&JN Kupujte EBONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest RSaaCTORY Slovene Daily M( BUY in Ohio T\K5m VNITBD N2RSI »TAT« jjTfr WAR Best Advertising JgffjUxAMpa Medium LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), SEPTEMBER 18, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 219 »OSEVELTOV ODPOSLANEC W1LLKIE DOSPEL V KUJ8ISEY letališču so ga pozdravili ameriški in dnigi diplomati ter predstavniki sovjetske vlade. 'jetske oblasti so mu dale na razpolago krasno vilo ob volgi * ;fI§EV, Rusija, 17. sep-*- ' - Wendell Willkie, po-' A^Poslanec predsednika 8F a- 3e prispel danes v * V' kjer bo ostal dva Ameriške podmornice pogreznile 4 japonske ladje "aka: Jelu diplomate Tednik ley ■»kie ®voi sto nT S' A' Lozovsky. ki [al sovjetski zunanji u- Alraz v Kujbiševu f»voi: ikl Je bil goiogJav, se H J lahki obleki tresel od £ J« zavladal v Kujbi- fcieja .onimi, ki so sprejeli ' Je bilo tudi več ame- ls°kih častnikov, ki se l30 v Rusiji, kosil., - , r bo odpotoval v Mo- Sf-iU Willkieja, sta bi j, Boslanib- William M v in ruskih ov, ki so spreje- Poslanik William H. >silu pri ameriškem po- Vjve Willkie obiskal An-HahSlnskega, podkomisarja CJ,e zadeve. ^t bo Willkie častni gosi IkoV' sov.jetskih vladnih 111 raznih umetnikov. °dkomisarja Višinskega sJ bo Willkie gost pod-mll Vi!inskega, nakar, si k Vazne industrijske in J?® naprave. Jutri pa fe n njemu na čast re-a kitajskem poslaniš- ^o bo Nadaljne štiri japonske ladje pa so podmornice poškodovale. — Izza napada na Pearl Harbor je bilo uničenih in poškodovanih 362 japonskih ladij. ' Nov grob Po dva tedna trajajoči bolezni je včeraj popoldne ob 2. uri preminila v mestni bolnišnici dobro poznana Antonija Kokotec, rojena Simončič. Stara je bila 63 let ter je stanovala na 9125 Prince Ave. Doma je bila iz Ve-ternika, fara Boštajn na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 32. leti. Bila je članica društva Slava št. 173 S. N. P. J., in društva Bled št. 20 S. D. Z. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, dva sinova, Stanleya in Franka, vnuke in polbrata Antona Erjavec, v starem kraju pa dve polsestri in polbrata. Pogreb se bo vršil v ponedeljek zjutraj ob 8:30 uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca in na Calvary pokopališče. Bodi pokoj-nici lahka ameriška gruda, preostalim pa izrekamo naše soža-lje! Jbrže i. ce odpotoval Will-v soboto ter se še 86 bo sestal tudi s Sta- iS % oblasti so dale y razpolago krasno ia Si, kjer bo stanoval \ V°jega obiska v tem Sga kontr°lnih napravah ■k a ki je prineslo semkaj, je sedel ruski Na univerzo s°boto sta odpoto-^ttv Univerz°. v Oxford, Sif Plevnik- hčerka ob-e Joseph Plevnikove lili Slsie Desmond, hčer-ei»iie Hrvatih, 19711 Ave. Tja so jih »hf,, avtom Mr. in Mrs Vj^ ter Mr. in Mrs. kultura PEVSKI ZBOK psila i etlcije S. D. Z. se ne »%es Vska vaja škrjanč A v ^Poldne. Prihodnja 1*i pjetek, 25. septembra, v Slovenskem na Recher Pouk o zračnem napadu Sedanji resni vojni časi nalagajo na ljudstvo v splošnem številne odgovornosti in dolžnosti. Vsak, komur količkaj dopušča čas, bi se moral poslužiti tečajev, ki jih oblasti vodijo v pouk in seznanje občinstva glede nevarnosti zračnega napada. Veliko mož in žena se je že posluži-lo tega pouka in dobili so diplome za "Air Raid Wardens". V Euclid se sedaj zbira skupino za ponovni tečaj. V današnji številki ima dopis Mrs. Jennie Hrvatin, ki zlasti apelira na naše rojake in rojakinje, da bi se priglasili. Zakonski jubileji Te dni sta obče poznana in na društvenem ter kulturnem po-ju aktivna John in Josephine Močnik praznovala 