t*«* rm Leto XXI. — Št. 34 Kranj, torek, 30. IV. 1968 A PRVI MAJ ČESTITAMO VSEM NAROČNL SODELAVCEM IN POSLOVNIM PRIJA-BLJEM DOMA IN V TUJINI IN JIM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE Sveže prvomajsko jutro z rdečimi zastavami in rdečim cvetjem v gumbnicah ni samo zgodovina, je predvsem večno snujoča bodočnost človeštva. Narava in človek sta se znašla pred novim, mnogo obetajočim naporom. Je rdeča zastava res samo simbol puntarjev, nekdaj kmečkih, nato dela\sko-kmečkih in zdaj že celih narodov in celin v boju zoper nasilje, zatiranje, rasno zapostavljanje, izkoriščanje v vseh oblikah? Gotovo ni samo to. Rdeča zastava je delovnim množicam tudi simbol ljubezni, enakopravnosti, bratstva, požrtvovalnosti, socializma, komunizma, sveta, ki šele nastaja in o katerem imamo vsak svoje izkušnje in neskončne vizije o tem, kaj naj bi postal. Vse je odvisno od ljudi, če so preudarni poznavalci prirodnih in družbenih zakonov. Prvi maj, praznik mednarodne solidarnosti, vsak po svoje občuti. Doseženo nas navdaja s ponosom, nam utrjuje zavest o tem, da je mogoče z združenim delom spreminjati svet in odnose v njem. Delovni človek ni več samo neznana in neizobražena množica, vse bolj postaja osveščena, v skupnost vezana osebnost. Ce hočemo po samoupravni poti obvladovati čedalje bolj zahtevne probleme razvijajoče se socialistične družbe v mednarodnem in domačem obsegu, se mora vsak izmed nas zamisliti nad svojim delom in ravnanjem. Politika ni privilegij, je le naša skupna dolžnost. *J)ćd ultpjo- zastao & pioamajike misli Reforma nam je razkrila mnoge slabosti, iz katerih so zrasle različne ideje za njihovo obvladovanje. Nekateri sodijo, da je težavam vzrok samoupravljanje, ki baje vnaša v sodobne, strogo urejene tehnološke postopke prvine neurejenosti in samovolje, a zato so drugi mišljenja, da je samoupravljanja še premalo, da delovni človek še vedno ne odloča ali tudi ne more odločati kot dober gospodar v socialistični družbi. To misel so delavci mnogih kolektivov podprli s tem, da so večji del pri-gospodarjenih sredstev namenili razširjanju in modernizaciji proizvodnje. Kmetje so glede svojega prispevka v proizvodnem sodelovanju prav tako jasno izrazili svoje nazore o tem. Tudi o tem ni dvoma, da je ob sodobnem razvoju znanosti treba — še posebej socialistični družbi — več in vedno boljših šol, da sodobna medicinska znanost, če naj služi delovnim ljudem, potrebuje več sredstev. Sporno je, ker teh sredstev ni dovolj, a dovolj jih ne bo moglo biti, če bo naša proizvodnja zaostajala za deželami, s katerimi se rado primerja raven šolstva, zdravstva, znanosti, kulture itd. Samo dejstvo, da smo socialistična skupnost, še ne daje dovolj sredstev, zlasti še, ker sebičnosti še nismo izkoreninili. Zato je 1. maja tudi čas razmišljanja. Vsak izmed nas naj samokritično oceni svoj enoletni prispevek v skupno zakladnico. Čeprav smo veliko naredili, si vsak glede na obseg svoje odgovornosti lahko očita, da marsičesa ni opravil, kot bi bilo treba. Sebičnost ni gradivo samoupravnega socializma, ki zahteva znanje, vzajemno spoznanje družbene strani raznih področij ter visoko in stalno obnavljajočo se raven kulturnih, moralnih in etičnih vrednot človeka. V zrelem kolektivu direktor ne more biti diktator, je le spoštovan dirigent orkestra, ki v podrobnostih pozna in spodbuja tvornost svojih sodelavcev. 2ene imajo glede na položaj v proizvodnji, v družini in družbi še posebej mnogo eksplozivne snovi za razmišljanje. V čem in koliko je samoupravni socializem izpolnil njihova pričakovanja? Ali so storile dovolj, da se npr. uredi varstvo otrok, bolnikov, starejših oseb itd.? Ce pričakujejo, da bodo za to našli prostore, sredstva in strokovno usposobljene moči poslanci, odborniki in direktorji raznih podjetij ter ustanov, se seveda predajajo lepim sanjam. Le politično prebujene ter kulturno in moralno-etično osveščene žene bodo kos problemom, ker bodo javnost sproti obveščale o stanju stvari in o možnih rešitvah. Solidarnost in vztrajnost vseh, a zlasti žena pri tem, bo šele ustvarila široko, vsestransko navezanost ljudi določenega področja. Mladina je bila vselej najprej pripravljena nekaj žrtvovati za blaginjo drugih. Kot sestavni del naprednega mednarodnega gibanja bo v svojih razmišljanjih in akcijah osveževala in oživljala ideale socializma, misli in delo najboljših sinov raznih narodov ter s ponosom nosila ter se borila pod rdečimi prvomajskimi zastavami za še boljši jutrišnji svet miru, vzajemnega spoštovanja in solidarnosti vseh delovnih ljudi. Naj ne bo nikogar med nami, ki bi 1. maja ne čutil, da nam je drag kot človek z vsem, kar je v njem neponovljivo, enkratno in vtkano v zgodovino človeštva. France Kimovec Kranj: vsako leto praznik združenih mest Ob dnevu združenih mest Je bila v soboto v Kranju slavnostna seja razširjene komisije za stike s tujimi mesti. Ob tej priliki Je predsednik komisije Martin Košir povedal nekaj glavnih značilnosti svetovne federacije pobratenih mest, katere član Je Kranj že od vsega začetka. Povedal je, da si Je Kranj vsa leta prizadeval za izpolnjevanje načel te organizacije ln v zadnjih letih navezal prijateljske stike z nekaterimi tujimi mest). Člani komisije so na seji sprejeli predlog, naj bi v Kranju vsako leto zadnjo nedeljo v aprilu praznovali dan združenih mest. O tem predlogu bo na eni izmed prihodnjih sej razpravljala tudi občinska skupščina. Člani komisije so na seji podpisali tudi deklaracijo o svetovnem miru, razen tega pa so vsem mestom, s katerimi Kranj sodeluje, poslali brzojavno čestitko ob dnevu združenih mest. V soboto pa so deklaracijo o svetovnem miru podpisali tudi občani kranjske občine. Večino deklaracij so občani podpisali doma, nekateri pa so Jo v soboto podpisali v stavbi kranjske občinske skupščine. Podpisalo se je okrog tri tisoč občanov kranjske občine. Ob dnevu združenih mest je bila v nedeljo v Predosljah tudi revija pevskih zborov in instrumentalnih skupin. A. 2. Večje odškodnine za tehnične izboljšave v jeseniški železarni ■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi Število tehničnih izboljšav zadnja leta nekoliko pada, vendar pa Je kvaliteta izboljšav večja. Organi samoupravljanja, sindikalne organizacL Je, uprava podjetja in še posebno tehnični proizvodni sektor pomagajo izumiteljem. Veliko tehničnih izboljšav je bilo posebno med rekonstrukcijo železarne in med gradnjo novih obratov V okviru delavskega sveta železarne deluje že več let posebna komisija, v kateri so poleg neposrednih proizvajalcev tudi strokovnjaki. Komisija mora natanko preučiti vsako izboljšavo, Jo oceniti in nagraditi avtorja. Jeseniški izumitelji so v zadnjih letih rešili že vrsto zamotanih tehničnih problemov, za katere je moral jeseniški kolektiv še pred leti plačevati tuje strokovnjake. Oddelek za ekonomiko železarne že nekaj časa pripravlja nov pravilnik, s katerim se bo prav gotovo število izumiteljev povečalo. Po novem pravilniku bodo namreč odškodnine za tehnične izboljšave večje. Novi pravilnik o ocenjevanju tehničnih izboljšav in spodbudnem nagrajevanju izumiteljev bo po združitvi veljal za vse tri slovenske železarne. Letos je komisija delavskega sveta za oceno izboljševal-nih predlogov v železarni Jesenice že dvakrat ocenjevala tehnične izboljšave. Izumiteljem teh izboljšav so izplačali že 749.000 din odškodnin. Najviš. Jo odškodnino — 2540 N din Je dobil Jože Ulčar, ki je po večletnih preizkušnjah začel Izdelovati na elektro pečeh nerjaveča austenitna jekla, k/ so cenjeno in iskano blago doma in v tujini. Trem strojnim vzdrževalcem Janezu Pe-trnelju, Jožetu Pernetu in Rudiju Mik uli iz valjarne Bela so priznali enkratno kolektivno odškodnino 1100 N din za izdelavo posebnega buta nskega gorilca, s katerim ogrevajo hi snemajo distanč-ne obroče iz obrabljenih valjev na blooming ln steckel valjčni progi v novi valjam! Bela. . Vzornemu upravljalcu novih mazutnih črpalk Francu Perku je bila izplačana enkratna odškodnina 1000 N din za tri zelo uspešne predloge, ki povečujejo varnost pri delu in zmanjšujejo vzdrževalne ln proizvodne stroške. Strojna vzdrževalca Srebrnjak Ivan in Miklavčič iz valjarne Bela sta izboljšala škripčevje na desetih lito-strojskih žerjavih. Avtorjema so izplačali odškodnino v višini 400 N din. Več tehničnih izboljšav komisija še preučuje in jih bodo po vsej verjetnosti ocenili že po novem pravilniku, ki avtorjem izboljšav priznava večje in spodbudnejše odškodnine. S tem pa se bo verjetno število izboijševalnih predlogov v jeseniški železar* ni še povečalo. U. Župančič Seminar o urejevanju glasil v delovnih organizacijah V Podvinu se je zbralo minuli teden od 23. do 27. aprila 22 urednikov in dopisnikov dvajsetih glasil delovnih kolektivov na seminarju o organizaciji in urejevanju te vrste tiska* Glasilo delovnega kolektiva je najbolj razširjeno sredstvo za informiranje članov delovne skupnosti pri nas. Skoraj polovici zaposlenih z nepopolno osnovno izobrazbo pa je to sredstvo sploh edino, po katerem dobivajo informacije o našem dogajanju in samoupravljanju. Praksa je pokazala, da glasila delovnih kolektivov uresničujejo zvečine le del svojih nalog: da obveščajo bralce predvsem o tistem, kar si najbolj želijo vodstveni delavci v delovnih organizacijah. Glasil, ki bi spodbujala in omogočala izmenjavanje mnenj, izkušenj in predlogov članov delovne skupnosti med seboj in ki bi zaposlene hkrati tudi izobraževala, pa žal ni veliko. Uredniki sami se sicer zavedajo, kako pomembno je zagotoviti resnično komuniciranje zaposlenih med seboj z glasilom, vendar jim v praksi to ni vselej dano! Seminar v Podvinu je udeležencem pokazal, kako organizirati izhajanje glasila kolektiva, kako pravno urediti mesto in vlogo urednika in uredniškega odbora ter dal vsakomur tudi precej napotkov za. bodoče delo. Receptov za urejevanje glasila pa ni dal. Pri tem delu je namreč potrebno upoštevat} pogoje, ki vladajo v delovni organizaciji. Med temi so zlasti miselnost in izobrazbena raven zaposlenih, osveščenost i*1 usposobljenost vodstvenih delavcev in razvitost demokratih nih samoupravnih odnosov med ljudmi. Večja informirano** članov delovne skupnosti namreč vpliva na demokratizacijo odnosov in večjo učinkovitost samoupravljanja v delovni skupnosti, to dvoje pa vzvratno narekuje še večjo informira" nost zaposlenih. . Udeleženci seminarja so v končnem razgovoru tudi preo* lagali, naj bi predvideno republiško posvetovanje o problemih informiranja v delovnih organizacijah konec maja v M*" riboru razrešilo osnovne probleme na tem področju. Ti pa so. kakšno je mesto in vloga glasila, urednika in uredniškega odbora v delovni organizaciji, kako naj glasila postaneJ trftnme članov delovnih skupnosti in kako pritegniti k sode-lovanju vse tiste delavce v Sloveniji, ki skrbijo za inforrfli" ranje v delovnih organizacijah. V naši republiki izhaja namre^ okrog 250 glasil delovnih kolektivov v poprečni mesečni nakladi okrog 240.000 izvodov. Za tiskarske in druge stroške & troši vsako leto več kot 270 milijonov starih dinarjev, zato ni vseeno, ali glasila delovnih kolektivov uresničujejo svoje naloge ali ne! . v Organizatorji seminarja z Delavske univerze Tomo Brejc Kranju so obljubili, da bodo za mariborski posvet pripravl posebno analizo o razvitosti in pogojih informiranja v delo nih organizacijah SR Slovenije. L R* 1 S > I S \ s \ s \ \ s k s I • .. vedno novo ? ? ? ? ? vedno novo NOVE VRSTE ZAHODNONEMŠKE FESTIVALNA 0V0RANA 0BL08E ZA TLA v RAZLIČNIH BARVAH IN DEBELINAH N A RAZSTAVI P O HI ST VA 27. aprila do 16. maja ODPRTO BO VSAK DAN OD 10. DO 19. URE TUDI OB NEDELJAH IN MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN CENJENIM ODJEMALCEM ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV ZA 1. MAJ mor h a LESC 6 TOREK — 30. APRILA 1968 GLAS * 3. STRAM gllHINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlim I Gorenjski kmet ( f pod mikroskopom politikov, | ] strokovnjakov in kmetov ( '""iiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiim V radovljiški in jeseniški občini bodo napredni kmetovalci ustanovili preusmeritveno skupnost — Ustanovili bodo sklad za kreditiranje oziroma pospeševanje kmetijstva — Razdrobljenost in razkosanost kmetij, počasen razvoj mehanizacije in usvajanje novih dosežkov znanosti so glavne bolezni gorenjskega kmetijstva SOCIALNO EKONOMSKA STRUKTURA VASI p° vojni je bilo v Jugosla-v»ji 76 odstotkov kmečkega Prebivalstva. Nagel razvoj industrije, mehanizacija v kmetijstvu, ustanavljanje velikih kmečkih posestev je vplivalo, da se je število kmečkega Prebivalstva znatno zmanjša-•°- Danes je v Jugolaviji le *e okrog 46 odstotkov kmečkega prebivalstva. Ta pojav }e Pn nas značilen zato, ker 1° potekal nenavadno hitro. Za primerjavo naj navedem, da so ZDA imele 1820. leta 73 °dstotkov kmečkega prebivalca, leta 1890 pa 43 odstot-*0v- To pomeni, da je pro-^s od 73 do 43 odstotkov ?ri njih trajal 70 let. Zdaj imajo v ZDA le Še 5,5 odstotka kmečkega prebivalstva. Francosko gospodarstvo je No leta 1846 še 76 odstot-k°v, leta 1921 pa le še 47 od-slotkov kmečkega prebivalca. Torej je tudi v Franciji ta proces trajal 75 let, v Jugoslaviji pa se je ekonomsko socialna struktura prebivalca spremenila v dobrih dvajsetih letih. ^ jeseniški in radovljiški °b£'rii je bilo 1962. leta 52.468 ^bivalcev, od tega 6294 *Jriečkega prebivalstva (Je-«ejn:ce 4,1, Radovljica 12,7, ;7ed 12,4 in Bohinj 29,5 odstotkov), v obeh občinah je *KuPno 3846 gospodarstev od £ga 1210 kmečkih in 2646 me-^nih gospodarstev( to je tak-T1 :n. kjer je kmet redno zapo-Na celotnem območju JjiPade na eno gospodarstvo ha skupne površine zem-Značilno za Slovenijo je, 8eLra&te ^vvtio majhnih po- DisLeV' V rad°vljiški in Dr w! °°čiini odpade na enega JreJivaJca, ki obdeluje kme-06 k 2emlJ°. L23 na oziroma J^a obdelovalne zemlje. Na tovr3 premvalca, ki se pre-*Ja samo s kmetijstvom, g}? 1-71 ha obdelovalne 3 oziroma 339 ha kme-lJ^e zemlje. 3met'je na Gorenjskem so B!Zmer°ma majhne. Razvoj "re ravn« ..----------« bi v nasprotni smeri, moral iti. Kmečka go- spodarstva se manjšajo namesto, da bi se večala kot povsod v svetu. RAZKOSANOST KMETIJ Razkosanost je za razdrobljenostjo druga bolezen kmetijstva. Skoraj vsaka druga kmetija na Gorenjskem ima svojo površino razbito na več kot deset ločenih delov. Ra/.kosanost je posebno pereča na nekaterih območjih. Najslabša je na območju od Žirovnice do Begunj. Hri. bovške kmetije so manj razkosane in je ta bolezen značilna le za kmetije v dolini. POČASEN RAZVOJ MEHANIZACIJE V času, ko naj bi družba iskala rešitve za čim uspešnejši proces modernizacije zasebnega kmeti.'ivtva, smo načelno razpravljali o tem, ali kmet sme kupovati stroje, kaj je drobna mehanizacija itd. Kmet čuti, da se mora modernizirati, zato kupuje nove stroje. S tem pa obremenjuje svoje posestvo z dodatnimi stroški, s katerimi običajno skupno vrednost proizvodnje le ma*o poveča, zmanjša se le napornost dela. V Sloveniji imajo kmetje 1800 traktorjev. Z enim traktorjem na 200 ha njiv se naš zasebni sektor uvršča na dno evropske lestvice. V Zahodni Nemčiji pride 12 traktorjev na 103 ha orne zemlje. Na območju občin Jesenice in Radovljica je v družbenem sektorju 14 traktorjev, v zasebnem sektorju pa 25 ali 0,6 traktorja na 100 ha orne zemlje. PODRU2BUANJE ZEMLJE Razvoj družbenega kmetijstva je mogoč le na nekaterih predelih radovljiške kotline. Kakšne površine naj bi v bližnji ali dalnji prihodnosti zavzel družbeni sektor, ni mogoče točno določiti. To bo odvisno predsem od hitrosti razvoja celotnega gospodarstva v tej deželi in možnosti zaposlovanja odveč- ne delovne sile v drugih dejavnostih. Po dosedanj h izkušnjah lahko sklepamo, da več kot polovico kmetijskega prostora ne bo mogoče vključiti v sistem take družbene proizvodnje, kot jo sedaj razvijamo na družbenih posestvih. Vzroki za to so predvsem v reliefnih in talnih značilnostih kmetijskega proslora na Gorenjskem. V Sloveniji je še vedno 9/10 kmetijske zemlje v zasebni lasti. Za vključevanje zasebnih proizvajalcev v proces velike proizvodnje moramo iskati posebne oblike in metode. Pri nas ta proces pogosto zelo poenostavljamo. V bistvu je po-družbljanje mogoče samo pri velikih dohodkih in denarno blagovnem poslovanju. Vključevanje kmetijskih pridelovalcev v družbeno delitev dela je mogoče samo na podlagi visokih dohodkov. Pri naturalnem gospodarstvu (kjer kmet pridela vsakega po nekaj, predvsem za lastno uporabo) je to nemogoče. Družbena delovna organizacija bi morala kmetu pokazati pot njegovega nadaljnjega dela, narediti bi mu morala načrt preusmeritve na veliko proizvodnjo, morala bi mu strokovno pomagati, zagotoviti odkup njegovih pridelkov in preskrbeti kratkoročne in dolgoročne kredite za prehod ■na specializirano proizvodnjo. KAM NAJ USMERIMO KMETA? Območje jeseniške tn radovljiške občine je po svojih prirodnih razmerah namenjeno za kulturo travinja. Pridelovanje krme se splača na stalnem, bogatem in cenenem viru surovine. Ta vir lahko zagotovi samo tako gospodarjenje s kmetijskim svetom, ki upošteva dosežke agronom, ske znanosti in sodobno kmetijsko tehniko. Zanimiv je račun, kolikšno gospodarsko vrednost bi nam dale te neizkoriščene zmoglji vosti. V jeseniški in radovljiški občini je okrog 9000 ha primernega za intenzivno kul- turo travinja. Sedanji poprečni koristni pridelek znaša okrog 3000 kg sena na 1 ha, kar ustreza 1000 KSE/kg škrobnim enotam. Z gnojenjem bi ta pridelek lahko povečali za 100 odstotkov, s paš. no-košno rabo travinja pa za 300 "o. To pomeni, da bi lahko vsako leto pridelali za 13,500.000 kg škrobnih enot krme, to pa zadostuje za proizvodio 2.7C0.0CO kg žive teže živine oziroma enakovredn:h količin drugih žival.-kih proizvodov. Pri sedanjih cenah na zunanjih tržh'č !i je ta proizvod vreden 1,350.000 dolarjev ali 1.687,500.003 S din. Po predelavi v živilsko tehnoloških postopkih pa se ta vredno«! lahko podvoji. OBRAT POLJČE VČERAJ IN DANES Pri dosedanjem razvijanju kmetijstva na Gorenjskem je družbeni sektor odijral pomembno vlogo. Dokler je po. sestvo kmetijske šole v Polj-čah vztrajalo na predvojni smeri gospodarjenja in se ukvarjalo z vsem, s čimer se ukvarja vsak kmet na Gorenjskem, so bile Poljče vzor in dobavitelj reprodukcijskega materiala. Kmetje so v Pol j-čah kupjvali plemenske bike, merjasce, svinje, seme itd. Tja so hodili po strokovne nasvete. Po prehodu na specializirano proizvodnjo se je 1960. leta položaj znatno spremenil. Posestvo je s prehodom na veliko proizvodnjo zašlo v velike težave. Tehnologija sama in pa precej ozka specializacija se je bistveno razlikova. la od prejšnjega načina gospodarjenja. Zasebni kmet ni več hodil v Poljče kot v svoj vzor, ampak je hodil tja gledat, kako se ne sme gospodariti. Vzrok za to je bila predvsem zgrešena tehnologija, prilagojena drugačnim prilikam kot so naše. Pred dvema letoma so se odločili na p?.š-no-košni način rabe tal. Poleg drugih izboljšav je ta prehod povzročil, da so Poljče, kot kmetijski obrat, postale rentabilne in prvi kmetijski obrat pri nas s pašno-košno tehnologijo. To tehnologijo so razširili tudi na obrat Bled, taV.o da je v to tehnologijo danes vključenih blizu 200 ha površin. Družbeni sektor je to tehnolejijo v celoti osvojil in se bo letos vsa litina pasla od maja do oktobra. Letos so »i zadali nalogo, da dvignejo mlečnost krav od sedanjih 4000 litrov na 4500. S tem bo postala proizvodnja mleka rentabilna in akumulativna. KMETJE IN NOVA TEHNOLOGIJA Na pobudo GG Bled in KZ Jelovica so lani spomladi izbrali osem kmetij, ki naj bi preusmerile proizvodnjo. Akcijo je materialno podprlo GG Bled ob strokovni pomoči inž. Gvida Fajdiga. ki je tudi izdelal načrte. Gozdno gospodarstvo je plačevalo agronoma, ki je kmetom strokovno pomagal, poleg tega pa je GG dal kmetom tudi kredite pod zelo ugodnimi pogoji. Kmetje so svoje travnika pognojili z okrog 1000 kg mineralnih gnojil na ha, uredili črednike in že v začetku maja pričeli s pašo. Do jeseni so si vsi postavili silose, da so si olajšali spravilo krme. Na. bavili so si tudi najpotrebnejšo mehanizacijo za spravilo trave. Stalež živine se je začel takoj večati. Zadruga o dala tem kmetom v rejo p!