220. številka. Ljubljana, vtorek 28. septembra. VIII. leto, 1875« SLOVENSKINAROR Izhaja --»»k dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pe«tl prejeman, za avstro-ogerske dežele za cele 16 gold., za po; :eta 8 god. za četi i teta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 irold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I jrold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina izn-*- — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cona in sicer: Za LJubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poati preieman za ceru leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiriatopne petit-vrste 6 kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ne Izvole rrankirati. — Rokopisi oe ue VTačajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški oesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". 0|>f a vništ vo, na katero naj ae bk»govoujo pošUJatl naročnine, reklamacije, ozna.-.ila, u j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Vabilo na naročbo. Vse dosedanje gg. naročnike, katerim naročnina poteče konec septembra in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda". ..Slov. iS&arofL" velja-: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .... 3 gld. kr. Za cn mesec .... J. „ 1© „ Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja,: Za četrt leta .... -A gld. — kr. Za eu mesec .... 1 „ +© „ Za gospode iz i- i i v I j«» na ljudskih 1 o 1 a h iu za d iJiiKc velja aeili-žii 11 .i cena iu sicer: Za Ljubljano za Četrt leta £ gld. &0 kr. Po pošti sprejenian „ „ M „ — » Atlišti*ii&tf£icij£€ ,,.SYor. ZvYc**c»#/##*•. Srbska adresa, katero je redna narodna skupščina, držana v Kragujevcu predložila knezu srbskemu in katero je slovensk rojak 26. sept, v pismu iz lielgrada poslal ^Slovenskemu Narodu" v originalu, se glasi: „Ko narodna skupščina vidi v svojej sredini svojega plemenitega vladalca, in ko vla-dalec, slabeč neumorno za unapredovanje mile nam domoviue, v tem ozbiljneui i težkem Času pričakuje od narodne »kupŠ&ine rodoljubive podpore, onda je i narodno zastopništvo gotovo, da se v največjem navdušenji odzove Vašoj Svetlosti z onim rodo-Ijubjeui in udauostjo, katerih se od narodne skupščine s pravom pričakuje, in katere je Iz ruske zgodovine. Vasilij I. Dimitrijevič (1389—1424). (Priredil J. Stoklasa.) Bitka na Kulikovem polji je velike zgodovinske važnosti, kajti ž njo je napočila za Rusko juternja zarja novih bolju h dir j. Mnogo in premnogo žrtev je zares palo v tej bitki, ali zmaga je vendar obrabrila nesrečni ruski narod, ki se je od zdaj začel zavedati svojega uaroduega zedinjenja. Se ve da je moral še nekoliko časa plačevati sramotni davek svojemu sovražniku, kar mu pa ni vzelo nade, da se bode v kratkem oslobodil tujega jarma. Tudi je začel narod opazovati kolike važuosti je zanj dober in hraber knez, ter se je zavoljo tega še bolj oklenil vladajočih moskovskih knezov, kajti oni bo z narodom enako Čutili sramoto tatarsko, narod srbski zmirom osvedočaval nasproti slavnemu domu Obrencvičev." „Gospodar! Za istino je težak položaj, v katerem se denes Srbija nahaja. Narod naš na granici, kakor tudi Vaša Svetlost nave-rtčoje, vznemirjen je v svojem domačem spo-kojstvu. Zbiranje velike vojne moči na naših mejah od strani otomauske porte, katera zavzema preteči položaj nasproti Srbiji, trga nam jeden del naših bratov od svojih polja in ognjišč, in sili ga, da pod orožjem pazi na varnost naše zemlje, i na zapadnoj i na iztočnej granici njenej." „Narod srbski, kateri je ovo milo domovino z mečem in krvjo odkupil, tdobro sc spominja onih besedij Vaše Svetlosti v proklamaciji od 1872. leta; „da bi grešno bilo izgubiti i najmanjšo ^pridobitev naših otcev, a malo ponosno, da sami nič ne privredimo." Te so besede ostale globoko vrezane v srce vsacega Srbina. Dobro je, da se spominjamo onih besed v sedanjih treuotkih. Čas je resen, ali je, gospodar, no m roj resna tudi volja srbskega naroda, da se najde na višini svojega položaja." „Za to skupščina v imenu srbskega na roda z ovim svečano izjavljuje , da je narod naš gotov, da zaščiti svojo domovino, da odbrani svojo svobodo, i da očuva pridobitev velikega Miloša in naših dedov. Nij