6Z. steunRo. 1 Današnia Številka stane Din 1*50. V LTnnnoni, v petsR is. marca mi. teta un. Izhaja vsak dan popoldne, izvza aii nadali« in praznika« Inaeratl: do 30 petit vrst .i 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D. notice, poslano, Izjave, reklame, preklel beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratnl davek posebe;. Vprašanjem glede tnseratov na? se nriioži znamka za odgovor. tfpi-aTnistTO „3 lov. zaroda* in „Nanđna tiskarni" loafiofa nllca it. 5, orltllcno. — Tel«!?n it. 194. CredaUlrj „Slor. Naroii'' "tnaflov i alica it 5, 1« nadatropfa Tala oa Ste/. 34. Dopisa spraja-aa ta «»94:>isaia la zadostaa frankovans* -** Rokopisa* so na vrača. ?n ^tT POSUTI 3**1*5 Št3J?r«3* "^BB v Jugoslaviji o J 4—6 str. po O. n-50« 8 in vel 2 O. V inozemstvu 4—6 Str. 2 O., 8 In vet po 3 O. Poštnina alatana v gotovini. .Slovenski Narod" velja: 7T! • .j.i • v LiuM-aui no posti V . ? i r -t s i 12 mesecev 6 3 . 1 Din 210-— . 120-60'— . 20- Dni 210 — ■ 120--60— - 20-— Din 360-— . 180-90-— 30*- Pri morebitnem novl§anju se lm*, daijia naročnina doplačati. Novi naročniki naj poSTejo v prvič naročnino vedno 3H# po nakazn'ei, Na ^mo nismena naročila brez poslntve denar a se ne moremo ozirati. Oolga je pot... Ni kmalu stranke, ki bi bila pri sestavi svojega programa postopala tako naivno in ozkosrčno sebično, kakor je storila SLS. Program avtonomizma ni plnd desetletnih političnih izkušenj, marveč trenoten stvor užaljenih in zapostavljenih politikov, ki so se naenkrat znašli v opoziciji, potem ko so desetletja vladali v svojem strankarskem okolišu popolnoma neomejeno in absolutno. Želja po nekdanji slavi in moči v kramskem deželnem zboru je klerikalno vrst? na šolo. LjubManska univerza bi kmalu bila kopija katoliške v Milanu In Lilleu. Avtonomistlčen program Je raz-ven tega še na?ven, ker sloni na izvirnem principu, da zahtevaj vsaka stranka za dosego svojih samooblastnih in sebičnih ciljev kratkomalo državno samostalnost na tistem geograf'enem področju, k*er Ima relativno večmo. Klerikalci so tu pač pogodili najenostavnejšo rešitev strankarskega vprašanja in strankarskega stremljenja po moči. Tam, kjer Imaš slučajno relativno ve- i ej no, pljuni na vse druge zveze !n po- stranko pritisnila v avtonomistlčen pra- . .* f . , * . T,_,r,____ , j_ *. - . _ 1 trebe ter zrvitevaj za svoje vol.Ino okrožje državno, avtonom?stično ali vec. Kaiti znano je tudi, da se je stranka tedaj, ko je še lojalno sodelovala pri uedimenju ter pomagala ustvariti in izgraditi državo, to je bilo neposredno pred in tik po končani voini, izjavljala za današnjo državno obliko, to se pravi za čim enotnejšo vladavino ln krepkejšl notranji razvoj. Avtonomizem klerikalne stranke je naibo^ši dokaz za tisto politično res--:~o. da često stranke rodijo programe idee. medtem ko bi naravnim potoni rale ideje in programi združevati lju-v javne edinice političnega bo'"a. In er je rod-la stranka program, ki je, cor smo že reki:, ozkosrčen ln sebl-i, k»*r bi rad osVura! SLS absolutno premoč fn samovlado v obeh slovenskih as*eh. Kakšna h! bPa ta samovlada, bi b*!a moderna, demokratična njšin.tskopravična, aH bi opuščala }je predvojne nasrne metode, a!I bi poizkušala socijalnih eksperimentov , o tem se ta stranka doslej še nI ivila. Pa tudi Če se iz;avi, ji ne mo-io verjeti, dokler ne razgrne poli-m program, ki zakonsko (potom go-ih man;šinsko-demokratičnih klav-napr., onemogoča povratek pred-nih časov v Slovenijo. K temu do-• amo še drugo nevarnost: klerikalna anka Čepi že pet let v Beogradu in tem ne drži svojih rok navzkriž, dno brska po uradih, pregleduje to in ono ministrstvo ter izpopolnjuje svo-- predvojna volilna izkustva s srbijan-•mi. S starimi svojimi prsi duha ko-)crsko ozračje vsepovsodi. Kar da-. strastno pobija, pozna do temelja, ditel i SLS pa niso bili v političnem u nikdar usrmTeni. Danes so še pol-: korupcijonističnega duha in početja, vlada v državi. Vzori so tu, opra---'Ha tudi. in naši gospodarski zavodi, predrse«*! banke bi morale globoko sera*? v b'aga'ne in podpirat? klerikalne vo,;'ne fonde, brezvestne m demagoške TVe. kler'kaTno mladino, ustanove itd. Itd Po'eg poučne oblasti bi klerikalci mclzli tudi naše denarne zavode, ka-r so videli, da dela ta ali ona stranka v Beogradu in v radičevem Zagrebu. S tak?mi sredstvi bi se vrgli v prvi upravno samostojnost. Rešitev je sila enostavna ln naivna, toda klerikalni stranki ni do naivnosti, kadar po dema-goško stremi za svojim točno opredeljenem cilju vzpostave klerikalne strahovlade nad slovenski ljudstvom. V tej zvezi je značilno, kako vztrajno se ta stranka omejuje na programa-tične izjave in kako malo se briga za praktične pos'ed'ce avtonomističnega razkomadanja države. Se nikdar kferi-kama stranka n? *asnn povcdafa. kako rn kal bo s rTrvatl, kakšno razmerje rfa-da med Zagrebom ?n LJtffeffcmo, knj bo z nam?, ako Hrvatje radfčevskega kova prevzamejo na sosednem Hrvatskem državno oblast in nam d«kf»ra;o carinske mele in druge take strahote in re-zmisle? O tem klerikalna stranka ne pripoveduje slovenski javnosti, ker ve. da v tem slučaju zlete v franžo n ena avtonomistična prizadevanja, ker bi sc sama od sebe razgalila kot nemožnosr, kot nesreča za slovensko gospodarstvo In s'ovensko samostojnost brez ozira na škodljive strankarske posbdice, ki bi se pojavile med nami samimi. Angleški vojaki, izmučeni od dolge vojne, so na francoskem bojišču prepevali otožno pesem Long is the way to Triperary, dolga je pot do Tripera-rya. Pesem je kaj prikladna za klerikalna grla in se jim izborno prilega. Do avtonomie je res da zelo dolga pot, ker pomen! avtonomija samoumor slovenskih manjšin v inozemstvu, ker znači polom slovenskega gospodarstva, strahovlado In brezsramno korupcijo klerikalne stranke doma v Sloveniji, separatizem Hrvatov oz'roma postopna ločitev od bratov Srbov do popol-rega razjed'n'enia sedanje kraljevine. Predno bomo Slovenci žrtvovali svojo novo državno misel, predno se odrečemo gospodarskemu napredku na skupnem jugoslovenskem ozemlju, predno žrtvujemo svobodo svo:?h sokolskih, prosvetn!h, znanstvenrh rn drugih or-*»*mr7nc*j. predno dovolimo da kultura kre^e nazaj v preteklost In nas?re, mora že preiti nev^j časa In gosp. klerikalci naj do*fej nvrno r-epevalo svo*o av-tonom*st"čno p°sem po angleškem na-pevu Long Is the way... Vznosfavltev npnnpJnih nf?f?'š^»ev z fMzarsko. Rešitev vseh spornih vprašaj med obema državama. — Beograd, 13. marca. (Tzv.) Današnja »Politika« razpravlja v daljšem poročilu o obnovi normalnih od-nošajev med našo kraljevino in Madžarsko. Madžarska vlada se je obrnila na našo s predlogom za obnovo medsebojnih stikov. Madžarska je dobila od naše strani odgovor, da je naša vlada to davno žele'a in da obstoja še vedno taka želTa, Čeprav Madžarska ni hotela dosedaj upoštevati te iskrene željo. Pri nas vlada razpoloženje za rešitev vseli spornih vprašanj. Naša vlada ne zahteva od Madžarske pr}jafelistva, temveč samo normalne In korektne st;ke. Zunanji minister dr. NinČić je z ozirom na uvedbo pogajanj z Madžarsko pozval v Beograd našega budimpešfansk?ga poslanika Tihomirja Popoviča. s katerim je imel v prisotnosti pomočnika Pantc Gavrilovića daljše konference in je sklenjeno, da se uvedejo pogajania za obnovo odnošaiev z Madžarsko. V zunanjem ministrstvu so se že pričela pripravljalna dela. Vršila se je včeraj zadevna konferenca. Strokovnjaki so v glavnih črtah zasnovali načrt konven- cijam, ki se imajo obravnavati v Budimpešti ali v Beogradu. — Beograd. 