> menske telice, ki jih imajo zdaj že okrog 70. S povečanjem staleža živine postajajo hlevi premajhni in so že začeli s preurejanjem starih hlevov. Lani je bilo delo oteženo, ker je bil to začetek. Težava so bile prevsem v tem, da ni nihče verjel, da so mogoči tako visoki pridelki. Po končani pašni sezoni so napravili pri vseh kmetih obračun pridelanih kg škrobnih enot na ha pašne površine in ugo_ tovili, da so vsi trikrat povečali vrednost travnika. Z> radi uspeha v prvem letu, ja pri KZ Jelovica v Radovljici že 30 novih prijav kmetov, ki se želijo na svojem posestvu lotiti nove metode izkoriščanja travnika. Zato so na nedavnem sestanku občinskih komitejev ZKS Jesenice in Radovljice ter kmetijskih strokovnjakov in kmetov sklenili, da bodo ustanovili »preu.smeritveno skupnost«, v kateri bodo včlanjeni kmetje, ki so se odločili za moderno in znanstveno dokazano ne-tedo intenzinvega izkorišča, m.i travnika, član te skupnosti bi imel naslednje ugodnosti: dobil bi brezplačno načrt za preusmeritev, neomejeno bi se lahko brezplačno posluževal strokovne službe, uporabljal bi kredit, ki bi bil namenjen za preusmeritev. KREDITIRANJE ZASEBNIH KMETOVALCEV Po vojni kmetje niso imeli možnosti, da bi za razvoj svojega gospodarstva dobili primeren kredit. De'o hranilna kreditnih služb pri kmet j-skih zadrugah ureja Pravilni t o hranilno kreditnem pos > vanju kmetijskih zadrug iz 1. 1949. Po tem pravilniku lahko dobi kmet kredit za ureditev svojega gospodarstva do 300.000 S din. Čeprav se je vrednost dinarja spremenila, je šele sedaj v delu nov zakon v hranilno kreditni službi. Na posvetovanju v Radovljici so se zavzeli za ustanovitev posebnega sklada za pos, peševanje kmetijstva. Kmetijske zadruge Radovljica, Bled in Bohinj naj bi skupno s GG Bled in drugimi podjetji vročili del sredstev banki za posojilo kmetom jeseniške io radovljiške občine. Za zače» tek preusmeritve naj bi kmet dobil 3,000.000 S dan kredita za naslednje investicije: nabava mineralnih gnoj d, »troja za spravilo krme, silo«, pove-čanje živalske črede, povečanje in ureditev hleva. Joža Vldic V Iskri poslovni odbor namesto upravnega odbora? Nekaj zanimivih misli in predlogov iz referata Pavla Gantarja na blejskem simpoziju o strokovnih in vodstvenih delavcih v gospodarstvu. »Menim, da je še vedno vpliv družbe na imenovanje in razrešitev direktorja proti njegovi volji tako s teoretičnega kot praktičnega vidika opravičljiv. Preučiti pa bi bilo treba možnost izreka nezaupnice direktorju, kar še ne bi pomenilo tudi pravne oblike odgovornosti direktorja, to je disciplinske, materialne aH celo kazenske. V zvezi z reelekcijo direktorjev menim, da je 4-Ietna doba prekratka in razlogi govorijo, da bi se ta doba podaljšala na 6 ali 8 let.« To je le odlomek iz povzetka referata Pavla Gantarja »Nekateri problemi v zvezi s sedanjim položajem direktorja podjetja in združenega podjetja v teoriji in praksi«, ki ga je prebral prvi dan blejskega simpozija o strokovnih in vodstvenih delavcih v gospodarstvu. V tem referatu je navedel vrsto zanimivih in aktualnih problemov, ki se pojavljajo v zvezi s položajem direktorja, zlasti v zvezi z njegovo funkcijo vodenja podjetja. Razen zgoraj citiranih predlogov je zanimiv npr. še Gantarjev predlog, naj bi direktor podjetja odločal o imenovanju svojih najbližjih sodelavcev. Prav tako Gantar predlaga preučitev možnosti delegatske sestave organov upravljanja, s čemer naj bi se — predvsem iz razloga, če izhajamo iz delovne enote kot osnovne celice upravljanja — ustvarila v podjetju večja homogenost med delovno enoto in podejtjem ter narobe.' Postavlja se tudi še vprašanje delegiranja določenih pristojnosti, ki so z zakonitimi predpisi dane organom upravljanja, na odbore ln komisije organov upravljanja. »V razvoju tržnega gospodarjenja,« piše Gantar, »vključevanja v mednarodno delitev dela so včasih potrebne hitre poslovne odločitve, katere pa morajo biti v pristojnosti organov upravljanja. Da bi bilo to možno, pa bi bilo treba upravljanje v podjetju temu primerno prilagoditi in eventualno prenesti določene pristojnosti organov upravljanja na njihove odbore in komisije, ki jih izvolijo organi upravljanja.« Najbolj zanimiv pa je s stališča pravic in dolžnosti direktorja, s stališča vodenja podjetja Gantarjev predlog, naj bi upravni odbor obstajal le kot fakultativni organ upravljanja podjetja, da torej ne bi bil obvezen vedno in povsod. Gantar se, ko v svojem referatu začne obravnavati relacijo direktor — upravni odbor, vpraša najprej, ali je sploh upravni odbor kot organ upravljanja nujen. Iz določil ustave in temeljnega zakona o podjetjih se vidi, da je med pristojnostmi upravnega odbora na prvem mestu odločanje o poslovanju podjetju, Gantar pa dokazuje v svojem referatu, da direktor vodi poslovno politiko podjetja. Praksa kaže, da se prav odgovornost za vodenja podjetja po direktorju in njegovih strokovnih službah za strokovne odločitve prenaša na upravni odbor, ki odloča o poslovanju podjetja. Pogosto služi upravni odbor le kot kritje raznih slabih, nestrokovnih prijemov pri vodstvu podjetja, čeprav upravni odbor kot organ upravljanja navadno za to ni kvalificiran. Prav v zvezi z upravnim odborom so se pristojnosti organov upravljanja pogosto mešale, odgovornost zamegle-vala, za njim so se skrivale razne strokovne službe in celo za strokovne rešitve. Prof. Drago Gorupić zato predlaga v svojem referatu »Tendencije u razvoju radničkog samoupravljanja u Jugoslaviji«, naj bi bil upravni odbor sicer izvoljen, vendar strokovni in plačani organ, člani upravnega odbora naj bi bili direktor, eden ali dva njegova pomočnika, ki ju izvoli delavski svet, ter vsi vodje delovnih enot. Prof. Gorupič predlaga to ureditev za podjetje, Gantar pa meni, da to še bolj velja za združeno podjetje, kot je npr. Iskra. In Gantar potem pove, da so v združenem podjetju Iskra neodvisno od predlogov prof. Gorupiča prišli do podobnih stališč in da prav s tem v zvezi pripravljajo v podjetju tudi določeno reorganizacijo. Potem podrobneje opisuje značilnosti združenega podjetja, v katerem je več organizacij, ki so pravne osebe in ki imajo odrejeno imovinsko In poslovno sposobnost. Organizacije v sestavu združenega podjetja same neposredno obračunavajo obveze proti družbeni skupnosti. Med seboj in z združenim podjetjem so povezane z organi upravljanja, poslovnim sodelovanjem, pravnimi odnosi, skupnim statutom, skupnimi fondi, skupnim planom Itd. Po Gantarjevem mnenju lahko tako združeno podjetje uspešno vodi le skupina, ki jo sestavljajo generalni direktor ln direktorji vseh organiza- cij. Zato so v združenem podjetju Iskra v okviru organizacijskih sprememb, ki jih bodo izvedli, predlagali formiranje poslovnega odbora, ki naj ga sestavljajo izključno generalni direktor združenega podjetja in direktorji organizacij. Gantar pri tem poudarja, da se v združenem podjetju prvenstvena in primarna dejavnost opravlja v organizacijah in da se tudi vse posledice — dobre ali slabe — kažejo v organizacijah. Generalni direktor naj bi imel v poslovnem odboru posebne pristojnosti, s čimer se poudarja njegova vloga in odgovornost pri vodstvu podjetja. Gantar trdi, da bo združeno podjetje dobro funkcioniralo le, če bo v vodstvu podjetja ekipa tistih, ki primarno odgovarjajo za vodstvo organizacij, ki sestavljajo združeno podjetje, in generalni direktor. Očita se sicer, da bi s takim predlogom omejili pristojnosti in položaj generalnega direktorja, vendar Pavle Gantar meni, da so očitki neutemeljeni, zlasti če upoštevamo pristojnosti generalnega direktorja, ki bi jih imel v vodstvu podjetja in v odnosu đo poslovnega odbora, na primer: L Za izvajanje sklepov delavskega sveta združenega podjetja je odgovoren generalni direktor. 2. Poslovni odbor predstavlja proti delavskemu svetu generalni direktor. 3. Generalni direktor lahko zadrži sklep poslovnega odbora, če gre za kršitev zakonitih predpisov ali internih aktov ali če spozna, da je sklep poslovnega odbora v nasprotju s poslovnimi interesi podjetja. Sklep mora takoj predložiti v odločitev delavskemu svetu združenega podjetja. 4. Za izvajanje sklepov poslovnega odbora so odgovorni generalni direktor in člani poslovnega odbora. Za Izvajanje teh sklepov pa so člani poslovnega odbora odgovorni generalnemu direktorju. 5. Generalni direktor mora organizirati delo poslovnega odbora tako, da je v vsakem primeru možno ugotoviti osebno, zlasti pa pravno odgovornost člana poslovnega odbora za sprejete obveze oz. dolžnosti. Zanimiva je določba, naj bi poslovni odbor vedno zasedal polnoštevilno, morebitnega odsotnega člana pa bi nadomeščal njegov pooblaščenec z vsemi pravicami člana. Sklepi naj bi se sprejemali soglasno, če v poslovnem odboru ne bi bilo možno doseči soglasja, naj bi imel generalni direktor pravico, da zadevo predloži v odločitev delavskemu svetu združenega podjetja oz. pristojnemu odboru delavskega sveta, če bi bil ta odbor za to pooblaščen. Sklepe, ki bi jih sprejel poslovni odbor v okviru konkretizacije poslovne politike združenega. podjetja, bi bili obvezni za vse organizacije in druge dele združenega podjetja. Gantar meni — in za uspešno delo bi bilo normalno — da bi moralo biti delo članov v poslovnem odboru čimbolj enotno. Vendar se s tem v zvezi pojavi problem, ker generalni direktor nima neposrednega vpliva na imenovanje direktorjev organizacij, ki so po svojem položaju člani poslovnega odbora in s katerimi tesno sodeluje. V združenem podjetju Iskra so zato v okviru organizacijskih dopolnitev predlagali, da bi moral v tem primeru predlog razpisne komisije imeti soglasje generalnega direktorja združenega podjetja. S formiranjem poslovnega odbora v združenem podjetju bi se ukinil upravni odbor, ki pa sicer v skladu z zakonitimi predpisi mora obstajati Prav zato bi zakonodaja morala postaviti formiranje upravnega odbora le kot fakultativno, ne pa obvezno. Gantar pravi, da je v zvezi s formiranjem poslovnih odborov v podjetjih, zlasti v združenih podjetjih, treba poudariti, da se s tem ne zasleduje neko managersko upravljanje. »Naš družbenoekonomski sistem pozna le upravljanje delovnih ljudi in je tudi delovni človek edini nosilec upravljanja. Treba bi bilo le pristojnosti, ki jih ima direktor in drugi v vodstvu podjetja, čimbolj razmejiti in razčleniti s pristojnost-rnl, ki jih imajo organi upravljanja.« Delo strokovnih služb je v glavnem kreiranje poslovne politike, ciljev gospodarske organizacije, katere so sprejeli organi upravljanja. Delo strokovnih služb je torej konkretizacija in izvajanje poslovne politike. Direktor ima torej s svojimi sodelavci pristojnost vodenja podjetja v okviru začrtane politike organa upravljanja — delavskega sveta. (at) Direktor in njegova vloga na rešetu V LTH po prvem trimesečju Ko gledamo rezultate trimesečnega poslovanja v Loških tovarnah hladilnikov, se ne moremo znebiti vtisa, da lahko pričakujejo izredno le* pe uspehe v letošnjem poslovnem letu. Na takšne optimi* stične napovedi navajata podatka, da so v primerjavi t lanskim trimesečjem povečali proizvodnjo za 22 odstotkov, prodajo pa kar za 31 odstotkov. Kljub vsemu v LTH le-tos ne morejo pričakovati lagodnega leta, kajti računati morajo z močnim prodorom tujcev na jugoslovanski trg. Poleg tega sta vplivali na tako uspešne posle predvsem dve pogodbi z Vzhodno Nemčijo in Egiptom. Prav zaradi tega so močno povečali tudi izvoz. Izvozili sO več kot lami v celem letu. Razumljivo pri ne morejo pri" čakovati, da bi tako nadaljevali. Za podjetje je značilno, da vsa leta poslovanje v prv 1 mesecih ni uspešno. Glavni delo naredijo v sezoni. V vem četrtletju vedno več naredijo kot prodajo. Prav v tej razliki med proizvodnjo in prodajo pa je letošnja značilnost njihovega poslovanja-Decembra so proizvodnjo »zanemarjali« ter jo pospešili v januarju, februarju in mar-cu. Kljub temu so v prodaji toliko napredovali, da so zabeležili le minimalno razliko-Rezultati te »zanemarjene* proizvodnje so že vidni in -** koristni, še lani so potrebovali zaradi velike proizvodnje mesečino okoli 109 milijo:i°v kreditov, kar letos ni bilo potrebno. S prodajo zalog s° ustvarili »zasilno likvidnost«; Na drugi strani se kaže tud' pomanjkljivost takšnega P0' slovanja, saj jim pri proi^ vodnji sedaj nekaterih delo celo manjka. Kljub vsem ugodnim P0" datkom o prodaji pa števili le varajo. Za 31 odstotkov p°* večana prodaja ni povsem re-\ alen prikaz položaja, saj s S prodajo povečali precej n I račun različnih posredniški h poslov, s katerimi niso na) bolje zaslužili. Prav tako s lahko že morda P<#iaVL vprašanje produktivnosti a la. Za doseženo proizvod«« so potrebovali 9% več dei^ nih ur kot lani. Število zap slenih se je močno V0^'^ ^. Lani avgusta je bilo zap°*\j nih 170 delavcev manj * sedaj. .u Če hočemo po teh povr^, podatkih oceniti, kakšna upanja LTH v letošnjem ,J«J lahko pridemo do skle-P3'^ bodo najverjetneje boljs>g lani, nikakor pa ne -^c-boljši kot to kaže prvo ti> sečje. Dobri obeti so t realnejši, če pogledamo i ^ na zahodno tržišče, ki p -adi hovih besedah pomeru z e< zahtevnosti dokaz kva. p3 Letos so namreč izvozj ^ zahod 17% več kot gPLjpl je obenem tudi najvecj1 S v prvem četrtletju dos* Torek — 30. aprila 1968 kultura GLAS * 5. STRAN Koncert kulturnoumetniških skupin z Gorenjske v Varaždinu Gorenjska poje in pleše Sobotni in nedeljski obisk treh kulturnoumetniških zborov radovljiške občine v Varaždinu je izzvenel v pravo manifestacijo prijateljstva in kulturnega sodelovanja. Ze v soboto ob pol dveh popoldne bo Varaždinci zelo prisrčno sprejeli goste z Gorenjske na Elavnem trgu pred mestno hišo, posebej z navdušenjem in z burnimi pozdravi pa so sprejeli nastop folklorne skupine iz Gori j, ko se je predstavila z znamenitim gorenjskim plesom z metlo pred množico Varaždincev in Zagrebčanov. Na večernem koncertu, ki so ga priredili komorni moški zbor Stane Ob glasbcno-balctnem večeru Orkester, solisti in baletke tek ^^'banemu glasbenemu življenju v Kranju se je v četr-" > 25. aprila, pridružila še ena glasbena prireditev. Na glas-del10 p ctnem večeru, ki ga je pripravila glasbena šola, so so-i°vah mladinski godalni orkester, solisti in baletke nižje supine Plesne in baletne šole iz Kranja. Glede na pestrost d og')arna m dobro izvedbo je bil to najuspelejši nastop med scdanjimi tovrstnimi oblikami sodelovanja obeh šol. Neformalno je bil program razdeljen na tri dele. Uvodo-p,Je ^članski mladinski godalni orkester pod vodstvom sk ^ ^'parJa za'gral Concertino za klavir in orkester sloven-le,eca skladatelja L. M. Skerjanca. To glasbeno delo, napisano noa 1949> Je orkester naštudiral že pred leti in ga zdaj ponov-uvrstil v svoj program. Solist je bil Drago Seliškar iz razre-A Prof. Janje Zupančičeve. del rda še bolj zanimiv, zlasti za poslušalce, je bil drugi siiš S°8rama orkestra. V Kranju smo prvič imeli priložnost v a a P1V' s,avck Mozartovega Koncerta za klavir in orkester t™ ,u (KY-537). Med 25 klavirskimi koncerti W. A. Mo-nu a (1756—1791) zavzema ta koncert, imenovan tudi Kro-toa 8f .vnzert, vidno mesto, saj še danes sodi v železni reper-lctar P?'jš'h pianistov. Mozart je napisal ta koncert na Dunaju tri • 'cta Prcd svojo smrtjo, v času, ko je komponiral In najb°lJ znane in obenem zadnje simfonije (v cs-duru, g-mo-1U ln c-duru). gj|. J*0 razmoroma dolgem uvodu orkestra sledi lahkotna, raz-*ival?a klavirska igra, ki ji poprečen poslušalec prav zaradi na J?°*u s'edi prav do konca. Člani orkestra in solist, 17-let-'n °« vcntka kranjske glasbene šole Mira Govekar iz razrc-tuir l praust-Bczlajeve, so z izvedbo dokazali, da so kos U1 *antevnejšim skladbam. lerT) j teJ Priložnosti naj še omenim, da je orkester v pretek-trith oprav" izredno plodno delo, saj je nastopil devetin-v j-CSetkrat. Med njegove pomembnejše uspehe sodijo nastopi IriC!'ancoskih mestih v času bivanja orkestra v pobratenem hval U Ciotat, kjer je prejel precej laskave ocene. Zelo postroj0 S° S-C lzrazm ° rijem tudi nekateri vidnejši glasbeni Ljul ?VnJ*iki, ko je orkester nastopil na republiški reviji v reč Jan' dcccmbra lani. Kranjska glasbena šola je bila nam-revipna lzrnco- redkih slovenskih glasbenih šol, ki se je na tej kestr prcdstavila z orkestrom. Druge šole bodisi takšnega or-PriloJ* Sp!°n riimajo, bodisi le s težavo zberejo ob kakšni * nosti toliko sposobnih glasbenikov, da lahko nastopijo, nedv 3 Pa ^e dotok "ovih članov iz leta v leto manjši. To je nCm "J00 Posledica izredno velikega padca učencev na godal-fag °dscku- Se pred nekaj leti je bilo vpisanih 60 do 70 go-Pa ip n.a oddelku za violino, violončelo in kontrabas. Danes ne D; ypisamn vsega skupaj 17 violinistov in 8 čelistov. Morda terCs i° napak> če bi pri vpisu v večji meri kot doslej zain-ga^e lrau otroke za učenje godalnih instrumentov, ker bo dru-je tu \\ 1CSni nevarnosti nadaljnji obstoj orkestra. Podobno raznil' f pihaInimi instrumenti in trobili, katere potrebujejo dva *? \alni in zabavni orkestri. Vpisanih je 10 klarinetistov, sPloh U. ata r°8 in saksofon, medtem ko drugi instrumenti (25) : n'^° zastopani. Velik pa je bil vpis na oddelku za kitaro Na" avirsko harmoniko (75). (7(> a:,rn°čneje je na glasbeni šoli zastopan klavirski oddelek balC{n),encev)> zato je razumljivo, da se je na tem glasbeno-strabvu"1 vcčcru predstavilo kar pet pianistov. Po obeh orke-So na 'J1 tockah, med katerima je Miha Plajbes zapel dve ariji, Jana c ''' p!anisti Ane« Potočnik, Tilka Laznik, Silvo Novak, riem ■r,°?a,a in absolvent glasbene šole Arne Maučič v glav-čimj skjadbami iz tuje klavirske literature. Med nastopajo-pr0f j ",stl zasluži posebno pohvalo Arne Maučič iz razreda raznih u1C° Avgušl'n. 2e več kot deset let redno sodeluje na Maučič •cJnccr,iri in drugih prireditvah. Za svoj nastop je nji t , .lzbral Chopinovo Etudo v a-molu in jo kljub precejš- Rnničm zahtevnosti odlično zaigral, ''nistk-fiu pianistov so nastopili še kitarist Stojan Lavtar, vio-Solist , a-"a Puhan in sopranistka Lenčka Sodnik. Posamezne Večer f a. sprcm,Jali prof. Kunst-Dolganova in Lia Lipar. vJC k.°nčala skupina baletk, ki se je publiki predstavila vil^ s c » končaIa skupina baletk, ki se je publiki predsta-^vetličnim plesom v koreografiji Milice Buh. S tanj ko Žagar iz Krope, mladinski mešani zbor iz Podnarta ter gorjanska folklorna skupina pa so Varaždinci z veliko pozornostjo in z zanimanjem prisluhnili slovenskemu narodnemu melosu in so ga sprejeli z velikim posluhom ter z nezadržano sproščenostjo kot to resnično znajo Zagorci. — Obe prireditvi sta bili posvečeni 140-letnici praznovanja varaždinske glasbene šole. Popoldanski nastop je imel bolj manifestativni značaj, saj so ga priredili na prostem. Nastopile so le folklorne skupine, in sicer skupina Varteksa — Vilko Juree, RKUD Železničarja Ivo Mi-kac, folklorna skupina SLOBODE Varaždin ter folklorna skupina varaždinskih srednjih šol Milica Pavlic. Zvrstili so se podravinski, zagorski in panonski ter ciganski plesi, med njimi pa tudi gorenjski ples z metlo v izvedbi folklorne skupine Svobode Gorje. Skupino je predstavil množici njen vodja Božena Repe. Večerni koncert je bil višek in tudi najpomembnejši del v celotnem dvodnevnem sporedu obiska Gorenjcev v Varaždinu.' Izzvenel je z geslom GORENJSKA VAM POJE IN PLESE. Izbrali so si ga Varaždinci sami. Za prizorišče so določili no^b in moderno dvorano doma Železničarjev. Celotni spored sta strokovno pretehtano in zelo skrbno pripravila oba dirigenta profesorja Egi Ga-šperslč in Matevž Fabjan. Poskrbela sta obenem za ustrezne komentarje in krat- ke razlage, ki so celotni spored lepo povezovali v programsko celoto. Osrednji, glasbeni del sporeda pa je primerno dopolnjevala in ga popestrila folklorna skupina Gorje s plesi Gorenjske, Vojvodine in Banata. — Zelo prijetno in domače je učinkoval že sam uvod v koncert, ko so se zbori predstavili z značilnimi Oj, Triglav, moj dom, Po jezeru in z nekaj takti gorenjskega plesa. Za tem pa je prvi nastopil kro-parski zbor. ki je ponovno z vso prepričljivostjo dokazal svoje visoke zborovske kvalitete: značilno ubranost v glasovih, ki so se zlivali v harmonsko celoto, brezhibno obvladovanje težjih prehodov in prelivov ter tehnično popolnost. Temu pa naj prištejemo sposobnost podoživlja-nja ter sugestivno izpoved-nost in lirično uglašenost. To pa so vrednote, ki jih ni mogoče obvladati brez truda in dolgotrajnega ter slGtematič-nega dela in neeperečnega Strokovnega mentorstva. Zbor stopa že v šento leto obstoja, z vajami redno dvakrat tedensko. Na koncertu je izvajal največ prirejenih domaćih in narodnih pesmi. Med njimi pa je doživela največ spontanega odobravanja pesem Vinka Vodopivca Zabe. V zboru sta nastopila kot solista prof. Lovrenc Rezek kot tenorist in prof. Matevž Fabjan kot baritonist. Režck je drugače član zbora Galus iz Ljubljane, po rodu pa je Kropar in pogosto nastopa tudi v domačem zboru. Matevž Fabjan pa je to pot prvikrat nastopil kot solist. Mladinski mešani zbor iz Podnarta, ki ga vodi prof. Matevž Fabjan je po svojih kvalitetah precej enakovreden kroparskemu, obenem pa je edini te vrste v radovlji- ški občini. Sestavljajo ga člani od 17 do 22 let, ki so večinoma doma iz Podnarta in okolice. Prihodnji meseo bo praznoval tretjo obletnico obstoja. Njegov nastop je glasovno zelo ubran, dinamičen in obvladuje tudi najtežje skladbe zelo pogumno ter z znanjem. Značilnosti njegove interpretacije so ugla-jena in dokaj blagoglasna dikcija, glasovna skladnost in ubranost prehodov in sposobnost vživljanja in doživetega petja. Med pevci je nekaj izrednih glasov in odličnih solistov. Izvajalski spored tega zbora je zajemal domače pesmi in pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Programski izbor je bil v celoti tako zasnovan, da je v prerezu pokazal izvajalske kvalitete in sposobnosti obeh zborov. Folklorna skupina je nastopila s svojo običajno rutino in obvladovanjem plesnih elementov. Gledalci so bili navdušeni nad čudovito gorenjsko nošo, poskočnostjo ter sproščeno prešernestjo izvajalcev. Varaždinska publika je drugače zelo kritična in razvajena, saj ima priložnost poslušati zelo kvalitetne izvajalske zbore in skupine. Bogata pevna tradicija jim je izcstrila okus in povečala zahtevnost pri presojanju,' Toda vkljub temu smo lahko ugotovili veliko zadovoljstvo gledalcev nad kvaliteto zborov in folklorne skupine a Gorenjsko. Družabno srečanje po koncertu je izzvenelo v pravo prijateljsko tekmo v ple3ih in v petju mod gosti in gostitelji. Med razgovori pa so se odločili, da bodo umetniške skupine Varaždina 15. jur nija obiskale radovljiško občino. J. B. Risbe, slike in intarzije Edija Severja Kadar med ljubitelji likovne umetnosti v Skofji Loki steče beseda o razstavah in umetnikih, se pogovor praviloma vedno vrti okrog galerije na loškem gradu in likovnikov, ki so že ali ki trenutno v njej razstavljajo. Spričo precejšnje pozornosti, ki jo te vsakomesečne prireditve zbujajo med kulturno javnostjo širom po naši ožji domovini, je neki drug vzporedni likovni dogodek v Skofji Loki ostal skoraj neopazen. Gre namreč za razstavo prvencev slikarja amaterja Edija Severja v prostorih škofjeloške knjižnice. Sever se intenzivno bavi s slikanjem od 1. 