30-letnico zakonskega življenje — Frank in, Anna Ažman pa 36-letnico. Močnikova vodita trgovino z moško opravo na E. 185. cesti, Ažmanova pa mesnico na vogalu E. 65 St. in St. Clair Ave. Jubilantom čestitamo in želimo še mnogo let srečnega in zadovoljnega zakonskega življenja! Formalna otvoritev WASHINGTON, 17. septembra. — Mornariški department naznanja, da nadaljujejo ameriške podmornice s svojo kampanjo proti sovražnim ladjam na Pacifiku ter da so pogreznile štiri nadaljne japonske ladje, četvero pa so jih poškodovale. Poleg tega pa so ameriške podmornice aktivne tudi pri So-lomonskem otočju. Izza napada na Pearl Harbor je bilo uničenih ali poškodovanih vsega skupaj 362 japonskih bojnih in drugih ladij. Glavni stan generala MacAr-thurja, petek 18. septembra. — Današnje poročilo naznanja, da so zavezniški letalci bombardirali jn obstreljevali japonsko bazo Buno na Novi Guineji, kjer so uničili ali poškodovali 15 japonskih ladij ter razstrelili skladišča, katerih požari so bili vidni 25 milj daleč. Zavezniška letala so napadla tudi japonske baze v Novi Britaniji, kjer se še vetrno hrabro drže ameriški marini kljub silnim napadom Japoncev. Kitajska poročila naznanjajo, da pričakujejo v Tokiju "ugodnih razvojev" na Solomonskem otočju, preden bo japonsko vrhovno poveljstvo določilo novo ofenzivo. Vojne igre v stadionu - ij^j^fc J IPffH^HI K ? -, I aX/SSn&IP ^WB ggfeL. ; » IMiRHr* -'TpH ^rofflFe^v f; xw * mdM BBBHHMMW \ \j ■ TrffWSi«r^ SEM ■ *'"' - M Jt'^ ' % Jiliii■■Hi - wmm ..... RUSI IN NEMCI SE KOLJEJO PO ULICAH MESTA STALINGRADA Rusi po vsej priliki nimajo več moči, da bi vrgli Nemce iz mesta. - Boji na podstrešjih in v kleteh. stalingrad napada okoli milijon nemcev in njihovih zaveznikov Nocoj se bodo pričele v stadi- ] zvečer, igre pa se bodo pričele j onu vojne igre, o- katerih smo | oz 8:30. Vstopnice k tej zanimi-že 'včeraj poročali. Vrata sta-j vi prireditvi dobite tudi v na-diona se bodo odmrla ob 6:30jšem uradu. Zvišanje mezd pri General Motcfrs korporaciji l Delavcem pri omenjeni korporaciji je bila zvišana mezda za 4 cente na uro. — Šest tisoč delavcev je v Clevelandu. John Sustaršič sporoča, da se bo vršila formalna otvoritev njegove White City Cafe gostilne, 623 E. 140 St., jutri večer. Ob tej priliki se bo servira-lo fino kokošje večerjo in igrala bo godba vsak petek in soboto. rQvQl udaril po katoliški duhovščini iS* °ski meji, »Do ancoski 17. sep-premier m *lr avai kat Je udaril danes fafli ° ki cerkvi, ki pro-^i jPre6ajanja Židov v hH , ranciji, ter je dal Št • ika Fr- Chai" WzJjba kardinala Ger- v Ly°nu-v Pa'^Kar nem®kim in osta- "iN: je Pierre La hče me ne bo od" JeSa sklepa, da iz- čistim Francijo tujih Židov. Duhovščina naj se pobriga za vero, jaz pa se bom za vlado." (Protest katoliške duhovščine zaradi preganjanja francoskih Židov je vse hvale vreden. Mi Slovenci zdaj samo čakamo, kdaj bo začela katoliška duhovščina protestirati tudi proti nečloveškemu preganjanju našega ljudstva od strani Nemcev in I-talijanov. — Uredništvo). WASHINGTON, 17. septembra. — Vojni delavski odbor je danes odredil 4 cente povišanja na uro 225,000 delavcem Genei ral Motors korporacije, da se njihove mezde bolj prilagodi in izravna z vedno naraščajočimi cenami življenskih pridelkov. S tem odlokom Vojnega delavskega odbora bo zvišana mezda delavcem v 95 tovarnah te korporacije. V Clevelandu bo deležnih tega povišanja mezd približno 6,000 delavcev, ki so zaposleni v dveh tovarnah te korporacije, in sicer pri Fisher Body in Cleveland Diesel Engine tovarni. Odbor je zavrnil s petimi glasovi proti štirim