13. marca. (Tzv.) Današnje »Vreme« omenja, da sc više v zunanjem ministrstvu posvetovama za sklenitev trgovinske pogodbe z Madžarsko. V dvorani zunanjega ministrstva je bil včeraj sestanek zastopnikov vseh ministrstev razim vojnega. Na tem sestanku so razpravl-ali o pogajanjih z Madžarsko za ureditev vseh spornih vprašanj. Med drugimi sta bila prisotna poslanik Tihomir Popović in dr. O. P v b a F. Poleg trgovinske pogodbe se imajo v svrho ureditve razmerja v smislu trian^pcek pogodbe skleniti tudi razne druge konvencije, kakor so bile pred letom dni sklenjene z Avstrijo. Ta.to se sklenejo konvenc'ja o dvTgneniu sekve-strov, o določitvi re!acrie za p!ač?!a medsebojnih tirjatev !n dolgov, konvencija o prenosu gTavnega sedeža raznih industrijskih in drugih pod'etij. Rešiti se ima tudi vprašanie optantov. Trgovinska pogajania z Madžarsko se takoj prično, ko bodo definitivno končana po-ga;ania z Italiio. Parlamentarna situacija. Verifikacija Radićevih mandatov. — V parlament pride 50 Radićevih poslancev. — Beograd, 13. marca. (Tzv.) Za včerajšnjo popoldansko se;o ni vladalo posebno zanimanje. Po otvoritvi seje je skupščinski predsednik Ljuba Jova-novič naznanil zbornici, da je bilo predsedstvu predloženo poročilo verifikacij-skega odbora glede verifikacije 20 HRSS mandatov. To poročilo pride na današnji dopoldanski seji kot prva točka na dnevni red. V zbornici je nastala velika napetost ko je bilo treba voliti 21 članski poseben odbor za proučevanje konvencij, sklenjenih z Bolgarsko, in ostalih mednarodnih pogodb. Pred volitvijo članov odbora so Nemci namreč izjavili, da postavijo samostojno listo in da ne kandidirajo na skupni večinski listi. Ker ni bilo več radikalnih in turških poslancev v zbornici, je že pretila nevarnost, da ostanejo radikali v manjšini, kar bi naravno in logično pomenilo padec sedanje radikalne vlade. Končno se je radikalom posrečilo prebroditi te ovire in se je vršilo glasovanje. V odbor je bilo iz vol'enih: 12 radikalov z nosilcem Vaso Jovanović, 3 demokratje z dr. Voio Marinkovičcm, 2 klerikalca, 2 muslimana, 1 zemljoradnik in 1 Nemec. Kakor je vašemu dopisniku izjavil ugleden rad-kal, bo poročilo verifikacii-skega odseka na današnji seji sprejeto soglasno in brez vsake debate. Radikali so odločeni verificirati vse Radićeve mandate. Za današnjo sejo vlada le v formalnem oziru veliko zanimame. Kakor javljajo današnji jutranji listi, so radičevci sklenili da predlože skupščini še 30 novih poslanskih pooblastil, tako da bi prišlo končno v skupščino 50 poslancev, katero število je zadostno za strmoglavljenje Pašičeve vlade. PAŠIĆEVA VLADA IN RADIČEVCI. — Beograd, 13. marca (Izv.) DanaSnJe »Vreme« v kratkem članki: govori o razmerju med Pašičevo vlado in radičevci. Zavrača vse vesti, da bi bila vla.ja pripravljena demisiienirati še pred prihodom radi-čevcev v Beograd. Te vesti so popolnoma neutemeljene in bi bila vladina demisija v tem slučaju povsem neumestna. Vlada zastopa stališče, da morajo radičevci ne samo prid v Bcocrrad, temveč tudi v narodni skupščini v smislu ustave polomiti prisego na ustavo in zvestobo kralju. Sele potem morejo Radičevi poslan?! vršiti svoje poslanske dolžnosti. Drkler ne prisežejo, se vlada smatra za popolnoma parlam:nt\rno varni Glavno Je, radićeve5 morajo priti v Beograd In priseči. Odhed ratlićevcev v Beograd. — Zagreb, 13. marca. (Izv.) Narodni zastopniki Radićeve stranke, 20 po številu, katerih mandati so že verificirani, še niso danes zjutraj odpotovali v Beograd. Najbrže odpotujejo z dsnaš-njim večernim brzovlakom, da pridejo v Beograd v petek okoli 10. dopoldne. Vodstvo HRSS je imelo snoči svojo oficijelno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se predloži Še 30 novih pooblastil beogradski skupščini v verifikacijo. IZPLAČILO KUPONOV 7 % DRŽAVNEGA POSOJILA. — Beograd, 13. marca. (Izv.) Finančni minister je dal generalni direkciji drfavnih dolgov pri Narodni banki na razpolago znesek 17300.000 dinarjev za izplačilo V. kupona 7% državnega investicijskega poso'ila lz 1. 1021. Ti kuponi zapadejo v planilo 15. marca t. 1. Tzplačilo imajo v smislu pravilnika izvršiti: 1. generalna direkcija državnih dolgov, 2. oblastna finančna direkcija v Novem Sadu, 3. okrožne in sre-ske finančne uprave, 4. finančne dela-gacije in davčni uradi, 5. poštna hranilnica v Saracvu, Čekovna urada v Zagrebu in v Lujbljani, 6. občinska sodišča v Srbiji in Črnigori in 7. vse banke, ki so izvršile subskripcijo. SPORAZUM MED VATI-KANOM IN ITALIJANSKO VLADO. — London, 12. marca. (Tzv.) »Da!ly E.Tpress« priobčuje informacije iz dobro informiranega angleškega vira. po katerih se v kratkem podpiše med Vatikanom In Italijansko vlado sklenjeni mir. Določcro je, da se ima suverenost Vatikana zavarovati pri Društvu narodov. Papežu se odstopijo vsi deli Molite Vatikana, v kolikor sedaj še spadajo pod italijansko vlado. Italijanska vlada dalje gradi veliko palačo za kardinalski kolegij, tako da bodo kardinali skupno vedno zbrani in se n;ih sedanje pa^e izven Vatikana odstopro vladi v b^t. Kongres balkanskih soeijalistov — Bukarešta, 13. mnrea. (Izv.( D?n?s Je zaključen tri dni trajajoči kongres balkanskih soeijalistov, katerega so se ud dužili Jugoslovenskl, bolgarski in romunski socijalisti. Socijalističko internacij nalo sta zastopala avstrijski sociblist dr. Fritz Adler in Italijanski socijalist C e r s t e 1-1 i. Na dnevnem redu kongres?, je bilo vprašanje skupne taktike sodlalističnfli str?nk na Balkanu. Kongres le trdi obudil postopanje bolgarskih soc'Jalnm demokratov, ki nodpirajo rcnkeijrnarno CankoVo vlado, kar le v nasprotju s socij-dističriim programom. Svoje resolucije predlofi kongres v odobrenje mednarodnemu socialističnemu kongresu, ki se vrši v neknj me^ech na Dunaju. ?vcti Elvestad: 61 Dama v borbi z dvem^ »Kakor vidim, ste si zopet priborili prisotnost du^a.« je de;al, »zato Vam ne bo več težko, ako me poslušate.« Pomišljajcč se trenotek, se je vsedla njemu nasproti. Pogledal je na uro. »Na razpolago imava Ičvečjemu Četrt ure,« je dejal. Vnrašuje* ga je pogledala. »V tej četrt ure moram Vam vse povedal in razkriti.« »Tn potem?« je vprašaja. »Potem w- nekaj zgodi,« je Krag odgovoril z ri->jvr^io resnoho. »Ne razumem Vas. Toda povejte m! vendar, z-^kpj *fe mi sledili to dolgo pot?« *Mnj prijatelj, policijski poročnik,« Je odgo-vorfl Krar. »mi je pripovedoval dolgo ln čudno zgodbo o Vas.« »^matra^a sem ga za moža. ki zna molčati« j- prepričan, da se nagajate v veliki ne-vafosft. S^er na ste mu dovo!lTi. da Vam lahko P^m-'^o v ^ht^in kakšne nevarnosti« tm« notr"bui«m nobene nomoč?. Vsaj sedM ne.« „r>^7T1mem. na kaj mislite « je pripomnil Krag ter rokazal na kamin, kjer Je Se lečaTo nekaj raztrganih papirjev. »Izvršiti hočete samomor. In to pot z vso resnostjo.« Ko je videl bolesten Izraz na njenem licu. je pristavil :»Treba je, da govoriva docela odkrito in brez vsakih ozirov ,ako se nočeva sporazumeti .Najbrže mi ne boste hoteli pripovedovati, zakaj ste fingirali samomor?« »Ne uvidevam potrebe, da bi to storila.« »Imam posebno metodo,« je odgovoril Krag, »po kateri lahko kljub temu izvem resnico.« »Kakšna metoda je to?« »Imam na razpolago zelo malo časa, kljub temu pa Vam hočem to razložiti. Jaz samo pripovedujem to, kar bi rad izvedel od dotičnega.« »Ne oziraje se na indiskretnost Vašega prijatelja, gotovo ne veste mnogo o meni.« »Kar Vam hočem sedaj pripovedovati, o tem nima policijski poročnik niti pojma. Vašo stvar sem zasledoval z največjim zanimanjem. Sprva sem bil brez vsakega pravca, kasneje sem se opetovano zmotil, vendar pa sem že zdavna slutil pravo zvezo o stvari in sedai sem o nji popolnoma prepričan. Vem, zakaj ste igrali to komedijo in vem tudi, zakaj niste o vsem poučili svojega moža.« »Zakaj? povejte vendar.« Z zanimanjem se je nagnila k njemu. »Da bi rešila življenje možu in svojemu detetu,« je dejal Krag Naenkrat je vstala. Obledela je še boK kakor preje in njene ustnice so se tresle, kakor da bi jo sililo k joku. »Vsedite se!« je dejal Krag. »Sedaj imate dokaz, da je bila moja metoda prava. Izdala ste se sama. Ali naj Vam še več povem?« »Povejte mi najpreje. kdo ste!« »Vaš prijatelj sem, več Vam ni treba vedeti. Ali mi verjamete, ali mi ne verjamete?« Gospa Sonja mu je trenotek motreče zrla v obraz. »Vi govorite, kakor zdravnik,« je odgovorila, včutim se skoraj varno. Toda povejte mi tudi, kdo so moji sovražniki?« »Ali poznate nekega Avstrijca Krausa?« je vprašal Krag. Zmajala je z glavo in njeno lice je spreletelo neko čustvo razočaranja. »Ali poznate Jeana Guyota?« je vprašal Krag dalje. Znova Je zmajala z glavo, toda ko je slišala francosko ime, je postala pozorna. Sedaj ni vedel Krag nobenega drugega imena za zlormca. .Tel pa ga i"1 on^-^-^fi. t-r*'--?-^ i^t ko ga je prvič srečal v železniškem vlaku. Krag jo bil mojster o opisovanju; niČL^ar ri poza 1 in .sj ni izgubljal v nebistvene podrobnosti. Gospa Sonja je pazno poslušala In z njenega lica je vedno bolj odseval strah in začudenje. »Ali ga poznate?« je vprašal Krag. . »Seveda ga poznam,« je šepnila. »Ali je to mož iz Kijeva?« »Da, in kar je še hirše. je to mož iz Pariza, lz Reimsa, iz Asnierčsa ln Marseilleja. To je moj sovražnik.« »In vendar nima namena Vas umoritl?c »Ne, in prav to je najstrašnejše.« »Ali ima namen umoriti Vašega mo/a ln V dete?« »Da!« »In zakaj?« je vprašal Krag. »Torej ga vendar ne poznate tako dobro, ker bi sicer ne stavili tega vprašanja.« »Ne poznam ga po njegovem pravem Imenu.