1964 dalje. Kot je sam povedal, ustvarja v lastno zabavo in večino svojega prostega časa porabi za likovno dejavnost. Razstavil je le del svojih stvaritev. Njegove risbe prikazujejo motive iz Škofje Loke. Tu uporablja litograf-sko kredo. Isti motiv, upodobljen na več risbah, a na i različne načine, kaže, da se avtor 5e ni dokončno opredelil za določen stil ampak, da neprestano išče sebi najustreznejši način izražanja. Zanimive so tudi podobe, slikane na knjigoveško platno, kar je Severjeva posebnost. To so nekakšne kombinacije risb in slik, saj sprva s kredo zarisane ploskve slikar izpolni s tempero. Pri večini teh del Je stil realističen, le tu pa tam je že slutiti počasen prehod v impresionizem. Največ pozornosti pa pri obiskovalcu zbudijo Severje-ve intarzije. Prav na tem področju izražanja je škofjeloški samouk pokazal pravo umetnico vrednost. Tehnika izdelave intarzij je nedvomno sila zahtevna, je ena najtežjih oblik likovnega izražanja. Toda Sever je tod resnični mojster in s tovrstnimi deli kvalitetno prekaša svoje risbo in slike. Abstraktni liki in figure imajo globok simbolični pomen in za- to še posebno likovno vrednost. Ni čudno, da prav za intarzije med obiskovalci razstave vlada največje zanimanje. Poleg naštetih treh načinov umetniškega izražanja je Sever razstavil še peščico podob, slikanih na les. Po lastnih besedah je z njimi skušal posnemati ikone. Najbrž se je avtor odločil za ta način zaradi prikazanega motiva, sorodnega onim na ikonah — slikovno je namreč upodobil staro zgodbo o Hudičevi brvi v Puštalu, po kateri se je tam ljudem prikazoval vrag, vse dokler niso na njej postavili treh kapelic. Zdi se, da bi bila umetniška vrednost Severjevih del še večja, če bi se odločil za eno samo tehniko, en sam način izražanja, morda za intar-zljo. To bi omogočilo umetniku dodobra izpiliti tehniko in vnesti v dela Še več globine ter likovne vrednosti. I. GitzelJ človek t stotimi obrazi Polkovnik Nicholson — Alec Guinness Pred dnevi so tud* v Kralju lahko gledalci videli film Most na reki Kvaj, film, ki J« bil posnet pred desetimi leti, film, ki ga gledajo številni gledalci še danes z navdušenjem po vsem »vetu, film, ki prinaša distributerjem ln kinematografom še vedno veliko denarja, skratka % vseh plati uspešno komercialna filmska stvaritev. In v tem komercialnem uspehu filma, poleg tega, da trna film tudi določene umetniške vredosti kot celota, ki jih ne gre prezreti, je skrit delež vseh igralcev. Prav Igralske stvaritve so mimo režiserja bistveno pripomogle k vsemu, kar film doživlja še zdaj, po več kot desetih letih od prve premiere. Glavni vlogi v filmu sta Igrala VVilliam Holden in Alec Guinness. Prvega številni že dobro poznajo. Drugi je sicer Igral že v prenekaterem filmu. Gledalci ga ne poznajo. Preprosto zato, ker se ni pojavil nenadoma, ker ni produkt reklamnih strojev ame. riških filmskih menagerjev. V filmske ateljeje Je prišel s gledališkega odra ln od tod se nenehno vrača med kulise in zavese v gledališke hiše. Igralec je, ki Je zrasel v gledališču, ki Je venomer delal in spreminjal svoj obraz Iz vloge v vlogo in ki se ni hotel nikoli podrejati filmskim producentom. Nekdo je nekje zapisal: »Obraz Aleca Guinnesa ni obraz, ki bi se ga mogLi dalj časa spominjati.« Guinnes sam pa pravi takole: »Poglejte moja ušesa. Neobičajno so velika in nenavadna. Nekoč sem igral v neki komediji ljubimca in tedaj mi je šminker hotel ušesa nekoliko popraviti. Prelepil jih je z nečim ki me takšnega poslal na oder. V ljubezenski sceni pa je lepilo popustilo, najprej na levem in potem še na desnem ušesu. Dame v prvih vr. •tah »o planile v krohot. Odtlej nisem nikoli več igral takšnih vlog in tudi prenehal sem misliti na kariero, kakršno je napravil Marlon Bran-do« Zdaj je Guinness star 54 let. Ko Je imel 18 mesecev, so se njegovi starši razšli in poslednjiČ je videl evojega očeta, ko mu je bilo osem let. S štirinajstimi leti Je bil prodajalec v trgovini. Bil je plah fant in prijatelji so ga, kot sam pravd, zasmehovali. Nekega dne pa se je odločil, kar nenadoma, da bo postal igralec. Uspelo mu je, da se je vpisal na Kraljevsko akademijo igralske umetnosti v Londonu. »Star sem bil osemnajst let. Hodil sem v igralsko šolo. Nekega jutra me je na hodniku ustavil star profesor. Prijel me je za ovratnik suknjiča, me nekoliko dvignil in dejal, da lahko opravljam vsak drug poklic, le da igralec ne bom nikoli. Zdaj, po tolikih letih, še vidim starega profesorja in slišim njegov besni glas. Morda je imel celo nekoliko prav, a vendar se mi zdi, da je bilo v tej njegovi trditvi veliko več laži, kot resnice.« Tako se spominja Guinness šolanja na igralski akademiji. Danes prav gotovo ni nikogar več, ki bi si upal trditi, da polkovnik iz filma Most na reki Kvaj ni igralec. Nasprotno, številni so že zapisali, da je igralec, ki bi mu med filmskimi igralci težko našli enakega. Neki kritik je zapisal, da je Alec Guinness, naj. boljši igralec, kar jih je doslej videl na filmskem platnu. No, temu bi se dalo oporekati in resnica je tudi, da vseh vlog ne more Igrati, da ima svoj igralski razpon omejen tako kot sleherni igralec pa naj igra v gledališču ali filmu. Italijanski novinar, ki se j« pogovarjal z Guinnessom, je bil presenečen nad nenavadno mirnostjo tega človeka. Vprašal ga je, če je že kdaj izgubil to značilno razsodnost in umirjenost. »Težko se bom spomnil... No, da, spominjam se, da je bilo to samo enkrat. Saj vam Je prav, da govorim o času, ko sem bil vojak? Torej bdlo je leta 1943. Poletjel Bil sem med tistimi mornarji, ki so Gotovo bodo marsikoga zanimali honorarji, ki jih dobe naši filmski igralci za svoje delo pri filmu. Najbolje plačani igralec v zadnjem času pri nas j* Bekim Fehmiu- Bota iz Petrovičevih Zbiralctv perja. Pred kratkim je za vlogo v filmu Jovana tivanoviča Vzrok smrti neznan, dobil ta igralec 5 milijonov starih dinarjev. Ljubiša Samardtič bo dobil po končanem snemanju Djordjevičevega najnovejšega filma tri milijone in pol. Mija Aleksič je podpisal pogodbo za film Puste sanje Soje Jovanovič in prejtl honorar štiri milijone starih dinarjev. Bata livojinovič, izredno iskani igralec, pa je pred dvema letoma dobil za svoj delei v Bulajičevem filmu Pogled v zenico sonca dva milijona starih dinarjev. Seveda pa se precejšen del teh honorarjev izteče tudi v davčne blagajne. Ce primerjamo te honorarje, s honorarji tujih igralcev je primerjava skoraj nemogoča in tudi pri nas bi se našel še marsikak bolje plačan poklic. Kruh filmskega igralca pa še zdaleč ni Miak. se izkrcavali na Siciliji. Zaradi taktične napake, ali pa morda zato, ker moj komandant ni imel pravilno naravnane ure, smo se izkrcali petintrideset minut pred napovedanim začetkom napada. Si lahko predstavljate, da sem bil povsem *am petintrideset minut, torej 2100 sekund, edini angleški vojak proti silam Osi na tej fronti, kilometer od mene so bile trdnjave — italijanski in nemški vojaki. Srečo sem Imel! Sovražnika so pričakovali z nasprotne strani.« Alec Guinness je človek srednje rasti, z jasnim čelom in s pegami na obrazu. Primer anti-zvezde je. Nikoli se ni udeleževal dirk, nikoli ni imel športnega avtomobila. Oblači se staromodno, največkrat v sive obleke, ki so stare najmanj deset let. Rad je na cesti enak drugim, in vesel je, če je lahko eden izmed tistih ljudi, ki gredo skozi podzemno železnico, ne da bi to sploh kdo opazil. Zdaj Alec Guinness sprejme le redkokatero ponudbo film sik i h producentov. Se vedno največ igra v gledališču. Poleg tega predava tudi na igralski akademiji in pomaga z nasveti mladim igralcem. Misel, ki jo je izrekel o igralskem poklicu, je bila naslovljena predvsem tistim mladi#, ki no si izbrali ta poklic za svoj življenjski cilj. »Igralski poklic ima veliko opraviti s fantazijo; s prav. ljičnim in neresničnim. Za vsakega igralca pa ni važno ne eno ne drugo. Najvažnejše je, če se lahko ob koncu življenja ozre in reče: Bil sem človek, kot je treba! Takšna naj bi bila skica igralca Aleca Guinnessa. Povsem preprosta je in običajna, kot je preprost in običajen on sam. Naslednji film, ki ga bomo lahko videli pri nas in v katerem bo Guinness igral eno izmed glavnih vlog, bo film režiserja Michaela Andersona Ouillerjevo izročilo. Film je že kupila ljubljanska Vesna, tako da ga bomo po vsej verjetnosti videli že letos jeseni. — S Alec Guinness kot pt Kvaj v filmu Most na reki Šport — turizem Priprave za letošnji festival šport-turizem v Kranju ln o katerem smo že in bomo prav gotovo še tudi precej poročali, so v polnem teku. Upravni odbor in komisije tega festivala pripravljajo vse, kar Je za takšen festival, ki bo tokrat predstavil gledalcem izredno velik Izbor domačih ln Uspeh v Oberhausnu Na mednarodnem festivalu kratkega filma v Oberhausnu Je letos sodelovalo kar 33 drŽav s svojimi programi kratkih filmov. Kako velik Je ta festival, po obsegu prijavljenih filmov, priča že samo podatek, da Je bilo prijavljenih kar 1150 filmov. V uradni program pa je žirija Izbrala le 110 filmov. Nekako običaj Je že, da naši filmski delavci v zadnjih letih ne prihajajo s tega festivala praznih rok. Tudi to pot so prinesli domov precej nagrad. Celoten Izbor naših filmov Je bil nagrajen kot najboljši Izbor na vsem festivalu. No, najboljši filmi so bili nagraje. nI še posebej, zelimir Ziinik, avtor, ki se Je pred kratkim uveljavil z nekaterimi odličnimi kratkimi filmi, je prejel nagrado za svoj dokumentarni film. Prav tako Je prejel eno izmed treh glavnih nagrad za animirani film režiser Zlatko Bourek za svoj najnovejši film Kapetan Marko Arebanas. Vsekakor ponoven uspeh našega kratkega filma, ki amo ga vsi lahko samo veseli. tujih športnih ter turističnih filmov, potrebno. Izvedeli smo, da bo slavnostno otvoritev festivala to pot prenaša«, la tudi ljubljanska televizija. Ta bo posredovala posneti material tudi evroviziji i" interviziji. Dokončno Je že tudi določena selekcijska komisija« ki bo med vsemi prijavljenimi filmi izbrala konkurenčni Izbor. V žiriji so: Stanka Godnič — filmski kritik, France Kosmač — režiser, prof. Stanko Šimenc, prof-Drago Ulaga, Ivo Daneu h* urednik ljubljanske televizije Marjan Maher. Po vsej verjetnosti bodo v času festivala pripravili razstavo turističnih lepakov. Vodstvo razstave naj bi PreV" zel Gorenjski sejem. Upravi" odbor pa Je za letošnji fes"" val tudi sklenil, da bo dvorana kina center za to prilo*" nost še posebej pripravljenu« prav tako pa bodo v čakalni« pred dvorano razstavljale svoj Je proizvode različne delov« organizacije. Skupščina občine KRANJ in družbenopolitične organizacije: ČESTITAJO OBČINSKA KONFERENCA S7DL OBČINSKA KONFERENCA ZK OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE MLADINE ZDRUŽENJE ZB NOV IN ZDRUŽENJE ZVVI in ZROP VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU DELA IN JIM ŽELIJO NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADNJI SOCIALIZMA KRANJSKE OPEKARNE KRANJ se pridružujejo čestitkam za delavski praznik l.MAJ ter še v bodoče priporočajo jvoje kakovostne opečne izdelke po konkurenčnih cenah in 7. ugodnimi pogoji CESTNO SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Projekt KRANJ vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik dela to se še vnaprej priporoča za sodelovanje PODJETJE KRANJ čestita vsem občanom za delavski praznik in jim želi čimveč delovnih uspehov S snemanja največjega jugoslovanskega filma Bulajiceva ofenziva Na obisku Čeprav je tempo življenja vse hitrejši, pa je vedjno več ljudi, ki veliko svojega prostega časa in tudi denarja Irtvujejo za zbiranje različnih predmetov. Se pred nedavnim je bilo najbolj razširjeno zbiranje Bnamk in starega denarja. Danes pa se je izredno razširilo tudi zbiranje značk, nalepk oziroma škatlic od vžigalic, starinskih predmetov, panjskih končnic, stekleničk ■ alkoholnimi pijačami . . . Zbiranje je posebno razširjeno med mladino, vendar pa mnogi kaj kmalu izgubijo veselje do tega. Nekateri pa le vztrajajo in v dolgih letih nastanejo velike in dragocene »birke, ki pa so žal znane le maloštevilnim ljudem. Kot drugod po svetu tudi V Jugoslaviji že organizirajo klube zbiralcev (npr. v Som-boru in Vukovaru), organizirajo sejme in odpirajo posebne trgovine. Žal pa v Sloveniji še ni kluba, ki bi povezoval zbiralce. Organizirani so le filatelisti in numizmati-ki. \ Eden najbolj znanih in vsestranskih zbiralcev na Gorenj, skem je prav gotovo Franc Stare iz Luž pri Cerkljah. Ko smo ga obiskali, nam je z veseljem pokazal svojo zbirko. Najobširnejša je njegova sfoirka značk, saj jih ima prek sest tisoč. Najstarejša je značka pevskega društva narodne Čitalnice Kranj iz leta 1863. pri zbiralcu Sledi serija značk vojaških enot iz I. svetovne vojne, ki so se borile na vseh frontah v Evropi. Posebno zanimivost predstavljajo znaki nacistične Nemčije Zimska pomoč, ki so jih izdajali v letih 1936-1944. Na njih so upodobljeni obrtniki, alpsko cvetje, metulji, ptice, prometni znaki, starinsko orožje in divizijske zastave. Te znake so morali naši ljudje kupovati in ta denar je pravzaprav predstavljal davek Hitlerju. Dalje se vrstijo pred nami novejše značke različnih društev, avtomobilskih tovarn, športnih klubov ... pa vse do najnovejših značk iz Sovjetske zveze, ki so posvečene osvajanju vesolja. Obširna je tudi njegova zbirka starega denarja; redki in dragoceni primerki vse od rimske dobe pa do današnjih dni. Kot amater se ukvarja tudi z arheologijo. Pred leti je v Bobovku pri Kranja našel ostanke mastodonta. O tem pripoveduje takole: »Sosed md je prišel pripovedovat, da bager v Bobovku izkopava nenavadno velike kosti. Ker me take stvari izredno zanimajo, sem takoj odšel tja. Zbral sem vse skupaj in odnesel domov. Ugotovil sem, da sta dva zoba in en okel izredno dobro ohranjena, drug okel pa je bager sicer zdrobil, vendar so se dali kosi še vedno sestaviti. Ker pa je bilo treba ostanke preparirati, sem vse skupaj podaril kranjskemu muzeju.« Posebno zanimivost v njegovi zbirki predstavljajo dobro ohranjeni zobje in vretence hrbtenice jamskega medveda, ki jih je našel v neki jami na Mokrici. V Dolžanovi soteski, na Polšici in v dolini sedmerih triglavskih jezer pa je našel fosile številnih polžev in koral. Najbogatejša najdišča pa so okoliške njive, na katerih je s plugom koral številne kamene puščice iz kamene dobe, antični ključ in precej antičnih gumbov, okrašenih z lepimi ornamenti. Prek teh polj je namreč potekala trasa stare rimske ceste. Na vprašanje, kako je vse to zbral, nam je odgovoril: »Veliko predmetov sem dobil z dopisovanjem in zamenjavo, nekaj sem kupil, nekaj so mi podarili sosedje in znanci in prinesli otroci, žrtvoval pa sem tudi veliko prostega časa, saj sem prehodil celo Gorenjsko in še precej drugih krajev. Pred nami se zvrstijo še razna odlikovanja, stare sve-tinjice, pipe, pas iz oficirskega taborišča v okolici Hamburga, na katerem so gumbi z uniform vojaških ujetnikov skopaj vseh evropskih narodnosti iz II. svetovne vojne in še in še. Če bi imeli še toliko časa na voljo, bi si vse težko natanko ogledali. Res lepa in dragocena zbirka, katere vrednost se ne da oceniti in ki je nastajala dolgih trideset let. V. B. Nedavno je mednarodna banka za obnovo in razvoj odobrila za gradnjo železniške proge Beograd-Bar posojilo v višini 50 milijonov dolarjev. S tem posojilom bo proga, o kateri se je govorilo in pisalo že desetletja, zgrajena v naslednjih štirih letih. železniška proga Beograd-Bar bo dolga 476 kilometrov. Del proge od Beograda do Vreoca m od Titograda do Bara je že zgrajen, vsega skupaj 100 kilometrov. Trasa proge je začrtana po precej valovitem terenu, saj bo predor povprečno vsakih pet kilometrov. Najtežji del proge, ki bo elektrificirana bo od Kolašina do Titograda, kjer bodo morali graditelji proge premagati strme planinske predele. Zadnji dve leti so strokovnjaki mednarodne banke za obnovo ln razvoj na terenu samem preverjali vsako podrobnost in pa podatke o ekonomičnosti proge. Proučevali so rudna bogastva vzdolž proge, možnosti za raz-voj poljedelstva in turizma ter ocenjevali gozdna bogastva področij ob progi. Ideja o progi Beograd-Bar se je porodila že v osemdesetih letih preteklega stoletja. Prebivalci gornjega toka Neretve in v dolini Rame so to zimo spet doživljali vojno. Ze od začetka novembra lani se namreč filmska ekipa, v kateri je okoli 3000 ljudi, zadržuje na območju Bugojna, Gornjega Vakufa, Makljena in Prozora vse do Jablanice. Med hribi odlmeva tresikanje granat, h rume tanki ln kamioni. Režiser Veljko Bula-jić je komandant vse te vojske igralcev in statistov. Film o bitki za ranjence, o eni izr med najhumanejših bitk v zgodovini vojskovanja, se bliža koncu. »Prebivalci teh krajev so zelo gostoljubni in nam veliko pomagajo. Ne jeze se, če jim napravimo tudi kaj škode.« Tako meni o teh ljudeh Bulajić. Pravi, da ima težave le s statisti, ker nihče noče igrati ustaše, Italijane, Nemce im četnike. , Vzdušje v Prozoru je prav filmsko. Strehe hiš so razdejane, v zidovih zevajo luknje, ulice so zatrpali kamioni i.n tanki. Povsod so kupi ruševin. Z oken vihrajo partizanske zastave in pisani bosanski tepiihi. Na majhnem trgu se je zbrala množica ljudi, med njimi partizani. Po sredi se vije kozaraeko kolo. Vodi ga simpatična partizanska bolničarka — Milena Dapčevič. Poleg nje pleše z daljnogledom na prsih, z revolverjem za pa- To je znana avstrijsko srbska varianta, po kateri naj bi se Beograd povezal z Metkovi-čem in Gružem prek čačka. Užic in Višegrada. Leta 1909 so na mednarodni konferenci v Parizu sklenili, da se London preko Pariza, Rima, Barija, Andrijevice, Prokuplja, Niša, Prahova, Bukarešte in Kijeva poveže z Moskvo. Od takrat naprej so se kopičili načrti in nove in nove variante železne ceste Beograd-Bar. Nekaj znanstvenikov je celo z doktorskimi disertacijami preučevalo ekonomičnost te proge. 31. marca 1941 je bila končno začrtana trasa proge od Beograda do Tiva-ta, vendar Je bila dolga kar 537 kilometrov. Druga svetovna vojna je prekinila začeto gradnjo. Po osvoboditvi so traso proge spremenili, tako da Je peljala do Bara, vendar pa so pričeli graditi šele leta 1953. Ze leto dni kasneje pa so prenehali delati, ker je zmanjkalo denarja. Tako Ima proga Beograd-Bar za seboj že precejšen kos zgodovine. Zdaj vse tako kaže, da bo končno dograjena leta 1972, ko bo po njej stekel prvi električni vlak. (Po Tanjugu) som, partizanski oficir — znani sovjet, igralec Sergej Bon-dareuk. »Hitreje, hitreje ...