predlog, da bi se zvišalo bonus za nočno delo od 5 na 10 centov na uro. Odbor pa je odobril, da postane sedanje zvišanje veljavno že od dneva 28. aprila. Dalje je odbor soglasno odobril predlog, da morajo , biti moški in ženske za enako delo tudi enako plačani ter da se ne sme delati glede tega nobene razlike. SIBIRSKE ČETE NA STALINGRAJSKI FRONTI MOSKVA, 18. septembra. — Časopis "Pravda" poroča, da so pravkar dospele na staligrajsko fronto ruske čete iz Sibirije. Nemški težki topovi in bombniki so izpremenil: danes Stalingrad v inferno ali v goreče peklo, toda junaški brambovci, čepeči v jamah, ki so jih naredili izstrelki in zabarikadirani za porušenimi zidovi in hišami, odbijajo vse nemške napade. Premier Stalin je ukazal svojim četam, naj napadejo, in čete so napadle ter izpulile Nemcem neko vas ob Volgi, katera leži ob severnem predmestju Stalin-grada. Nemška letalska sila napada Stalingrad v rojih, ki štejejo 80 do 100 letal. Nemci se poslužujejo v napadih posebnih strelcev s tako zvanimi Tommy puškami, toda Rusi so že organizirali posebne vojaške odrede, ki sproti uničujejo te strelce. Nov grob Danes zjutraj je preminila Mrs. Mary Zaller, stara 63 let, stanujoča na 17003 Grovewood Ave, Podrobnosti bomo poročali jutri! Prihod odličnega Slovenca iz Londona Kapitan Ivan Kern izjavlja, da se bodo jugoslovanski uporniki borili do konca. NEW YORK, 16. septembra (JIC) — Danes je prispel v New York kapitan Ivan Kern, načelnik mornariškega oddelka jugoslovanskega prometnega ministrstva v Londonu. Kapitan Kern, ki je Slovenec, je pristal s kliperjem na La Guardia Field. Prispel je sem s posebno nalogo, ter bo ostal za kratek čas v Ameriki. Kapitan Kern, ki je bil komandant oddelka torpedo vk pred zasedbo Jugoslavije, je izjavil amerikanskim časnikarjem, da .jugoslovanski narod prenaša neizmerno trpljenje, a da je njegov duh nezlomljiv. "Zelo malo hrane imajo. Mnogi kruha že niso videli cele 4 mesece, a se niso uklonili in bodo nadaljevali svoj odpor." Kapitan Kern je izjavil, da se jugoslovansko vojno in trgovsko brodovje še vedno bori in plove pod svojo lastno zastavo in služi skupni stvari zedinjenih narodov. MOSKVA, 17. septembra. — Ruske čete se nahajajo v smrtonosnem bojnem objemu v seve-rozapadnih predmestjih Stalin-grada s 450,000 Nemci in Ru-munci, ki so zdaj oddaljeni še dvanajst milj od središča mesta. Ruski časopis Izvestija pravi: "Nemci se bore zdaj kot satani." Nemške izgube so ogromne Nemške izgube so ogromne in sovjetska opoldanska poročila ne naznanjajo o nikakem nemškem napredovanju, toda poročilo z bojne linije javlja o nevarnem nemškem preboju, s katerim se pridrli Nemci skoraj v mesto, preden se je posrečilo Rusom vreči jih nazaj. Boji na podstrešjih in v kleteh Nato, ko so Nemci vdrli v se-vernozapadni okraj mesta, so se utaborili v kleteh in podstrešjih poslopij, ki so še ostala, odkar so poizkušali zadržati ruski protinapad. Rusi so zavzeli vsako hišo posebej, pobijajoč Nemce ali pa so jih pognali nazaj. Nemci poročajo, da je pričelo na stalingrajski fronti deževati in da dež ovira vojaške operacije, toda samo začasno. 