« »Njegovega pravega imena ne ve nihče. Nekaj časa smo ga imenovali Pierre Noir, Črnega Petra.« Krag se je nasmehnil. »Tu ste se zopet izdali,« je dejal. »Vidim, da je moja metoda nezmotljiva. »Imenovali smo ga,« s tem ste se izdali. Povejte mi vse!« »Zakaj gledate ves čas na uro?« je vprašala razburjeno gospa Sonja. »Ker lahko pričakujemo nočnega gosta.« »Koga?« »Črnega Petra,« je odgovoril Krag. XL. POGLAVJE. Drugi. Oo«»a ^onia ie pre**-a*eno z-Ta v K^^n. S potez na licu je bilo razvidno, da mu ne zaupa, »LažeteI« ie vzkliknila, stran. 2. »SLOVg^SR! N A P O Dt a*e 14 m*rca 1034 P2 Demonstracije beogradskih .? akademikov. — Beograd, 13 .marca (Itv.) Včeraj popoldne so priredili beogradski akademiki pred univerzo In pred narodno »kup»čirio velike demonstracije v enak protesta radi kršenja avtonomije beogradske univerze »»d Strani ministrstva prosvete In proti redukciji treh mladih drugače telo dobro kvalificiranih docentov na beogradski univerzi. Beogradska akademska mladina le posebno protestirala proti redukciji docenta dr. Mi-livnja Milolevlča, biologa na filozofski fakulteti, M Je telo priljubljen ne samo prt tvojih učencih, temveč v vrstah vseh akademikov. — Beograd. 13. marca (Izv.) Na unlver-O |e bila včeraj velika protestna skupščina akademske mladine proti ministrstvu pro-•vete radi redukcije treh profesorjev, ker Je bila s tem kršena avtonomija univerte. Vsi govorniki so ostro obsojali politiko prosvetnega ministra. Po končani skupščini fe odšla deputacila v rektorat, kler Je Izročila protestne resolucije. Rektorja In reducirane profesorje je nato omladina živahno pozdravljala ter Je okoli 2.000 akademikov broječ v sprevodu odkorakala proti narodni skup^CInl. kamor H Je pa oro*nfštvo pot zaorlo. Po dolgem parlamentlranju le bi dovoljen deputaciji akademikov dostoo ▼ »kuo<čtno. da izroči protestne resolucije predsedstvu skupščine In pos^mnfm poštanskim klubom V skupščini niso nnMf nikogar, ker le bila takrat že seja končana. MORILCA JUGOSLOVEN-SKEGA VOJAKA PRED GRASKO POROTO. i— Gradec 13. marca. (Izv.) Včeraj Oozno v noč je končala porotna ol^rav-rava proti dvema tihotapcema in morilcema jujzoslovenskega vojaka fvana Koresa. Umor se je izvrSil že pred petimi leti. Obmejna patrulja je takrat prijela dva tihotapca ter jih odveJla na prvo orožniško stražo, od tam jih je hotel odpeljati infanterist KoreS na orož-niSko posta k) v Pesnici, a potoma sta tihotapca infanterista napadla ter ga ustrelila. Posrečilo se je jima pobegriti v Avstrijo In je umor šele iz maščevanja zapuščene ljubice priSel na dan Padi umora sta se včeraj zagovarjala 40 letni Feliks StrmSnik in 40 letni Avgust Lind. Porotniki so vprašanje umora soglasno zanikali. Vprašaifc ubo. Ja so zanikali z večino glasov. In končno Je b/To le potrjeno vprašanje radi neprevidne manipulacije z orožjem. Obtoženi tihotapec Lind je bil soglasno oproščen, dočim je dobil StrmSnik samo 7 mesecev strogega zapora radi prestopka neprevidnega ravnanja z orožjem. Glavne Priče k razpravi niso prišle Kritičen položaj na Grškem. Atentat na palačo angleškega poslaništva. — Nova vlada. — Atene, 12. marca (K.) Danes ob I. ari zlutraj je pri vhodu palače britanskega poslaništva eksplodirala dlnamltna patrona. Eksplozija je povzročila samo materijalno škodo. Ministrski predsednik Papanastaziu Je takoj odšel na poslanstvo, ko so mu naznanili vest o atentatu, ter Je Izrazil svoje obžalovanje. Več atentata osumi)enih oseb |e bilo. prijetih. Listi izražajo sumnjo, da so skušati zločinci diskreditirati novo vlado. — Atene. 12. marca (Izv > Pred angleškim poslaništvom nastala dinamitna eksplozija Je oovzročila samo materijalno §ko-do In nI bilo k sreči človeških žrtev. Angleški poslanik je takoj po nastali eksploziji telefoniral an*e*kemti komisarju, ki organizira gr?ko policijo. Atentatorja doslej niso mogli Izslediti. Nekateri politični krogi kombinirajo, da so atentat Izvršil* monarhisti. — Beograd, 13. marca (Izv.) Po poročnih Iz Aten le n^kdo vr**el nred palačo dl-naml'no bomoo, kl Je eVs^dimla. a nI napravita mstne škode. M'nf«trsk' nred«rd-nik Paoan.istazTu J* poslaniku Velik* Britanije izrazil obžalovanje In ogorčenj- izjavljajoč, da nh>akor ne mnr~ tak zlčm s>nrfov>tf fra^Vlf^n^fnrmn pr"fa*r|l«fvn In Ffmna*l'am, ki J?h golila oba naroda drug do drn«*e*a In d* ho v1->d*» storila vse, da se zločinci tetfcoe fn kaznujejo. — B»o«»niff. 13. ma roa. (Tzv.T DePnl-tfvno sestavljena nova vlada le po poro* čiln iz At*p v^eral po|oj|1i pr's^go r^«ren-tu. Pananastazta«. prevzame o~leg mlnfstr-ske«** ored«"»ds*va zač^no t"dl z«»n^nj» fn fn»ti^ro m'n:s*i-*tvo. Pesorf so tako rat-dellenl: not-*nt» z-M~ve Aravantlno, volno ^norr*! K a n d 11T «. mornarico mornarji Van*»*n rfadflkvrlakns. na- rost"" ^^^rv^d^-^K'o Mftntakls ŠOĆf**fno sk*h r>a z 1 s. nro*v*to MheroOftlnj, po?!edetstvo Bakalbasls In promet So-Jas. POGODBA MED ITALUO IN DRŽAVAMI. — Rim. 12. marca. (Štefani) Urađnf Pst objavlja naredbo, s katero stopalo v veljavo dne 6. aprila 1922 v Rimu med Italijo In nasledstvenlmi državami sklenjene pogodbe: 1.1 Pozodba t Avstrijo glede deželnih is občinskih pokojnin; 2.) Pogodba z Jugoslavijo o istem predmetu: 3.) pogost med Avstrijo. Češkoslovaško. Jugoslavijo, Poljsko In Romunsko o pokojninah, določenih od bivše avstrijske vlade. RUDNIŠKA NFSRECA V AMERIKI. — Saft Lake C1ty, 12. marca (Tzv.J U rovov rrdn'kn Cas'le^atte so do danes potegnili 113 mrtvih r'dariev. Splofno Je tedaj prepričanje. d* fe bilo vseh 173 rudarjev pri eksploziji ubitih. NASI ODNOSAJI DO BOLGARSKE. — Beograd, 13 marca (Izv.) Danes zjutraj je iz Sofije prispel nas poslanik MIlan Rakić, da noreča zunanjemu ministru o i političnem položaju na Bolgarskem In o j zadnjih dogodkih, ki so se razvijati povo-S dom aretacij članov makedonskih organizacij. RUSKI POSLANIK V RIMU. — Rim, 12. marca. (Izv.) Novoimenovani ruski poslanik Jurenjev Je v spremstvu svoje soproge in osebnega tajnika danes prispel semkaj Iz Praee. Na kolodvoru Je bil običajen sprejem. Nastanit se !e v palači bivšega ruskega carskega poslaništva. KITAJSKA PRITNALA SOVJETSKO RUSIJO. — London. 13. marca. (Izv.) Uradno poročilo Iz Pekinga lavlja, da Je kitnj*kj vlada priznala ruske sovjetske rep"blike. Drugo poročilo veli. da skoraj tudi Japonska prizna avojetsko Rusijo. IZ DRUŠTVA NARODOV. — Ženeva. 12. marca. (Izv.) Današnja dopoldanska sefa Društva narodov Je razpravljala vprašanje Memelja. Predsednik memellske koml«lJe. bivši ameriški državni tajnik Dawls .je poročal o delu komhfje In med ostalim izjavil, da se vedno ni pravega miru In da ga tudi ne bo tako dolgo, dokler se ne uvede popolna $vobod3 izmenjave gospodarskih dobrin in svoboda mednarodnega prometa. RAZPUST NEMSVFfU DRŽAVNEGA ZBORA. —. Berlin, 13. marca (Irv.) Jutri bn raz-pitscen nemški državni zbor. Na popoldanski seji bo državni kancelar prečita! ukaz o razpustu z motivacijo, da le s sedanjim zborom nemogoče delati. Pnlllinne vesti. = Klerikalci so se ponu'alt rađl- ka'om. To ugotavlja včera;5ma »Samouprava«, polemiziraToč s »Slovencev ime člankom »Prvi korak k reviziji ustive. »Samouprava« piše: »Glavni urednik »Slovenca« je g. Pran Smodej, ki je bil skupaj z dr. Janko Brekrem predstavnik Slovencev na zagrebški konferenci. Kako more potem »Slovenec« pisati, da so se radikali ponuiali federalistom, ko Je baš nasprotno Istina, da so radu'.ev-ci ponovno prihajali v Beograd in so tudi s strani slovenske k'erlkame stranke obračali na radrkafe s predlogom za poga.fan'a ter jih pozivali v Zagreb.« — Naši klerikalci so doslej vedno zatrjevali, da jih radikali snubijo na vse načine In da se jim naravnost vsiljivo ponujajo, sedaj pa ugotavlia glavno glasilo radikalne stranke, da so se klerikalci neprestano slinili okrog radikalov ter jih nagovarjali, naj se poga a »o Ž nfimi in z radičevci. Na katero strani je sedaj istina? Poznamo naše Papp?n-heimce In vemo, da Je res vedno nasprotno od tega, kar klerikalci zatajujejo. = Dlp'omatfČn! odnošafl z Madžarsko. Prihodnje dni izroči novi madžarski poslanik Andrej Fory našemu kralju svoje poverilnice. hb Francoski obramben! načrti. Francoska vlada je predložila parlamentu zakonski osnutek splošne narodne organizacije za slučaj vojne. V projektu se naglasa, da je danes treba računati z dolgotrajno voino, ki bi zabela vsa polja nacijonalne delavnosti. Radi tega predlaga načrt: 1. V mirnem času naj se stalno in sistematično preizkušajo vse oblike modernega vojnega materijala, nadalje naj se naknpičujejo potrebne zaloge, da so vojaške sile v slu-ča u vojne oborožene in tudi dotlej založene, dokler industrija ne začne Izpopolnjevati vojnega materijala. 