment že lansko loto v soline Piransko in Kopersko moral poslati vojake, kar so jih za stražo potrebovali, bi bilo pravično, da bi letos kter drug regiment opravljal to službo, da bi mogli naši odpustniki po leti doma delati.
Vabimo torej vse, naj so snidejo v saboto 9. aprila predpoldne ob 10. uri v Gbtzovo pivarno (prajarijo) k splošnemu shodu; tam bomo predložili in priporočali prošnjo do najviše gosposke na Dunaji,  naj so namreč
naši vojaki no pošljejo v Pirano in Koper, ampak naj ostanejo doma in naj pomagajo delati.
Prosimo vse posestnike, posebno pa vse župane, naj jih kolikor mogoče pride k temu zboru, ker upamo, da bomo s združenimi močmi dosegli, kar želimo.
Ob enem priporočamo vsem srenjskim in okrajnim zastopništvom, naj se brez zamude o tej stvari posvetujejo in naj enake prošnje pošljejo do ministerstva za deželno brambo.
V Mariboru 5. aprila 1870.
V imenu mnogih posestnikov Dr. Fr. Radey, 0. k. notar in posestnik.
Dunajska bona 6. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   .   60 fl. 8r> kr.
5»/, mctalike z obresti v maji in nov.   — „ — „
Enotni drž. dolg v srebru    .   ,   .   .   70 „ 25 „
1860 drž. posojilo.......97 „ 40 „
Akcije narod, banke......721 „ — „
Kreditne akcije........ 264 „ 90 „
London...........128 „ 90 „
Srebro...........120 „ 50 „
Cekini...........6 „ 84 „
Abfiolviran jurist,
zdaj praktikant pri c. kr. deželni sodniji, slovenskega jezika v pismu in besedi popolnoma zmožen, želi pri kterem odvetniku na Slovenskem stopiti kot koncipijent v prakso.
Natančneje se izve pri vredništvu „Slov. Naroda," kamor naj se blagovolijo tudi poslati dotična pisma. (1)
(7)     Štabna pomoč proti spolovni slabosti!
Originalna izdaja v 30. natisu izdane za vsace-ga koristne knjige:
Der persAiilicho Scliiitz j ,j(lvre°ndtiU8.a
(osebna varnost) imenovana / Zdravniški sve-
lFasse IVI xi t ti« 1 tovalec
v telesnih slabostih. En vezek 232 strani s 60 anatom, podobami. V zavitek zapečaten. Cena 1 tolar 10 sr.gr. == 2 f. 40 kr., dobiva se po vseh knjigozaložnicah, kakor tudi pri Geroldu A Comp., Stefansplatz na Dunaji.
30 natisov!   Ta visoka številka odvisno dela vsako drugo priporočanje.  Vsak iztis izvirne izdaje od Lavrontiusa mora biti zapečaten s tu ponatisnenim pečatom, na kar naj se pazil
!Sreča cvete v vinogradu! \ 250.000 m. glavni dobitek od si. državne vlade dovoljenega in garantiranega lenarnega žrebanja. OO dobitkov se bo v malih mesecih gotovo jj ilo, med temi so glavni dobitki po 250.OOO, OOO, 50.000, 4O.O00, 30.000, 25.000, 0, 15.000. 12.000,10.000. 8000, 6000, 21 krat 39krat U000 , 12fikrat 2000, 206krat 1000, i. t. d. Jrihodnji dobitki se bodo uradno poteg-e 20. aprila in velja l cela izvirna državna srečka le f. 4 — l  POl „ „ N 1"   2 —
l četrt    „ „ „ t. 1 —
te mi pošilja denar v avstrijskih bankovih. vsakdo dobode izvirne državno srečke sam ke in je država postavila najbolja p o-, v a , da se bodo dobitki izplačali. Vsa naročila bomo takoj največo paznostjo li, prideli uradne črteže in dajemo vsakojaka edanje brezplačno. Po dovršanem žrebanji de zanesljivo poslali vsem deležnikom uradna in pa dobitki. Žrebanje teh veličastnih kapitaljskih Rrečk se H kratkem vršilo in ker bo bržkone mnogo de- \ cov, naj se izvoli brž ko brž neposredno na- I, brniti, kdor želi srečke pod geslom „Srcča.* to v vinogradu" iz moje kupčije dobiti. « S. W<?IiilM»r«jj junior, j, seffectenhandlung , Hoho Bleichen Nr. 29 in j* Hamburg. (4) a
| Samo enkrat poskusite
jj! in p r ep 14 č ali se b o d e t e o čudovito nizki ceni niže zaznamovanih predmetov. \ 8DV Garantira ae, da se prodaja le blago najbolje sorte. "M
I Zaloga ima tnko bogato izbirko najnovejših,  praktičnih in luksurioznih stvari,  kakor nikjer več ne na Dunaji;
A' 9krbljeno je za mlade in stare, da so more za male denarje kupiti lepo primarno darilo za gospoje in gospode, za otroke j vsake starosti^in stanu v tisočerni izbirki. Zapisek cene se brezplačno frankovano posije vsakemu, ako naznani natančen ™; napis; torej jo za prebivalce v provincijali jako koristno, ako si naroče tak zapisnik, v kterem je zabilježena cena iu na-tanka imena vseh založenih produktov. Pošilja se blago ali proti poštnemu povzetju, ali za gotov denar.