2,200 Nemcev poklanih Ruska komanda naznanja, da je bilo danes v srditih bajonet-nih bojih poklanih pred Stalin-gradom 2,200 Nemcev. Po severnozapadnih obrambnih linijah razbija okoli 450,000 šturmtruperjev, pri vsem napadu pa je udeleženih okoli en milijon Nemcev in njihovih zaveznikov. Nemške čete zdesetkovane S svojimi mrtveci postopajo Nemci kakor da slednji sploh ne obstojajo. Nemški ujetniki pripovedujejo, da so bili regimenti, ki jih je nemško poveljstvo pred dnevi vrglo v napade, skoraj iztrebljeni. Od nekaterih polkov je ostalo samo 80 do 120 mož. Ogromna premoč nemških letal V bitki za Stalingrad se Nemci zdaj poslužujejo bolj svojih bombnikov kakor tankov, ker je manevriranje tankov po ulicah silno težavno. Nad mestom grmijo dan in noč nemški bombniki, ki bombardirajo ulice z eksplozivnimi in užigalnimi bombami ter jih obdelujejo s svojimi strojnicami. Krvavo klanje na ulicah MOSKVA, 18. septembra. — Rusko poveljstvo naznanja, da so poklali Rusi včeraj z bajoneti stotine Nemcev na mestnih ulicah Stalingrada ter da divja glavna bitka še vedno v severnozapadnih predmestjih. Oboji, Rusi in Nemci, se bore po ulicah, po kleteh in na podsrešjih hiš. Dasi se Rusi neustrašeno in besno bore, pa po vsej priliki nimajo več moči, da bi vrgli Nemce iz mesta. Z vsako uro odpora, ki ga nudijo Nemcem brambovci Stalingrada, se ohranja varnost mesta Astrahana. Tudi če Stalingrad pade, ne bodo Rusom še odrezana vsa vodna pota. Nemci morajo zavzeti tudi Astrahan, ako hočejo preprečiti Rusom dovoz olja iz Baku. Smrtna kosa Danes zjutraj je po daljši bolezni preminila Molly Marcus, rojena Prince, stara 34 let. Stanovala je na 19000 Locherie Ave., Euclid, O. Podrobnosti bomo poročali jutri. K mornarici K mornarici v Great Lakes, 111. je odšel zadnjo soboto Vladimir Mohorčič, sin Mrs. Mary Knafelc, 13616 Deise Ave. Želimo mu srečen povratek! Nova telefonska številka Mr. John Močnik, ki vodi trgovino z moško opravo na 772 E. 185 St., sporoča, da je pred kratkim dobil novo telefonsko številko na svojem domu, 18320 E. Park Dr., in sicer je sedaj: IVanhoe 4154. k vojakom / V soboto bo odšel služit v a-meriško armado Joseph W. Žužek, sin Mrs. Mary Zuzek, 7510 St. Clair. Ave. Kdor prijateljev ga želi videti, naj ga obišče na omenjenem naslovu. Želimo mu srečen povratek! _i_ Obsodba zvodnikov in trgovcev z belimi sužnjami v Clevelandti Ko je sodnik zaključil razpravo, jim je rekel, da si sploh ni mogel predstavljati, da more človeško bitje tako nizke^ pasti kakor so padli ti izmečki človeške družbe. Emerich B. Freed, sodnik federalnega sodišča, je obsodil STRAHOVLADA V SLOVENIJI Obiski Na obisku v Clevelandu se nahajajo Mr. in Mrs. Anthony Rock, ml., Vincent Resnick, John in Theresa Resnick ter Že nekaj dni pred usodnimi požari v okolici Iga, se je tajno širila med prebivalstvom govorica, da se nahajajo v Mokrcu partizani, ki imajo večkrat tajne sestanke na Golem, v Škrilju in v Zapotoku. Italijani so zvedeli za njihove sestanke, ter poslali kazensko ekspedicijo, ki je krenila v zgodnjih jutranjih urah, dne 17. marca proti Mokrcu, ter obkolila! vas. Prišlo je do kratke borbe, kjer je bilo ubitih 6 partizanov. Tudi nekaj italijanskih vojakov je padlo. Martin in Theresa Mazon, vsi j Nato so se začele preiskave iz Baggaley, Pa. Prišli so na na Golem in v Štrilju, kjer je pogreb Franka Trudna, ki je bil ustreljen okrog 20-letni bratranec Mrs. Rock. 'fant Glavan, ki je hotel iz stra hu pred Italijani pobegniti. Našli so nekaj orožja in municije. Takoj naslednji dan so požgali Italijani vse hiše, ki so bile na samoti, župnišče . na Golem, na Kureščku, kočo na Kureščku, postajo v Mokrcu, graščinsko žago in vas Krvavo peč. Ubili so več mož, med njimi tudi očeta neke družine, kjer je bilo mnogo otrok. Naslednji dan so bile požgane vasi: Spodnje in Gornje Golo, Visoka Suša, Osolnik, Ustje, in s par izjemami odpeljani vsi moški nad 16 let starosti v ljubljanske zapore, kjer čakajo svoje obsodbe. Žene in otroci so bili konfinirani v raznih krajih, kakor: Ig. Iška Loka, Matena itd., kjer smejo sedaj