2. Treba je pripraviti vse potrebne ukrepe, da se v danem slučaju izvede produkcija celega naroda za oboroženo silo in za njene , materijalne potrebe. — Ljenln zvest pomočnik pruskega militarizma. Bolgarski komunst Ko-larov, načelnik komunistične revolucije na Bolgarsekm v septembru 1923, fe govoril pri zadnji III. Internacijonall na čast sponrnu umrlega Ljenlna. V svojih izvajanj h je podal nove dokaze za ta da je Ljenin v letih 1914 —1917 pomagal nemškemu generalnemu štabu. »Mosk. Izvestiia« štev. 23 z dne 29. januarja prinašajo naslednje njegove besede: V letu 1915. sem prejel kakor Član bolgarske socijalno - demokratične stranke dve pismi od ruskih, v Inozemstvu živečih socijalnih demokra-kratov. Eno od PIchanova, ki me je pozival na delo v prospeh Antante, a drago od Ljcnina, v kojem mi je prigovarjal, da bi deloval proti vojski, proti vstopu Bolgarske v Antaitto. Uvažcval sem drugi nasvet (Pripomba: Plehanov je ostal skoz celo vojno nasprotnik nemškega Imperjalzma. Na Ruskem je javno prepričeval Ljenlna« da pomaga nemškemu gcnera'nemu štabu. V mesecu novembru 1917 Je po kratki bolezni preminul za — tuberkulozo. Boljševik! so nanravlll tik pred njegovo smrtjo pri Plchanovih hišno preiskavo, da bi zaplemli vse listine* Pri preiskavi se je drhal tako surovo proti njemu obnašala, da so pospešili sort tega pravega ruskega rodoljubaj Presveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI, DRAMA. Začetek eb 20. zvečer. Četrtek, 13L marca: Aiantka Red E Petek. 14. marca: Kamela skozi oho it-vanke Red A Sobota, 15. marca: Othello Red D Nedelja, 14. marca: ob 3. pop. M o sočni prstan. Izven. Znižane cene. ob 1 svečer: Kamela skozi uho Šlvan-ke Izven Ponedeljek, 17. marca: Aiantka Red F OPERA. Začetek ob pol S. zvečer. Četrtek. 13. marca: Zaprto (general, vaja) Petek. 14. mnrca: Poliub Red T Sobota 15. marca: Manon Lesco Red C. Nedelja« lfi. marca: Manon Lesco Izven Ponedeljek, 17. marca: Zaprto. ★ ★ ★ — Abonente reda C opozarja uprava INarodnega gledališča, da rmajo v soboto, dne 15. tm. operno predstvavo za svoj abonma. Ta predstava se vrsi na red C [ in ne kakor je bilo prvotno javljeno kot ! izven predstava. j — »Manon Lescaat«. V soboto dne 15. tm. vrli se v opernem gledališču premiera | ; Puccinijeve opere »Manon Lescaut«. Puc-i ctnljeva »Manon« je ena Izmed starejših njegovih oper. \endar jo je skladatelj tekom lanske zime na novo pregledal in več mest temeljito predelal. V tej novi predeljavt vprizorila se je »Manon Lescaut« prvikrat na dunajski državni operi v lanski sezoni ter dosezla tako velik uspeh, da je bi!a po trikrat tedensko na repertoarju. Sobotno premiiero dirigira in režra operni ravnatelj g Friderik Rukavina. Glavne vloge so v rokah gne Zikove ter gg. Sfmenca, Cveiiča In Zupana. — Vc*elo:gri »Te modre oči« In »Ljubosumnost« na Šentjakobskem gled. odru. V nedeljo dne 17. marca se vprizorita dve krasni veseloigri »Te modre oči« in »Ljubosumnost«. Obf igri vsebujeta polno ne-pristTenega humorja in krasnih za pij .sijajev. Zsbnve/etjno občinstvo naj pose ti predstavo. Vstopnice so v predprodaji v kavarni Zalaznlk na Starem trgu. Kot nada lina premijera se pripravlja drama »Zlato runo«. — Natječaj zagrebačke sokolske župe za sletsk] plakat I značku. Sokolska župa Kralia Petra Svačiča u Zagrebu raspisuje natječaj IJ za umjetnički nacrt p'skata za pokrajinski slet ove godine u Zcjrrcbu 2.) Za. sletsku značka cd kovine sa priba-dačem. Jedna I druga radnja imode da bode izradjeoa u jugoslovenskom Sokolskom d-jhu. a p!a.kat posebice u tri b^ie. Format plakata pokraMn^kcg sleta u Zagrebu imade bit: 95 cm Širok, a 126 cm visok, uključivo sa teksrom sa soko!s\fm motivima, a značba slobodne forme. Kako nacrte za pTaknt u potpunoj Ir.radbl I propisnoj veličini, tako i odljevke značbe u sadri trebn predat: star?e5:ns:vu žure xa-rrebačke Zajrreb, Gnndnlleeva aftea 29. do 15. aprila o. g. Svaka nM'ečr.'na radn.'a: mr*ke fm«de biti ormčenn po- sebnim motom, dok ime auicra radnje Imade biti uklop'jeno u posebnoj zapečaćenoj kuverti, koia nosi moto odnosne rad* nje. Sve predWene nacrte ocjenit će posebna umjetničko-seko'ska komisija, a za na bolje prmvacenc radnje odr^d'tt'e s?: za plakat dvije nagrade, prva od 3900 d nara, a druga od 2000 dinara, a za najbolju radniu značke HX)0 dinara. Nagrad ene radnje postaju vlasništvo sokolske župe z.igrebačke. Natjecat se mogu svi umjetnici naše države. Gladni vestnfk _ Šentjakobski sled. oder ▼ Llnbljsiu. ! kruha do sftJfa- kl hiodiio V nedelio, dne 17. marca: »Te modre oci« vsak dan pes po batu m dežju ia »Ljubosumnost«. ko dokončajo triletne študije — Cegka vesclolrra na tvj'h odrik. — Lancrovo veselnlzro »Kamela skozi uho ŠI-vanke«. Id smo Jo videli te dni v naši drami, vprizori v soboto nemško gledališče v I Pragi. V letošnji sezoni io vpriiorl tudi Du- i naj »Raimundtheater« In varšavsko Narod-■0 gledališče. Viszinhas v Budimpešti Je j sklenil pogodbo glede vprlzorltve Langrova veseloigre v bodoči sezoni. »Kamela skozi uho šlvanke« le v Pragi tako popularna, da so jo Irraf? fe nad 50-krat. — Romala RottaH v Pragi. Te dni prispe v Prago znamrnitl frrncrskl oist.lj Romana Rolland. V Prairl ostane d^U čnsa j in se namerava posvetiti preučevanju češke i glasbe, osobito Smetanovih del . — JogoslovensVo društvo ra pr"»učevs-nle angleškega lerlka. V sredo zvečer se j Je na drfavnl realki vr^fl občni z*>or .luro- j slovenskega drtištva za preučevanje an^le-škeza Jez'ka Tbor }e v odsotnosti doseda- ■ njeera predsednika dr. Oregorina vfK'tl podpredsednik tinlv. prof. dr. Pita^lc. Or*bor- j nlkl so poročali o društvenem delovanju v I preteklem letu. Iz katerega Je razvidno, da |S društvo lepo napredovalo, da Je vzdr- j •evalo z an^fe'Tc'm narodom tesn<» stike ter ! da Je no avolfh skromnih močeh turfi Informiralo anrle^ko Javnost o kult«t-rn In oor*!čn"h prizadevan«Hi v Jugoslaviji 71as*i plodno je bilo d-Jnvanle rosne Coo^bnd ki si Je z t»sfanovitvilo In dosedanjim razvojem tega k"J*nrnega društva P^dobrla v F.J»'blJanl veJVe slrrmafUe In g*,sJtl<,'^. 7bor Ji le za neseb;?no In oo*rfiro\ r»lno rMo Izrekal to f,*«rf<»rtnfVa je zbor Iz^'offl pnfv. prof. dr. Pttamlca. za ore*s*f»nnra nadrorp-ra od^o^a pa gosn. AnoV??evfč. po*»?tdo r^sne n>d \» Thnt ttstanovU; fe dramafT?nl ndseV. ki Je »e enVraf •»•s*o?»n. da tozadevno rairvlle ?lršo aVrllfi. Odsek Ho nr^ref-«! drw»'^» vnrf-rorftve v an»liš^L n Jezikrt Omen»M J- Se, da so rfrirftveiH čl^nl na r»v«««»m zbo^»i eo-vorlf? deloma slovensko deloma angleška — Cerkveni koncert. Cecil jno društvo za stolno ljubljansko župnijo Je priredilo včeraj v stolni cerkvi kencert v prid or-glarski šoli, pri katerem je sodeloval stolni pevski zbor pc-d vods:vnm dr. Fr. Kimov-ca, orgeske točke in spremljanje zborov na orgijah pa je izvaja! Stanko Premrl. Morda je le malokateremu Ljubljančanu znano, da na Poljanski cesti eksistira Ce-ciljinega društva orgiarska šola, ki se vzdržuje z najskrcn.ne Ln.i sredstvi že dolga desetletja. V nji je vzgajal že naš siartna Forster najponižne:še izmed vseh apostolov glasbene umetnosti, bodoče or-ganlste, tam so delovali P. Anzeiik Hribar ?n mnogo drugih, seda? kot vodja Stanko Premrl, kot učitelji dr. Kimovec, dr. Mantuani itd. Solo obiskujejo ponižni, neznatni mlad; ljudje, ki sc raoarajo preživljati od mtlodarov, ki se le redkokedaj na- ure In ure k pouku in si Is težko najdejo skromno službo vaškega organista. Prav iz srca me je veseli! današnji nadvse pr čakovenje častni poset koncerta njim v prid. G. Stanko Premrl je izvajal, od začetka sicer nekoliko nervozno, pozneje pa z velUco VTtuoznostjo dela Bacha. Brahm-sa, Mendelssohna, Renzo Boss? a, Gullman-ta. Cancstrarija in Guibinsa. Zlasti je imponirala Mendelstohnova V. orgiarska sonata ter Bachova »Dorska tokata«. Poudarjam v prvi vrsti spretnost, tebniko Igralca, saj orgije le z rafniranim registrova-vanjem zamorejo pr.bližno zameniti rzra-zitost in globino srca. Registriranje pa ni kar si bodi; zlasti ; trpi igra umetmka, ako mora to izvrševati sam. Premrl ljubi, morda prepogosto, veli-l ki pleno orgelj, vendar ume poiskati tudi ! nežne odtenke k?»r me ie zelo prijetno iz-' nenadilo v njegovi lastni pesmi z orgijami : »Uspavanka božjemu detetu«, med drugimi najboljše delo pevskega programa. Le ko-. nec Je banalen, da celo grob in bi skladba ] mnogo pridobila, ako ga komponist Iz^re-! meni. Zbirka