izpis(>k raznih stvari naj no vo.j^ojjja. izdelan,ia:
Dunajska usnjina, znana kot najbolji fabrikat:
Gospojske ročne torl>ice /. jeklenim oklepom, po 66, 75, 90 kr., gl. 1, 1.20; iz najboljega šagrenskega usnja, s pozlačeno poskočno zaporico, a gld.: 2, 2.50, 8.20, 3.50, 4; take s prednjo mošnjico 3-50, 4..":0, 5.
Najnovejši praktični portmoneji za gospoje ali gospode, a 50, G0, 80, 90 kr.. 1 gld; najlepši gld.: 1.20, 1.50, 2, 2.50.
Praktične mošnje, a 60, 80 kr., 1, 1.50; najlepšo a gld.: 2, 2.50, 8, 4, 5.
Mošnjiči za cigare, a 40, 60, 80 kr., gld.: 1, 1.50; najlepši gld.: 2, 2.60, 3, 3.50.
Listnice, po 10, 15, 20, 25 kr.; najlepše v usnji po 30, 40, 50, 80, kr., 1 gld. — Mošnje za tabak, po 40, 60, 80 kr., 1, 1.20, 1.50 gld.
Popotne torbe iz močnega uho ju, s ključavnico, a gld.: 2.20, 2.50, 2.80, 3.20, 3.80, 4.50, 5.
Nepremočljivi popotni kovčegi, najbolje utejeni, u gld. : 2 40, 2.80, 3.50, 4, 4.50, 5, 6.
Popotne Bteklenice z usnjem preoblečene, in kozarci, u gld.: 1.30, 1.60, 1.90, 2.20.
Najveća izbirka najkrasnejših albumov za 25 slik, lepo okinčan, kr. 60, 80, gld. 1; za 25 slik, z najlepšim kinoem, gld.:   1.50, 2, 3;   za 50 slik, lepo z zlatom, kr.: 90, gld. 1.50, 2;   za 50 slik z najlepšim .kinčem, gld.: 2.50, 3, 3.50, 4, 5: za 100 in 200 slik a gld. : 4, 5, 6, 8. Najlepši eksomplari a gld.: 10, 12, 15, 18, 20.
Album za muziko: Vsak album svira, ko se odpre, dve najnovejši in naj'pri-ljubnejši poskočnici ali operi s taktičnimi ljubimi glasovi. 1 album v osmimi obliki 10.50, 12.50 gld. 1     „    „ veliki četvorki 15.—, 16,— „ Najbolji optični dalnogledi z  akromatičnim steklom in natančno vidnostjo na 1, 9—3 milje dalj sme, a gl. 4, 5.50, 7.
Zapirljive pisne mape, gld. 1, 1.50, 2 ;  jako praktično z vso potrebščino, a gld. 2, 2.50, 3, 3.60, 4, 5.
Gospojski nesesorji z vsemi potrebščinami za šivanje, in prav lepo zunajno opravo, kr. 50, 80, gl. 1, 1.50. Najkrasneje opravljeni, gl. 2, 2.50, 8f 4, 5. — 1 etui s 6 raznimi iglami za pletenje, kr. 15; 1 etui s 2 aH 4 pletili iglu, kr. 10 in 20; 1 etui s 100 izbranimi šivankami, kr. 20. — 1 izgledna knjiga za znamovanje in pletenje z 20 izgledi, 5 kr.
Pol niža cena nego poprej :
l par vaz, najnovejše oblike, franc. porcelan, kr. 40, 60, 80, gl. 1.60; veče po 2, 3, 4, 5 gl.