take žrtve, katere Srbija ne bi v to ime prinesla na sveti oltar naše domovine. Na glas Vaše Svetlosti narod je pripravljen, da kakor jeden človek stopi na branik svoj z drage domovine." „Gospodar ! Vekovečna trpljenja so prisilila naše brate v Bosni in Hercegovini, katero je treba na vsak način streti. Tatarji pa so po k u 11 k i»v h k e j bitki izgubili mnogo, kajti prvikrat se je pokazalo, da so oni ne složni mej soboj in da ne morejo drugač moskovske zemlje pokončati nego z nepričakovanim prepadom in pokončevanjem. Tudi se je pokazalo, da morajo njihove neuređene čete pred ruskimi vselej bežati. Velika škoda za Rusko je bila, da je Dimitrij Donski tako malo časa vladal. On je umrl v cvetu svoje starosti, še le 39 let star. V oporoki je dal Dimitrij svojemu naj-starejemu sinu Vasilju blagoslov za srečno vladanje v moskovskej in vladimirskej kneževini. Letopis pravi o njem tole: On je bil jak in hraber, velik in nespreten; imel je črno brado, črne lasa in divni pogled". Njagov sin Vasilij I. Dimitrijevič je bil ravno tako zavzet za povečanje svoje države ter nij nobene priložnosti v to svrho zanemaril. On je kupil od kana Tohtaniča pravico, da si sme osvojiti nižegorodsko in um- iti so vstali, da se z orožjem v roci bore za svoja Človečanska in narodna prava. »Prelivanje njihove krvi razžaljuje naša bratska čutila ; njih očajni glas nahaja plemenitega odziva tudi v ostalem izobražeuem svetu. Mi ne moremo, mi ne smemo biti ravnodušni proti nj'hovi osodi." »Skupščina je navzeta z najglobočjimi čutili zahvalnosti, ko vidi, da se si bode Vaša Svetlost prizadevala, da vznemirjeni kraji končno vspokoje in našim trpečim bratom stalno zadovoljenje pribavi." »Tudi na tem patrijotskem potn more Vaša Svetlost poplnem računati na podporo naroda srbskega. On je gotov (pripravljen), da i v to ime stavi na razpoloženje Vašej Svetlosti vsa sredstva, katera bi potrebna bila, da se ovi veliki nalog srečno izvrši. Narodna skupščina izjavljajoč •■• imena uaroda srbskega i tukaj svojo gotovost na vse žrtve, prepričana je, da bode Vaša Svetlost sč svojo vlado rokovodila ovo veliko delo načinom, kateri bode najboljši, da s e Srbija odzove svojemu pozivu s ponosom in častjo." Nadalje adresa pravi, da narodna skupščina hoče sprejeti davno pričakovane predloge, čestitu, knezu, da je poiskal nevesto od „8oplemenf g i nam naroda ruskega" in moli boga da „učvrsti desnico srbsko." Šolstvo. „Slovenski nčitelj" piše o vprašanji: Ali uijso nove šolske postave po nekaterih novejših ukazih nekoliko svoje prvotne vrednosti izgubile? sledeče: »V 10. številki »Slovenskega učitelja" Hino pod naslovom »novejše šolske naredbe romsko kneževino. Nižcgorodbki bojari so izdali svojega kneza. Ko so prišli namreč moskovski in tatarski poslanci pred Nižnji, nagovoril je najodličueji nižegorodski bojar Vasilij Rumjancev svojega kneza, da naj pusti poslance v mesto. Poprej pa so bili Moskovičani Rumjanceva podkupili. Knez je dal odpreti poslancem vrata ter je je gostoljubno sprejel. Ali siromak se je jako opeharil. Rumjancev iu drugi bojarji so prodali svojega kneza moskovskim poslancem, katerega so odpeljali s soboj v Moskvo, zemlja pa se je zedinila z državo Vasiljevo. V vseh kneževinah so se bojari izneverili svojim knezom, ter so rajši prejemali službe od velikega kneza moskovskega, kajti on je bil mogočnejši in bogatejši, ter je je tudi navadno bolje plačeval. Tatari nijso še mirovati želeli, nego mislili so še vedno, da morajo biti oni jedini gospodarji nad Rusko. Začeli so zopet nagajati. Iztočna Ruska je pretrpela za Vasilja z ozirom na šolski napredek" pisali: „Vsi napredni ačitelji in pedagogi so bili nove šolske postave z veseljem pozdravili. Tudi napredni slovenski učitelj je bil v tej vrsti. Vendar pa to veselje nij bilo čisto veselje brez vseh skrbi, kajti kalila ga je bojazen, da se nove šolske postave v tem naprednem pedagogičnem duba morebiti ne bodo izpeljevale. A če tndi te bojazni Čuti nij bilo, vendar se je pa izrekala tako goreča želja o natančnem izpeljevanji novih postav, kakor bi se dvomilo nad tem. Pri zagovarjanji novih šolskih postav je bilo čati, zlasti od slovenskih učiteljev, da so vsikdar željo po natančnem izpeljevanji izrekali. Ta zadeva se je posebno v našem organu poudarjala. Da pa ta želja in ob enem mala bojazen nij bila popolnem neopravičena, v tem so nas osvedočile novejše naredbe na šolskem polji, ki se vsaj po našem mnenji ne ujemajo prav z duhom svobodne nove šolske postave, a še manj z napredno pedagogiko. Da dokažemo svojo trditev, hočemo torej novejših naredeb omenjati." Omenjali smo takrat, da po našem mnenji nij prav, da se v učnih načrtih vsem različnim vrstam ljudskih šol nalaga skoro enaki smoter. Pri sestavi teh načrtov se brž čas nihče nij oziral na §. 