pesmi, k' smo i?h slišali, bodi I zrcalo sodobn? slovenske cerkvene glasbe-; ne literature. Prav zelo veseli je ne mo-i remo biti. Premrl ie podal troje stvari, kl niso vse enako vredne. Kakor rečeno, je le zgoraj imenovana »Uspavanka« toplo in [ nežno občuteno učinkovala. Skladba »Iz J kn;rjre modrosti« je po večini brzo recita-j tivično. skoro preVomodno lzdeT-na, dočlm je »O Jezus, luč svetn« krepke'Ša. Dr. Kimovec je dal dve skladbi: »Premlla Mati Zveličarjeva« In »Raduj se, kraljica nebe-$ka«, dve enakovredni priprosto plemeniti j stvari, od ostalih p?: Mava, PavČiča. Hoch-j reiterja in Klemenčiča pa bi dal predvsemi ! rrednest K'emenČIČevi »Man'Šk! pesmi Je-I zusu«, harmonično 'n modulatorično Interesantni, močno posrečeni skladbi. Pevski zbor sto'ne cerkve pa b! na vsak način moral bft» močne'šf ItevffneJil. Navzlic temu, da šteje ba'e čez 30 pevk In pevcev, se je čulo le m Jo števi'o glasov fn od »eh so na račun ostalih mr^^o posebno barviti prev!?dovali VoVanz^cMa fn izrnžnn'e pa Je pohvale vredno In kaže vestno, skrbno, na- $nM*tyn — Pi os te trd tu t^i#>vti<*«if sisfea v Unt-Onn bo v sonoto zvečer. Sokolu T. so ob-Ifub^e sode'ovfinte odli^n^ moč! nase rp-re: ga. Lewandnvskn, g«r. Zathev In Pnr*a. Te-lovrdne točke se odHk";e?o po vfS*ni kom-poTldle hi Izvedbe. Večer bo prava sMka Sokolstvar dnh In gmota, ođnševl'enost in nmetnost. telesna gibčnost In moč. Večer nudi lep nfftek. — la Most Po đaU'em časn fe dram. odsek prosio nedeljo vprlzorll Oanglovega »Sina«. Reflla le bila v rokah br. Dfml-trlja. ki- Je vlogo Clrria Ifral res z dušo in doflvetlem. V ospredlu zanimanla Je stala gdč. Modrcev* k. g„ ki si Je na mah s tvojo prijetno |*m osvriita mimiko, ki Jo fe živahno aVlamlrala. Preleta ie leo Sonek v zahvalo, želeti |e. da |o dram. n*aek pri-dobi med svoje s*a1ne mofl! Trdi br. Pokom. k«le«» |e d—m. ©d«ek *e t-»ko pogreval, le hI? drber Slcm*nc. Isto vHla za teno Marija Od ostslli sn bil- prav d^bre enkrat Izjemoma v*e fenske vloge: Marica. Tika in Meta. Pohvaliti |e treba tn* Trdino, Sinka. Metoda m Strafn:ka. Radovedni smo na •Divjega lovca«, ki se lera kot slavnostna predstava ob priliki 10 letnic* društvenega tančno š4',r|r,,,*n;e Z,nsti -f**e*i*fi 'e o*,«tvo, da pT'r^dHeMl Irvaia^ izkliučno vokalna dela dnmače provenl'ence, s tem šrlio ra-znmevan;e za lepa. domača dela in dviga:o produkcijo ne samo kvantitativno, a še b*»1l kvalitativno slovenska cerkvene gln«-be, —C- — Na ITI. slnlon!Čnem koncertu godbe dravske d-vf^Tske ob'astl se Izvajajo v druzem delt! MTlenko Patinovfčeva: lu-gos'avcnska sfmfonfa. M sestoji Iz treh stavkov. MUenko Pannovič se je rodil dne 29. novembra JS89 pri Sv. Ivanu v BačJcf. Oče 2Tvojin le bil učtelj fn mati Darinka, roJena Radulovlč, je še danes j nčltelilca v tem kra'u. Osnovno šolo je 5 obiskoval MPenko pri svojih s*arišrh, ter pri njih uživa! prvi pouk v mnzlki. Gimnazijo z maturo Je dovršil v Novem Sadu, konservatorij (glavni predmet kompozicija) je Itudfral v Pragi, a dovršil pa v Leipzigu. Bil je slušatelj sloveče^ra učlte-l*a» Rlemanna fn učencev znamenitih skla-dateMev Regerja In Kreh'a, Po dovršenih Jtudi!ah se je vrnil v domovino, a Je že leta 1913 Pobegnil v Srbijo, kjer je bit ves čas svetovne vojne prostovoMec v srbski vojski. Prešel le preko A'b?nije In Je tam popolnoma ogluŠM. Po dveh letih se mu Ju po dveh tenkih operncPah povrnil sluh. Po vomi je b?l PaunovIČ profesor na Ja-god'nskem učiteljišču, danes ra Je kapelnik kraljeve gnrdne mn«ike v ReopTadu. Koncert dne 17 tm. dfrltrim kape^nnt g. dr. Josip čerin kateremu H s'mfon^;a tvtdl po-i kionjena. Vstopnice v Matica! knjigarni. — Pevski zbor Glasbene Matice ht Maribora koncertira v ponedeljek, dne 24. tm. cb 8. ur, zvečer v LJubljani in izvaja ped vodstvom tvojega d'rlgenta ra naUlja g. Top:ča celo vrs*o BJOfklh in ženskih zborov. Zbcr, k š'eje preko 80 člarlc in Članov je rrvc\r5;cn ter se odlikuje po Izvrstnem pevskem materliaiu. Koncert se vrš* v Unlonski Jvorani in so vstopnice v pre^prcKJaji v Matični knjigarni od petka dnlje. — Nedeljska matineja, ki se vrš: po<2 pokroviteljstvom K'uba Primork ob 11. do)?, v Filhnrmonfčni dvorani r.->m obe:a mnogo lepega umetnega užitka. Pri matineji sodeluješ fz priJazn"is:i najodiićne.ši ^lani n.'š- opere in drame: operna in koncertna pevka ga. Vilma Thierry-KavčnIkova operni pevec g. Ju'ij Betctto, Sanica drame ga. Marija Vera ter re/iser;a gc. Lipah in Sest. Vijo'rsko točko izveva gdč. Vida Jerajeva, k! bo letos absovirala jugos'o-venskf korscrvntrrlj Glnsbene Vn::re Pri proL J.^n Slalsu. Prf kliv'rju: ZZ pr^f. g. Jeraj, skladrtelj g. M. Ko^oi, nevovod1« g. Kumar ter kapelnik < pere g. Neffnt. \stry-nlce so v pre;*pnx^ji v Vai;:ni knMsarni ter Je čisti dcb:3ek n menjen kultomhu svrhnm v zasedenem ■ cn • Z tO prfča-kujemo od našega gfasbolJubečega občinstva, da s svo;n navzočnostjo o^^more k gmotnemu uspehu te prireditve. Jiipisf'lrf! h ?nnrt. — Ollmnliskl dan 1924. Incoslovea k Olimp'lski odbnr le dr ločil letošnji Olim-piiski dan na 13 .aprila enotno za vso dr\i-va Olimpijski dnn se bo vršil v Llubfiani u dan. Dohodki prireditev so namenjeni predvsem za udeležbo nasfh sp^rtn k^v na Olimpijadi, ki se vrši letos poleti, ter upamo, da bo cbčinstvo po svojih močeh podprto prired.tve, — član! Slovmskr-v* lo«snega drn-Štva se korporatfvno udeleže pogreba pokojnega Ivana Plorfančlča wored hSe ž»-losti. Trnovska ulica 15— ?9 dne 14. marca ti. ob triJetrt na 4. popo'dne. — Otvoritev noe;nmefn* scrnr»- v T.ftih-IJanl. Nogometna sezona v Lkiblmnl tran 3. Dnevne vesti. V Lmbtiani. dru la. marca 1924. Državna oprava in učiteljstvo, v njih rokah je Jugoslavija! v »široke narodne mase niso b le pri- pra\ijene za ujedinjenje.* Posl. AgaionovU v narodni skup- UM. Te dni je razpravljala narodna skupščina o proračunu ministrstva pro-svete. V debato je posegel tudi posl. Radoslav Agatonović, ki je imel vsega uvaževanja vreden govor. V svojih izvajanjih je med drugim povdar-jal. da pripada ministrstvu narodne pro-svete ena izmed najvažnejših nalog t. j. da izvaja politiko, ki naj vodi v bodoče naše generacije po poti k državnemu in narodnemu ujedinjenju. Češ da široke mase našega naroda niso bile pripravljene na ujedinjenje in da zoog tega tudi ne znajo ceniti onega velikega dela ki je imelo za posledico državno in narodno ujedinjenje. To je čista resnica, zlasti kar se tiče Hrvatov, a Še posebno nas Slovencev. Široke mase našega naroda so vzgoje val i v duhu, ki je izključeval ne samo vsake tesnejše politične stike s Hrvati, kamo-li še s Srbi izven granic biv-Se avstro-ogrske monarhije. Res je, da so v zadnjih desetletjih napreden! naši listi veliko storili, da vcepijo I.udskim masam nove ideje in da jih navdahne s težnjo po politični združitvi s Hrvati in Srbi. To delo je imelo sicer precej uspeha, vendar pa ne toliko, da bi moglo vse sloje našega naroda prekvasiti in preporoditi v duhu jugo^lovenske ideje, to tem manj. ker je klerikalno časopisje, bogato podpirano od avstrijske vlade, storilo vse, da paralizira vpliv naprednega časopisja in ljudstvo obdrži v sponah avstrijskega mišljenja. Zato je bila v strokih plasteh našega naroda tudi še ob prevratu v premoči Čisto avstrijska orijentaci.a, ki je bila ne samo Indiferentna, marveč naravnost sovražna ju-goslovenski koncepciji Pri tem je žali-bog tudi ostalo. In ne po krivdi slovenske inteligence, še manj pa naprednega časopisja. Prvo leto po ujedinjenju smo opažali tudi pri nas že močan pokret k splošni preorijAtaci i. In ta proces bi se bil normalno razvijal v pravilni smeri, ako bi ne bila vanj s surovo roko posegla slaba državna uprava, ki je s svojo naravnost fenomenalno nesposobnostjo in nerodnostjo v najkrajšem času uničila to, kar so preje s požrtvovalnostjo, s sistematičnim delom in z naporom vseh svojih sil zgradili in dosegli oni redki spoznavalci in oznanje-valci jugoslovenske misli, ki so delovali na tem polju pred vojno. Ako torej hočemo našo generacijo napraviti dovzetno za ujedinjenje, moramo predvsem skrbeti za dobro brezhibno poslujočo državno upravo. To je ono čarobno sredstvo, ki odpre srca naših širokih mas, da bodo zopet sprejemljiva za idejo narodnega in državnega ujedinjenja. To naj predvsem uva-žujejo merodajni krogi, pa jim ne bo več treba tožiti, da se duh separatizma vedno bolj širi med Slovenci! Kar se tiče nove generacije. Je njeno mišljenje In Čustvovanje docela ▼ rokah učiteljsva. Ako bo učiteljstvo storilo v vsakem oziru svo;o rodoljubno in patrijotsko