« energično maha z rokami režiser. V filmu igra skoro vsa svetovna filmska elita. Igralci kot so Sergej Bondarčuk, Or-son Welles, Yves Montand bodo v tem filmu pokazali^ kaj zmorejo skupaj z jugoslovanskimi igralci. Snemanje Bitke na Neretvi ese je že nekoliko za-j kasnilo. Prej je bilo mišljeno^' da bo film končan do junija; vse pa kaže, da ga bodo snemali tja do konca novembra tega leta. Tako bo tudi pre-< miera filma, ki bo trajal okoli tri ure in pol, namesto na dan republike, šele v februarju leta 1969. Bulajić pravi, da mu je zima zmedla račune. V tej krajih, kjer snemajo, zima navadno traja do marca, pa še aprila je menda v teh planinskih krajih sneg. Letos pa snega ni bilo dovolj niti februarja. Zato bo treba nekatere prizore bitk na Maki jenu in napad na Prozor posneti šele pozimi naslednje leto. Film Bitka na Neretvi bo stal okoli dve milijardi starih dinarjev. Razširile so se celo govorice, da tako drag film ne bo vrnil denarja. Bulajić pa meni, da je tak strah neutemeljen. Najboljša reklama za Bilko na Neretvi je prejšnji Bulajićev film Kozara. Ta film je gledalo okoli 200 milijonov gledalcev širom po svetu. Prikazovali so ga v kinematografih vseh dežel, razen v Zvezni republiki Nemčiji, Albaniji in Kitajski. Govori se tudi o snemanju drugega velikega filma iz naše borbe. To bi bil film o Sutjeski. Bulajič pravi, da je odklonil sodelovanje pri snemanju filma o Sutjeski: »Štiri leta se ukvarjam z Neretvo. Vse kaže, da ji bom moral posvetiti še eno leto. To pa je preveč. Zmanjkalo bi mi moči za Sutje&ko.« (Po Tanjugu) Proga z devetdesetletno zgodovino Ov • v v ciscene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah " ~y VSEM DELOVNIM LJUDEM ŠIROM PO DOMOVINI ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ IN ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE Splošno gradbeno podjetje SAVA Jes opravlja visoke, nizke, industrijske, Športne # in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste ^T^l/"*^ gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gtadnje od idejnega projekta pa do konca gradnje. Obenem vsem delovnim ljudem ČESTITA ZA PRAZNIK DELA. Obrtno podjetje Komunalni servis Jesenice S POSLOVALNICAMI: Bled, Bohinjska Bistrica, Kranj, Radovljica, Tržič, Kranjska gora in Žirovnica Vsem delovnim ljudem ČESTITA ZA 1. MAJ in priporoča svoje storitve: kemično čiščenje oblek, pranje perila in frizerske storitve na Jesenicah in v Kranjski gori Kolektiv mesarskega podjetja jesenice V8eai d'lovnim ljudem Čestita za praznik dela In Jim priporoča nakup vseh vrst svetega mesa In suhomesnatih izdelkov v svojih poslovalnicah. trgovsko podjetje železnina Radovljica ČESTITA ZA PRAZNIK DELA vsem delovnim ljudem in se priporoča za obisk v vseh poslovalnicah v Radovljici in na Bledu ter vam nudi: cement, betonsko železo, apno, heraklit, obložene in terazzo ploščice, parket, vrata, vodovodni material, kompletno opremo za kopalnice, opremo za kuhinje, vse vrste železa in pločevine ter cevi, iverice, pohištvo, okovje, vijake, žične izdelke, različna orodja, električne aparate in elektroinstalacijski material, pisarniške in računske stroje, steklo, porcelan, posodo, kolesa, mopede in nadomestne dele za motorna vozila. CENE UGODNE. -Sri dvliivhht » tizuili l'1'btituio 1 Stanovanjsko podjetje Radovljica t ČESTITA j K PRAZNIKU DELA • 0 vsem stanovalcem, hišnim svetom in poslovnim J partnerjem ter drugim sodelavcem . in še nadalje 2 priporoča svoje storitve, kot so vzdrževanje hiš, no* • vogradnja in nadzor nad družbeno in privatno S gradnjo KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ DEJAVNOSTI: gradbene, zidarstvo, steklarstvo, soboslikarstvo KOMUNALNE: vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tižnica, pogrebna služba vzdrževanje cest ir javne razsvetljave, snaga. Prodaja gradbenega materiala na drobno. Vsem delovnim ljudem kolektiv podjetja čestita za praznik dela in se priporoča. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA PRAZNIK DELA IN JIM ZELI SE NADALJE VELIKO DELOVNIH USPEHOV KOLEKTIV TOVARNE ALMIRA RADOVLJICA Priporočamo vam, da si ogledate veliko izbiro gornjih pletenin v naši trgovini v Radovljici. Prodajamo po tovarniških cenah. Se priporočamo. ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••"^ Vietnam Bližnji vzhod Svet, v katerem živimo. Kakšen je pravzaprav ta naš svet? Ali je res naša zemeljska krogla iz dneva v dan prizorišče spopadov med državami, spopadov med različnimi interesi, podoba vojn in prelivanja krvi? Žal je ta podoba resnična in žal morajo kronisti pisati, da človeštvo na zemlji kljub visoki civiliziranosti in kljub visoki stopnji duhovnih vrednot ne more živeti v miru. Žal je tako, da si človeštvo na današnji stopnji razvoja noče ali pa ne more privoščiti vsaj kratkega obdobja miru v katerem koli koncu naše zemeljske površine. Vietnam, Bližnji vzhod, demonstracije v Nemčiji, Češkoslovaški, Polj. ski, državni udari-, puči, vse to nam kaže svet, ki v njem živimo. Kažejo nam svet in življenje »visoke« civilizacije •—svet osvajanja vesolja in nemirov ter vrenja na zemlji —- svet 20. stoletja. KOLIKO ČASA SE »UMAZANA VOJNA« V VIETNAMU »Johnson se je pripravljen pogajati«, »Odločitev v rokah Hanoia« — takšni in podobni naslovi so preplavili naslovne strani velikih svetovnih dnevnikov, ko je ameriški predsednik Johnson izjavil, da se je pripravljen pogajati o koncu vojne v Jugovzhodni Aziji. Vse miroljubno človeštvo se je oddahnilo ob takš. nih ohrabrujočih novicah, in to olajšanje je bilo prav gotovo upravičeno, kajti današnje človeštvo si ne želi nove »vetovne vojne, želi živeti v miru, medsebojnem razumevanju, v vsesplošnem blagostanju. Kljub dobrim vestem in namenom, bombe v Vietnamu še dalje padajo, s svojo rušilno močjo ubijajo nemočno civilno prebivalstvo, rušijo šole, bolnišnice. Glavne ulice v Hanoiu so razrite, spominjajo na svežo preorano njivo, v kraterjih, ki so jih Izkopale ameriške bombe, žde vojaki in z budnimi očmi motre hanojsko nebo, kajti dnevi, da Američani ne bom-bandirajo njihvega mesta, so Svet, v katerem živimo zanje praznik. Vsi leže v strelskih jarkih in čakajo, kdaj bodo v zareze mušic svojih pušk ujeli sovražnika. Leže in čakajo na začetek pogajanj in na konec te vsakodnevne človeške morije. Ali sploh vsi vedo, zakaj so jih Američani napadli? Najbrž ne, vendar pa vedo, da so bili napadeni in da se morajo za svojo svobodo boriti, pa čeprav za ceno svojega življenja. Vojaki napadajo, žrtve med civilnim prebivalstvom in otroki se množe, oči vsega sveta pa so uprte v VVashington in Hanoi. V teh dveh mestih bo padla odločitev o nadaljevanju ali koncu vietnamske vojne. Vendar pogajanja se še niso začela, kdaj bodo predstavniki obeh sovražnih strani sedli za konferenčno mizo, ne ve nihče. Vendar upanje je in v tem upanju je treba vztrajati, vprašanje je le, koliko časa. BLIŽNJE VZHODNI SOD SMODNIKA Čeprav je od izraelske agresije na arabske države minilo že precej čas* in je prišlo do prekinitve vojaških operacij, pa današnji položaj na vročem Bližnjem vzhodu spominja na tlečo žerjavico. Še več, na sod smodnika, ki grozi, da bo spet eksplodiral. Mirovne perspektive na tem delu sveta so bolj trhle kot pa ohrabrujoče. Svetovna organizacija je sicer storila nekatere ukrepe za zagotovitev miru v tem delu sveta, lahko ji sicer očitamo premajhno učinkovitost, vendar napetost še nadalje traja. Izrael izhaja iz pozicij sile, iz rezultatov svoje zadnje agresije in nikakor ne kaže nobenih znamenj, da se misli umakniti 'z zasedenih arabskih ozemelj. Arabske države ne vedo, kako bi se iznebile skupnega sovražnika, ali s ponovno vojno ali s političnim prepričevanjem. Vendar obe varianti danes nista kaj preveč oprijemljivi, na eni strani omahova- nje Izraela, da se umakne, na drugi razlike med samimi Arabci. Kje je izhod? OZN s svojim posebnim odposlancem za Bližnji vzhod Gunmar-jem Jarringom si najbrž ne more obetati kaj preveč rezultatov, saj so donedavni rezultati Jarringove misije skorajda enaki ničli oziroma jih lahko iščemo tam, kjer je Jarring začel. Najbrž ni težko sklepati, da pomeni nasprotovanje Izraela resokiciji OZN v nekih besedah odnos neke politike do vprašanj svetovnega miru. Zato tudi ne bo čudno, če bo čez nekaj časa svetovna javnost z žalostjo ugotovila, da so Jar-ringovo poslanstvo dobre volje »minirali« v Tel Avivu. Kje so torej perspektive? Na to vprašanje je prav gotovo dati odgovor, vendar je najboljše orožje miru tudi na Bližnjem vzhodu napredni svet in njegova borba, čeprav se postavlja vprašanje načina in oblike te borbe. POHOD DEMOKRACIJE V EVROPO V zadnjem času so nekateri dogodki v Evropi kar zameglili ostala aktualna svetovna vprašanja. Npr. demonstracije v Zvezni republiki Nemčiji, kjer so glavni nosilci demokratičnih teženj spet študenti, ki jim vsaka oblast in vsak sistem pomenita oviro svobodnega življenja, svobodne človeške ustvarjalnosti in duha; širok in vsestranski preobrat v Cešlto. slovaški — demokratizacija od spodaj navzgor, javno razmišljanje o vseh bistvenih vprašanjih — skratka široka paleta mišljenj in razmišljanj, kako bi bilo bolje in lepše za vse; Poljska — borba med staro tradicijo in novim, modernim, bolj človeškim duhom — boj med starimi preživelimi metodami in željami po novem, svetlejšem in demokratičnejšem življenju. Evropa nedvomno danes doživlja nove čase, vprašanje pa je, če bodo ljudje in gibanja z naprednimi idejami uspeli, če bodo imeli dovolj moči, da premagajo vse staro, vse tisto, kar je cokla modernega razvoja. AMERIKA PRED »VROČIM POLETJEM« »Martin Luther King ubit« — ta novica je pretresla črnce v ZDA, je pokazala, kaj je črncem pomenil njihov vodja — »apostol nenasilja«. Krvavi neredi, demonstracije, ubiti demonstranti, boji črncev z belci so povrnili Ameriko v čase državljanske vojne, v čase boja med Severom in. Jugom. VVashingtonska vlada je lahko spoznala, kakšna je pravzaprav Amerika in podoba ».novega, civiliziranega sveta«, ki so jo Američani tako radi pripisovali sebi, se je razblinila v nič. Amerika je tako dobila dva Vietnama — enega v Aziji in drugega v črnskih getih. Vendar črnskega vrenja še ni konec, po vsej verjetnosti je to šele začetek. Torej Ameriki se obetajo že burni časi in ni rečeno, da se napovedi o novi' državljanski vojni v ZDA ne bodo uresničile. TUDI UPANJE OSTANE Tak je torej naš svet, svet »lokalnih vojn«, demonstracij, nepotrebnega prelivanja krvi — negacija današnjega človeštva. Ali smo res vsi taki? Upajmo, da ni tako in ravno to upanje nas ohrabruje, da z lepšimi, svetlejšimi očmi gledamo v temno podobo naše zemeljske krog* le in vseh njenih strahot. Upanje, da bomo nekoč le živeli v miru in blagostanju, nas sili, da vzdigujemo svoj glas proti tistim, ki nam nepremišljeno rušijo naše živ-ljensko ravnotežje, ravnotež-< je in harmonijo vsega člove-; štva. i Vili Guček iimiiiiiiimiiii:i!:ii:iii!!iiiiiiiiiiiiiimii!iimim ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE PO REKLAMNIH IN TOVARNIŠKIH CENAH: | MARKET KRANJ STRAŽIŠCE JESENICE KRANJSKA GORA fiKOFJA LOKA KAMNIK MENGEŠ, VIR SIRUP — ORANŽNI, LIMONIN 0,71 5,20 N din KOMPOTI »Grocka« marelice doza kg 3,80 N din breskve doza kg 3,30 N din slive doza kg 2,20 N din SLIVOV DŽEM »Podravka« kozarec 500 g 1,75 N din 8TROCJI FIŽOL-SALATA »BečeJ« kozarec kg 3,00 N din DJUVEC »Bečej« doza kg 2,70 N din AJVAR »Progres« kozarec 370 g 1,70 N din kozarec 800 g 2,55 N din PECIVO »BLED« zavitek 500 g 3,00 N din SVEŽA LEŠNIKOVA ČOKOLADA »Gorenjka-šumi« tabla 500 g 11,00 N din BONBONIERA »SPEKTAR« 300 g 4,90 N din VINO EN STARČEK - BELI IN RDEČI 11 4,00 N din 21 8,00 N din VINO NAMIZNO BELO 11 4,00 N din 21 8,00 N din VERMOUTH VINO 11 7,70 N din PELINKOVEC — grenki 11 9,60 N din I 30/4. ODPRTO 1./5. ZAPRTO j| neprekinjeno do 20. ure Hi»HHttHliri'illMIHlHliilH!IIMm;iHMHHIIIiJJIHi........11 III f TFf I H?! f If llf f f IIHIf Nllllllllf III IIIIIHf f Itf UIIIII f llf Ulf IIIUIIII IMIlllf f llf lllllUf nillllllf inillllllinilllllllH 2./5. ODPRTO od 7.30 do 11. ure mil......1MI li J11 (11f i.....11' 1111J t M11111 i t J1111M1111111M i M11 j I i 1111M J.....J11111M1111M1111 i 11111J L i 11111111111J111M11111111111111111111J t MII t.......tlllllllllllllltlfflttlllllllllllllllllllllltttllllllltlllllllllllllllllllllllllltllltlllllltlllltlllllflltltlllt.......111111f111J11J11Iti 11111■111111fM Kemična tovarna Podnart SPECIALIZIRANA TOVARNA ZA GALVANIKO, FOSFATIRANJE IN BARVANJE TOVARNA SUKNO ZAPUŽE Izdelujemo volnene odeje, mikane in česane tkanine za moške in ženske obleke. Delamo za notranji ln zunanji trg. ČLANI DELOVNE SKUP* NOSTI TOVARNE CESTI* TAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU DELA V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem k PRAZNIKU DELA Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Čestita k prazniku dela 1. maju VSEM HIŠNIM SVET) NL DELOVNIM ORGANIZACIJAM TER VSEM STA« NOVALCEM - OBČANOM, Živilski kombinat Žito Ljubljana J DELOVNA ENOTA GORENJSKE s svojimi obrati: i pekarna Lesce — skladišče Lesce g mlin Breg — mlin Zapuže — mlin = Globoko — prodajalne na Jeseni- = ceh, v Radovljici, na Bledu ter | slaščičarna na Jesenicah ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA IN OBENEM PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE u,n,miiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Gorenjska vodna skupnost Kranj GORENJSKA VODNA SKUPNOST KRANJ ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM K 1. maju VSEM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiittiiiitiitiiitiiiiiiiiiif iiiiiiitttiitiiiiiiiiitta KOMPAS Poslovalnice hA, KRANJ, BLED, JESENICE, KORENSKO SEDLO, LJUBELJ — RESTAVRACIJA IN ŽIČNICA, KRANJSKA GORA — MOTEL NUDIMO VAM VSE VRSTE TURISTIČNIH USLUG: S posredujemo nabavo potnih listov za vse države • organiziramo izlete z lastnimi avtobusi po domovini in v tujino • prodajamo železniške in letalsk« vozovnice za proge po vsem svetu • posredujemo vse turistične informacije in hotelske rezervacije SE VAM • imamo redno taxi službo, telefon PRIPOROČAMO 22-059 JHiiuumiiiiimmiiiimmimmmmiimiim ..... Hubbarđ si je bil medtem prižgal cigareto, toda počasi ga je začela stvar dolgočasiti. fCe se nameravata pogovarjati,« se je obrnil t aeržantu, »se ml zdi, da sem odveč ...« Meals je bil doslej tako zavzet, da nI videl likogar drugega razen Gibbsa, ko pa je /a-|U$al znani Hubbardov glas, se je bliskovito Žrnll ln nekaj trenutkov presenečeno strmel sekretarja, nato pa Je prijel Gibbsa za ro-v in ga povlekel vstran. »Saj to je sekretar rt. Irvine! Kaj pa je z njim?« »Eden od žalujočih od 11 m zgoraj jc,< je fjdvrnil Seržant. Razen tega pa je posredi še tačka druga, precej huda zadeva.« »Kam pa ga boste odepeljali?« Gibbs se Je nagnil tesno k ušesu Mealsa ■n mu šepnil kratko besedo, Meals pa Je po-lem gledal še bolj debelo in začudeno. »Vzemite me • seboj,« Je prosil, »čeprav je to Ovinek, bom še vedno prej v Scotland Yardu kot z avtobusom.t »/al smo že kompletni,« Je odvrnil Gibbs. Philips in croupler gresta namreč tudi z nami.« Kljub vsemu pa se Je Mealsu le posrečilo, da je bil prej v Scotland Vardu kot Glbbs. »Kajne, se čudite?« Je trlumftral. »Najmanj deset minut tem že tu. Mož, ki mu je na tem, da bi bil* i Scotland Yardom v dobrih Odnosih, me je vzel i seboj v svoj voz. — Ali ste pripeljali svojega varovanca?« »Da,« Je godrnjal Gibbs, »vendar se bojim, #a ga bodo po prvem zaslišanju izpustili, ker Rd nevarnosti, da' bi pobegnil, kot pravijo. Pri nas smo do takih tičev vse preveč obzirni, potem Imamo pa neprilike. Toda jutri ga dobi v pest moj šef, potem pa naj se le pripravi. Upam, da bo obsedel.« Meals si Je nervozno grizel ustnice ln nI Imel obstanka. Odpravil se Je že stran pa se Je spet vrnil. »Ali mislite, da je komisar tu?« »Poskusite vendar ln potrkajte! Ali imate kaj zanj?« »Potrkati? Ha, še v glavo mi ne pade. če bi se ne vem kaj zgodilo, bi ml kaj takega ne prišlo na misel.« V tem pa sta oba zaslišala zvonec v bližnji stražnl sobi in ubogi Meals je bil tako zmešan, da Je ves vztrepetal. čez nekaj trenutkov pa so se na hodniku oglasili nagli koraki, pred njiju Je stopil stražnik ln kratko javil: »Seržanta Gibbs ln Meals h komisarju Comvavu!« Tudi tokrat Je trajalo precej dolgo, preden se je javil komisar, le bela srajca se Je svetila lz teme. »Imeli ste prav, Meals,« se je končno oglasilo izza mize. »V čem« je naglo vprašal seržant In nehote nagnil glavo naprej, da bi tako, morda le za hip, zagledal komisarjev obraz. »S svojo trditvijo, da je Rlhard Irvine še živ. — Zdaj seveda se je vse spet preokrenilo. Irvine Je danes popoldne v Isllngtonu dobil kroglo v glavo, enooki Corner pa nož v hrbet.« Meals Je v grozi strmel v bleščečo svetlobo, njegovo razburjenje je bilo tolikšno, da so mu stopile potne srage na čelo. »Spet umor?« je zahropel. »Ali naj grem tja?« »Ne, nI treba,« je dejal komisar mirno pa odločno. »Sam sem bil tam, da bi si stvar ogledal in vse je popolnoma jasno.« »Nimava več sreče, kapitan!« je zastokal seržant obupano. »In ravno danes sem odkril Irvlnovo stanovanje.« »Nič ne de! Ne ženite si tega preveč k srcu!« ga je sočutno tolažil komisar. »Prav dobro vem, koliko ste si prizadevali v tem primeru. Tudi tisto z belimi pajki bo najbrž tako kot ste domnevali vi, kajti Irvine jih je imel nekaj pri sebi. — Sposobni in iznajdljivi ste, Meals, ln še enkrat vam sveto obljubljam, da bom ostal pri besedi, ki sem vam jo bil dal. Saj se šr spominjate?« 39 Mrs. Muriel Irvine nI bila niti presenečena niti nejevoljna, ko jo je drugo Jutro v elegantnem hotelu, kamor Jo je bil spravil v noči bega iz Skidemore-Castleja, obiskal Hubbard. Saj ga Je pričakovala. Le zgodnja ura obiska se ji je zdela nenavadna ln ko Je zagledala njegov resni obraz, je takoj zaslutila, da ji ne prinaša dobrih vesti. »Mrs. Irvine,« je začel zadržano ln se izmikal njenim preplašenim pogledom, »nekaj zelo hudega se je zgodilo. Toda premagati morate, kot ste to pravzaprav že enkrat storili.« Precej dolgo Je trajalo, preden Je mogla vprašati: »Rihard .. .?« Hubbard Je povesil glavo. »Ponesrečil se je. Tokrat zares. On in Corner z njun.« Potegnila je z roko po čelu, kot da se je zbudila lz sanj in nato neverjetno zbrana hotela vedeti vse. »Več vam, žal, ne morem povedati,« je menil. »O nesreči sem l/vedel prav slučajno, ker sem poslednjo noč prebil na policijski stražnici, kjer so se razgovarjali o tem. Sicer pa Scotland Yard tudi vas že išče in zaradi tega sem pravzaprav prišel. Ker vas niso mogli nikjer najti, so povabilo pustili kar pri vratarju v blagovnici. Glasi se za enajsto uro ln potem boste pač zvedeli vse podrobnosti.« Nenadoma pa ga je vprašala nekaj, kar ga Je spravilo v nemajhno zadrego, ker ni bil pripravljen na tako vprašanje. »Zakaj pa so vas zadnjo noč odvedli na policijsko stražnico?« Stisnil je ustnice v ciničen nasmeh ln zmlgnil z rameni. »Saj morate končno tako ali tako Izvedeti, Mrs. Irvine. Včeraj zvečer se me je spet držala smola. V igralskem klubu so čistili ln zdaj se policija zanima posebno zame, ker nisem nič kaj dobro zapisan. Najbrž bom Imel spet določene težave, ki bi ml utegnile vzeti precej časa In zato vas moram prositi, da bi me odpustili lz službe. In to takoj, ker ne bi rad, da bi me lepega dne prišli Iskat v podjetje. Prav čudno je bilo, kako mirno je sprejela to obvestilo, zdelo se Je celo, da Ji Je okrog ustnic zaigral komaj viden nasmešek. »To je seveda hudo za vas,« Je končno rekla ln Hubbard se nI mogel načuditi njenemu ravnodušju. »Lahko mi verjamete, da ml je žal, ker vas bom izgubila. — Kdaj pa mislite, da bodo razpolagali z vami?« Je vprašala prizanesljivo. »Menim, da me bodo obdržali kar tam,« je naglo odgovoril. »Povabljen sem v Scotland Yard tudi ob enajstih kot vi.« »Dobro! Potem me boste pa spremili tja,« je rekla odločno. 