63. učnega reda od 20. avg. 1870, ki dovoljuje, „da se smejo Bmotri po potrebi znižati, posebno v dvoraz rednih in enorazrednih šolah." Ker smo v omenjenem članku neizpeljivost in nepraktičnost v tej stvari dovolj razložili, zato ne-Čemo o tej reči več govoriti in pristopimo k drugej. Vprašanje o oddelkih po razredih namreč nij še rešeno. Pedagogi priznajo sicer naj se oddelki v one razrede vpeljejo, kjer jih je neobhodno treba, n. pr. na onorazred-nib, naj velja tudi še na trirazrednih šolah, da bi se pa oddelki tudi po večrazreduih šolah vpeljati morali, kakor nam učni načrti velevajo, to se nam zdi neprevidno in sicer radi tega, ko se je mnenje samo n e-katerih pedagogov kot norma za vse avstrijsko učiteljstvo sprejelo. Se manj je učitelj-stvo b tem zadovoljno, da mora učence po starosti, a ne po znanosti v oddelke razločevati. — Caje se vsled tega nevolja, in sicer velika nevolja mej učiteljstvom. — Učitelju gotovo ne more biti po volji, da jo večkrat proti svojemu prepričanju, proti po- trebi primoran, svoje učence v dva oddelka deliti; še manj more pa učitelja to ljubo biti, da je mora — ako se po načrtih ravna — po starosti in ne po znanosti razdeljevati. Nad tem so se zlasti ljubljanski ačitelji pri svoji konferenci in to po pravici pritoževali. Radi tega so tudi sklenili, naj bi za ljubljanske čveterorazrednice ne veljali ,.urni načrti za č veter orazredne šole", v katerih so po razredih oddelki predpisani, ampak veljali naj bi za nje „načrti za osemraz redne šole". Lehko bi potem se ve da imeli ljubljanski ačitelji, storili bi samo to, kar je predpisanega za prve 4 razrede na osemrazrednih šolah. Pritožba ljubljanskih učiteljev, kakoršno bi lehko napravili vsi učitelji po večrazrednicah je ni cer opravičena, a njibovej želji deželni šolski svet nikakor ne more vstreči. Vpeljava oddelkov nikakor nij utemeljena v novih šolskih postavah, vsaj taka stroga in principijelna vpeljava ne; zavoljo tega pač smemo trditi, da z učni ni i načrti so nove šolske postave zgubile precej od svoje prvotne vrednosti, namreč glede večje svobode v notranji uredbi šol Učiteljem, pedagogom pa se mora na vsak način pustiti nekoliko svobode v zadevi no tranje nredbe šole. Nij dobro, ako se v §. §. ukuje. Od slobodnih novih šolskih postav ali prav za prav od njih izpeljevalcev je bilo pričakovati, da se bode na mnenje učiteljev kot strokovnjakov več oziralo, nego se je zgodilo pod cerkvenim nadzorništvom. — A to se žalibog ne zgodi. Pri vpeljavi kakega predmeta, n. pr. nemščine v slovenske šole, bi se pač morali učitelji ali učiteljski zbori za mnenje poprašati, kdaj, v katerem leta, v katerej meri naj ne začne podučavati itd. V najnovejšem času, posebno na Štajerskem, pa ukazujejo v takih pedagogi č-n i h rečeh samo šolske gosposke ne oziraje se na strokovniško mnenje učiteljskih konferenc. — Ne verjamemo, da se tako ravnanje s prvotnim duhom novih šolskih postav vjema. — Šolskih počitnic imajo srednje šole 8—9 tednov, narodne šole pa samo 6 tednov, kar bi pak nekateri glavarji morebiti še za nekaj dni radi skrčili. Vprašamo: kdo li več odpočitka potrebuje otrok narodne šole ali mladenič srednjih šol? Kdo se po pe- dagogičnih vodilih ne sme z nankom pre-obkladati, otroci ali mladeniči? Koga starši bolj pri domu potrebujejo, svojega pastirja, učenca narodne šole, ali svojega gospoda štadenta P Kdo se bolj trudi, ali učitelj ljudske šole, ali pa profesor sređuje? Ali nema učitelj ljudski 10 ur več na teden podučevati, nego profesor? Nam se popolnem dozdeva, da je ukaz o 46 tednih na vsak način preoster za nčence in učitelje narodnih šol. — Tako se more posebno tedaj