Praktično in dober kup darilo je nova pisna garnitura iz litega bronsa, iz 10 kosov, namreč: tintnik, peresnik, poza, 2 pisna avečnika, gorkomer, ročni svečnik, obesilo za uro, netilo, peresni obrisar. Vse prav lepo in okusno izdelano, velja samo 3 gld.
Največa izbirka pahljač za gledišče, ples in sprehod: 1 pahljača, priprosta pa čedna, 30, 40, 60 kr. ;   1 pahljača z lepo malarijo, 40, 80 kr., I, 1.20 gld.; krasno izdelana, gld, 1.60, 2.50, 3, 4, 5, 6.
Najboljšo toaletske potrebščine : Francosko mljivo z razno vonjavo, kr. 10, 15, 20, 30, 85, 40. — Najlepša lepšala, po 10, 15, 20, 25 kr. — Najbolja dišava, različna, 30, 40,60, 80 kr., 1, 1.20 gld. — Olje za lase,
Ob enem čestite prebivalce v provincijali pozorno činim na moj komisijski oddelek, kteri je edina kupčija te vrste, kajti oskrbuje vsako naročilo, ktero koli kupčije, na drobno in na debelo, kar najhitreje in zanesljiveje. Torej se priporočam za mnogoštevilna naročila.
Prva avstr. komisijska kupčija ^V. Friedmanna na Dunaji,
Prnteratraaee lir. SO. (8)
krepčilo, kr. 20, 30, 40. — Pomada za lase, najbolja, kr. 20, 25, 30, 40, 50, 00. —   Kolonjska voda, prava, kr. 20, 40, 60, 80, gl. 1, kakor tudi vse druge toaletske potrebščine po naj nižji ceni.
fll^** V Krami n osebe in premoženja je neobhodno potrebno branilo orožje ; to so novoizbnljšani Leiaucbeux-revolvorji z varilno zapornico, dvojnim gibom in risanimi cevi, za C stre-Ijajev, da jo mogočo po enem samem nabitji v eni minuti Okrat ustreliti. To je non plus ultra vsega orožja
1 revolver 7 mili, 16 gld. | 100 patron gld,. 3.50. 1       „       0   „     18   „   I 100     „        „ 4.-. I      «      12   „    20   „   I 100     „        „ 4.50. Pes'ni revolverji za 6 streljajev, 5 palcev dolg, gl. 8.80.
Najbolji glavniki iz kavčuka,
1 glavnik za česanje, 18, 20, 2'>, 30 kr., 1 glavnik za prah, 20, 25, 80 kr.,  1 glavnik z ročajem, 25, 30, 35 kr., majhen
glavnik 10, 15 kr., tak s krtačo, 25, 35, 40 kr.
Glavna krtača 30, 40, 60 kr. do 1 gld., krtača za obleko 50, G0, 80 kr. do l gld.; najbolja krtača za zobe 20, 25, 30, 35 kr., za nohte 25, 35, 45 kr.
Svilnati zavratniki za gospode, črni ali pisani po 25, 35, 45, 60 kr. Najmodernejše svilnate rutice, a 60 kr., 1, 1.50 gl.
Najbolji hlačniki, trdni in praktični, par iz angleškega nitja 45, 60, 80 kr., svilnati 90 kr., gl. 1.20, 1.50.
Najbolji angležki noži, peresni, po 25, 35, 45, 60, 80 kr., gl. 1, 1.20.
Za gospoje neobhodno potrebno. Glavna kaseta za gospojsko toaleto, velika, lepo pobrana, zapirljiva, s zrcalom m tem-le zadržajem :   1 kos toaletnega inlji v si, 1 flacon vonjave, 1 k. voščene pomade, 1 malo zrcalo,
2 različnih glavnikov, 1 zobna krtačicn, 1 Hnr. kolonjske vode, 1 klefičice za lase, 1 k. zobno paste, 1 flac. olja za lase, t k. pomade za lase, 1 majhno česalo, 1 glavnik /. ročajem, 1 čistilo za glavnike, 1 krtača za nohte, 1 strgalo za jezik, 1 pila in čestilo za nohte. Vse najbolje.vrste, in velja samo 4.50 kr.