40 Na sjber tako mirnem hodniku pred sobo št. 7 je bilo po zagonetni prigodi v Islingtonu dokaj živahno. Razen treh ogromnih uniformiranih stražnikov je stalo tam več detektivov in Meals je skakal od skupine do skupine, da bi izvedel čimveč podrobnosti. Nikakor ni mogel pričakati Conwayevega prihoda, ki pa se mu očlvidno ni prav nič mudilo. (Nadaljevanje) C^fekUcraJl in ljudje ♦ Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren; delovni dan na kmetih x na» 1 8mo v naši rubriki prosili bralce ln posebno dopis- V prin?am °PiseJo en dan življenja in dela na kmetih včasih j&e ni erJaJ° z današnjim dnem. Tistega, kar smo s tem ho-llh, pr\6 dobili. Radi bi namreč primerjali npr. dan ob žetvi 80 vst t denimo' Petdesetimi leti, in dan ob žetvi danes: a dela I?11' ^d kda^ do ^da^ delaU» kdo Je °Pravljal posa-at jt(j so vmes počivali in jedli, kaj so jedli, kdaj so uJno h skratka: gre za čimbolj natančen opis enega dne k na t 8rC Prav za žetev)' ki bi ga primerjali s sedanjimi l" v saj na$n v'deli ogromno spremembo v življenju in delu aff* w" Pctdesetin a,i 8to *etin- Vendar smo en tak dopis p\\ šjflSf^! nam Je naš stalni dopisnik Ivan Bogataj z Gode-f Posam ^oki, ki je precej natančno opisal več delovnih le.rJal »d""*1 letnih časih včasih, ni pa tega tako podrobno Slavlja~ a3.nJimi časi. Dopis v celoti objavljamo, obenem P Pisau ° POZiv °8talim dopisnikom in bralcem, naj bi o V delo "T *n ne P°zabite na primerjavo z današnjimi časi, a kmetih vse bolj mehanizira in modernizira! dva hlapca, je drugi hlapec tudi pomagal opravljati živino, prvi hlapec pa je v glavnem futral (krmil) konje, če pa hlapca ni bilo, je ta dela opravil gospodar sam. V času opravljanja živine, kot temu rečejo, so morali vso živino tudi oštrglati (očistiti) — spet gospodar ali hlapec konje, dekleta pa ostalo živino. Gospodar je zjutraj pripravljal tudi orodje za tisti dan. če so šli sekat drva, je pripravil sekire, žage, kline, macolo — vse pač, kar se rabi pri podiranju dreves oz. pri pripravljanju drv. na kmeta, je * g se danes ^^Z. , posameznih letnih času • m so vstajali nekako oo |Hajprej sta vstala gospo-9 ffva dekla. Dekla je $ v Sta\o opravljat imno «u krave. Takoj pote™ m sc druga dekl 5jt*r gospodinja 5 »a Potem tudi v hlev, ♦fr opravljala nižja, 8*sa °1 &vvrri in nazadnje napo-5}w*>. Nakrmiti je morala sta bila pri hiši a in pa Druga de- Zajtrk je bil približno ob sedmih, nato pa so odšli v gozd nad drva. To so delali v glavnem v marcu, če pa ni bilo snega, pa žc v februarju. Okoli desetih jim je prinesla gospodinja malico, potem pa so spet nadaljevali z delom do 12. ure. Ko je zazvonilo poldne, so prekinili in odšli vsi domov, kjer so spet nakrmili živino, potem pa je bila od enih do dveh južina (kosilo). Po končanem kosilu so šli spet nadaljevat delo v gozd, če ga niso dokončali že dopoldne. Domov so se vračali zvečer, ob zvonenju Ave Marije, potem pa jih je spet čakalo delo v hlevu. Večerno krmljenje živine je trajalo dlje časa, saj so pripravlja-Ji zubane (rezanico oz. zobanjc) tudi za naslednji dan zjutraj. Takrat še niso poznali takih re-zanic na bohen, kot jih imajo danes. Nametali so kuho (repa, korenje, pesa) v korito, ki je bilo dolgo poldrugi meter in nekaj več kot pol metra široko, potem pa so sekali s sekačem tako dolgo, da je bilo dovolj drobno. Danes imajo vsi kmetje re-zanice na boben, s katerimi se to delo veliko hitreje opravi. Po končanem večernem opravljanju živine so šli večerjat, potem pa so še malo poklepetali. Gospodar je dal tudi navodila, kaj bodo delali naslednji dan in kaj bo vsak delal, potem pa so se porazgubili, vsak je imel še kakšno opravilo zase, nato pa so šli spat. Povem naj še, da so ob zvonenjih (zjutraj ob sedmih, opoldne ob dvanajstih in zvečer za Ave Marijo) prekinili z delom in vsi skupaj molili angelovo češčenje. Ko opisujem delovni dan spomladi, naj naštejem še ostala dela, ki se delajo spomladi. Konec marca se začne sejati rana žita in pripravljati njive za sajenje krompirja. To delo opravljata gospodar in hlapec, in sicer takoj po zajtrku zapre-žeta konje v voz, naložita potrebna drevesa (pluge) in odideta. Ženske gredo v tem času, takoj po zajtrku, v gozd grabit steljo. Malico jim prinese gospodinja, ki potem tudi nekaj časa pomaga grabiti, okoli enajste ure gre domov pripravljat kosilo. Gospodinja tudi doma skrbi za drobnico (kokoši, pi-ščeta, gosi itd.). Gospodar in hlapec pa vzameta že zjutraj, ko se odpeljeta sejat, malico s seboj. V začetku aprila pa se začne sajenje krompirja, konec meseca in v začetku maja pa setev koruze. Konec maja sejejo proso in začno pleti žita. Razlika med časom pred približno petdesetimi deti in danes je v tem, da danes sadijo veliko več krompir, ja in precej manj sejejo žita in proso, medtem ko so včasih po« sejali veliko žitaric in prosa. V juniju pa se prično poletna, za kmeta najtežja dela, pa tudi delovni dan je takrat najdaljši. Opisal bom, kako je bilo včasih. Vstajali smo že ob štirih zjutraj, pa tudi že prej, takoj, ko se je začelo daniti. Predvsem velja to za košnjo in žetev. Prvi je vstal gospodar in poklical še hlapce, nato so vstale še dekle. Prvi hlapec je odšel krmit konje, ostali pa drugo živino. Gospodinja je vstajala nekoliko pozneje. Gospodar je zjutraj pripravljal (klepal) kose na posebnem stolu z babeo. Gospodar, ki je moral sklepati najmanj dve kosi, je začel klepati takoj, ko se je zdanilo. Zato hlapcev največkrat ni budil, ker so se sami zbudili ob klepanju kos. Če je bilo pri hiši več hlap. cev, je prvi hlapec pomagal pripravljati kose. Takoj nato so odšli gospodar in hlapci kosit. Ivan Bogataj (Naprej prihodnjič) GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ na JESENICAH v RADOVLJICI SKOFJI LOKI in v TRŽIČU 6 podružnicami 0 b V 6 S G H da bo od 6. maja 1968 dalje poslovala za stranke: PONEDELJEK in SREDO od 7. do 16. ure neprekinjeno; TOREK, ČETRTEK in PETEK od 7. do 12. ure. ob sobotah banka ne bo poslovala Ponovno obveščamo vlagatelje, da lahko vlagajo in dvigajo svoje prihranke tudi pri vseh poštah v Sloveniji. Prireditve % V Skofji Loki je do 3. maja odprta razstava Mar-jana Dovjaka. Ta dan pa bodo odprli ob 18. uri tudi razstavo amaterskega eiikarja Jakova Hure — Belmati. (■■■•■■■■■■»■■■■■■■■•■■■■■«........... Rešitev križanke št. 33 1. KOBARID, 7. VIDIC, 12. IVANIČ, 13. NINIVE, 14. TANGO, 15. BEV, 16. TEN, 17. ALTE, 18. DONAT, 20. RE, 21. ULANBATOR, 24. KR, 26, AKORD, 27, LAIK, 30. RAB, 32. IVI, 33. BERTA, 34. OBRATI, 36. BUDOAR, 37. MIVKA, 38. OKROGLO Miha Klinar: Mesta, ceste aKlinar: Mesta, ceste in razcestja g Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klina« Mesta"" Domova iii. del »Zakaj se prepirata? Slavku in štefi Marija je. Marijin glas ju zmoti. »Marija?« ... u t' »Jakob! Moj bog, kaj so napravili Jakob se umakne. v-• Štor• »Ne objemi me! Uši imam! Tu sl?~0 1 »Jakob!Ssioj dragi brat,« se mu pr»D drži na nogah. _ v. ^Dfe^ ki Se le težko »Stric Jakob?« ga gleda Slavko, & "$ ^det^' 6v°: a lcra »Nič. Samo ljudje bi radi ostali,« rU "VeUnika č^ljev kaprol strmi predse v tla in zvrača *» \v ' cPrav jih je dal obesiti on. . i ' *eprav »Poveljnik je surovina! Prava svinj* . potem visel sam. človek sem, čepr?» ^islFrT bom - °i-aki javila 6 i I OB TEJ PRILIKI, ČESTITAMO VSEM j.M KOMITENTOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZA DELAVSKI PRAZNIK L maj Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-133. — Te lefonl: redakci/a 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 - Naročnina: letna 24.—, polletna 12,— N din. Cena posamez nih Številk 0.40 N din -Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 "o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Vi Jakob. Njemu je lažje! A jaz sem kaprol! ^^tffak Pohiti Piavo,« pojasnjuje kaprol, nato pa 1 -x f ^ topolom, ki plamene k nebu kakor ze. »Do nezavesti bi viseli. On jih Jc a ^ ^ To doživetje meče senco na »Moral bi biti prisoten, a ne bortfZ $>\ £v'Če i* > ' .olV. ,2 d„,. na Proti njihov %lJev rte born^lV—Pr01- ko skega posla.' »Upam, ^VfQ\ n0slej°Se^ntec « Jem se nedelje v a jaz bom poskrbel za razušitev vs prizadeval, a sem samo kaprol. A tem taborišču ne bo več golazni!« nVof jJlS ^o S( Potem jih pusti same. Toda P°^oVc ^ ' da risluškuje, Minw Qp m 'n in pričajo, da jim nihče ne pi živ in zdrav v zeleneti: Kadra, vojaka, ki je pobegnil z Ant?n trdi, da je bil z Jakobom na EicS" ločili. v.|j so Z1 jo »Možina? Spominjam sc! Lo^u mislil,« je Jakob presen.čcn in '■"J]_\'sC^c t odkar je v tem taborišču. Pno PlC.;^-:a n.ic% nel-.ega Franca Kosi in k a. »■ mene. Zdaj je tu! O tudi on l!3vPrC jjjpi pravi in nato vpraša, če je Možina ... ta ki Jih niso N*ivbi si V 2aMožino<( »Ne, v bližini doma se skriva,« pove štefi. »Tu na Kranjskem?« Štefi molče pritrdi. »A ti? Kako je bilo v Rusiji?« »O tem ti sedaj ne bom govoril. Predolgo bi trajalo. Toda to bi morala doživeti ti,« pravi Jakob. »Misliš, da se bodo boljševiki obdržali?« »A zakaj bi se ne?« »Tako mislim? Tu celo nekateri socialisti mislijo, da je ruski revoluciji odzvonilo,« pravi Stefi in omeni, da je to brala v »Napre-ju«, v nekem članku, ki ga je napisal neki Gh. »Potem ta Gh. ne bo nikoli revolucionar! Niti ne sanja se mu ne, kaj zmorejo boljševiki! To niso mevže kakor menjševiki, ki so govorili o Marxu in delavstvu, a so branili buržuje! Morda jim je tudi tisti Gh. podoben. Toda ko bij videl in slišal, denimo, Lenina, ali pa našega polkovnega političnega komisarja, in ko bi videl boljševike v boju, potem bi ta Gh. nikoli ne zapisal, da so rusko revolucijo uničili. Ne, boljševiki bodo zmagali, četudi se ves svet zaganja proti njim. Videla boš! Veliko bi ti lahko pripovedoval o njih. Prej bo odzvonilo drugim, kakor boljševikom!« »Tudi jaz mislim tako! Poznala sem nekega ruskega ujetnika, boljševika. Tudi ta je veroval, da bo do revolucije prišlo in da bo to socialistična revolucija. In imel je prav!« štefi bi prav gotovo povedala še več o tem ujetniku, a se je vrnil Kraguljev kaprol. Zato govore o Borjani, o domačih in znancih, a predvsem o očetu, ki je kakor pomlajen in ki ima dela za sto rok in ne samo za svoje. Jakobu ni treba opisovati, kako izgledajo kraji, ki jih je do kraja uničila fronta. Sam jih pozna in ve, da po skoro dve in pol leta bojev od posoških krajev ni ostalo drugega kakor ruševine in da bodo minila še dolga leta, preden bodo rane zaceljene in kraji nanovo pozidani. Tudi sam bi rad že delal. Delal skupaj z očetom kako'- davno nekoč. In potem pripoveduje o očetu in spominih, kako so hodili zidat na tuje. Mogoče jim po vojni ne bo več treba. Doma bo dela za vse, meni podobno, kakor je govoril že oče. Tudi Jakob ima očeta rad. Ko govori o očetu, je Mariji in Štefi žal, ker ni šel tudi oče z njimi. Morali mu bosta povedati in ga pregovoriti, da si bo vzel čas in prihodnjič, morda že čez štirinajst dni ali tri tedne, tudi on prišel obiskat Jakoba. »Zakaj bi se mučil in morda celo hodil zaman, ker obiskov ne dovoljujejo,« pravi Jakob. •Bom že jaz poskrbel, da bodo dovolili,« se oglasi Kraguljev kaprol in hoče vnovič pokazati, da je drugačen, za kakršnega ga ima Jakob in za kakršnega ga imajo najbrž tudi v Borjani, obenem Pa se ponudi, naj kar njemu pošljejo, če mislijo poslati Jakobu kak paket. »Tako ga bo vsaj dobil, ne da bi ga prebrskali.« »Nič mi ni treba pošiljati,« Jakob hladno zavrne kaprolovo prijaznost. »Zakaj bi si pritrgovali od ust? Tudi drugih skrbi si ne delajte zavoljo mene. Vzdržal bom,« pravi in te besede ponovi tudi ob slovesu, potem pa ko stisne v slovo štefanki roko, nenadoma reče: »Ne zameri, štefanka, popolnoma sem pozabil vprašati, kaj je s tvojim možem.« »Z mojim možem?« se štefi r'.drzne. Bratovo vprašanje ji ni prijetno. Toda odgovoriti mora. »Ne vem! Prav nič ne vem o njem!« »Pogrešan je,« odgovori Slavko, ki meni, da bi morala mama odgovoriti s temi besedami. »Zaman sem poizvedovala s pomočjo rdečega križa,« pravi štefi in z izrazom obraza pove, da je najbrž mrtev. »Tudi zate smo poizvedovali, pa nihče ni vedel, da si še živ,« Slavku mamin izraz na obrazu ni všeč. »Stric je bil V Rusiji, a Rusija je velika,« pravi štefi, kakor da bi hotela povedati Slavku, naj ne upa več na Francovo vrnitev. »A Francija ima kolonije po vsem svetu! Morda so tato odpeljali tja in se bo nekoč vrnil. Videla boš...« »Seveda se bo,« pravi Jakob zaradi Slavka, po štefankinem obrazu pa sluti, da si sestra moževe vrnitve ne želi. »Iti moramo,« pravi Marija nestrpno ne samo zaradi štefankino zadrege, marveč tudi zaradi sebe, ki so ji misli že ves čas obiska uhajale k vojaku Mateju Vugi. Zato ni veliko govorila in je na Jakobova vprašanja ogovarjala razmišljcno. Vest ji je sicer očitala, da bi morale biti njene misli bolj pozorne do brata, ki ga že štiri leta ni videla, in da bi se ji zato obisk pri bratu ne smel zdeti dolg kakor večnost, posebno še, ker je na Jakobu videti, da jc mnogo trpel in da še vedno trpi v tem ušivem in nečloveškem taborišču, kjer — kakor je sama videla — ljudi prav po rabeljsko mučijo, pa je celo na tiste nesrečnike, ki so viseli obešeni za roke, prekrižane na hrbtu, pozabila ob misli na Mateja. »Da, iti moramo,« Štefi poljubi brata. Tudi Slavko objame in poljubi strica. Potem odidejo. Vojak Matej Vuga jim prihaja nasproti. »Bal sem se že, da ste odšli kam drugam,« pravi in z žareči mi očmi pogleda Marijo, ki rdi kakor potonika. Marija je srečna. Srečna vso dolgo pot. Zato pa je štefi molčeča in zamišljena. Prenočiti morajo na Jesenicah. Ta noč je za Marijo noč prvih poljubov in obet še večje, doslej neznane sreče. Marija ljubi in čuti, da je ljubljena. A za Štefi je ta noč mučnega razmišljanja in nihanja med možem, ki jc morda res še živ in ki ga ima Slavko še vedno rad. in koprni za njegovo vrnitvijo, ter med Lehmannom, ki jo je vnovič osrečil s pismom, a še bolj s stihi, ki so bolj odkriti, kaj čuti do nje, kakor stavki v pismu, če misli na Lehmannove pesmi in pisma, je v duši vsa Lehmannova in se boji samo tega, da bi se Slavkovo upanje uresničilo in bi se nekega dne vrnil Franc. /ULAS JL12, STRAN GLAS * 13 STRAN GLAS * 14 STRAN ffOREK - 89. SPRTEA" «f Rod Kersnikov (Nadaljevanje) Ko danes, najbrž kot prvi, predočujemo slovenski javnosti podobo hiše, iz katere izvira plemeniti rod Kersnikov, nam naj ne bo šteto v zlo, če predlagamo: na pročelje te hiše spada vsaj skromna marmorna plošča z Vklesanimi črkami: V tej hiši se je dne 26. suš-ca 1783 rodil Janez Krstnik Kersnik, ded pisatelja Janka Kersnika. — Celih 46 let je poučeval mladino, ki mu je vračala srčno dobroto s hvaležno ljubeznijo. — Bil je tu. di gimnazijski profesor Matiji čopu in Francetu Prešernu. Hkrati, ker smo že tu, pod Stolom, pa nam je prišel v misel zapuščeni Finžgarjev rojstni dom v Doslovičah, ki nikakor in nikakor ne more doživeti primerne ureditve, in pa rojstna hiša pisatelja Janeza Jama na Rodinah. če drugega ne, vsaj preprosti kameniti spominski plošči bi pristojali na eno od zunanjih sten teh hiš. Ali ne. Svet za prosveto in kulturo pri jeseniški občini, Društvo slovenskih pisateljev in Slavistično društvo? Kajti idealističnega vlastelina Toma Zupana ni več, da bi na svoje stroške saim vzidaval spominske plošče gorenjskim velmožem... BRDSKI SODNIK Stari profesor Kersnik je imel devet otrok; štirje od teh so bili sinovi Anton, Karel, Ferdinand in Josip. Vsi so se šolali. V misel pa bomo zdaj vzeli le Josipa, pisateljevega očeta. — Josip Kersnik se je rodil 28. marca 1823 v Ljubljani, umrl pa je kot sodnik in graščak na Brdu nad Lukovico pri Domžalah dne 3. julija 1877. Latinske šole je dovršil v Ljubljani, pravne študije pa 8"a Dunaju. Služboval je nato i leta 1847 pri ilirskem gu-b^crniju kot konceptni praktikant, nato je leta 1850 nastopil službo sodnega avskuitan-fa pri ljubljanskem sodišču |n proti koncu leta je postal sodni aktuar na Brdu. Sledile so še službene premestitve v Ljubljano, Litijo in Stično. Leta 1868 se je vrnil spet k sodišču na Brdo. Že prvo Kersnikovo službovanje na Brdu je bilo za mladega sodnika usodno, seveda v dobrem smislu: tu je spoznal svojo bodočo življenjsko družico, hčerko lastnice gradu, Berto pl. Hoffern — Sa-alfdd. že leta 1851 se je z njo poročil. Ded Berte Kersnikove je bil sloviti adreiat dr. Janez Bur- ger, že v času francoske okupacije brdski graščak in mer (župan). Burger je bil sicer slovenski kmečki sin iz Vo-gelj pri Kranju. Izkazal se je za človekoljubnega oblastnika v dneh, ko so nahujskani kmetje umorili francoskega kapitana Boissaca in njegove tovariše v črnem grabnu. Doktor Burger je takrat mnogim zaslepljenim kmetom re. šil življenje. (Tisto o nekakšni krivdi rokovnjačev pri tej zadevi pa je seveda le pesniška fantazija v Jurčič-Kersni-kovem romanu »Rokovnja-či«!) Sodniku Kersniku so se v zakonu z Berto rodili trije sinovi in tri hčere. Z družino se je potem selil z enega na drugo službeno mesto. Na eni od takih postaj, ko so stano. vali v stiškem samostanu, je strela udarila tikoma ob sina Janka in ga osmodila. Vprav v Stični je mladi sodnikov sin sklenil trdno prijateljstvo z Antonom Tomšičem, Josipom Jurčičem in Franom Levcem. Vsi štirje so se pobratili in — držalo je do smrti. Ostali so vse življenje zares iskreni tovariši. Stari častitljivi sodnik, Jankov oče, je na mladega Jurčiča napravil tak vtis, da ga je upodobil celo v svoji povesti Pravda med bratoma. Mož sicer ni bil politik, a bil je vrl narodnjak. V družbi je bil živahen, z ljudmi izjemno ljubezniv, v poklicu pa pravičen. Kmetje z Brda in okolice so ga naravnost oboževali. Od leta 1868 je kot deželno-sodni svetnik živel v svoji graščini. Nemila usoda pa mu je še za življenja pobrala vse tri hčere, le sinovi so preživeli očeta, ki je umrl 3, julija 1877 na Brdu in je tamkaj tudi pokopan. Skupno z njim je v grobu tudi njegova sedem let mlajša žena, ki pa je moža preživela za celih 22 let. RENESANČNI GRAD V našem prvem zapisu smo že omenili, v kako žalostnem stanju so sedaj razvaline nekdaj tako lepega gradu Brda. Vedno pa ni bilo tako. Vitezi Lambergi so grad zgradili že v 16. stoletju. Bil je tedaj čas renesRPOT in prav v tem slogu, sl..0„ dobrega okusa, so laški stavbeniki sezidali Brdo. Tloris mu je velik pravokotnik; široki mostovži, prostrane dvorane in eksotičen vrt pa so gotovo prispevali k mogočnosti vtisa, ki ga je napravljal na obiskovalce in mimoidoče popotnike. Fran Leveč, ki je iz bližnjih Radomelj češče prihajal k sodnikovemu sinu, je takole občudoval Kersnikovo Brdo: »Veliko gradov poznam na Slovenskem, a nobenega ne, ki bi imel lepšo lego in kras. nejšo okolico kakor brdski grad. Kamor se ozreš, prijazne vasi, lepe cerkve in bele ceste, temni gozdovi, zeleni travniki, bogato polje, šumeči potoki, zadaj pa snežnobe-li Grintavci — zares, to je lep kraj!« Tudi stari Valvasor govori prijazno o Brdu: »Ta grad leži na veselem kraju vrh griča s prostim pogledom-« Gospodarji gradu so se često menjavali: za Lambergi so prišli Pečavci, za njimi Thalerji, Hohenvvarti. Apfel-trerji pa spet Lambergi. Leta 1801 je prišel grad v lastništvo dr. Burgerja, ki je veljal v onih letih za najboljšega jurista v deželi. Kaže, da je mož iz pravd nakoval dovolj rumenjakov, s katerimi si je mogel potem kupiti tako veliko graščino. Morda bi še mimogrede omenili, da je na Brdu iskal In tako je prišel leta 1865 v hišo mladi Fran Leveč, takrat že višješolec. Njegov prihod h Kersnikovim smemo danes šteti le v srečo: Leveč ni bil Janku le učitelj sploš-no-izobrazibenih predmetov — postal je mnogo več: njegov prvi literarni mentor in vodnik. Kajti sprva je kazalo, da se bo iz Janka razvil nemško-pisoči poet, a modri Leveč je znal stvar zasukati in pripeljal je nadarjenega fanta na slovensko literarno njivo. In tako nam je Leveč rodil Kersnika! Brez Levca, Kersnika — pisatelja ne bi imeli! Gimnazijec Janko se je poslej živahno udeleževal dijaškega življenja, ustanavljal društva, organiziral priredit, ve. Zaradi tega je prišel tudi v težave in celo v policijsko preiskavo, ker so ga osumili, da je sodeloval pri znanem pretepu Nemcev na Jančjem. Hkrati pa je šlo tudi v šoli navzdol. Moral je delati maturo kot privatnik! A s sošolci je obdržal trdne vezi. Navduševal jih je v pismih: »In recite, vi fantje gorenjski, vi, katerih zibel je stala ob veličastnih snežnikih, recite, ali ni vaša ljubezen do domovine tako čista, tako velikanska, kakor je jasno nebo gorenjsko, kakor so srebr-nopene vode Gorenjske!« Leta 1870 je Janko Kersnik vstopil na dunajsko vseučilišče, odločil se je za pravo. Marljivo je študiral, a domo-tožje ga je tako mučilo, da je sleherni dan pisal materi Rojstna hiša profesorja Kersnika »pri Žagarju« v Mostah št. 56 pri Žirovnici in našel zavetje preganjani Trubarjev sin Felicijan, ki je moral leta 1599 čez noč zapustiti Ljubljano. Vsvoji večstoletni zgodovini je grad doživel tudi napade kmečkih upornikov in večkratne požare zaradi strele. Vedno pa so ga lastniki obnovili v prejšnjem sijaju. INSTRUKTOR LEVEČ V letih ko so sodnikovi fantje doraščali v gimnazijska leta, se je njihovi materi zazdelo potrebno, da bi dru-gošolcu Pepiju in trotješolcu Janku bil potreben instruktor, škripalo je pri zgodovini in zemljepisju pa tudi v grščini. pismo. Pa tudi sleherni dan ga je prejel od nje. Toda na Dunaju je Janko Kersnik zdržal le eno poletje. Potem se je prepisal na univerzo v Gradcu, češ bliže bom ljubljenemu Brdu... Mimo tega pa je imel v Gradcu tudi brata Pepija, ki je tamkaj študiral medicino. Vprav v Gradcu je pričelo tudi Kersnikovo resno literarno delo. Pisal je pesmi in podlistke za Slovenski narod, ki ga je tačas urejeval Josip Jurčič. Pisal pa je tako dobro, da je bilo celo strogemu Levstiku všeč: »Naj piše te podlistke, kdor hoče, jaz ga ne poznam, a pisati zna jako dobro.