reči, ako se šolsko leto na narodnih šolah še le potem konča, ko se je na srednjih šolah nže novo šolsko leto začelo. Tako bi lehko še več novejših ukazov našteli in navedli še več naredeb Šolskih gosposk, v katerih svobodni in pedagogi čni duh novih šolskih postav ne veje več. N. pr. : Nove šolske gosposke so šolska s veto v a 1 s t v a, toda po mnogih teh korpo-racijah hočejo si predsedniki, n. pr. okrajni glavarji vse pravice za-sć absorbirati. In kaj k temu reče deželni šolski svet? Prav po-gostoma odobri marsikaj, kar se je navadnemu človeku tudi nepostavno dozdevalo. Prav je imel učitelj, ki se je nedavno v zadevi mnogega npljiva okrajnih glavarjev na učitelje takole izrazil: „Uniforme učitelji ne smejo nositi, a ravna se ž njimi večkrat Še bolj strogo, nego s tistimi, ki jo nositi smejo, to je z uradniki". — R*s se hoče nčitelje po vsej sili prestvoriti v uradnike, pa se no pomisli, da s tem ravnanjem se število pravih učiteljev mladine i a naroda reducira in ustvarja se nekako šoUke uradnike, ki nemajo več srca ne za mladino, ne za narod, mej kojim žive, nego samo za ljubi — vsakdanji kruh. — Z jugoslovanskega bojišča. Iz Zagreba, 25. sept. [Izv. dop.] Ravno je prišel telegram iz Kostajnice, ki preklicu je vest, da je Kovačiču glava odrezana. Kovačič je ostal ranjen in mislilo se je, da so ga Turki našli in po navadi mu glavo odrezali. Dva dni po bitki, denes v jutro, je prilezel ranjen v Ko-stajnico. Za Mejača se nič ne ve; njega in Česna so Turki ujeli; ali Česen si je pomagal, jednoga Turka je sunil z nogo in skočil v Uuo ter preplaval. (Primeri dopis „D. Ztg." na drogem mestu. Ur.) Kaj bo z DimitrijeviČa dva napada. V tem Času je vladal namreč v Azijij strašni mongolski osvo-jevavec Tamerlau (bolje Timnrlenk t. j. hromi Timur). S svojo hrabrostjo in modrostjo seje popel na prestol dšagatajski 1. 1370. Tukaj so poprej vladali potomci Temudšinovi. Tamerlau se je sperl 8 Tobtamišem, navalil nanj, ter ga dervil prek Dona, kjer je vse požgal in poplenil, ali pri Jolecu v brelskem Be je vernil v Azijo proti Indiji in proti turškemu sultanu Bajezidu. Kavno tako pokončevalen je bil napad Edigejev. Uzrok pa je bil tale. Vasilij je v drugej polovici svojega vladanja poslušal glas mladih bojarjev, ki so ga nagovarjali proti Tatarom. In Vasilij je zares popustil po-prejšno oprezno ponašanje proti Tatarom, ter jim za naprej davek vztegnil. Mislil je namreč, da se bode lehko proti Tatarom branil, ker so bili mej soboj vedno v prepiru. Ali zmotil se je jako. Tatari nijso hoteli na noben način Ruskej davek popustiti. Zatorej se vzdigne stari Murz *) Edigej, ki je premagal Vitovta na Vorskli, na Rusko, in to tim laglje, ker je nad hordo neomejeno vladal. Kakor poprej Tohtamiš, tako naglo se je prikazal zdaj Edigej v moskovskoj kneževini, katero je strašno pokončal, jej velik vojskini davek naložil, ter kneza prisilil na pokornost. To se je zgodilo 1. 1408. Po dokončanem boju je poslal Edigej velikemu knezu pismo, v katerem mu našteva vse pregrehe, in sicer tako-le: »Poprej je bila vaša zemlja zvest UIus (odvisna zemlja, fevd) kanov, ti pa si zdaj čisto pienebal do hajati v hordo, iu poslance in goste iz horde zdaj nič več ne spoštujete niti čislate. Ti si poprej imel dobrpga bojara Fedora Koška, ki te je spominjal na dolžnosti proti Tata- *) V hordi bo bili imenovani najnižji vojniki Kazaki, vojniki iz plomstva Ulani in iz najvišjega stanu M ur/.i. V riiBČini bo rabi sedaj pravilno Kazak mesto poprojsnega Kozak; tako bi so moralo tudi v slovenščini pisati, rom, zdaj pa je njegov sin Ivan tvoj ljubljenec, in ti si začel mlade ljudi poslušati. Ako se ti pripeti krivica od drugih ruskih knezov ali pa od litvanskih, precej iščeš pomoči od nas, ko je pa treba nam davek plačati, izpričuješ se, da ne moreč plačati, ker je tvoja zemlja preveč izmolzeua. Kje pa ostane denar, saj vendar pobiraš po en ru-belj (= 1 gold. 60 kr.) od dveh plugov." Razen tega pa je bila iztočna Rusija pod Vasiljem vedno v vclikej nevarnosti pred strašnim Vitovtom. Ko je bil namreč le-ta Smolensko za zadnjega kneza Jurja Svjato-slaviča podjarmil, nakanil je tudi M« skvo osvojiti, čeravno je bil Vasilij njegov zet. Trikrat se je moral boriti zet proti svojemu tastu; vendar nij bilo nobenkrat prave bitke mej njima in nazadnje sta sklenila mir, v katerem je bila reka Ugta za mejo mej Rusko in Litavijo pripoznana. Vasilij umre 1. 