dolžnost ni dvoma, da za nami, ki smo šc v območju starin protinarodnih idej in vrotinarudne vzgoje, nastopi *zai Jd, pienovljcn, ves nov,« ki bo vse drugače pojmoval naše osvo-bojenje in ujedinjenje, kakor obe sedanji generaciji — ona, ki že sedaj odmira in ona, ki je še sedaj v polni moči m zategadelj tudi merodajna! Zato pravimo: Ako hoče drŽava vsaj bodoče generacije pridobiti na vsi črti za narodne in državne ideale, naj skrbi za dobro, patrijotsko uČteljstvo, kateremu naj osigura takšen socijalen položaj, da ne bo odvisno od nikogar, razen od države same! ★ ★ ★ - — Kralj?ca na potu na francosko rL Vijero. Po poročilih iz Beograda je sno-či Nj. Vel. kraljica Marija s prestolonaslednikom odpotovala z orijenteks-presom v spremstvu prve dvorne dame Hadžićeve na francosko rivijero. Na postaji se je od kraljice poslovil Nj. Vel. kralj Aleksander, knez Pavle in knjeginja Olga z ostalim dvornim spremstvom. Kraljica ostane pri kne-ginji Jeleni na rivijeri poldrugi mesec. — »Ruska Matica« v Lmbljanl. V Ljubljani živeči ruski inteligenti so imeli te dni sestanek, na katerem so sklenili, osnovati v Ljubljani »Rusko Mati-c o«, ki bi se v prvi vrsti bavila z izdajanjem ruskih knjig. Podjetje prav toplo pozdravljamo, ker je popraševanje po ruskih knjigah zelo veliko. Skoda, da se »Ruska Matica« ni osnovala že pre.e. Kakor čujemo, je dal inicijativo za to ustanovitev vseuč. profesor dr. Đilimović. — Crektrlčna centrala za Zagreb, kaj pa za Ljubljano? Te dni so se mudili v Ljubljani trije odposlanci zagrebške mestne uprave ter pri vladi in vrvenj ral i, da bi se čim preje rešila prošnja sa podelitev koncesije za zgradbo električne centrale v Krškem, ki bi naj preskrbijevala Zagreb z elektriko.. Rešitev te prošnje se jc zavlekla, kakor poroča »Obzor«, za to, ker je umrl prvotni referent novi referent pa mora sedaj vso stvar nanovo proučiti. Odposlanci so dobili pri vladi zagotovilo, da bo prošnja v najkrajšem Času ugodno rešena, kar se razume samo ob subi, saj je pri napravi električne centrale pri Krškem interesirano vse Posavje. Zgradba centrale bo stala 200 do 250 milijonov dinarjev, kateri kapital bo treba najeti. Ker je skoraj izključe/.o, da bi bilo mogoče dobiti to vsoto doma, je stopila zagrebška mestna občina v zvezo z raznimi denarnimi zavodi v inozemstvu, da si nabavi potrebna denarna sredstva. Najugodnejša je ponudba neke finančne skupine v Stock-holmu, katere zastopniki se že mude v Zagrebu, da prouče projekt na licu mesta. Ker so dobili ugoden utis o podjetju, je sokraj gotovo, da bo ta švedska skupina finansirala zgradbo. V kakšnem stadiju pa se nahaja zgradba električne centrale na Savi za Ljubljano? Zadnji čas bi že bil, da bi se tudi to vprašanje premaknilo z mrtve točke! — Graška »Tagespost« dovoljena v Jugoslavija Pa uradnem obvestilu je zopet z odlokom min. notranjih zadev dovoljena začasno prepovedana graSka »Tages-post« v Jugoslaviji. — Jugostovensko priznanje ceškorla-vaškemu akad. slikarju Kubi. Sekcijski šef ministrstva prosvete prof. Risto Odavić, ki ]e zastopal na Smetanovi proslavi v Pragi našo vlado, le posetfl akad. slikarja Lud vi-ka Kubo. čigar bogato delovanje za jugostovensko etnografilo in umetnost Je spremljal ves Čas z vel kim zanimanjem, ter si ogledal v njegovem ateljeju bosrate studije iz Jugoslavije, kakor tudi zhirko Jugoslo-venskih narodnih pesmi. O. Odavić le izrazil umetniku priznanje za njegovo plodonosno delo ter ga povabil na studijsko potovanje po osvobojenih krajih Južne Srbije L. Kuba se namerava odzvati temu vabilu še letos. — fg državne službe. Upokojena sta: pisarniški asfstent Peter Lavrenčlč v Mariboru in asistentka Marija Lavren-ča k o v a v Ljubtinn!. — Iz sodne službe. Pravni praktikant Metod K o m o t a r je Imenovan za avskulta nt a. — Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Lfubijani je sprejelo bivšega sodnika drja. Crnesta Rosi no v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. — Vlad. svet Ivan Subic na mrtvaškem odru. Akad. slikar Fr. Sterlć je naslikal Iv. Šublca na mrtvaškem odru. Slika je prav dobra tn je razstavljena v izložbenem cknu »Narodne knjigarne« v Prešernovi ulici. V izložbenem oknu sosedne tvrdke konfekcijske trgovine »Fl;ta« Je razstavljen Subi-čev portret Izpod čopiča Istega umetnika. Tudi ta portret je dobro pogođen. — Ceškoslovaiko-Jugoslovenska Iga * Pragi je pomagala jugostovenskemu kolu prirediti družabni večer, na katerem ie predaval dr. Lujo Vojnovič o Strossmajcrju kot narodnem delavcu. — Celjske vesti. — Učiteljsko društvo za celjski okra} je zborovalo minulo soboto v Celju. Udeležba na zbo-fovanju je bTla lepa. Po prečita nju zapisnika zadnjega zborovanja so se obravnavale društvene zadeve. Razpravljalo se je tudi glede likvidacije višjega šolskega sveta. Učiteljstvo je mnenja, da bi do novega šolskega zakona moral v šji Šolski svet ostati. Sprejel se je tudi dostavek, naj se šolstvo loči od politične oblasti. Izreka se čestitka k 30 »etnemu književnemu delovanju meščanskošoiskemu ravnatelju Josipu Brlnarju. H koncu Je učitelj Petrovič predaval »o računskem pouku« — Celjsko pevsko društvo je zopet pričelo z rednimi vajami. — Pogreb majorja Ferdo P 1 a s k a n a se je vršil v sredo ob 11. dopoldne iz javne bolnice. Udeležil se ga je častniški zbor in dve četi vojaštva. Na Ljubljanski cesti se je odda!a častna salva, g. major šmid pa je spregovoril pokojniku v slovo. Nato se je voz s krsto pričel pomikati proti pokojnikovemu rojstnemu kraju Braslovče, kjer se je vršil pogreb ob 15. popoldne. — Načelstvo stanovanjske In stavbene zadruge v Celju trna danes v petek ob 17. sejo v prostorih davčnega oblastva. — Javna o r a ž b a se vrši v soboto 15. marca ob 8. uri zjutraj v skladišču cart-narne. Prodajala se bo stara obleka, slike, nagrobni venci Itd. — Planinski dan planinskih odborov mariborske oblasti (političnih okrajev Celje, Konjice, Slovenjgra-dec) se bo vršil v Mozirru dne 30. marca ob II. url dopoldne. Razpravljalo se bo na tem dnevu o delovanju za povzdfgo In prospeh naS'h planin, ter za napredek našega plnnšarstva. — 80-1 e t niča J o s. Serneea ie proslavilo načelstvo Celiske posojilnice dne 10. trn. s slavnostno sejo, tekom karere so se omenile slavljenčeve neštete zasluge in sklenilo ob tej priliki podarit! raznim ceMskfm kulturn*m, narodnim tn humanitarnim društvorr. 25.000 Din. — R e d u t o mask priredi na pravoslavni pustni torek dne 18. tm. g. hotelir MIlan Martinovi v hotelu Union. Cisti dobiček je namenjen novoustanovljeni gostilničar-ski šol!. — Mariborske vesti. Usoda gostil-n I č a r s k e zadruge. V petek popoldne |e sklican občni zbor zadruge gostilničarjev in kavarnariev v Plzenski restavraciji. To bo rsodnl dan za to zadrugo, ki Je bila do zadnjega časa lrHinČno v nemških rokah In se je rarmerle šele po smrti predsednika deloma Izbollšalo. Da se ravno pr| glavi ai dokaj izboljšajo, to je pokazal že zna- ni slučaj kako Je sedanji predsednik, čeprav Je rodom Hrvat in celo Orjunaš protežira! nemškega Inozemca, protestiral pa proti nadaljnjemu bivanju Ccnoslovaškcga kolege. Zato bo deinitivna volitev pr d-sednika to pot zelo fivahna. Zavedni Slovenci si na tem mestu žele moža. ki Je ne le zaveden Jugosloven, nego tudi mož, ki se je v tej stroki izkaza* kot vzornega ve-Ščaka. Razen g. Valjaka dvom mo, če bi tem pogojem kdo primerneje odgovarjal, zlasti če se vpo§teva tudi še podjetnost, katere v zadnjem času zlasti nu»d gostilničarji tako primanjkuje. Zanimiv bo ta občni zbor, tudi glede obračuna s prejšnjim gospodarstvom, s samostojnim postopanjem pred-sedn ka v va/nih zadružnih zadevah in o vprašanju Izstopa zadruere Iz ljubljanske zveze, ter pristopa k celjski zvezi. Kakor ie Iz teh kratkih posnetkov iz dnevnega reda razvidno, ta občni zbor ne bo samo lokalnega pomena, marveč zan!ma tudi ljubljanske tovariše in Je odločilen za brdočo dobo tudi v nn"*ionnlne*n oz'ft K-»'-nr izvemo Iz zanesljivega v'ra. b^do Slovenci to pot odločno na^topPi proti izvolitvi v novi odbor onih tovarišev dr'Hf narodnosti, ki so se v zadninm čas'i cb gotovih prilikah h»di v tovariškem nafrn n^cl^nnlno preveč efcsoonlrnlT. — I r k M n £ I t e v ka-varnarja KleŠiČa Iz OrJnne, — Z orirom na poročilo o urndn? Iziavi g. ?0e-šlča (lastnika Vel!k* kavanie> kot pred^d-n'ka zadrMWe In g. S*|V»?rta se Je frnganfa da Je z. IO*!* tndl ^lan Orfmie. O. Vle*l?a hal* namerava se- Najnovejša poročila. NARODNA SKUPŠČINA. Verifikacija Radićevih mandr;tov spreJ3ta na mai ifsstativen način _Beograd. 