« Leta 1874 je Janko Ker*! nato kot koncipist h finaj^j pravniške izpite. Vstop» j dokončal študije ln oP^ prokuraturi v Ljubljani-se pa potem odločil # \J vetniški poklic, pač P* I notarja. Kajti upal je, d* t, prej ali slej dobil not^' mesto na Brdu. * Med tem se je s pof^ vanjem prijatelja Jurčiča' nanil z Lojziko Tav^1"1 > Kavsernarjevo hčerko. Pij čimpreje povedel nevesto, mov na Brdo kot samo5'^ mož, se je potrudil in v m cu kmalu napravil nofj. izpit. In res: dna 7. Wj 1880 je Janko Kersnik P* notar na Brdu. Ze 15-arja 1881 pa se je p°r* izvoljemko svojega srca- MOŠKA LEPOTA Janko Kersnik je že sokošolec veljal za H lepega mladeniča. Do m ga izraza pa je prišla nl^ skladna zunanjost šele v lih letih. Njegov življ... Fran Vidic je napisal: nik je bil visoke, vitk«^ gantne postave, tepo;" | katero je obrobljala ^ dolga, temnorjava br* « družbi je bil živahen, Jf j žen, dovtipen in nad ^ jazen. Bil je vzor m0** POte. Vse ga je lju% oboževalo, povsod je . rodošel in vsakemu se }e kupil s svojim prijaj J nim vedenjem. — Najsrvj ši je bil doma na Brdu* ^ tero je bil povsem zal^ Pohajal je rad po * gozdih, se vozil s col^ domačem ribniku naravne krasote sv da. A Podobno se je vne"1^ Kersnikovo lepo zwnafl'1j tudi njegov mentor & B telj Fran Leveč. — priznavamo občasno & J krvi v rodu kot nUJn^/ nočemo da rod ne skušamo tudi najti ^jš tako spešno rast nadfy' Kersnikov prav v tet*1' toku nove, tuje krvi,,'s|(. To nam pritrdi t**j* J literarni zgodovinar^ J dr. Ivan Prijatelj, *° ^ »V Kersnikovi krvj A torej blagodejno Bjf*' Jj različnejši element1, $ ni aristokraitizena san ]ci'i; plemičev Hoffernov volja slovenskega JjLflK a kmetov doktorja oblagodarjena z tgfl gibčnostjo njegove li janke na eni stran i m gi pa naravoljubna sinu Prešernove ozj-f »/ ne, prof. Kersnika, « J m je bila zopet iz Af^J doma gracija in w fj - Italije. Pride^V?)' še prirodni milije, jo m je vzrastel Kersn*^ A nam bo emi lah n0 n3vV elegantni in čustve- m njem duh, ki ■ ševno fiziognomU0 J satelja.« *AUnr O tej in o Pi^^' Iu>pa bomo P°Kr* hodnjič. črto Kadar v družbi Ustnikov ■vtomobilov nanese pogovor fička, neredko pade kakš-I* pikra na njegov račun. Imetniki večjih površin plodine navadno lastnike ličkov dražijo: »Ze, že, saj nič £e rečem, poceni je in zate, *i nimaš daljših potov, kar dober. Toda, peljati se s £kšno igračko dlje kot do ^"ana, j« ze tvegano.« Podobnih strokovnih mnenj iz ^t ljudi, ki so sami še pred nedavnim oedeli v dobri mali Ustavi 750, pa so potem napredovali do 6esa hitrejšega ~~ »hrošča«, audija ali celo jfcugeota sem slišal že nešteto- Neki moj ne preveč dober fcnanec na primer vedno in Povsod ter vsakomur, ki ga J* Poslušati (pa tudi dru-*lrn). rad pove, da po njego-fičko sploh ni avto. To le menda vozilo, primerno |J*J za začetnika in upoko-3enca, elcer pa le ovira na T*t»h. Do nedavna sem mu prerekanje, mi smo trdili, da je stvar izvedljiva, drugi, da je vse skupaj ' nemogoče. Opolnoči — po burni debati — se nas je konec koncev četverica strpala v fička, nakupili smo cigarete, nabrali spotoma nekaj salam, konzerv, steklenico žganja — za vojaka v Cačku 6eveda — in odrinili. Pravzaprav me je Sele v avtu pričelo skrbeti, a tedaj nisem V«c hotel odstopiti. DOLGA NOC IN RAZBOLELI HRBTI Kot rečeno, v Učku smo bili štirje: Bogo, ki je šofi-ral, Janez, Gašper in jaz. Gašper in Janez sta Frančko-va brata, zato je razumljivo, da sta z veseljem izkoristila polnočno priložnost za obisk. Bogo je vozil, ker nekdo pač mora voziti, a kaj počenjam tu poleg Jaz, sem se pričel gristi. V ponedeljek naj bi bili nazaj, a o tem sem vse kdaj ponoči vozil tod okrog, mu Je prizor prav gotovo ostal v spominu. Cez nekaj časa se je izkazalo, da tam črpajo zemeljski plan. Vse poL no velikih in malih črpalnih stolpov je posejanih ob cesti, vmes pa goreči stebri plina, ki tu ali tam uhaja iz zemlje, ožarja temno okolico. Ti svojevrstni kresovi so nas spremljali debelo uro, potem pa polagoma ugasnili. Vožnja po cesti, ravni, kot bi jo potegnil z ravnilom, je postajala vse bolj dolgočasna. Da bi pregnali utrujenost, ki je končno s spancem prevzela vse štiri, smo se začeli pogovarjati. Sale, dovtipi in zbadljivke so zopet zbistrili glave, žal pa niso prav nič pomagali razbolelim hrbtiščem. Cez čas je kazalec za gorivo pridrsel na ničlo. Zavili smo k prvi razsvetljeni bencinski črpalki ob cesti. Na vzhodu se je svitalo. Tabla nedaleč stran, na kateri je bilo z ma. tlllllllllllliiiiiitlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllEIllIllllTIIHfllllllllllltlllllli I lllllltllllllllllllllllllllllllili: I ■illllllllltllllli!IIIHIIII!lii I Tudi s fičkom se daleč pride E I Od Škofje Loke do Čačka in nazaj v 21 urah j ai'lllll!ll,llll'i'iMiiimiiiim ni?01- rrje1, MJ tudi iz last" fU-ki UŠ€nJ vem, da se s turni Pretcžjl° vozarijo kul-Prerf m Prosvetni delavci tik jem in — m prosvetni delav P^d zasluženim pokojem m novinarji, ki so še daleč do Upokojitve. po vsem tem ni čudno, če *m bil na začetku smelega Podviga, katerega glavni Ju-je bil fuko, velik p«i-^st Slo Je namreč za potO-vanje, v katerem naj bi naj-^romnejši Izdelek tovarne Crvena zastava prepeljal šti-J Potnike od Škofje Loke do jf°k«i oddaljenega Caeka v J*iil in seveda nazaj — vse g v najkrajšem možnem Vse skupaj se Je začelo v ?nc'm izmed premnogih loka-2* škofje Loke, kjer je podala družba osmih ljudi. 'Jo ie pozno zvečer, zadnjo *>boto v marcu in nikomur T* ni dalo domov. Pogovor P valovil od teme do teme *r nazadnje obstal pri voja-^ni. Ce rečem »vojaščina«, *J:Kl'm g tem služenje voja-roka, kar je za vse 2J°fc rekrute bolj ali manj ^lualno. Tudi sam sem po-^o prisluhnil pripovedo-*aniu kolega, ki ima brata ^uniformi. Slučajno je bil *££ fan! dober znanec Jscku vojsko v P «o gSj90 Se sP°mnil = *arnrcć ?5ku ~ lako mu j fesr 5^ W pardon, revno jen je je odhodom dano 5 ima so- «lc «ička avtorno.bii i nri? !T°de vzcI r<* <*rinitnc"iudoma prtpravlj na Pot. Nastalo bolj dvomil. Pričel sem torej godrnjati, a so me družno utišali, Dejali so, da sem za obtežitev in ravnotežje. Molčal sem torej, buljil v temno cestišče, kadil in bil za obtežitev ter ravnotežje. Avto cesta Ljubljana—Zagreb jc udobna in hitra, vsaj dokler vodi po slovenskih tleh. Motor je brezhibno deloval, brzeli smo proti jugovzhodu z vso hitrostjo, ki jo zmore dobro utečeni fičko — in to je okrog 100 km/h. Morala je počasi rasla, zdelo se je, da ni vzroka za pesimizem. Na hrvaških tleh je cesta nekoliko slabša. Asfalt je tu pa tam načet, spričo precejšnje hitrosti nas je hudo stresalo. Tesni sedeži fička so postajali V6e bolj neudobni. Kljub temu Bogo ni zmanjšal hitrosti, saj nismo srečali 6koraj nobenega avtomobila. Veliki kamioni s prikolicami 60 bili edina poživitev v vse bolj enolični pokrajini, te pa smo igraje prehitevali. Približno ob treh zjutraj Je sivo rjav fičko s kranjsko registracijo in štirimi že močno pregretimi potniki vozil 6kozi Zagreb. Bolje rečeno, hitel je mimo, kajti cesta Ljubljana—Zagreb— Beograd se mestu izogne. Nekaj kilometrov dalje smo zapazili ob cestišču prijeten motel, živo razsvetljen in ves vabljiv. Cetrturni pristanek, samo toliko, da je kri zopet zaplala po otrplih udih in da smo 6e okrepčali s kavo in limonado, pa zopet naprej. Nekaj deset kilometrov od Zagreba je nebo na obzorju živordeče zažarelo. Kdor se je stnimi črkami zapisano »Beograd — 267 km«, je sprožil plaz kletvic. Zaspan možak v od olja marogasti obleki je nejevoljno napolnil tank, prav tako zaspan strežnik v bifeju poleg, pa nam je postregel z dvojnimi kavami. Izvlekli smo salamo in zajtr-kovali.vmes pa izvedeli od natakarja, da je do Cačka še slabih 400 km in da on »ne bih išao tako daleko«. PREDRZNOST — EDINO PRAVILO BEOGRAJSKIH ŠOFERJEV Na vzhodu je vzšlo sonce. Prilezlo je izza obzorja prav nekje na koncu neskončnega ravnega asfaltnega traku, po katerem smo drseli. To je močno zmanjšalo vidljivost. Medtem smo dosegli najnevarnejši odsek ceste Zagreb-Beograd. Vsaj vsake pol ure smo naleteli na kako prometno nesrečo. Tovornjak v obcestnem jarku (voznik je zaspal), taunus z razbitim prednjim steklom in nasproti njemu razrvan fičo, razbitine škode ob cesti, iz katerih se je še kadilo itd. Miličniške patrulje so neprestano švigale v obeh smereh, očitno ta hitra cesta ni zaman na slabem glasu. Promet je skoraj neopazno postal gostejši. Vse več osebnih avtomobilov smo sreča-vali. Vožnja ni bila več tako dolgočasna. Fičko je vztrajno požiral kilometre, kot bi hotel pregnati še zadnje dvome o svojih zmogljivostih. Tri ure po zadnjem postanku smo zavozili v predmestje jugoslovanske prestolnice. Promet se je zgostil v nepretrgano reko bleščeče se pločevi- ne. Zdelo se nam je, da vozniki tod ne poznajo niti najosnovnejših prometnih pravil, kajti brezobzirno so prehitevali, se vrivali v kolono in izsiljevali prednost. Nenadoma se je naš fičko znašel povsem na desnem robu cestišča, na levi pa ni bilo med nami in vozilom poleg niti za ped prostora. Nekako smo se prikopali prek mostu čez Savo. Minilo je precej časa, preden smo v labirintu ulic našli pravo pot iz kipečega mesta, ki je Bogota spravilo na rob živčnega zloma. Se pred tem je uspel na videz nemogoč podvig — dokopal se je do z vozili oblegane bencinske črpalke, skoraj premlatil flegmatičnega »petrolarja«, preden nam je le-ta napolnil tank in potem po virtuoznem manevriranju izbezal fička nazaj na cesto. Končno je bilo vse za nami in po lepi, novi cesti smo odbrzeli proti jugu. Do Cačka smo brali na številnih tablah, je še 143 km. Najhujše je minilo, se je zdelo. Toda ne. Neprespana noč je opravila svoje, zlasti Bogo. ta je utrujenost hudo zdelo-vala. Odprli smo vsa okna, da nas je prepih vsaj za silo osvežil, do konca navit radio je prevzel vlogo budilke. Tako je šlo počasi naprej. Vendar pa je bil to vseeno najbolj mučen del poti. Vožnja se je vlekla, da nikoli tega. Postajali smo razdražljivi in ko smo konec koncev vendarle pribrneli v Cačak, se je, vsaj meni, Skofja Loka zdela bolj oddaljena in bolj nedosegljiva od lune. S postanki vred smo vozili skoraj točno 10 ur torej poprečno 75 km/h. Skupaj s prisrčnim Fran-čkom in še drugim Ločanom Jožetom, ki sta naravnost zbežala iz vojašnice, smo si v bližnjem hotelu ob kozarčku konjaka, kisli vodi in dvojni kavi polagoma opomogli. Vse sončno popoldne (bilo je toplo kot pri nas konec maja) smo potem kramljali o vsemogočem. Na bližnjem igrišču je med. tem domače nogometno moštvo (Borac) igralo važno nogometno tekmo za točke v II. zvezni ligi in hrum s stadiona je prodiral celo do nas. Ko smo zvečer odrinili na pot proti domu, je gneča na cesti spominjala na tisto v Beogradu. Reka vozil z razgretimi navijači za volani nas je nezadržano nosila proti severu. Kot že ves čas potovanja smo si tudi sedaj ogledovali registrske tablice vozil, vendar niti tokrat niti pozneje nismo zasledili nobenega vozila s slovensko registracijo. BORBA S SPANCEM Se pred Beogradom se je stemnilo. Hkrati z nočjo nas je s podvojeno močjo zajela utrujenost. Posledicam nepre. spanosti se pač ni b:lo mogoče izogniti. Izmenoma — zdaj Janez, zdaj Gašper, zdaj jaz — smo sedel; na prvem sedežu poleg B~>;. :a, se z njim pogovarjali, ga drezali, i . -rali in zapirali okna, mu pri- žigali cigarete in skratka skrbeli, da ne bi zadremal. Med. tem sta druga dva zadaj poskus lila malo zaspati. Bogo kljub utrujenosti ni dovolil sesti za volan nikomur izmed nas treh, ampak je vseskoi vozil sam. Do Beograda, kjer smo morali ponovno po bencin in že nekaj potem, je še nekako šlo. Potem pa ni več pomagalo niti govorjenje, niti šale, ne odpiranje oken, ne cigarete. Morali smo ustaviti, izstopiti in uprizoriti ob cesti cetrturni telovadni nastop s tekom in improviziranim pretepom. Za mimo vozeča šoferje je moral biti prizor dokaj smešen, toda bil je potreben in predvsem koristen. Osveženi smo vozili dalje. Debelo uro je bilo vse v redu, potem pa nas je zopet premagala dremavost. Tokrat so ni dalo več pomagati. Zavili smo na postajališče ob cesti, pogasili luči in za nekaj časa zaspali. Dve po polnoči je bilo, ko je samotni fičko zopet drvel dalje. Razen velikih tovornjakov s prikolicami skoraj nismo srečavali drugih vozil. Nekako 100 kilometrov pred Zagrebom je nenadoma odpovedal levi dolgi žaromet na fičku. To je bila edina nevšečnost v zvezi z avtomobilom, vendar nas ni mogla zadržati. Bili smo že mimo hrvatska metropole, ko se je pričelo svitati — že drugič, odkar smo na poti. Sam pri sebi sem si oddahnil, skoraj bi lahko stavil, da jo bomo srečno odnesli. In res odslej skoraj ni bilo več težav. V veliki restavraciji v Čatežu smo po-slednjič počivali. Naj nam prometniki ne zamerijo, toda konjak in kava sta bila za izmučenega šoferja edino še učinkovito poživilo. Z zadnjimi rezervami moči in budnosti smo dosegli Ljubljano ln ob sedmih zjutraj še Sko-fjo Loko. števec prevoženih kilometrov je nedvomno pričal o njih številu — 1500 jih je bilo. Ce odštejemo bivanje v Cač. ku in pa poldrugo uro neudobnega dremeža ob cesti, smo zanje potrebovali 21 ur. Poprečna hitrost je bila torej nekaj nad 71 km na uro, kar je za fička zelo dobro. In kaj naj še napišem v zvezi s tem potovanjem? Morda to, da se je izmučeni Bogo zaklel, da teden dni ne sede v fička. Obljubo je zvesto držal. In morda še, hrabro sem se zjutraj opotekel proti domu, da se po dveh neprespanih nočeh zopet seznanim s pernicami, pa me je srečal sosed hiteč v službo. »Od kod pa ti?« se mi je zarezal. »Iz Cačka«, je bil seveda odgovor. »Hopla, ne boš me, danes je 1. april«, se je samovšečno namuznil, a bil sem vse prej kot voljan prepričevati pa o resničnosti svojih besed. Odslej sem vedno in povsod pripravljen trditi, da 1L č".:o je svio — in to dober avto, lili verjamete? Igor Guzelj TOREK — 30. APRILA Obisk pri mladih miličnikih — kadetih V povojnem obdobju imata izobraževanje in vzgoja kadrov za notranje zadeve vse važnejšo vlogo za strokovno in moralno politično usposabljanje delavcev organov za notranje zadeve. Tako je bilo v sedanjem razvoju več sistemov im načinov izobraževanja ter šolanja teh kadrov. Poleg strokovne šole za notranje zadeve, ki je bila ustanovljena pred tremi leti, pa je bil lani — prvič v Jugoslaviji, ustanovljen oddelek za šolanje miilnčnikov-Ocadetov. Ta oblika poklicnega usmerjanja mladega človeka je nekaj novega v sistemu šolanja kadrov za notranje zadeve. Da bi vam podrobneje predstavili način dela te šole in življenje gojencev-kadetov, smo se napotili v šolo samo, kjer so nam ravnatelj in mladi, bodoči miličniki opisali pravo podobo te šole. NOVA OBLIKA ŠOLANJA MILIČNIKOV Prepustimo besedo ravnatelju strokovne šole za notranje zadeve, višjemu inšpektorju Albertu Topolšku: »Oddelek za kadete oziroma to obliko šolanja smo v Jugoslaviji prvi uvedli v Sloveniji, za nami pa še v SR Srbiji, šolanje na oddelku traja tri leta, absolventi imajo priznano strokovno izobrazbo šole druge stopnje, to je srednje šole. šolanje traja tri leta, po končanem šolanju pa mora absolvent delati v organih za notranje zadeve, vsaj šest let, kar se določi s pogodbo ob sprejemu v šolo. Kandidati morajo pred sprejemom v šolo opraviti sprejemni izpit, v katerem preizkusimo njihove psihične in fizične sposobnosti. Med šolanjem ima kadet vso oskrbo. Učni načrt za triletno kadetsko šolo je zelo zahteven, saj mora po predmetih splošne izobrazbe zadostiti zahtevam srednje izobrazbe na splošno, po strokovnih predmetih pa zahtevam profila delavca javne varnosti in končno po vojaških predmetih zahtevam vojaškega roka. Razmerje med skupinami predmetov je 42 odstotkov za splošne in 42 odstotkov za strokovne ter 16 odstotkov za vojaške pred. mete.« »Kaj vas je privedlo, da ste lani ustanovili oddelek za kadete?« »Kljub uvedbi novega kadetskega sistema bomo imeli še nekaj let stari način šolanja predvsem za potrebe milice. Namen sedanjega izobraževalnega sistema je v nujnosti, da si miličniki pridobe strokovno izobrazbo. Nova oblika kadrovanja delavcev za službe v notranjih zadevah, predvsem za milico, s kadeti, je perspektivna. Zato je v programu republiškega sekretariata za notranje zadeve predvideno, da vsako leto kadetski oddelek sprejme 150 učencev. Program je realen in izvedljiv, ker so za to vse možnosti. Zanimanje za vpis v to šolo je med mla. dinci zelo močno, na drugi strani pa že programsko ustvarjamo pogoje za šolanje večjega števila kadetov z dograditvijo novih šolskih in internatskih objektov. V kadetsko šolo bomo letos septembra že drugič sprejeli najboljše učence osemletk, ki bodo uspešno opravili sprejemni izpit. Upoštevajoč lanske izkušnje, zlasti velik odziv, ki so ga mladinci po vsej Sloveniji pokazali in ga še kažejo, pričakujemo, da bo dovolj kandidatov. Kot eno izmed ugodnosti kadetskega šolanja naj omenim to, da bodo kadeti po končanem šolanju zelo verjetno oproščeni vojaškega roka.« RAZGIBANA IZVENŠOLSKA DEJAVNOST Tako torej pravi ravnatelj šole. Kaj pa menijo o šoli in šolanju njeni učenci, bodo. či miličniki — kadeti? Med številnimi mladimi fanti, ki so se na igrišču vadili z mopedi za nastop ob tednu varnosti, smo izbrali tri Gorenjce, bodoče miličnike v modrin uniformah. K nam je pristopil postaven fant v modri milioniški uniformi z belo čelado na glavi. Takole se je predstavil: »Florjan Radon iz Tržiča. 13. maja bomo z mopedi nastopili v dvorani Tivoli v Ljubljani, ko bo zaključek tedna varnosti, zato sedaj že en mesec vneto vadimo vsak dan. Vožnja z mopedi me zelo navdušuje in upam, da bom kasneje lahko vozil tudi težji motor.« Najbrž je Florjan — prav tako kot mi — občudoval starejše miličnike, ki so na motorjih preskakovali razne ovire, »čeprav je dosti učenja — do sedaj mi učenje še ne dela preglavic — najdem še vedno dovolj časa za igranje nogometa in rokometa. Sploh imamo pri šoli za gojenje športa odlične možnosti, pri tem mislim na igrišča (za nogomet, rokomet, odbojko, košarko), na zimski bazen in na preizkusne steze za vožnjo z mopedi in motorji. Med učnimi predmeti mi je najbolj všeč motoroznanstvo, zato tudi upam, da se bom po končanem šolanju znašel med miličniki z belimi kapami in belimi narokavniki — torej v prometni milici.« GOSTOVANJA IN PREDAVANJA Naslednjega našega sogovornika Milana Logarja iz Železnikov smo vprašali, kaj dela v prostem času. »V prostem času igram rokomet in namizni tenis. Do sedaj smo že tekmovali z dijaki šentviške gimnazije, pripadniki JLA vojašnice Borisa Kidriča, s športniki Ilirije, dijaki srednje tehniške šole iz Ljubljane in mladinci Iskre ter Litostroja. Velikokrat pa v šoli gostujejo naši znani narodnozabavni ansambli. Tako so ansambli Slak, Boris Frank, Beneški fantje, Veseli planšarji, Fantje treh dolin, Zadovoljni Kranjci in Slovenski oktet že naši stari znanci. To pa še ni vse, kajti vsi učenci naše šole, ne samo mi kadeti, imamo v ljubljanski Drami, operi in v mestnem gledališču abonmaje. Šola ima tudi svoj pevski zbor, ki nastopa na vseh proslavah. Lani smo imeli tudi dve večji krvodajalski akciji, na katerih so učenci strokovne šole za notranje zadeve dali 47 litrov krvne plazme.« PROSTE SREDE IN NEDELJE Mladi kadeti so že končali svojo vajo z mopedi in ko so spravljali svoje jeklene konjičke v garažo, smo ustavili še tretjega Gorenjca — Borisa Pavlina iz Kranja, ki nam je takole opisal pastro življenje kadetov v Tacnu: »Najbrž so vam že dragi govorili o športnih tekmovanjih in gostovanjih različnih ansamblov ter abonmaju v gledališču in operi, zato vam bom jaz povedal, kaj vse še delamo takrat, ko nismo v učilnicah. V klubski sobi nam j c na voljo televizor, radio in gramofon s ploščami. Vsak teden imamo enkrat filmsko predstavo, poleg tega pa beremo knjige in časopise, veliko pa igramo tudi šah. Vsako sredo in nedeljo popoldne imamo prosto in gremo lahko v Ljubljano, seveda gre vsak na ogled tistega, kar ga zanima, nekateri v kino, drugi zopet v Tivoli, tretji pa na sprehod po mestnih ulicah. Vsako prvo soboto v mesecu gremo lahko obiskat svoje domače, medtem ko nas starši redno obiskujejo ob govorilnih urah. Tako lahko rečem, da nam je v šoli kar prijetno, saj nam zabave nikoli ne zmanjka, pa tudi sicer se razvedrilo po sedenju v šolskih klopeh kar prileze.