1424. Mejačem ? — Slovenec V. Merlak je pri Kostajnici svojo četo dobro vodil 8 hrvatske meje, 25. sept. [Izv. dop.] Dohajejo vesti v časopisih in se opetu-jejo. da Tnrci k smrti obsojene kristijane na kolce natikajo. Marsikateri bralec ne bode -vedel, kako se ta mučenički način smrti vrši in ga bode zanimivalo, kaj slišati o tem. Pi-salec teh vrstic je bil leta 1862 sam priča dogodjajev na bregn reke Une pri Kostajnici in pri turškem Novem in pribegli kri-stijani so mu popisovali raznovrstno mučenje, katero je bilo mnogoterim odločeno. Kadar kateri dobi „kolac", mu Tarči prerežejo vprek črez hrbet kožo in meso in mu vtaknejo z veliko silo pod kožo ostro ošpičeni kol ter ga potem vzdignejo in v tla zasade tako, da ubogi mučenik visi na svojem lastnem mesu in na plečah obašen, dokler ga smrt ne reši bolečin in tuge. To je prav Kristusovo trpljenje na križu in ravno zavoljo te primere volijo radi Turci to smrt za kristijane, ter jih psujejo na kolen in zasmehujejo, češ: nNeka ti sada pomože tvoj krst, neka te uzme dole iz kolca!" Ravno tako, kakor j udje pod križem! Koma se ne bo srce ganilo, slišati o takem položaji nadih južnih bratov. Kdo se bode še Čudil, da vsak iz uboge raje stokrat rajši protistavi Bvoja naga prsa zrnom iz turških pušk, kakor da čaka, da ga doseže muka kolca morebiti zavoljo necih za siloviti davek po-manjkajočih novčičev. Konzuli so sedaj baje v Trebi nji, a si ne upajo ven, ker se menda boje vstaj-nikov. Ta vest se iz turškega vira javlja in gotovo označuje položaj. — 24. sept. je bil boj na cesti mej Dubrovnikom in Trebinjem. Večine turške kolone, ki je živež v Trebinje tirala, bil je od vstašev pot zabranjen. Vstaški vodja, belgradski advokat G r u i ć , bivši Hubmajerjev tovariš, bolan leži. Iz Mostara se „Tagbl." poroča, da je turška zveza mej Mostarom in Serajevim v nevarnosti. Vsled tega se je bati, da Turki pokol jejo kristijane obeh mest! Angleška eskadra pride v Dubrovnik. Dva srbska oficirja so Turki ustre lili na srbskej meji. — BWien. Tgbl." meni, da bode v torek (denes) vladni sklep proglašen, da se srbska vojska, skupaj 160.000 mož, mobilizira. Celo magjarski „Pester L!oyd" in pre-neroška „N. Fr. Pr,," najhnjša turška prija teljica, ki sta uže stokrat rekla, daje vsta-nek potolčen in uničen, priznavata zmage vstašev v Hercegovini pri Glavskem. (Večerni list „N. Fr. Pr." od sobote.) Iz Kostajnice bo piše v „Deutsche Ztg." mej drugim sledeče: „Druga poročila o vstašib nijso tako važna, tu in tam je bilo požgano več hiš, vzete več živine in nekaj Turkov pobitih itd. Večjo važnost je napravil pak dogodek necega Valentina Česna iz Ljublj ane, nekdanjega korporala, moža velike postave. On je odšel prejšujo noč z 80 prostovoljci iz hrvatskega obrežja Une in odpravil bojevalce srečno v gozdni tabor. Še s 4] možmi na ogledovanje poslan, naletel je na neko turško obhodno patrolo. Drugi Četirje Bošnjaki so takoj pobegli, bili so pa bežeči ustreljeni, Česen pak se je pustil Turkom mirno peljati v stražnico. Jeden turških vojakov je odšel v prvo sobo čardaka naznanit Molazimi-Jani (lejtnantn) ujetje, drugim se pa ni j zdelo vredno njetega dobro stražiti. — Prej ko so se Turki zavedli, zagrabi Česen jedno paško, astreli jednoga moža, in prej ko se je straža vz-dramila, uže ptiča nij bilo. Tema prostovoljca so zaupali potem neko večjo komando, in ravno v tej noči je naznanil tudi v gozda pri Motlovini vtaborjenim vstašem, kaj nameravajo Turki. Brez pomiselka, zagrabi Česen svojo paško, zapaše handžar in se iz gubi v strašaej plohi. Ravno tisti je pravil uže poprej, da se večina, Bošnjakov slabo bojuje, ker oni se umaknejo po prvih strelih samo mnogobrojni Srbi ostanejo pogumni, ravno tako graniČarji. — V gozda na bo-sen8kem bregu je okolo 150 mož na avstrijskem pak okolo 100, večjidel tujci, katere vedno v četah črez Uuo prepelavajo." Politični razgled. Motrit nje d.