bivati. včeraj popoldne štiri voditelje belega suženjstva v 7 do 12 let ječe in vsakega na $10,000 globe. V razpravi je prišlo na dan, kako so ti lopovi vzdrževali celo svoje lastne žene v javnih hišah in kako so pošiljali nešteto mladih deklet od bordela do bordela v državah Ohio, Pennsy Ivani je in New York. Obsojeni obtoženci Štirje obtoženci, ki so se priznali za krive, so; Louis Peter Morel, star 51 let; 12 let ječe. Jack Johnson iz Amsterdama, N. Y., 38 let star; 10 let ječe. Carl Theodore Bruell, 38 let star, iz Cantona, 10 let ječe. Frank Bruell, 29 let star, Carlov brat, sedem let ječe. Zalezovanje deklet Zvezni prosekutor Roy C. Scott je v živih barvah naslikal sliko, kako so omenjeni štirje zvodniki prežali na mlada dekleta, zalezovali so celo dijakinje srednjih šol, in kako so jih pošiljali od bordela do bordela. Izpovedi mladenk Pred sodnikom je nastopilo pet teh deklet, ki so pripovedovale, kako so padlo v kremplje tem ljudem, ki so jih pretepali in često grozili s smrtjo, da so jih obdržali v svoji oblasti. Zadnji dve — 25-letna Mary Jane Evans, in 25-letna Mary Jance — sta pričevali včeraj ter povedali, da so jih omenjeni poslali v hiše sramote v Lorainu, Cantonu in v Meadville, Pa. Moralna pridiga sodnika Ko je bila razprava zaključena, je sodnik pogledal obtože-nm zvodnikom v obraz ter dejal: "Vi štirje reprezentirate najnižji tip človeštva. Dokler nisem slišal cele sramotne zgodbe, sploh nisem mogel verjeti, da more človeško bitje pasti tako nizko, kakor ste padli vi. To je vse, kar vam morem reči." Plesna veselica Društvo Commodores št. 742 SNPJ priredi veliko plesno veselico v nedeljo, 20. septembra v Slovanskem narodnem domu na St. Clair Ave. Za to priliko bo i-grala fina godba Johnny Pecon orkester. Vabi se vse stare in mlade, posebno pa članstvo S. N. P. J. na mnogobrojni poset. 2r 2 N A" K O P, K A y N O S % 18. sepcemto UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tsy Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) _______.'............................................................................ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.25 Hitlerjevemu miru. "Možno je, da izgubimo vojno," — to so besede, ki jih cesto slišimo v poslednjem času, malo pa je onih, ki so spoznali, da bi pomenil sprejem Hitlerjevega miru, izgubo miru za cela stoletja. Nemčija, katere lastni defetizem je v ogromni meri prispeval k njenemu porazu leta 1918, se zdaj pripravlja za satansko povračilo: ona hoče vbrizgati v žile svojih sovražnikov isti strup, kateremu je takrat sama podlegla. Pravilno razumevanje tega dejstva nam bo pomagalo pri izgradnji trdne psihološke obrambne črte, ki je danes demokracijam tako nujno potrebna. ^ For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): FOk* One Year — (Za celo leto) .................................................................................$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Rojaki in rojakinje, prijavi- ročnika Ryana, Report Center te se za šolo 104 HITLERJEVI NAČRTI ZA POLITIČNO ZMAGO ii. Hitlerjeve metode v tem slučaju so metode, ki se jih poslužuje v vsakem svojem "blackmailu": metode groženj. V zadnjih mesecih se je Hitler skrbno čuval, da bi ukazal bombardirati London, dočim je poslal svoje bombnike nad vse ostale angleške kraje. Celo na riziko, da postane "nepopularen," se je dos'lej vzdržal "maščevalnega povračila" za angleško bombardiranje Nemčije in francoske zapadne obali. Mesto tega si samo prizadeva, zlomiti angleški entuziazem za vojno. Hitler ni storil ničesar v preprečitev japonske