13. marca. (Izv. Oo 12.) Narodna skupščina je danes dopoldne na manifestativen način, soglasno in med ve^kim odobravanjem sprejela poročilo veriflkacljske^a odbora gte'*e overov?f?nia 20 rad 'čevsfcFi manda-I tov. Vsa procedura ie trajala satno pet 1 minut Skupščinski predsednik Ljuba J o-i v a n o v i ć je po otvoritvi seje ob 920 \ dopoldne in po končanih lormalnostih j določil razpravo o poročilu verifikacij-| skega odbora. Poročevalec odbora posl. Vlaiko i Kosič (rad) je prečital odborovo po-I rečilo. ki veli: Vcrifikaci;ski odbor ie od skupSčln-| skega predsedstva prejel 20 poslanskih i pooblastil Pavla Radiča in tov. Razun I tega je odbor prejel 11 pritožb radi vo-I litev in akt ministra notranjih zadev, s katerim se odbor obvešča s tem, da posl. KrnjeviČ Se ni dosegel zakonite starosti. Odbor je najpreje razmotrival mandate posl. Pavla RadLea. Ivana Radiča in drugih, proti katerim ni b'lo pritožbe. Ti mandati so bili priznani. 7a dal O-itma UMI "tm HHNto le resnice na i tem akt ministra notranjih zadev. k*er M vesM n* vemo -Ootrova dvorana in Sokol. 0*tzova dvorana I« bfla do4c*rf*>) vs*m rfrn?*vom za nf'h^v prireditve pHstorina. *r>t~hn|f nP**^Z"m?i|vo J«-, zakaj ni more! dob?** te dvoran«* na ra^rjo-l*pn ra svojo ma"karađo mnr^porsVt ?o-kol. Vt }e nnp#«vipnn ra to nw.*n fn «»>er za ć"*n. ko v lei dvoranf i»f bilo n^b^nfh prt. rr>fK+PV, Vrbnvno n^o^orsfvo n**d f*»tn pod-|«fl*M se vonpSr nafcala v rn? fe rH«c|t-» nr^lr-Hilufa Mletja ^•♦mVo V sm*t lo le <">nab» sV«^»|«-i h-oN. _ N«»*reča nr j rf^ln. a n*^n Domod^n'V. i-*lM*b«»n nH i*»ef»f rfrt**b| *ri»n»a«. |- t»ff fVfn v V-bov»n> dob? h'T^t p^V*»r nr>"**l g nofl'o m^o* MooV fn $e t»Vn n0?V>'4'^'M, da ga Je re**M odd-f-V odp^llal v boJMeo. - M#«#f|, M-fffta. trt ?%An •*.'«f*#««t« rtofn*, Mes*ns občina v Vr^n^f ie sVVnna ?«rrMt*| na sv>;e stroge velTVo moderno po*i«.n»e 7a »M«*ror*nf rva faza v volilni karnpan;!. Opoz'donahie s\u-plne so potisnjeno ob zid in stranka *ahko z zaupanjem zre na vol'tNc dne 6. apr'ia. IzgotovlJen ie natančen uiičri za drugo fazo volilne borbe. FIMANCN1 POLOŽAJ FRANCIJU — Pariz, 13. marca. (Izv.) Poročila o intervenciji Amerike in ang^Ških ve-lebank na korist francoski narodni banki so povsod vzbudila najboljši odmev. Francoski frank se je zopet okrepil in ;c zaznamovati pndcx tujih ievlz. Po poročrltt fz New Yorka In L »n-dona dobi Franc!Ta od ameriške b^nke Morgan r>soj*lo v zn?s*:u !?0 i- ?ii*o-nov do'ar]ev proti 6?» obrestlm za dobo treh mesecev. V Londonu so banke pripravljene dati Franciji en milijon funtov šterlingov. Banka Morgan ne zanika direktno svoje ponudbe F~anci.it okolnost, da banka ne demantira teli vesti, govori za to. da se v resnici pripravlja posojilo Franciji. MANIFEST SLOVANSKEGA VOLILNEGA ODBORA V JULIJSKI KRAJINI. — Trst, 13. marca. (Izv.) »FJinost« priobčuje danes na uvodnem mesiu oklic slovanskega volilnega odbora na volil-ce v Julijski Krajini. Oklic pravi med drugim: »Slovanski volile] Julnskc Krajine, pojdite 6. aprila na volišče samozavestno in pogumno, zanašale se na slovesno obl uho, ki nam je bila dana, da se bo volilna svoboda ščitila, zaupajte v pravičnost svoie stvari in zaupajte tudi v modrost mož, ki jim je pover* jena usoda Italije, da bodo znsil popraviti zmote preteklosti in omogočiti slovanskim sodržavljanom, da morejo, pokorni zakonom, zvesti sebi, vršiti kot dobri Italjanskl dr/, vljanl svo-io zgodovinsko nalogo. Borzna poročita. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 13. marca. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 14.05—14.15, Pa-' rlz 3.43—3.4S, London 349—352, Dunaj 0.1145—0.1165. Praga 234.50—237.80. New York 60.90—51.90, Budimpešti Dolar 79.625—81.625, V zbornici je nstalo živahno ploskanje in odobravanje. Zbornica je na do- t 0.114—0.144. stojen način manifestirala za prihod Ra- I Valute: rićevih poslancev v Beograd. j Lira 3.40—3.43. Za tem je zbornica obravnavala in- j Eelekth 7% invest. pos. !. 1921. 61.5—64 terpeiacijo posl. Radoslava Agarono- l 2^^° rcn„ i es. banka 164—166, Kred. banka Zagreb 147 mezde železniškim delavcev državnin | c H. ,___. co Q~ . a . , . . » , I —150. n:p. banka 89—90, Jugcban^a 1375 delavnic v Nisu za Časa okupacije. Po 1 ^.»..j.___,AeC m*Z5i C1___ w__ I govoru Interpclanta in pojasnilu pro- ( I metnega ministra dr. KoiLča je bila seja i ? ob 11.15 zaključena. Prihodnja jutri z I j dnevnim redom: podrobna razprava o | ! proračunu ministrstva ver. — Beograd, 13. marca. (Tzv.) Da- no cbčutilo njegovo srce. Pečnik Je stopil leta 1914 v trajen pokoj, da omogoči tako napredovat ie mTaiSfm tovar Sem, nI pa niti za en dan notri do svoje smrti pre-klntl svojega stužbovan'a. Se Prav zadnje dri. ko je moral zaradi obolelosti ostali doma, si je dal na dom donašnti delo in že je oblitiboval, da nastopi zopet s'užbo, ko Je neusmT'iena Parka pretrgala nit njegovega življenja. Fečnik n? hodil samo za-stran lepšejra v pisarno, on je delaj neumorno, delal s požrtvovalnostjo, ki je segala človeku v srce in jI ni mogel odreči Priznanja, kdorkoli se ie z njo sezn&l. In Pečnik ni delal mehanično. Vedno je pre-udarjal, vedno spopolnjevsl, vedno mislil na to, kako bi drugim delo olajšal, zlasti tudi konceptnm uradnikom. Napram svojim podrejenim - uradnikom je bil samo v \ — Namesto cvetja na srrcb p k-jnemu toliko stroe. kolikor je to služba zahteva- I gosp. vlad .svet. ravnatelju tehnične Soie Iv. se. kakor bf mu bilo hotelo nebo prihraniti j nes v parlamentu zelo živahno in raz-boJečino, ki bi jo bilo ob tej ločitvi nedvom- i Učno komentirajo nenavadno ljubezn I- vost in gentlemenstvo radikalov napram Radičevim poslancem in naglico, s katero je bilo rešeno verifikacijsko vprašanje Radičevih mandatov v skupščini. Nekateri pripisujejo tej okolrosti gotove, zvito zasnovane namere Pa5i-čeve, ki sam d>!oča parlamenia.no taktiko svoje stranke v sknpSČh.l Nekateri opozicijonalni krogi so radi tega pt btdli tudi zelo vznemirjeni. Splošno pa ja opažati povsod gotovo veselo razpoloženje, ker je zbornica kljub stran. — 1395, PraStediona 1055—1060, Slav. ban, 114—116. E.Tploatacfja 156—162, Drava d. d. Osijek 430—440, šečerana. Osijek 1445— 1475. Isis d. d. 67.5—70. Nihak 130—135, Guttmann 1580, Slavonija 153—155. Stroj, tov. 150, Trbovelj. 730—740, Union paromlin 930—1050, Vevče 180—185. INOZEMSKE BORZE. — Curih. 13. marca. DaraSnJa borza: Beograd 7.15—7.25, Fraga 16.675—16.775. Newyork 5.78—5.785. London 24.84—24.855 Pcrlz 24.75—25.25. Milan 24.50—24.60. Berlin i 25—1.30. Dunaj 0.00815—0.008175. Amsterdam 215—215.20, Bukarešta 3.075, Sofija 4.10. — Trst, 13. marca. DanaSnia predbor- za: Beograd 29-29.20. London 100.25— 100.75. Par!2 98.50-99.50. Newvork 23.40— 23.70, Dunaj aC325-0.0335, Praga 65-68.75. — Dunaj, 12. marca. Devize: Beograd 872—876. London 30t 800—305 «00, Milan 3004—3116. Mcwyok 70.035-71.1 S5 Pragn karski razdvojenosti in razdrapanosti na 2053—20^3, Curih 12 215—12 295 — Valute: tako soglasen način sprejela verifika- j dinar 8^9-875. dnbr 70 rm— 71860, lir* cijo Radićevih mandatov. la. sicer pa vsikdar koncfliianten In pravičen. Pri Pečnku se je dalo kaj naučiti In prepričan sem, da ga ohranrjo vsi. ki so pod njim služIli, v hvaležnem spominu. Pa tudi kot človek se Je odlikoval Pečnik po redkih vrPnah. Bil Je neomajen, nevpog-Ijiv, odkrit značaj, kf Je mrzli llcemerstvo in neiskrenost. Imel Je svoje prepričanje, ki ga je vs;kdai odločno zastopal, ne oziraje se tie ra levo. ne na desno. Prizanašal n? nfkomur. ne nasprotniku, ne prijatelj«, ako se mu je videlo, da je krenil na napačna pota. Mogoče, da Je bil« njegova sodba včas* prestroga, mogoče celo zmotna, a vsebi }*■ Izvfra'a (z najčistejšega prepričanja. Ako je uvfdel, da je komu storil krivico. Je to rad poprav*! tn nI se sramoval priznati, da se je motri. Pečnik si Je stekel v svoH mladosti tudi kot narodni delavec velike zasluge. V sed?mdesetih letih, v Časih strupenega nemSkutarstva. se je kot deželni uradnik navzlic temu, da Je v deželnem dvorcu odloCevaJa nemSka gospoovorm tirc^n'k: KALENTIS KOPITAR. Gospodarstvo. IZVOZ RUSKEGA ŽITA. Sotrudnik »Centropressec opisuje razmere na ruskem Žitnem trgu tako-le: Sovjetska vlada se je posvetila v zadnjem času z vso energijo organizaciji Izvozne trgovine z ruskim žitom. Na ta način hoče zboljšati gospodarski položaj svojih kmetov In svoje finančne razmere sploh. V to avrho je ustanovila takozvani konjunkturni zavod, ki ie izdela! načrt za izvoz tekom celokupne žitne kampanje. Po podatkih, k! jih je zbral ta zavod, je preostalo državnim organizacijam za izvoz, doslej 93 milijonov pudov žita, državnemu komi-sarjatu za prehrano okrog 30 milijonov, kmetom pa 178 milijonov pudov. Rusija bi mogla torej Izvažat! nad 300 milijonov pudov žita. Iz tega se vidi. da je njena Izvoz-oa bilanca visoko aktivna. Na svetovnem žitnem trgu pa vlada veliko zanimanje za rusko žito. Italija in Francija so že naročile v Rusiji velikanske množine pšenice. Nemčija po rfi in ječmena Izvor je v rokah vladne organizacije »Eksport hljebc Ta organizacija je naložila v ruskih pristaniščih do začetka 1. 