«š«l«. V Ldnbllani 27. septembra. V firrntlci pri famoznem shoda naravoslovcev, kjer je pa bilo le nekaj kričačev in obedarjev skupaj namesto učenjakov, je pri obedu napil neki „hofrat" Rienecke na nemški Gradec. Cesarski namestnik baron Ktibeck je vstal na to in napil na avstrijski Gradec. To je advokata dr. Kozjaka (po nemško: Ziegenmist), čegar ded, kranjski kmet še o nemščini sanjal nij, tako razkačilo, da je vstal in cesarjevega namestnika po zobeh udaril z insultom: Nemško in avstrijsko je identično!! KUbeck se je domislil, da ima njegov in naš gospodar cesar Še 15 milijonov slovanskih podložnikov, in je zapustil dvorano. Na to je bilo velikansko razburjenje. Baron Rodič po #><»/##*aciji v jugu potuje, a nihče ne ve zakaj, vsi pa tem potovanjem veliko važnost pripisujejo. Srhski* narodna skupščina, katere pognmno, bojevito adreso denes na prvem mestu prinašamo, nij imela od 19. sept. naprej seje. Zadnji četrtek je njena deputacija v Belgrad prišla in adreso knezu izročila, v nedeljo se je v Kragujevec vrnila. Iz M\tfi^tt se javlja: Neka časnikom naznanjena nota pravi: Vznemirjenost nekih belgiškib listov vsled nekakovih publikacij, katere govore, da bi Francoska Belgijo osvojila, prouzročila ježivo začudenje, ker javno mišljenje na Francoskem ne misli nikakor na kako aneksijo Belgije. Te publikacije so le izviri osobnih fintazij. V Fltwe*iCi so se seŠli neki katoliki v zborovanje in sklenili prositi postave, po katerej se kaznujejo bogokletci. Bogu nij treba svetovne policije. Iz IfMeitlrittn se poroča: Angleška v Gibraltaru stacijonirana kanonska ladja je vzela španjskem eolnem nadzornikom barko „Federal", katera je vozila kontrobantarski tobak. Jednega eolnega nadglednika so ustrelili in barko pripeljati z nadzorniki^ v Gibraltar, kjer so jo zopet izpustili. Spanjska morska oblastnija ie protestirala močno proti temu dogodku in spanjska vlada bode stavila reklamacije v Londonu, ker so angleški uradniki svojo oblast zlorabili. Dopisi. Iz Vrlinikc 25. sept. [Izv. dop.] Tudi pri nas je bila 30. p. m. šolska pre-skušnja. Zbralo se je v mejheno šolsko sobo nad sto otrok, ki so poleg drugih poslušal- cev pričakovali tudi krajnega šolskega nadzornika dekana Šlibarja in učiteljev krščanskega nauka. Pa zastonj bilo je to čakanje, ker ta velikanski sovražnik šole je ostal s svojima dvema kaplanoma doma. Vprašam te dragi bralec, je li ta šolski nadzornik ? In vendar pravi, da ima dekret za ta posel. Kole nobenega teh nasprotnikov šolstva bilo nij; se je pričelo izpraševanje šolske mladine iz mnogih predmetov v pričo župana gosp. J. A. Jelovšeka in nekaterih drugih šolskih prijateljev. Otroci so odgovarjali na vprašanja g. učitelja jako ugodno; le krščanskega nauka, na vprašanja gosp. župana nijso znali dosti. Pokazali so otroci omenjeni dan, da njih učitelj ni j učil „krivo vero" kakor je kaplan Fetih trdil, ampak veliko za življenje koristnega; na drugi strani pa je bilo razvidno, da je naše duhovenstvo za šolo le spalo, zraven tega pa mej ljudstvom in učiteljem jako marljivo intrigiralo. Iz ftoclražice 22. sept. [Izv. dop.] Dopisovati v kak ČasopiB je dostikrat sitna reč. Če hvali dopisovalec koga, nij po volji nasprotnikom njegovim, ako je pa prisiljen, koga po njegovem zasluženju grajati, se zopet kdo oglasi in pravi: kaj je bilo treba to svetu naznanjati. Pa da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona — se vedno ponavlja. Ravuo sem čital v „S1." štev. 110, kako se neki dopisnik potezava za ranjkega g. Lesjaka. Pa jaz rečem, da angelji so nekdaj peli bogu hvalo in mir ljudem. Tudi Kristus je večkrat voščil mir svojim apostolom. Nasledniki in namestniki ravno teh svetih apostolov pri nas naj nam tedaj tudi dajo in privoščijo miru, ki ga uže 25 let, odkar je bil ranjki g. Lesjak prišel, nijsmo imeli. Neki njegov prijatelj še vedno kih.