« Taikio so nam kadeti in ravnatelj strokovne šole za notranje zadeve s svojimi besedami skušali prikazati pestro in razgibano življenje na šoli. Mi pa jim na koncu želimo še obilo prijetnih uric in da bi jih kmalu pozdravili na naših cestah, ali pa povsod tam, kjer nam bo njihova pomoč dobrodošla. V1U Guček Vojna je sama po sebi zločin, ki ga volja naprednega človeštva Ša ni mogla premostiti. Tega so se zavedale tudi v preteklosti vojskujoče se strani in zato so tudi v tem zlu iskale pota, ali bolje rečeno pravn* norme, po katerih naj & vojna potekala. Znano nafll je, da so že v začetku tega stoletja prepovedali uporabo strupenih p'1' nov, ki pa so jih Nemci kljnb temu uporabili v prvi, niso si jih pa upali v drugi sv©1 tovni vojni. Mednarodno voj* no pravo natačno uravnava odnos in ravnanje z vojnimi ujetniki. Strogo je prepove' dano vsako nasilje nad vej* nim ujetnikom ali civilistom« Mednarodno vojno pravo grfl celo tako daleč, da ne dovoljuje nobenih kazni, ra^0° disciplinskih, za ujetnike bežijo iz ujetništva in so na poti zajeti. Dolžnost vojski*" joče države je, da čuva ujet* nike, pravica ujetnika pa, 03 beži, če ima za to možnost« Toliko okvirnega uvoda » naši zgodbi, v kateri boaiG opisali, kako so Nemci storili., prvi vojni zločin na Gorenj"^ skem, verjetno.tudi prvi vOjl ni zločin v Sloveniji. Zgcdb*| ki jo opisujem, ni nova;_''*H so o njej že večkrat P>sa^ različni avtorji. Kar je n ■jV'đ' v tej zgodbi, je to, da :>-10 prvič dobili v roke pri£ev*y nja iz prve roke. Vse d nam ni bilo znano, kakojg Nemci zajeli vojaka Jož^ Vrhunca. Zdaj nam J s to znano, podatke pa smo do&j-f celo iz daljne Avstrali« Kljub temu pa moramo J** novno obuditi že znane do- godke iz prvih dni vojne Zgornjesavski dolini. leti Šestega aprila 1941. zjutraj je Nemčija napa Jugoslavijo. 2e prvi dan železničarji v Planici za~,t rušiti železniško progo, t0~. kmalu so se morali umakn1 ' ker so jih obstreljevali It3^ jani. Drugi dan je odšla & . * Podkorenčanov Pr , pina Podkorenskemu sedlu po0 drevje na cesto. Pri tem je zalotila nemška P3-1** ^ in jih zajela ter odpelji mška r ujetništvo. Ta nei trulja je potem P proti Podkorenu, kjer P3 ilK Prikupni bikinki iz bombaža N din 14.50 apartni bikinki iz helance v N din 49.— moderne ženske kopalne obleke iz helanec od N din 39.50 športne moške kopalne hlače iz hciance N din 29.50 kopalne hlačke za otroke do 8 let N din 9.90 kopalke za fante iz helance N din 24.50 in 19 K A U f H A U, S ___ mometter I _ f E RL A C H-N E BEN DER KlRCHE B0R0VLJE-PRI CERKVI^ b. v -zasedo. P0 ogorčeni M morala umakniti a)t J«m izgubila enega , • Izmed naših ni bil .JJ* hudih dneh je nekaj ^eziiikov pokazalo res ^ pastvo. Tako je re-r JJkaPetan Stanko Bre-12 kranjske gore, J domačini, graničarji t^Jl SkUPin° ^ ' "O BiJi*e,vai' Italijane, k, j ">dirali proti Podko-»ota * P^ana, toda hrabra Pfc n 6 V noči 1x1 P°ne-»hJaje t0rek umakinila na N G02rfV &P°dinJem delu »lij^, ob°roienih mož. «Un v • 80 v torek (tret-finjsk^Jne)> usedli prazno etio *0ro- 80 začeli v 'takrat -rati proti Gozd,Ll- p O'^P0daLkih jih je '^'jez °° oboroženih z it 2 in topovi- v Gozdu K v srdlta borba-ki ie se Proti večeru ti v^rali Italijani umak-•j to*5S«ko goro. S se-0 Peljali ' podatke o tem, kdo je vse biil v avtomobilu, nismo imeli. Vika Ravnik-Zupan z Bleda, sestra Jožeta Vrhunca pa mi je povedala, da je bil v avtomobilu tudi Franc Sok-lič z Bleda, ki že 20 let živi v Avstraliji. Ko je Soklič zvedel kakšne podatke iščemo, nam je takoj poslal svoje spomine. PISMO IZ AVSTRALIJE Blejca Jože Vrhunc in Franc Soklič sta se ob napadu Nemčije na Ju-jugoslavijo znašla v petem bataljonu v Radovljici. Bila sta brez činov in sta delala v pisarni pri komandantu bataljona kapetanu Miodragu Kapetanov iču. »Na večer usode cvetne nedelje,« piše Soklič iz Avstralije, »sva z Vrhuncem šla spat domov na Bled. Dogovorila sva se, da se naslednje jutro dobiva pred hotelom Union. Jože je imel avtomobil, pa bi se jaz peljal z njim nazaj v Radovljico. Na cvetno nedeljo zjutraj, nekaj minut po peti uri, me je Jože poklical po telefonu in mi v precejš- zadrževala Italijane v Gozdu pri Kranjski gori. Adjutanta smo spremljali štirje vojaki, in sicer Jože Vrhunc kot šofer, Lojze Stimnikar, neki Srb in jaz. Oboroženi smo bili s puškami, le oficir je imel pištolo. Ker je primanjkovalo prevoznih sredstev, je Jože vzel na pot svoj avtomobil. Poveljstvo vojaške enote, ki je zadrževala Italijane, smo našit v neki zelo stari hiši na vzhodnem delu vasi Gozd. V vasi smo opazili veliko utrujenih vojakov, toda z močno voljo in moralo. Ko je poročnik opravil svojo nalogo, smo na železniški progi postavili telefonski aparat, nato pa se odpeljali nazaj proti Dovjam. Med vožnjo je Stimnikar zaprosil poročnika, če se sme za kratek čas oglasiti pri svojih sorodnikih, kar je poročnik tudi dovolil. Vsi smo bili povabljeni k Stim-nikarjevim sorodnikom, kjer so nas postregli s čajem. Moram povedati tudi to, da je bila ob našem prihodu na vzhodni strani, kjer so takrat rasle redke smreke, so nas Nemci napadli z bližine 30 m z mitraljezom in puškami. Vrhunc ja zavrl avto kolikor je mogel in zmanjšal hitrost toliko, da smo lahko začeli skakati iž avtomobila. Prvi je skočil poročnik, ker je bil na prednjem sedežu. Jože se je pri odskoku iz avtomobila močno oprl na volan in ga pri tem obrnil na desno; takrat sem tudi jaz kot zadnji skočil iz avtomobila. Pred menoj se je prekopical avtomobil in se ustavil na železniški progi. Valjal sem se za avtomobilom do proge in tam dohitel Stimnikar j a ter vojaka iz Srbije. Pohitel sem naprej do železniške postaje na Hrušici in od tam telefoniral poveljstvu v Radovljico o položaju na HrušL ci. Rečeno mi je bilo, naj počakam na Hrušici odred vojakov, ki bo prispel na pomoč. Vrnil sem se zopet do avtomobila, toda nobenega vojaka več ni bilo v bhžini. Tudi o Vrhuncu nisem ničesar vedel, niti sumil, da z Biejec Prvi vojni zločin na Gorenjskem Podatke o tem, kako je bil zajet vojak Jože Vrhunc z Bleda, smo dobili te dni iz Avstralije — žena je kupila županu mercedes, da bi ji vrnil moža, toda vrnili so ji truplo Jože Vrhunc ^SaV°Jakov- Na*i so ^ Sumrtve8a- Padel S VOS?10 D^*- To *S ki Ju«oslovanske * na r apriIa 1941. leta L konjskem. P t^*^ so vvCVlvizijc mi- J* na j.karavanškega fotelj Š1C1- S tem - >im ^"»rovati pred Ncm- U Aenr, ?rarri- Ncmci .^1Čakavano prišli JSl ™, napadli stra-> Z??0"**- Pri tem avUi na Bd<™ J 4vtf/ na katero je Jf^>a s štirimi km jUg0sl0-nat..e- Kot sem že ^e in zanesljive nji razburjenosti povedal, da je Hitler pravkar napadel Jugoslavijo in naj zato takoj pridem k njemu, da bova čimprej odšla nazaj v Radovljico. Tja sva prispela šc pred šesto uro. V štabu so se mrzlično pripravljali na vojno. Kurirji so odhajali z različnimi povelji in prihajali s sporočili. Na dvorišču 60 sežigali razne vojaške dokumente, ki niso smeli priti v roke sovražniku. Prihajali so tudi vpoklicani rezervisti in prostovoljci. To strašno vrvenje v štabu je trajalo noč in dan brez počitka. V torek zjutraj je Kapetanovič izročil adjutan-tu, po činu poročniku, povelje, da ga osebno izroči poveljniku vojaške enote, ki jc Dovje ura že nekaj čez polnoč. Ko smo nadaljevali pot proti Hrušici, nas je ustavila patrulja treh vojakov, ki so nam povedali, da so slišali iz smeri Hrušice močno streljanje in detonacije bomb. Spominjam se, da je bila ura točno pol dveh ponoči. Vojaki so nam svetovali, naj se vrnemo v Mojstrano in od tam po dolini Ra-dovne nazaj v Radovljico. Patrulja nas je prepričevala, da so Nemci napadli Hrušico. Vrhunc, Stimnikar in jaz smo poročniknu svetovali, naj ne gremo po dolini Ra-dovne, ker ni primerna za vožnjo z avtomobilom. Kmalu smo se odpeljali dalje proti Hrušici. Cez pet minut smo dospeli na vrh Belega polja. Samo 100 do 150 m na njim ni kaj v redu. Nekaj časa sem vseeno stikal naokrog, če ne leži morda kje ranjen in mu je potrebna pomoč. Nad cesto sem zaslišal nemško govorico, zato sem se zopet previdno vrnil na Hrušico. Tudi tam je vladala zmeda. Domačini in vojaki so bili razburjeni, pripovedovali so mi o mrtvih vojakih pri predoru ter o napadu. Bila je strašna noč, polna negotovosti. Zato smo bili zelo veseli, ko smo zaslišali tovornjake, ki se nam približujejo. Kapetan Petrovič je prispel z večjo skupino vojakov. Ko sem mu povedal, kje sem slišal nemško govorico, je obkolil to področje in brez težav zajel sedem nemških vojakov. Ko so ujetnike pripeljali do ceste, se je že danilo. Te ujetnike smo prepe- ljali t Radovljico, nato pa v Ljubljano. Ko me je kapetan Petrovič na Hrušici poslal po tovornjak, sem visoko v hribu zaslišal dva strela. Pozneje sem skoraj zanesljivo ugotovil, da sta dva strela pomenL la konec življenja Jožeta Vrhunca. Nemški ujetniki so nam povedali, da so nekega vojaka Nemci ujeli in da je v ujetništvu. To smo tudi povedali njegovi ženi v Radovljici«. , MERCEDES ZA MOZA Niso pa Nemei tisti večer zajeli samo Vrhunca. Pri napadu na stražarje so pri karavanškem predoru zajeli tudi vojaka' Viktorja Obeda iz Besniee." Obed mi je pripovedoval, da je Vrhunc zelo težko hodil v korak z mladimi vojaki. Nemci so ga stalno priganjali. Pri zadnji smreki na vrhu Rožce, tam, kjer se začne čistina, ki je le 200 m oddaljena od meje, se je Vrhunc usedel in prosil Nemce, naj mu dovolijo, da se spočije. Eden izmed Nem, cev je pristopil in mu rekel, da se bo dobro spočil ob tej smreki. Ko je Nemec potegnil pištolo, je Vrhunc presenečen vzkliknil: »Zakaj me hočete ubiti?« »Zato, ker si Zid,« mu je odvrnil vojak. »ah je Vrhunc židovsko ime?« je še bolj presenečen vprašal Jože. Ko je spoznal, da ni več pomoči, se je obrnil in d*jal: »Jaz sem vojak in ne bom vas prosil milosti«. Odjeknila sta dva strela in Vrhunc je padel zadet v tilnik, kot prvi Slovenec, nad katerim je bil storjen vojni zločin. Dokazano je, da je ta del Obedovega pripovedovanja povsem drži. Ko so Nemci prišli na Bled, je eden izmed njih pripovedoval hotelirju Trohi, da je na Rožci ubil nekoga 2ida. Ko mu je Troha dopovedoval, da to ni bil noben Zid, je menda dejal: »Mislil sem, da je Zid«. Se nekaj je zanimivo. Znana sta nam ime in kraj stanovanja človeka, ki je naredil prvi vojni zločin. Ta človek je trgovec in živi v Gradcu v Avstriji. Vrhunčeva sestra se je nekega dne po vojni napotila v njegovo trgovino in ga iskala. Ko je trgovec zvedel, da ga iščejo Jugoslovani, se je od strahu skril. Vrhunc je ležal nepokopan mesec dni na snegu. Našel ga je neki pastir. Med tem časom je bila njegova žena prepričana, da je res v ujetnic»\u. Poskus.la je vse, da bi zv.dda o njegovi u- . ii. Nemškemu županu Paaru je celo kupila mercedes, da bi ji vrnij moža. Toda Paar je £:.dr.■ d mercedes, ženi pa so /iiiLli t ropi o. J. Vidlc Zlata poroka Alojzije in Štefana Vari Minuto soboto sta v Kranju praznovala zlato poroko Alojzija in Štefan Vari z Zanove ulice 30. Ob tej priliki Ju j« poročil podpredsednik kranj. •ke občinske ek^ščine Janez Sušnik. Slovesnosti so I* udeležili razen svojcev tudi predstavniki družbenopoUti$-nih organizacij in kolektivi Zavarovalnice Sava Kranj. Alojzija Var). (Vilar) je bila rojena 1898. leta ▼ Starem trgu. Štefan Vari pa je bil rojen 1894. leta v Kropi. Štefanovi starši bo bili skromni žebljarji, zato se je tudi on po končani šoli najprej zaposlil v prvi žebljarski zadrugi v Kropi. Alojzijin oče J>a je bil mali posestnik in e moral iskati zaslužek tudi v Ameriki. Ko sta se poročila je Štefan služboval v raznih krajih naše države. Nazadnje pa je bil zaposlen pri zavarovalnici V Kranju. V zakonu se jima je rodilo troje otrok, vendar pa je do danes njuno potomstvo kar močno naras- lo, saj imata že osem vnukov in sedem pravnukov. Pravita, da jima danes prav vnuki pomenijo največjo srečo v življenju. Na sobotni slovesnosti so jima svojci, predstavniki organizacij in kolektiva Zavarovalnice Sava Kranj iskreno čestitali in ju obdarili. K čestitkam ob njunem lepem jubileju pa se pridružuje tudi naše uredništvo in jima želi še mnogo zdravih in srečnih let. A. 2. Tekmovanje ob VI. kongresu gasilske zveze Slovenije nedeljo, 21. jgg Gorenjske občinske gasilske zveze so v v Mojstrani organizirale medobčinsko tekmovanje v V° tev VI. kongresa GZS. 0 Lepa sončna nedelja je privabila v ta kraj veliko WL gorenjskih gasilcev, gasilk in mladincev iz vseh P^,0^ skih gasilskih zvez, da so izbrali gorenjske prvake, ki ^ zastopali gorenjske gasilce 5. maja na republiškem prt*" v Celju. _ 0 Pred tekmovanjem je vodja tekmovanja poveljnik 0Jt, ske gasilske zveze Kranj tov. Kastelic pozdravil vse tekmovalcem in tekmovalkam pa je zaželel veliko uspe*1 ^ Nastopilo je petnajst desetin. Člani, razdeljeni v pini v A in B, so tekmovali v tridelnem napadu, v ,;«< polaganja cevovoda itd. A skupina je poleg drugih v a imela še štafetm tek čez prepreke na 360 m dolgi B ekipe pa so polagale 115 m dolg cevovod, poleg tegas0rf še vprašanja o preventivi in taktiki. Tudi mladinci so 1 ^ vali v tridelnem napadu in drugih panogah, ki so se ' disciplinah izkazali odlično. \j Po končanem tekmovanju je tov. Kastelic razglas j i tate. V A skupini so prvo mesto desegli gasilci iz Bei# rp so tudi leta 1966 osvojili zlato medaljo na olimpiadi v * cu, drugo mesto Elan, tretje pa Kranj. d V B skupini je prvo mesto osvojila ekipa RaC*V drugo Podljubelj in tretje Tekstilna Tržič. Zelo lep je dosegla edina ekipa mladink iz Kokrice, ki so od ®:j nih točk dosegle 560 točk in s tem tudi prvo mesto- 1 i j dinke so poleg trodelnega napada morale opraviti prvo pomoč, ki ga je vodil dr. Auguštin Tancar. Ker* jw mladinski desetini samo dve, sta obe prišle v fin mesto so dosegli mladinci iz Kokrice, drugo pa n^SjIH Leš. Prvi bodo zastopali gorenjske gasilce na rep1! KranJ^ tekmovanju v Celju, mladinci in mladinke pa v V nekaj stavkih V petek, 26. aprila, so prvi avtomobili z^P cesto na prelazu Vršič. Delavci cestnega O - En V tudi z lopatami, saj je pod &lUf Vršič preorano Kranj so cesto čistili kočo ležal tako trd sneg, da ga ni bilo mogoče o-plugom. Tako bo prelaz, prek katerega gredo izletnik' m radi za prvomajske praznike v cvetočo soško dolin0, letih že v maju prevozen. — B. B. Jesenice — Jeseniško gledališče je letos imelo v*3' pri gledalcih z opereto Pri belem konjičku. Zato S0J^ še za komedijo I. Kerra z naslovom Mary-Mary. ^e Stanka Geršak. — B. B. jj Jesenice — Letos so narcise na Planini pod Golico P jp jeseniške turistične delavce, saj so začele cveteti z* m Letošnji tradicionalni mesec narcis bo od 12. maja jM. ja. Drugo nedeljo v maju bo sprevod okrašenih km ^ z Jesenic do Planine pod Golico začel vrsto priredite jfl> A/ Jen m *o Uro •egi *aš< Vel, <*či 0 »tri e? meseca narcis. Tudi letos bodo izvolili miss narcis 0» ansambli bodo igrali za ples vsako nedeljo v maju 26. maja pa bo množični izlet na Golico. Letos P ^ da se bo izleta udeležilo okoli 10.000 ljudi. Zato so ^ že pripravili pristna vina iz Bele krajine, na ražnj1 pekli jagnjetino in odojke. — J. V. ^ V mestni hl51 v Kranju je odprta razstava ameriške grafike — Foto: F. Perdan I Skupščina občine Škofja Loka in družbenopolitične organizacije — OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŠK. LOKA KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKI KOMITE ZMS Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela 1. maj *** 30. aprila GLAS * 19. STRAN KOLEKTIV TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem k prazniku dela 1. maj Sedaj je čas za nakup ležalnih blazin! V naši prodajalni KRANJ, Majstrov trg vam nudijo lz prve roke PO NAJNIŽJIH CENAH KVALITETNE LEŽALNE BLAZINE V BOGATIH DEZENIH IN OBLIKAH. ležalne blazine za šotor potovalne in sedežne blazinice tlačilke TER OSTALE GUMIJEVE IZDELKE. ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ f ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ s KOLEKTIV ZAVAROVALNICE SAVA, POSLOVNA ENOTA KRANJ čestita VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA prvi maj IN ŽELI, DA BI BILO V PRIHODNJE CIM MANJ NESREČNIH POŽAROV. ********** 4***********^^ ******************************** Krajevna skupnost Struževo S skupnimi napori asfaltirali cesto •erv^v^611 sta Komunalni •kozj va? c •»faltirala cesto Ureditev ,trui^o. Denar za Nft cesuv metrvv do1' ft-^ni 90 Prispevali V^«rffLu. Jevna skupnost, ltn^faltlranju ceste skozi Vašćani že Pajkih d^ra*JaU na sestan-^^b«nopoditičnih orga-Kiie .r1 °a sestankih kra-Ib^J^oati. cesta skozi J2Lblla n«mreč ob semenu vedno zelo blatna, ob lepem vremenu pa so avtombili dvigali cele oblake prahu. Prav zato se je odbor krajevne skupnosti trudil, da bi cesto asfaltirali. Lani je odboru uspelo, da se je sporazumel z nekaterimi pod. jetji in občinsko skupščino, de se asfaltira odsek od glavne ceste do nadvoza čez železniško progo. Novi odbor krajevne skupnosti pa si je letos zadal nalogo, da se asfaltira tudi preostali del ceste — skozi vas. Ker pa krajevna skupnost ni imela dovolj denarja (za asfaltiranje tristo metrov dolgega cestišča so namreč potrebovali okrog tri milijone starih dinarjev), so vaščani februarja letos sklenili, da bodo tudi sami prispevali del sredstev za asfaltiranje. Odločili so se, da bo vsaka hiša v vasi pri spevala del denarja. Ko so zbrali prispevke, so ugotovili, da so vaščani prispevali 850 tisoč starih dinarjev in da so bili le redki v vasi, ki niso dali denarja. Tako je s pomočjo nekaterih organizacij in podjetij ter občinske skupščine ta akcija krajevne skupnosti uspela. a,Cem Stru*eva se Je tako uresničila dolgoletna želja — Foto F. Pcrdan Ko smo se pred kratkim pogovarjali z nekaterimi člani odbora krajevne skupnosti, so nas zaprosili, da naj zapišemo, da se odbor krajevne skupnosti zahvaljuje vsem vaščanom, Veletrgovini Živila in občinski skupščini za pomoč pri asfaltiranju ceste. Prav tako pa se zahvaljujejo tudi podjetju Komunalni servis in Cestnemu podjetju v Kranju. Povedali pa so nam tudi, da si bo odbor krajevne skupnosti prizadeval, da bi čimprej rešili problem preskrbe v vasi. Po dosedanjih pogovorih s predstavniki Veletrgovine Živila kaže, da bodo v Struževcm že prihodnje leto dobili novo samopostrežno trgovino. Pravijo, da bi bil v vasi rešen še en dokaj pereč problem. A. Z. Tovarna čipk vezenin in rokavic Bled sprejme: 1. večje število vajencev za poklic — krojač ženske konfekcije 2. dva inštruktorja vajencev POGOJI: Pod 1. toč. Končana osemletna šola, ugodno zdravstveno stanje in starost do 17 let. Pod 2. toč. Tehnična tekstilna šola, konfekcijska smer, visoko kvalificirana šivilja ali kvalificirana šivilja z nekaj prakse s poučevanjem vajencev. Stanovanj ni na razpolago. Prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi oglasa. Cenjeni potrošniki! Nabavite si pravočasno Se priporoča trgovsko podjetje VELENJSKI LIGNIT KURIVO Kranj tel. 21-192 Nagradna prvomajska skandinavska križanka koc/JA VPREGA ITAL. IGRALKA PODBSTA DOMAČE ŽENSKO IMS MESTOV hfli%đt N/t oslovski OLM KOM t CA* SPODRUOO za OpLOČNCt delo AfAV&~ VINft zmssc- VOHUN® M,S VET V03fm mitol* POPZBM. F-EKfi HOJSTNi MARX/} INDIJSKA ŽEN. OBl RPID/j PRITOK DONAVE tJft BF) VftRSKEM IGRALKE) NEM-FlLMfi nielsen Vopsto- VODPfJ VEZNIK R/MSKI CESPfZ medmet /VOST HODITI IGUflLEC PfiNER. H L O o C//2C/9 PKIBJL. ČEŠKI „Jfl" 8/2161 TE BAJZDOT SMS** NF>ROPt) VEJLIKP) 2.VBZDA LVUBK. ime ZA očetp. P/MSKft sibirski VELETOk NIZINA DELZJVAL TELESA MESTECU: POD FPOg. KO GOKO PRIPADNIK S7PR. NP/sobn RNGELI VIŠJE VI2STS PPEČA> ARMf)DP) ITflUJRN SKI DONEČE M- itIE VRSTE) PRI KUHE POP5TČEŠ. izs/cp PP/PEV &fS£> POGLED STffisa o&ožje "-ZEJZO ll eDI/f*RD NAVOU sekanje J060SI-9- narod. HEROJ IZ SRPNJA (IVO) DIKTATI PRECUt/AL KE 5 PAKTE DOMRCE ŽEN. IME PAl/MEK KIDRIČA OBVESČ. CENTER. AlOM/- ALFRED NOBEL TEGU LMTfi LATINSKI VEZNIK RASTLINA PREDPONE, LET&L. PODJETJI STPtVOB w MEDMET izpuščaj žipov^ KOSITER. VEZMI/C DELI &OK. IćLOBU-ČEV/NR EM/L „ RD&MtC čohPQNy MffLBJSk.1 REPI/BUMJ ; 'OLDGfia KAMEN >!