Obratni in investicijski krediti v zadrugah Jz priloženih risb vidimo, da flporabljajo kmetijske zadruge iedalje več kreditov za obratna sredstva. Od leta 1951 do 1954 So se kratkoročni kreditl tem zadružndm organizacijam pove-Sali za ve«S kakor dvakrat. Sa-mo v prvih letošnjih osmih me-secih pa so dobile več kreditov kakor v vsem lanskem letu. iVendar ta sredstva ne zadostu-ijejo zadrugam, da bi zadostile vsem svojim polrebam po kre-ditih, ki so čedalje večje zaradi rse bolj pomeinbne vloge za-4rug v prometu s kmetijskimi prtdelki. Glavno nx>tnjo pri dodeljeva-uju kredata kmetijskim zadru-gam je predstavljala njihova nepripravljenost na tečajih, kjer so te kredite delili. Mnoge kme-tijske zadruge niso namrei iz-polnjevale predpisanih pogojev ,(neurejeno knjigovodstvo), ta-radi česar niso mogle dotriti kreditov. Po drugi strani pa nekatere zadruge niso redrao fcpolnjevale svojjh obveznosti. Da bi kmetijske zadruge bolj redno dobivale kredite, morajo čimprej urediti stanje svojega knjigovodstva. Dokler tega ne •tore, jijn je treba začasno.omo- gočlH, da pridejo do kreditov, ki so jim vse bolj potrebnl. Tudd iz podatkov o izkorišča-nju iavesticijskih kreditov vi- dimo določen, čeprav nezado-stea porast izkoriščanja teh kre-ditov v kmetijskih zadrugah. PriloženJ po-datki (risbe) pa te-ga porasta ne kažejo v popol-nosti, ker je b&lo prejšnja leta (na prinier v letu 1951) število kraečkih obdelovalnih zadrug znatno večje. T« so pa btle glavnl koristnik teh kredltov. Z zmanjšanjem števlla kmeikih obdelovalndh zadrug se je zma-nj-šal tudi njihov delež (skupni) pri investicijskih kreditih, med-tem ko je udeležba knietijskih zadrug porastla. Vendar Lahko refemo, da so kmetdjake zadruge malo izkori-iiale kredtte *a invcstknjske namene, kar je jmelo za posle-dlco, da njihova proizvodnja ni bila dovolj razvita. V tem ob-dobju zadruge takorekoč niso b>le niti pripravljene, da bi prevzele večje tavesticij&ke kre-