-i, kakor da bi bili mi Sodržanje sami krivi g. Lesjakovo smrti. Poroča sicer tudi, da je srenisko predstojništvo sodraško zahtevalo, naj bi se pokopalo trnplo ranjcega Lesjaka na sodraškem pokopališči. A ne predstojništvo, le neki sorodnik ranjcega g. Lesjaka, ga je hotel imeti na domačem pokopališči pokopanega; on je pri c. k. okrajnem glavarstvu v Kočevji iskal in dobil privoljenje, prepeljati mrliča iz Ribnice v So-dražico. Srenjsko predstojništvo ga v tem ozira nij oviralo, ker ve, da mrtvi bo miroval, naj se zakoplje nže tu ali tam. Sodra-žanje so res lepo in v obilnem številu spremili svojega fajmoštra k pogrebu, to kaže, da oni svoje duhovne spoštujejo in ljubijo sploh dubovni stan. Ako bi to ne bilo, ranjki g. Lesjak bi bil moral biti uže davna j kje drugje. Pa ljudje so potrpeli in večjidel tiho prenašali pogosto in krivično Žaljenja od ranjcega. Le nekateri možaki so se mu spodobno uprli včasih, in mu nijso hoteli krivice privoliti, zato jih je pa tudi neprenehoma tožaril, dokler je ravno v tožbi konec storil. Nečem ravno popisovati napak ranjcega župnika Lesjaka, ker je uže moral bogu dati odgovor od svojega hiflevanja; le to me boli in ne morem molčati, da se še po časopisih opravlja naša s o d r a Š k a fara, kakor da bi imela res same psoglavce, katerih bi se moral bati vsak pošten duhoven, biti pri njih za fajmoštra. Ali temu nij tako. Saj je bilo nže mnogo gosp. kaplanov tukaj pri ranjkem Les jaku; oni lehko povedo, kdo je bil kriv, da je moral skoraj vsak od njega nevoljen zapustiti sodraško službo. — Naj dobomo dobrega g. župnika, ki bi ravnal z nami po pravici in po postavah katoliške cerkve, videli boste, da ga bomo lepo spoštovali in radi ubogali. So držan. Domače stvari. — (Slovenskega gledališča) re-žiserstvo bode, ker je g. Noli v Zagreb od del, prevzel znani izvrstni igralec Kocelj, kateri v prvej polovici oktobra zopet v Ljubljano pride. — (Ke g lan je na dobitke v čitalnici) na korist dramatičnega društva se je v soboto začelo. Vabljeni so vsi prijatelji keglanja in prijatelji dramatičnega društva. Dobitki v cekinih se na kegljišči vidijo. — (I z S i s k a) se „Sloveuskeniu Narodu" telegrafuje 27. sept.: Pri deuašnjej volitvi za sabor je kandidat narodne opozicije Dragutin Domjanić z ogromno večino izbran za zastopnika. Živela narodna sviest! — (Program učiteljske besede) ki bode v torek 5. oktobra v Celji pri „belem volu"' (zum vveiscn Ocbsen). Začetek ob 7 uri zvečer. 1. „Slovan", zbor, uglasbil Vašak. 2. „Predivo je prela", Čveteruspev, uglasbil Vatroslav Lisiuski, speval Iv. Kukuljevič. 8. „Kovaška", zbor, uglasbil L. Prochazka, speval F. L. Uieger. 4. „Prognanik", čvete-rospev, uglasbil V. Kulander, speval Gromo-viČ. 5. „Oblačeku", zbor, uglaBbil Kocjančič, speval Boril Miran. 6. „Lahko noč!a dvojni cveterospev, uglasbil dr. 1$. Ipavee, speval PreradoviČ. 7. „Slovo", zbor, uglasbil Kocjančič, speval Boris Miran. 8. „Mili kraj", zbor, uglasbil Nedved, Bpeval A. Praprotnik. 9. „Danici", zbor, uglasbil dr. Ipavee, speval Veljavec. Mej posameznimi točkami svira godba. Vstopnina 30 kr. — (Iz Zaloga) se nam piše 25. sept.: Včeraj je lukaj neka 66 let stara revice v vodo skočila in se tudi vtopila; uzrok je bilo siromaštvo. Akoravno bi jo bila občina preživiti morala, nij prav nič zanjo storila, in jo tako k samomorstvn prisilila. Izvlekli so jo iz vode včeraj po pOlu dne ob 2' ^ uri in jo na bregu Ljubljanice pustili ležati kfckor kakšnega psa! Niti župan niti drugi občinski možje se nijso zmenili zanjo, da bi jo vsaj kam pod kako streho spravili, tako revica zdaj, ko te vrstice pišem, Še ravno tam leži ko včeraj. Tudi truge do zdaj še nema. Ne morem zamolčati, da bo je izmej občinskih mož posebno jeden s svojo surovostjo od vsih drugih odlikoval, kateri pa vsako nedeljo k maši in k krščanskem nauko hodi, kjer mora vendar od ljubezni do svojega bližnjega kaj slišati! — (Profesor Linhart), tist, ki vedno kriči na sloveusko-narodno učiteljstvo in se z Zimo vred za ponemčenje ljudskih šol trudi, je bil pred nedavnim časom v nemških časnikih pohvaliti se dal, da je bil na Triglavu. Znani obiskovalec vseh naših gora, g. Kadilnik, pak je izvedel na Triglavu samem od podtnglavskib ljudij samib, da Linhart nikdar na vrhu Triglava bil nij, in da je njegovo bahanje po časnikih sam „Sclnviudel," Vsak, kdor \č, kakov „ScLvvat-zer" je ta nemški profesor natoroznanstva, ki pa pred svojimi učenci baje rži od ječmena, belouške od gada ne loči, ve, da ima g. Kadilnik prav, če ta Linhart desetkrat v „Laibacherici" široko usta odpre in kakor hlevna dekla z lažnjivci oholo sebe meče, Izdatelj in urednik Josip Jurčič. in celi« g. Kadilnika v njegov urad pobalinsko insnltirat hodi. I.iNtlllCH