ofenzive proti Vladivosto-ku, je pa dovolj vzrokov za mišljenje, da ni storil ničesar, s čemer bi opogumil svojega žoltega azijatskega zaveznika za napad Rusije. On namreč ve, da bi nova eksplozija na Daljnem vzhodu samo povečala vojna prizadevanja Amerike. * gf" Potom kratkovalnega radia.je grozil Amerikancem, češ, da če bodo usmrčeni nemški saboterji, ki so se izkrcali iz nemških podmornic na ameriški celini, bo pričel on izvajati represalije napram Amerikancem, ki žive v Nemčiji. V resnici pa je nemško časopisje komaj omenilo eksekucijo nemških saboterjev v Ameriki, in Ameri-kanci v Nemčiji žive. dalje tako, kakor so živeli doslej. Rajši kakor da bi izvojeval vojaško odločitev letos ter diktiral mir v Moskvi, se je Hitler odločil, usmeriti vsa svoja prizadevanja v pravcu diplomatične zmage, ki bi mu omogočila narekovanje miru v Washingtonll. Ker mu je bilo nemogoče zlomiti voljo ruskega vojaškega poveljstva in ruskega ljudstva, se je pričel Hitler ukvarjati z načrti, da zlomi yoljo ameriškega in angleškega ljudstva. On ve, da njegovo prodiranje na relativno majhni fronti v Rusiji ne more narediti na Ruse nikakega zaželjenega vtisa, zato želi narediti tem globlji vtis na bralce časopisja^v demokratičnih državah. Ako vemo, kaj Hitler želi, da bi mi verjeli, vemo tudi, česa ne smemo verjeti. On nam hoče vsiliti vero ih zavest, da je situacija brezupna in da so njegove legije nepremagljive. In preden prične svojo mirovno ofenzivo, hoče konsolidirati to vero. Odpor proti mirovni ofenzivi brez primernih in pogrebnih priprav pa je prav tako težaven kakor odpor proti vojaški ofenzivi. Hitler "pacifist" se namerava po-služiti orožja prenesenečenja prav tako, kakor se ga je posluževal Hitler militarist. Iz tega vzroka je prav tako potrebno, izgraditi obrambno črto proti njegovi mirovni kakor proti njegovi vojaški ofenzivi. Hitlerjeve obljube in njegov blackmail so nevarnejši kakor pa njegovi tanki in topovi. Mi lahko nastopimo proti njegovi vojni mašjni z močnejšo vojno mašino, toda on in njegovi oprode nas bodo vedno nadkriljevali v lažnivosti, slepariji in 4, telefon: KEnmore 1866. V šolo greste lahko popoldne ali Euclid, Ohio. — Cenjeno ob-1 zvečer samo dve uri na teden, v činstvo v okolici Nottinghama j tednih dobite diplomo, se prosi, da se prijavi za pouk, gola je za mQŠke -n žengke od za "Air Raid Warden", ker po-S18_ leta naprej> treba je velika, da vsak ~L stori nekaj. Šola se bo pričela čim bo skupaj 20—30 oseb. Ni treba, da bi se bali iti v šolo radi jezika, kajti poučevalo se bo v angleščini in slovenščini. Ako se prijavite, pokličite po- Kogar veseli, se lahko prijavi tudi pri meni. Mrs. Jennie Hrvatin, 19711 Arrowhead Ave., KEnmore 1949 Air Raid Warden Kdor ima Benghazi ima Afriko Afrika je podaljšek in gospodarsko dopolnilo Evrope — so večkrat poudarjali govorniki o-siščnih sil. Nova Evropa, ki bo pod vodstvom Berlina in Rima, mora imeti popolnoma oblast nad Afriko, ki je Evropi gospodarski prostor in sedanji gospodarji Afrike oziroma njenih najvažnejših postojank, to je do Sueškega prekopa, rta Dobre na de, gornje doline reke Nila, pa tudi Džibutija in Dakarja, morajo te, za evropsko gospodarstvo tako važne točke odstopiti vodilnim državam nove Evrope. In zato se borba proti Angliji, ta odločilna borba za bodočnost zemlje ne vodi samo v Evropi ne samo nad Londonom in nad severno francosko obalo, ne le v Severnem morju, temveč istočasno tudi na Sredozemlju in v severni Afriki. ghazija, te najmogočnejše trdnjave z letališči in obalnimi topovi, ki obvladajo velik odsek Sredozemskega morja. To mesto