1924 nad 115 milijonov pudov. Od teh je doslej izvozila 81 mil. pudov. Do nedavnega je Rusija izvažala samo žito Zdaj pa je sovjetska vlada sklenila izvažati samo moko, da tako podpre mlinarska industrijo na jugu Rusije, kjer je mnogo parnih mlinov, ki so bili zadnja leta večinoma brez prometa. Izvoz ruskega žita je napredoval tako hitro tudi zato, ker so b!!e cene v državi precej nizke. Sovjetska vlada pa hoče cene odslej zvišati, da bi pomagala poljedelcem, ki so navezan! v prvi vrsti na dohodke od žita. Za to je omejila termin, ki je določen za prodajo ruskega žita inozemsk;m trgovcem. Obenem ie znižala Izvozno carino pod predvojno normo, ker hoče na ta način pospešiti izvoz. V trgovini z žitom vidi vlada glavno sredstvo za gospodarsko konsolidacijo Rusije. Zato teži za tem, da dobi to trgovino popolnoma v svoje roke, t. j., da jo monopolizma. Izvozna trgovina je že docela v državnih rokah. Tako popolno ingerenco hočejo doseči sovjeti tudi na domačem trgu. Začetek je bil storjen že lani v decembru, ko je vlada poslala v Turkestan veliko količino žita t:r datirala ne samo žime nego tudi vse druge cene. Ta trgovinska politika stavlja rusko vlado pred ve,;ke in težke naloge. MHnar-ska industrija je čisto v državnih rok.°.h. Da bi mogla po ceni realizirati produkte potom svojih podjetij, skuša država izpodrinit! iz trgovinj privatne podjetnike, ki so posebno dobro stuiranl In vpePnni na domačem trgu. Ta cilj hoče doseči s podpiranjem setiskega zadružnrštva, ki naj postane glavni pocrednk med ruskim kmetom in veliko mvnarsko industr'^. Ker država dos'ej ni ime!a dovol: denarnih sr;j-stev, nI mog1« uveljaviti trga načrta, C:m pa s1 nekoliko opomore, rr:3e;o priva'ni podjein-'ki polagoma sp'oh ob veljavo. Takozvani državni karpftallzera izpodr'va trgovski stan in ;e f.t marsiVateremu podjetniku izbil Inicijativo »z rok. Končno je treba povdarjati, da je napačno m šljenje inozemstva, ki trdi, da izvoz ruskega žifa škoduje ruskemu narodu. Nasprotno, res je. da so se gospodarske hi soci.alre razmere v Rusiji zelo zboljšale, odkar je začela država izvažati v večji ko!;čini žito in sirovine. Del kmetskega prebivalstva je *ewda proti tej politiki, toda to ne ovra sovjetov, k! Imajo pred očmi obči blagor države in vsega prebivalstva. ★ ★ ★ —Z živinjsVI *e|em v Maribora. Zadnji 1 živinjskl sejem dne 11. marca je bil dobro chi*k-n. Pngnnlo se je 20 konj. 3 bike. 172 volov, 288 krav in 8 telet, skupaj 491 komadov. — Ker ni bilo vnanjih kupcev se je kupčija vršila ie m:d domačim!, kar je zelo uplivalo trd: na cene, ki so povprečno pndle za 1—2 Din od cen zadnjega sejma. Točneje Je v posamnh slučajih raz-j vidno !z v oVI^oaJi1! navedenih cen zadnje-i ga sejma. Dcbelf voli D 12.75-13.75 (T3.~ ! 16.25); pcldcbelf voli 11.50—12.25 (11.25— 12.25): plemenski voli 8.50—11.50 (10—11); biki za klanje 10.75; plemenske krave 9.25 — 10.50 (10—11); krave za klobasarje 7—9 (9_10); molzne krave 9— lw.25 (11 — 13.50); breje krave 9—10.25 (11 — 13.25); mlada živina 10.50—13.50 (11—12 50). —g Mesne cene v Mariboru. Vdovsko meso I. D 25—27; volovsk j meso II. 22— 24; meso od b;kov, krav. telic 19—20; telečje meso I. 30 (32); telečje meso II. 26 (2J»); svinjsko meso sveže 30—40. Znač Ino je, da so mesarji ceno za prvovrstna blago d>ig-nill za 1 D, dočim so cene kakor zgoraj razvidno na ?i\injskem trgu za 2 D pndle. —g Novosadska blagovna borza 12. marea. Na produktni borzi notiralo: Pšenica bačka. 79-i Dr»!cr Ljubljana, Hilšcrjcva rl št 5 30 POZOR' PEKAR.!!1 Diamalt tvornice llauser in Sobot« ka. Dunai. Stidlau. pe« karski sladni ekstra' t. ie na i hol I se Lesni trgovci pozor! Tiskovine za prevze* manje okrogVga, tesane* qo. rezanega lesa. na ka* terih se pri prevzemu sa* mo ob sebi obenem zra* čuni natančna kubikatura brez kubične računice, se naročajo prt: Dragotin Korošcu. Rečiea ob Pa ki. 1745 sredstvo ter prr,-«*» vs< ostale dosedanie nad mestke — (""'ivaite v sličnih potvorb. n«i bo nra.5e!v ali tcko'in«' 7' htevaite samo ori^in-«* »Diamalt«! — Glavno ra *tnn$tvo za ,1'cri'liviin Rdvard Dužanec, Stro«:** mflverievs ulica hr T Zaereh 12 Oni Zn*žar>e cene 7a otroške vc~:c':e ki se dobijo direktno v domači tovarni otroš';ih vozičkov in dvokolea — »TRIBUNA«. F B. L. Ljubljana Karlovs'ca ce« sta št 4. — Istotam »-dobijo po znižani ceni nova dvokolesa. mali pot možni motorčki, SivaTni stroji in pneumatika. ter se sprejemajo v polno nopravo za ematliranie in ponikljanie dvokolesa« otroški vozički, šivalni in rarnl dru^i stroji. — Pro* daja se tudi na obro'r 14r0 Milo 9 Ha „male n\m"»Ju. H" PRISEGAM da kupiš najceneje In najboljše blago v modni trgovini fl. Šinkovic nas!. K. Soss, Ljubi ana, Mestni trg 19. INVENTURNA PRODAJA. SAMO DO KONCA MESECAl mehanična delavnica fpOiravl|alntca) L. BARAGA, L|nblfanaT Selenbiiroova ulica 6-1. -- CEMENT -- 1 Prima Por lan d trboveljski In dalmatinski dobavi a v roljubnih mnoi nah. — Naročila sprejema: H. Petri?. Gosposvetska cesta 16 I. Gajo Mandič trgovec Vida Mandič roj. Polaj poročena Beograd Ljubljana Sorodnikom, prijateliem In znancem naznanjamo žalostno vest. da le danes zjutraj po kratki In mučni bo eznt, rrevtdcn s tolažili sv. vere umrl naš drapi mož, oče, stari oče, rrat, stric, svak in tast, gospod riorjancic strojevodja v pokoju. Po 54 letih trplienja je ort*el, da najde mir in pokoj. — Dodeli mu t»a večni Boe I Popreb se vr5I v petek, dne 14. marca ob •/ 4. popoludne, i/pred hi5e žaiosti v Ljubljani, Trno s^a ulica 29. Bodi mu ohranjen bla^ spomin! V LJUBLJANI, dne 12. marca 1924. Iva?a Fi< r mačić. žena. — Marl'a BreoalfaiL ses ra. — Janez, 8*anlco Mllaov Lo'te. sinovi MU^a omožena Bobltifec, vanki hčeri. — ?ranlos roi Petemel. Liu Mca ro). Lapa ne, snahi. — Ivan Brscel nlk, svak. — Dr Joia Bohfn e , zel. — Mar,»nci B- r s, Peter, Bpalea, Mar* ftUc^v Jota t9 vnuki. 1714 Brez m\ 2400 milj (3840 km) po Afriki na B.S.A. t no specialnem poročilu časnika .The Motorcvde* z dne 31. ianuarja 1924). Ta nedosežnl uspeh po. uovno dokazuje absolutno anesl ivost in i vrstno kon-strukciioB S. A. morociklov v vseh razmerah. Htff arfil fSZI taft ? knftsa. Genera no zaatopstvo za Jueoslavio: Jngo-avtov Lfeblfaaa, Ounajs: a cesta 6. Cen!- trgovci, ki hočete orodaii svoie blago, Insenin^jte v SfoY. Narodu 1 — Slovenski N^rod imaš v Ljubljani največ bralcev in torej največ kupcev. I = KROMPIR = I debel, zdrav, prebran, * bel in rožnat kupujem za dobavo takoj Reflektiram na takojšnje utovarjanje in solidne cene. Predojevič, hoiel Slon Ljubljana. Uabilo na RovnoKor došll nolnouslsl liHidi modni listi za spomladansko sezijo. ^ Priporoča narodna knflgarna, Mu' IJ nz ^re^zrr?*«?!* t&r.* 7 BBSaaaaBBCS3HBC97)BSE3SaveBJBBJB| Uredni občnlzb Celjske posojilnice d. d. v Celju, ki se vrši v ponor'olfek, dne 31. marra 19"4 ob 6- %ve5er ▼ sejni dforani Narodnega dom v Celin. DNEVNI RED: 1. Poročilo uoravnega sveta o noslovanju v letu 192^ in predložitev bilance pro 1923. 2. Poročilo revizijskega odbora. 3. Sklepanje o predloženi bilaici pro 1923. I. Skler»an'e o razdelitvi čistega dobička v smislu do ločbe § 24 družbenih nravil. 5. Volitev revizijskega odbora. 6. Sklepanje o spremembi pravil. 7. Slučajnosti. Po določilu § 6 družbenih pravi' se smejo obfnepi 7hora udeležiti le delničar]*, ki »o zaloi 'I vsi tri dni oret or>ć i t z r»ri»n' nri blagajni te družbe v CHj i vsai 5 dente po nom Din 10 Ta sc»nam delničarje ki to položili delnice k obćntaiti z oru za kl uči 29. marca tet ima do t ga dne vsak k ph o\a ju upi ćeni del n čar pravico, pregledati ta seznam v dru?b< nih pos > prostorih. Od tega dne narrc Ina tudi v«ak de'n č>r ia^ ic> litevati prep se računskega zatljič a, bilance In ra-u i <» do1 in izeubi za pretečeno poslovno leto. ki so na vtoslc^ . dr > prostorih od danes naprej do ob:nega zbora. CELJE, dne 12. marca 1924. r %rrv 1 s T. T: 71 X lastnina in tisk »Narodne tiskarna«« RS 1056 2875 40