Rdiii inisli :u i j«' G. dr. P—6 V Velikovcu. Do konca leta plazmo. Vsem bolnim moč in zdravje brez Irk in brez Htrošfcov p« izvrstni Revalesciere in Barry 28 let u/c je aij bole«" i, ki bi jo ne bila oralra-rila ta prijetna zdravilna hnuia, pri odraščonih i jtrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni »• želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žlez« i naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlati: >.ilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v plavo 4»menje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih ■težnost, diabet, trganje, shujSanje, bledičico in pro hlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo val zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri ćevala protesoija Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pni /ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, tdravilnega svetnika Dr. Angelstoina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castle-ituari, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oseb, bo razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz ii mu ion (spričevalov. Spričevalo zdravilnega Bvetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Dn Barry v mnogih slučajih na-A. Moril, v tleruuD J. B. Stockhauaon, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih Beater, v €'er-uovieah pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Da vidu, lekarju, v Gradca pri bratih Oberranz-meyr, v Teuiedvaru pri Job. v. Papu, mestnemn .ckarju, pri C. fcL Jahnerju, lekarju, v \ ara*-aluu pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v veh aaoBtih pri dobrih lok&rjih in •pocenjskih trgovcih;, tudi razpošilja dunajska hita n« vso kri,o p«> tvornih ai.cAtr'oah ali povaailfll (230) 26. septembra: »•m-.-vj»» : Weisonb('rgor h Lijona. — baron Tegethof iz Gradca. — Klima iz Zadra. — Z.iilar i/, Grad C*. — pl. Bah)f iz Norinberga. — Viiuor iz Celja. P-i Sionu: Taifer i« Gorico. — Boienberg i/. Dunaja. —llypias iz Trsta.— Htup.ir iz Karlovca. C'ampa iz Vipavo. — Touišič iz Trobnja. — Lenčan i/, Hamburga. — Peš Tista. — Findl i/. ljublj* V,0- — f1310"' iz Zadra. — dr. Uogersborger iz St ja. — Sušnik ta Dalmacijo. ('n ii-.-11< i Arko iz Dunaja. — Bcniger iz Trsta. — Fetruzi iz Dunaja. — Priinec it. Gradca. — Kraus iz Dunaja. — Centa iz Celja. — Ilel iz Dnnaja. — Kosmač iz Kamnika, — Goldman iz Dunaja. — Ilom»n Ig Badovliioe. sept Biiibra. bivirno selegTaflenu toroml BiOOtnl čiri. 'loig v bauko^ Oifa 70 gld. — nor..u Uri. dolg v -irebrii 73 . 50 1860 dri. puaojuo . . . 111 . 75 Akcije narodne banko . 90« Kreditno akcijt? 207 " 40 London ..... 1 11 , 70 Napol. ... . . 8 . 9^ Srebro ''1 80 Poflučiteljska n na ljudskoj šoli na * ran isloin z dohodki III. razreda in prot>tiiu Ktanovanjem se razpisuje. Prositelji imajo svoje prošnje jotrm pred-Mtavljeue šolske gospodske do konca in«'-oktobra t. I. vposlati krajuemu đolskemu svetu na VrauJHkeoi. Okr;yni »olski svet Vranjski, 21. septembra 1875. (321-1) Predsednik: Hnn* I. r. Lekarna Piccoli. Menoti-Pastilje (ki so na dnnajskej svetov-nej izložbi 1873 dobile darilo). Te pnstiljo čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor oruti kašlju, jetiki, ki se še Te začenja, proti hripi, boleznim na pljučih in v grlu, m proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Škatljica veljti 75 kr. Neizmotljiv^p sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega ička je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je Ićk užo poskusil sam na sebi, se bode radosmo prepričal, da ju najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z cisto kemičnih tvarin. lškatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. GO kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnonm človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rano itd. 1 steklenica 40 kr. Rajževi pulver. Izključljivo iz vegerahitičnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje 0lJ6, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Sok iz Tamarinde. pG mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr. (132—110; t9^F" Naročila se izvršujejo vračajo- čoj se pošto proti poštnemu povzetju. Laamiiia m nek r£>*>cGne t^kaine". 1W