Jako rabi j ivo za gospode. 1 glavna kaseta za brivanje, lepa s zaporico in zrcalom, in sledečim zadržajem : izvrstna angl. britev, šopek iz jazbe-čevine, 1 k. VVmdzor-mljiva, 1 metalna škodela, jermen in bruB, I glavnik, 1 krtačicn za zobe, 1 k. voščene pomade, 1 1 k. ročnega mljiva, 1 piskerc dobre pomade, l flac. olja. Vsevkup gl. 9.80.
j)V Pipe in lulice iz prave morske pene, najlepše baze, lepo rezljane, po 50 kr., 1,1.50, 2, 3, 4, 6 gld. čisto sestavljene garniture za kadenje iz prave morske pene in jantarja, v skrinjici za v žep utakniti, različno po veličini in aadržaji, po gld. 3, 4, 5, 6, 8.
Praktična žepna netila z ali hrezjhinto po 20,30, 40, 50,60 kr.
Kineško srebro z debelo srebrno plošo, najbolje blago, s lOletno garantno pri vsakdanji rabi s ducend zlic 16 gld., zličio za kavo 9 gld., nožev in zlic gld. 27, par svečnikov gld. 4, 5, 6 ; 1 žlica zaso-čivje gld. 4, 4.80, 1 ducend nožičev za desert 10—50 gld., 1 Bolnica najlepše oblike gld. 2.50, 3 ; 1 popernica gld. 1.50, 2; sladkornica gld. 2, 3; 1 zajemnica za mleko gld. 8, 8.80, za juho gld. 5.50, 6.50. Druge stvari iz kineskoga srebra po fabriški ceni. Ta fabrikat je glede barve in oblike natanko ponarejen pravemu srobru. Prave sekane koravde, najbolje baze, cela rešta 15 kr.
so Redlinger-jevi avalki že sto lot znani po vsem svetu. 159.045 spričeval zdravniških avtoritet,! kakor tudi zasebnikov dovolj dokazuje njih dobrodejni učinek in torej ni temu zdravilu, kterega naj bij v nobeni hiši ne manjkalo, treba nobenega druzega priporočila.
Lastnost in korist Hedlinger-jevili svalkov:
Ti svalki so sestavljeni iz utopljajočih se, razmokajočih in odpeljaiočih zdravil. Glavni upljiv imajo na tre-i mije; škodljive snovi, nečistosti, pokvarjeni žolč preganjajo, trde, zastale šoke ožive, in odpravijo stekline in trdobe v j rebuHJem drobovji; poleg tega pa še zbude tek, zboljšajo žolč, čistijo kri in druge soke.   Torej so vsled stokratne sku-
I t
nje koristne v sledečih slučajih:
1. Da odpeljejo škodljive snovi, nečistosti, pokvarjeni žolč itd:
2. po neprebavab, ako jo kdo zavžil trde, mastne, težko prebavljive stvari, kterih želodec ne nune prekuhati, torej pri napenjanji, napihavanji trebušja, koliki in enakih bolestih ;
3. pri napihavanji sploh, ako to izhaja iz neprebavlja-nih jedil, sedečega življa, hipohondrije ali obstrukcij ;
4. pri perpici ali zaprtnmu želodcu,  ako to izhaja iz obstrukcij drobovja;
5. pri zlatenici  izvirajoči iz trdob ali enakih jetrinih bolesti;
G.   pri oteklinah in trdobah trebušjega drobovja, t. j. : jeter, vranice, obisti, ložesen, pečice, žleze itd.
Pisma najnovejših časov potrjujejo, da so tudi preservativno sredstvo proti koleri.
J. C. Hedliiifrer v Augrsburfru. Za avstrijsko-ogersko monarhijo naročila sprejema edino in sama komisijska kupčija
it. f It I K I> n A \ m - % na Dum ji, Prateratrasse Mr. 36. (12) i^Steklloa s podukom 25 Jkr».
7. pri trebušni vodenici, če izvira i/, trdoba tega ali' onega drobovja;
8. da se odpravijo gliste in glistni si iz ;
9. pri debelih otročjih trebuhih, če jih večkrat napenja] in grize ali če bo jim zapira.
10. pri nekterih boleznih na prsih:   zaslizanji slizasti jetike, notranjem nemirji, pri glavobolu,  omotici, če to, izvira iz obstrukcij trebušjega drobovja.
11. na Bpomlad v čiščenje, oživljenje in odpravljenje ti-čečih snovi, posebno pri ljudeh b sedečimi opravili.
12. tudi pri vladajočih kugi h, kajti ako se odpravijo škodljive snovi, ako se ožive tičeči šoki, ako se leno drobovje oživi in tako telo postane čvrsteje in sdraveje, tem laže bo izogiblje, da se ga kužni strup ne prime.
Lastniki: Dr. Jože Vošnjak lu dragi.
Tiskar Eduard Janile
Izdatelj in vrednik Anton Toni4ll.