-/:/•■ -J/7NSK/ SPOLNIK NOVO MESTO VZJojk zomjsv fSOMAN ZNAMKA AVTOMOBILOV B/9RVA fćOŽS MVSLIAf. SODNIK. GPS «/ FILOZOF PLANET PIVSKI VZKLIK LVŽ~3A ZDE) vezs/ik PfSV3lJO% T&GOVSft POMOS-n//c POPOČr POEMC/J/3 /VgflSMMM nm*>/. kv/: gepubuka GAMO *OREK — 30. APRILA 1968 Za reševalce nagradne križanke razpisuje uredništvo Glasa 10 nagrad, ln sicer 1. nagrada 100 N din 1 3. nagrada po 50 N din *—10. nagrada po 30 N din Rešitve pošljite v uredništvo Glasa, Kranj, Trg revolucije 1 do ponedeljka, 13. maja, in sicer vsako v svojem ovitku z oznako: NAGRADNA KRIŽANKA. Izid žrebanja bomo objavili v sredo, 15. maja 1968. Želimo vam Veliko uspeha pri reševanju. UREDNIŠTVO Naročniki žrebajo naročnike Iz radovljiške občine Priprave na teden RK M. Občinski odbor RK Radovljica se s svojimi krajevni-■I organizacijami že nekaj časa pripravlja na teden RK, ki bo letos od 5. do U. maja. Pred leti, ko so organizacij« RK še prejemale mednarodno pomoč v hrani, oble ki m obutvi, smo lahko polagali socialno ogroženim Prebivalcem. Odkar pa mednarodne pomoći ni več, soci-■fco ogroženim prebivalcem ne moremo pomagati, će sa-"n ne zberemo denarja, *utve in oblačila. Ker ugotavljamo, da se pri nas nekaterim prebivalcem standard stalno zvišuje, dru-Pa se komaj preživljajo iz Meseca v mesec, je občinski ^oor RK Radovljica na poštovanju s krajevnimi od-RK sprejel sklep, da borr'0 teden RK izkoristili z* to- da bomo zbirali od prebivalcev prostovoljne prispev-odvisna oblačila in obu-To akcijo bomo izvedli takole: Krajevnj odbori RK bodo J*1 5- maja do 11. maja po terenu zbirali prostovoljne J*jspevke. Zbrana sredstva T^o Porabili za to, da bo-d0 v kinih počitnicah poslali socialno ogrožene otroke na Rovanje na Debeli rtič, v miadinsko zdravilišče Glav-JJp odbora RKS. Po tednu **K. to Je od 12. do 18. maja, £a bodo krajevni odbori RK ^ovljica> LeScei Bled in *• Bi^rica zbirali odvisna Jjblaciia. Ta oblačila pa ne »odo zbirale organizacije RK, i*1 so na vaseh, ker prcbival-r.na vaseh vsako oblačilo J01 J temeljito obrabijo kot vrobivalci v mestih. Tako je Wdi z obutvijo. Aktivisti RK se ie več let F^tožujejo, da takih akci. f* Pogosto naletijo na prejake — večinoma dobro si tuiranc občane, ki se z raznimi neumestnimi izgovori hočejo izogniti temu, da bi prispevali kak dinar za organizacijo RK. Pogosto je videti tako, kot da aktivisti zbirajo denar zase, ne pa za to, da bi na tak ali drugačen način pomagali tistim, ki so pomoči potrebni. Vsak bi se moral zavedati tegale: če ni bil se nikoli potreben pomoči družbe, ni rečeno, da take pomoči ne bo nikoli potreboval. Člani .občinskega odbora RK Radovljica pa bodo v tednu RK zbirali podporne člane RK. Podpnrni člani so lahko posamezni prebivalci, podjetja in ustanove. Podporni član je lahko vMk, ki prispeva za organizacijo RK 10 N din. Podporni člani bodo dobili posebne izkaznice, ustanove in podjetja, pa tudi posamezniki, ki bi prispevali vsaj 100 N din, pa bodo dobili posebne plakete. 8. maj je posvečen mednarodni orgainzaciji RK. Ta dan moramo nekako počastiti. Ker pa je 8. maj sredi tedna, je občinski odbor RK Radovljica sklenil, da bo imel v počastitev tega dneva slavnostno razširjeno sejo 11. maja v Begunjah. Pri vseh teh akcijah bo seveda pomagal tudi podmladek RK na osnovnih šolah. Podmladkarji RK na osnovnih šolah bodo v tednu RK dobivali razne poučne slikanice in podobno. Takoj, ko bo končano delo v tednu RK, se bo pričel občinski odbor RK Radovljica pripravljali na slavnostno podelitev odlikovanj večkratnim krvodajalcem. Ta slavnostna podelitev bo 7. junija v festivalni dvorani na Bledu. Občinski odobr RK Radovljica G L A S — glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ** Gorenjsko. Ustanovitelji: občinske konference SZDL J«*enlce, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič -^»Ja Časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar IZŽREBANCI IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK: Filip Cadež, Franc PreželJ, Franc Zupan, Franc švigelj, Alojz Ra-zinger, Vinko Ušeničnik, Vinko Žuran, Jelka Dolenc, Albin So-dja. Ignac štular, Stane Sivec, Janez Balanč, Marija Dolinšck, Marija žibert, Jože Stular, Marija Jelene, Miha Klopčič, Janko Derling, župnijski urad, Franc Žnidar, Jože Benedičič, Karol Rotar, Bogomir Rihar, Marija Klanščck, Franc Čebul j. Včeraj so naročniki našega časnika izžrebali našle in jih 5 naročnikov Naslov naročnika, ki je žrebal K urnik Anica, Kurnikova pot 3, Tržič Ostennan Ivana, C. na Klane 19, Kranj Likozar Jan«, Prcdoslje 48, Kranj Paljevič Matija, Planina 2, Kranj Sušnik Berta, Šenčur 149 Naročnica Anic? Kurnik, Kurnikova pot 3, Tržič Je izžrebala Jožefo Brane, Gozd Mar-tuljk 4f Naslov izžrebanega naročnika Brane Jožefa, Gozd Mar- tuljk 40___m Giacomeli Miro, V. p. 6919/4, _Niš_____ Jenko Mana, Hraše 49, Smlednik ______ Blažič Ivan, Polje 27, Vodice Naglic Pavla, Stara vas 102, Žiri Do 11. maja bomo izžrebali skupno 40 naročnikov in seveda v vsaki številki objavili njihova imena. 15. maja pa bomo naenkrat izžrebali še 40 naročnikov. Izžrebanih bo torej 80 naročnikov. Prav tako bomo 15. maja povedali, kakšno presenečenje čaka » izžrebance. Še imate čas, da se naročite na Glas in plačate vsaj polletno S naročnino. Tudi vi ste lahko izžrebani! Predlog gorenjskih sindikatov Medobčinski organ za promet in zveze —*- —— I o cm i j q/< Pred kratkim je bilo v Kranju posvetovanje predstavnikov sindikalnih podružnic'iz delovnih organizacij, ki sj ba-vijo s prometom in zvezami. Takšne delovne organizacije so na Gorenjskem v treh občinah: na Jesenicah, v Kranju in Skofji Loki. Na tem posvetovanju so se pogovarjali o ustanovitvi medoK i v-'cega odbora sindikata prometa in zvez za Gorenjsko. Ker je na Gorenjskem 24 taksnih siudikaluih podru- žnic, v katerih je okrog tri tisoč članov sindikata, so se republiški odbor sindikata d.lavccv prometa in zvez ter občinski sind;ka!ni sveti na Gorenjskem odločili, da ustanovijo medobčinski odbor. Ta naj bi reševal predvsem probleme, ki se pojavljajo na področju prometa in zvez v teh delovnih organizacijah. Na posvetu v Kranju so sklenili, da je treba čimprej . ustanoviti iniciativni odbor, ki bo pripravil usUuovui ob- čni zbor. Predlagali so, naj bi bili v iniciativnem odboru predstavniki vseh deja\nostl s prometa in zvez (železnice, PTT, cestno podjetje, letališče ter avtobusna in druga prevozna podjetja). Menili so, da bodo v njem predstavniki iz vseh občin razen Tržiča, kjer ni nobenega tovrstnega podjetja. Sklenili so tudi, da bodo posamezni člani odbora še naprej povezani z občinskimi sindikalnimi sveti T IPOiaaie^uih občinah. A. Z. V nedeljo zjutraj ob 4.40 je za volanom osebnega avtomobila S-S 961 D zaspal Marjan Korič lz Zagreba. Voznik je peljal iz Kranja proti Laboiam. V začetku Gaštejskega klanca je — ker je zaspal — zapeljal z desne strani na levo stran ceste, prebil ograjo ln se prevrnil po nabrežju. Voznik ni bil ranjen. Nesreče preteklega tedna Prejšnji teden se je na gorenjskih cestah pripetilo trinajst prometnih nesreč, od tega je bilo sedem nesreč le z neznatno materialno škodo. V petek, 28. aprila, popoldne je voznik: tovornega av- tomobila KR 128-59 Janez Meglic iz Tržiča na cesti drugega reda v Zg. Dupljah zaradi neprimerne hitrosti pri srečanju z drugim vozilom zapeljal s ceste na rob b&nkine ln tu zadel Zdenko Zahvala Ob smrti mojega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Matije Rejca se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in ustanovam za izraze sožalja, vsem, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili vence in cvetje ter ga tako v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Rešku in dr. Podnarju ter g. župnikoma iz Železnikov in Selc. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinovi Tine, Stane, Jože, Tone, Filip in Miro z družinami, sinova Lojze in Rudi, hčerki Lojzka in Marija ter drugo sorodstvo CešnJIca, dne 25. 4. 1968 Z a v a I Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka Jožeta Jeraja voj. vojnega invalida In borca NOV se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo org. ZB in ZVVI Primskovo za poslovilne besede ter zdravniškemu osebju bolnišnice Golnik. Vsem ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh in mu poklonili cvetje, še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Amalija, hčerki: Jožica in Slavica, sin Boris ter drugo sorodstvo. Kranj, 24. 4. 194« Boncelj. Bonceljeva se je pri tem laže ranila, tovornjak pa se je prevrnil. Škode je za okoli 3000 Ndin. Istega dne je v križišču Ceste prvega maja in Smledniške ceste v Kranju voznut osebnega avtomobila KR 150-96 Milan Zavrl trčil s kolesarjem Darkom Nadi-žarjem. Nesreča se je pripetila, ker kolesar ni upošteval prednosti osebnega avtomobila. Pri trčenju se je Nadi-žar Darko, star osem let, hudo ranil. Na cesti Maršala Tita na Jesenicah je v soboto, 27. ai ŠTEDILNIK Skofia t , 2ontar, Suha 68, t,p*Lmu, 2266 K^rica^,HUDlLNIK himo. 2267 Kfica ». Kranj ^__ Prodam MREŽO za vrtno ograjo. Ropret, Šenčur 319 2268 Nov VARILNI APARAT 220 380 V, 60 — 240 A za elektrode 2—5 mm prodam. Garancija eno leto. Stane Zor-man, Gora 20, Komenda 2269 Prodam ali zamenjam za MOPED motorno kolo PUCH 175 ccm v dobrem stanju. Može Zvonko, Triglavska 5, Bled 2270 Prodam SLAMO in krmilno PESO. Naklo 101 2271 Prodam dobro ohranjeno TELEVIZIJO stadion in novo POMIVALNO MIZO. Markelj, Kranj—Cirče 22 2271 Poceni prodam KNJIŽNO OMARO. Ogled popoldan, Me-detova 6, K ran j-S t razišče 2161 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Kalan, Jama 28, Kranj 2272 Prodam vprežno (nemško) KOSILNICO, vprežne KOM-BINIRKE za seno. KRAVO 8 teletom ali brez (sivko). Mrak Ciril, Kokrica 2, Kranj 2273 Prodam KRAVO boninjko po teletu ali po izbiri, vprežni OBRAČALNIK, in G RABLJE. Kranj-Kokrica 1 2274 Prodam BIKCA, starega eno leto. Zupin Janez, Sidraž 5. Cerklje 2275 Kupim Kupim 3 m5 prvovrstnega suhega borovega LESA, deb. 5 cm. PETERNELI J02E, mizarstvo, Skofja Loka 2281 Ostalo Iščemo UPOKOJENKO za varstvo dojenčka v dopoldanskem času. Rebolj, St. Rozmana 3, Kranj 2276 MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru, stanovanje in hrana preskrbljeno. PETERNEU JOŽE. mizarstvo, Skofja Loka 2277 Preklicujem nesrečne besede o Galjotu Cirilu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Pipan Štefka, Pre-bačevo 4, Kranj 2278 Prireditve GOSTILNA ZARJA Trboje želi vsem delovnim ljudem za 1. maj veselo praznovanje ter vas vabi na zabavo. Igral bo TRIO METODA, Vabljen.! 2279 GOSTIŠČE pri JANCETU vas vabi na predvečer 1. maja na KRESNO NOC s spuščanjem raket in zabavo. Prav tako vas vabi na dan 1. maja na VRTNO ZABAVO. Igrajo TRIO METODA in IRENKY. Cc bo slabo vreme, bo zabava v prostorih. VABLJENI! 2280 Oglas v Glasu -zanesljiv uspeh KMETIJSKA ZADRUGA S K. LOKA RAZPISUJE ,Mttk JAVNO DRAŽBO za prodajo tovornega avtomobila TAM 2000, letnik 1965. Vozilo je v voznem stanju. Javna dražba bo v ponedeljek, 6. 5. 1968 ob 8. uri na sedežu zadruge v Skofji Loki. KMETIJSKA ZADRUGA S K. LOKA PRODA večje količine sena po naslednji ceni; balirano po 20.— S din in v razsutem stanju po 15.— S din za kg. Interesenti za nakup sena naj se zglasijo na upravi zadruge v Skofji Loki. ! Imate dober spomin? Ga želite preizkusiti? Zapomnite si: TEKSTILINDUS KRANJ ^MJ? Ti prti so zaščiteni proti made/em. Polito vino,. j*ani sok, črnilo, kavo, olje, omake in si. .odstranimo-s Vrline lc s suho krpo ali pivnikom. Zato ne pozabite! . Scotchgard prti bodo v proda i i /e v mesecu maju. Turi-stično-gostinska podjetja pa lahko te prte dobijo po l.maju v našem podjetju. ' 1 ^1592419 G I. SPORT torek — 30. aprila; Miloš R^tar Ocenjuje letošnjo smučarsko sezono na Gorenjskem Da::£^'.iHfo'';še^y^č^takšoih sezoii Smučarska sezona je zdaj za nami. Sezono 1967/68 lahko povsem upravičeno ocenimo kot doslej najuspešnejšo. Načrtno delo v zadnjih dveh letih in nekoliko večje razumevanje pristojnih organov za smučarski šport je dalo dobre rezultate. Ob koncu sezone smo pripravili za naše bralce pogovor s predsednikom tehnične komisije SSJ in sekretarjem SZS tov. Milošem Rutarjem. 9 Kako v splošnem ocenjujete letošnjo isezono? »Mislim, da je bila po vojni to najuspešnejša sezona, saj nam je razen lepih mednarodnih uspehov uspelo tudi z nekaterimi posamezniki prodreti v sam vrh svetovne elite. Pri tem mislim na odlične uspehe skakalca Ludvika Zajca na letošnji olimpiadi v Grenoblu in na odlično uvrstitev na Holmenkollnu ter na uspeh Majde Anke le na olimpiadi in na še nekaterih drugih večjih mednarodnih tekmovanjh. Tudi kvalitetni vrh naših tekmovalcev se je v minuli sezoni razširil, čeprav je v primerjavi s smučarsko razvitimi deželami še v vseh treh disciplinah mnogo preozek. Določen napredek smo dosegli tudi z organizacijo številnih mednarodnih tekmovanj na Gorenjskem. Posamezni organizacijski komiteji za te prireditve so se izkazali kot odlični organizatorji in zaslužijo vse priznanje za odlično izvedbo posameznih tekmovanj. Bohinjci so odlično izvedli FIS tekmo-S_........_ vanje tekačev v januarju, organizacijski komite na Bledu tekmovanje za pokal Ku-rikkala in Berauer, organizacijski komite Vitranc FIS tekmovanje v slalomu v Kranjski gori in organizacijski komite Planica tekmovanje za pokal Kongsberg in luemorial Janeza Polde. Za izvedbo teh tekmovanj smo dobili iz tujine številna priznanja. Prav zaradi tega trdim da smo sedaj organizacijsko že sposobni organizirati svetovno prvenstvo ali olimpiado v vseh treh disciplinah, če bi imeli boljše pogoje, tu predvsem mislim na več urejenih gostinskih objektov v naših smučarskih središčih in na nekatere proge za alpske discipline. Omeniti pa moram ob tej priliki, da sa na avstrijskem Koroškem in v Julijski Krajini Avstrijci oziroma Italijani že zelo resno potegujejo, da bi skupno z nami v bodočnosti prevzeli organizacijo olimpijskih iger. V Trbižu naj bi tekmovali v solo tekih in klasični kombinaciji, na Koroškem v alpskih disciplinah in v Planici v skokih.« Maj — najbolj razgiban Maj J« že po tradiciji glede športnih prireditev najbolj pester mesec v letu. Poleg rednih nedeljskih ligaških tekmovanj pa je na sporedu Še vrsta drugih, med katerimi moramo predvsem omeniti pohod »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE 68«. Ta vsakoletni pohod dobiva iz leta v leto poleg manifesta-tivnega vedno bolj tudi športno rekreativni značaj. Bolj ko napredujemo v standardu, v tehnizaciji in mehanizaciji življenja, bolj zaradi vse manjše potrebe po gibanju nehote slabimo svoje fizične sposobnosti in ogrožamo zdravje. Zato postaja prav takšna oblika oživljanja tradicij NOV kot je množičen pohod Po poteh tovarištva in spominov vedno bolj ustrezna in vedno bolj pomembna. S tem, da se pohoda udeležimo, bomo v smislu manifestiranja svojo dolžnost opravili v celoti, zlasti Še, če se bomo pri tem vedli dostojno In disciplinirano, še dobrih deset dni je do tega velikega pohoda, ki bo na sporedu U. in 12. maja v Ljubljani. V maju pa bo na vrsti tudi cela kopica raznih šolskih prvenstev in nastopov, kjer hoče mladina ob koncu šolskega leta pokazati znanje tudi lz telesne vzgoje, ki si ga je pridobila čez leto. Pa tudi v delovnih kolektivih v maju močneje zaživi športno-rekreativna dejavnost in je na sporedu vrsta raznih prijateljskih srečanj med delovnimi kolektivi. Letošnji maj pa bo Kranj poživel tradicionalni festival Bratstva ln enotnosti, na katerem bo od 29. maja do 3. junija nastopalo v raznih športnih disciplinah nad 600 udeležencev mladincev in mladink iz glavnih Industrijskih središč posameznih republik. Skratka, obeta se nam v cvetočem in prebujajočem se maju tudi na naših Igriščih in tekmovališčih razgibana dejavnost, kot Jo redko kdaj vidimo med letom. Praktično ne bo dneva, ko ne bi bilo na Gorenjskem v tem mesecu kake prireditve aH nastopa. To pa mesec maj tudi zasluži, saj bomo praznovali v tem mesecu tudi dan mladosti — praznik naše mladine. J. Javomik. % Kakšna je vaša ocena o delu glavnih gorenjskih smučarskih klubov v minuli sezoni? »Po združitvi več klubov jeseniške občine v enotno smučarsko društvo predstavlja ŠD Jesenice danes najmočnejši klub v državi. Ta oblika ima določene prednosti, ki se kažejo predvsem v večji in lažji skrbi za kvaliteten napredek najboljših, medtem ko žal dejavnost v njihovih »podružnicah« nekoliko pada, predvsem je to opaziti v manjšem številu tekmovalcev. Sicer pa je UO ŠD Jesenice zelo aktiven, vendar bo moral v prihodnje skrbeti oziroma poživeti dejavnost predvsem v Ratečah, Kranjski gori, Koroški Beli in še nekaterih drugih krajih. Skoraj ne morem razumeti, da v Ratečah, ki imajo najboljše možnosti za razvoj skakalnega športa, praktično razen Pagona ni niti enega skakalca. Po kvaliteti na drugem mestu je kranjski Triglav predvsem po zaslugi odličnih ln številnih skakalcev in tekačev. Alpske discipline pa so precej nazadovale, čeprav so delno temu vzrok tega nekoliko težji pogoji za vadbo. Zelo prizadevni so skakalci, čeprav delajo med vsemi klubi v Sloveniji v najtežjih razmerah. Mislim, da bi morala ( občinska zveza za telesno kulturo Kranj glede na to, da je smučarski šport prioriteten, izboljšati njihove pogoje za vadbo. Manjša skakalnica iz umetne mase in končno tudi 70-meterska skakalnica bi vsekakor izboljšala kranjski skakalni šport. Tak objekt bi bil za Kranj nedvomno zelo potreben. Tržič Je bil in je še vedno center, od koder je izšlo največ kvalitetnih alpskih tekmovalcev. Opaziti pa je, da je menjava generacij pred leti napravila precejšno praznino v številu kvalitetnih tekmovalcev. Predvsem po zaslugi odlično organizirane alpske šole na Zelenici pa raste že nov rov alpskih vozačev, kf igrajo vidno vlogo v pionirski pa tudi že v mladinski republiški konkurenci. ŠD Radovljica je dobro organizirano društvo. Več so dosegli v alpskih disciplinah, precej manj pa v tekih in skokih. TVD Gorje je odlična rezerva mladih tekačev, vendar se vrsta obetajočih tekmovaL cev, ko preidejo med člane, hitro zgubi, ker večina po odsluženju vojaškega roka opusti aktivno nastopanje. Več pozornosti pa bi lahko v Gorjah posvetili tudi klasični kombinaciji, za katero imajo vse možnosti. SK Transturlst lz Škofje Loke Je znan predvsem po agilnosti v alpskih disciplinah ln se Je letos predvsem uveljavil zaradi odlične izvedbe tekmovanji Po stezah partizanske Jelovice. Več pozornosti pa bi lahko posvetili tudi klasičnim disciplinam, čeprav ne gre prezreti, da so bšli letos spet nekoliko bolj aktivni skakalci. Še in še bi lahko ocenjevali društva in klube na Gorenjskem. Tudi v manjših krajih so bili letos aktivni in povsem lahko pohvalimo še smučarje na Jezerskem, v Selcih, Poljanah .. $ Kaj bi bilo potrebno napraviti še za večji kvalitetni napredek smučarskega športa na Gorenjskem? »Gorenjska ima veliko odličnih smučarjev, ki so prenehali aktivno nastopati, žal pa moramo ugotoviti, da se bolj redki po končani tekmovalni karieri vključijo v vrste vzgojiteljev novih tekmovalcev. Mislim, da bi bila njihova moralna dolžnost, da bi bolj aktivno delali bodisi kot trenerji ali organizatorji, saj je družba precej pripomogla, da so posamezniki dosegli kvalitetne dosežke. Skratka, premalo jih sedaj vidimo med našo mladino. Letošnja veteranska tekma je imela glavni namen, da bi pritegnili vse bivše reprezentante v delo z mladino in skoraj ne morem i razumeti, da nekdaj odlična Slavica Zupančič žs šest let , ni stopila na smuči. Posamez- 1 ni klubi bi morali vsekakot pritegniti v svoje vrste »od- služene« tekmovalce, saj bo&o leti najbolje znali prenaša« svoje znanje na mladin0. Kadra ja v naših smučarskih klubih še odločno premalo in vsak bivši tekmovalec bi nedvomno zelo dobrodošel. Veliko je vprašanje place* vanja dopustov za državi^ reprezentante za čas trenil1' gov in nastopov. Prav za zgled bi vsa Gorenjska P0?' jetja in ustanove lahko vZ'2\ jeseniško železarno, ki že vf* sto let omogoča svojim de* lavcem vadbo in nastopa tem, da jim odobri krerr plačani dopust in zato ni ču(J' no, da je bilo v naši olimpU* ski vrsti kar 23 tekmovale^ smučarjev in hokejistov, ** so zastopali našo državo na letošnjih olimpijskih igr3"' V Kranju sta sicer določen" razumevanje pokazala Te* stilindus in Avtopromet. *e razumevanja za razvoj »m11 carskega športa pa bodo m£ rale pokazati posamezne 0 činske zveze, saj bi moral » ti po vseh občinah na Gorenj' skem smučarski šport št. ' tudi glede materialne re. Potrebno pa bo v prih°* nje še več razumevanja t, stinskih podjetij, ki žal F nas še vedno ne razuntfJ' kakšne koristi Jim lahko V nese smučarski šport. J. Javorni^ ^) Lesno industrijsko podjetje BLED S SVOJIMI OBRATI BOH. Bistrica, BLED nudi svoje preizkušene # žagan les iglavcev # žagan les listavcev # ladijski pod 0 stropne in stenske obloge 9 vrata vseh vrst 9 vezane opazne plošče za gradbeništvo 9 sredice za panel plošče MOJSTRANA ln PODNART ln renomirane proizvode 9 lesno moko 9 lesno embalažo vseh vrst 9 opremo avtom«*' skih kegljišč 9 vse vrste transportnih naprav, čelilnike in grad-biščne omarice