ima torej sila važen pomen za nadaljno zgodovino Afrike. Profesor dr, Furlan obsojen na smrt Minister Snoj je pred kratkim prejel iz Jugoslavije iztiho-tapljene vesti, da, je bil profesor Furlan obsojen na smrt od italijanskega vojaškega sodišča v Ljubljani. Obsodba se glasi: Teritorialno vojaško vojno sodišče, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Furlanu Borisu, pok. A-lojzija in Verginije Schivitz, roj. 10. februarja 1894 v Triestu, prej bivajočemu v Ljubljani, advokatu, na begu obtoženemu zločina, ki ga predvideva in kaznuje čl. 4. proglasa z dne 3. X. 1. 1941, ker je v Ljubljani, v ne- sodba, stopil v veljavo šele dne 3. oktobra 1941, to je na isti dan, ko je profesor Furlan prispel v Zedinjene države. Na poti sem je bil že 24. marca 1941, tako da v času, v katerem se mu zločinsko dejanje pripisuje, sploh ni bil v Jugoslaviji. Toda značilno' je, da ga sodišče obsodi za dejanja, pretvez-no zagrešena še pred objavo zakona, ki jih kaznuje. To je praksa retroaktivne moči zakonov, ki so jo osiščne države zopet u-vedle, medtem ko je v vseh kulturnih državah taka praksa že davno opuščena. Obsodba na smrt za dejanja, katerim bi se retroaktivno pripisal značaj kriminalnosti, je v amerikanski demokraciji nemogoč. Dokument je dokaz burke fašističnega pravosodja. Nacifaši-stični tisk in radio sta pred kratkim ostro napadala sodni postopek in obsodbo nacističnih vohunov v Zedinjenih državah. Rimski radio je v svojem programu v italijanščini, namenjenemu Zedinjenih državam, izrecno trdil, da je bil pri zasliša-vanju nacističnih vohunov ukinjen habeas corpus, in da taka kršitev prava ne bi bila mogoča v deželi, kjer vladajo rimske postave. "Pri nas", trde Italijani, "ni zločina, če ni dejanje predvideno v zakonu in izvršitev vsa] začeta ali poiskušena." Italijani so primerjali rimsko "pravico" s pravno nesigurnostjo in krivicami demokratičnih režimov. Obsodba prof. Furlana je zna čilna za metode, ki' jih uporabljajo nacifašisti proti vojujoče-mu se narodu. Z obsodbo profe-sora Furlana so hoteli ustanoviti strahovalni primer, a dosegli bodo — tako pričajo poročila — nasprotno. določenem času do decembra 1. Tako so govorili in govore 1941 pripadal z vodilnimi nalo-glasniki držav osišča. Pa ne sa- gami> skupno z Golobom Roma. mo govorili. Tem besedam ved-|nomj prevralni družbi «0svobo-no slede tudi primerna dejanja, j djlne fronte»( katere namen je, V skladu s temi načrti se je,da nagiJno spreme„i politiko, so-Berlin že večkrat pogovarjal zjcialno in gospodarsko ureditev države. V. N. Skrivnost iz Bir Es Semije generalom Francom in njegovim zunanjim ministrom, da bi ob primerni priliki stri angleški ključ, ki od zahodne strani zapira Sredozemlje, znameniti Gibraltar. Tem načrtom odgovar jajo tudi italijanski poskusi iz Iz teh razlogov izreka sodišče Furlana Borisa za krivega pripisanega mu zločina in ga obsoja na smrtno kazen z vsemi za-.! kcnitimi posledicami. Kakor črv prstene barve je lez^l puščavski vlak iz Constan-tine v Touggourt skozi tesni gorovja Aures. Gole in razčefe-drane pečine so sličile stenam plavža. Ozračje je ždelo kakor meglena stena v dolini in je bilo neprodirno, žareče in težko kot svinec. Male in samotne postaje železniške proge so tonile in ss dvigale iz sive beline ponočne .pokrajine kakor blodeče lučke, ki poplesavajo nad nevarnimi barjanskimi tlemi. V kotu vagona je tiho in ves v belih gubah svoje halje ždel mršav Arabec. tav in razdrapan, "so napisali že debele bukve o stolpu, premerili so ga, preiskali in pretipali. Pa ne da nobene besede od sebe, gospod, še ne črhne ne! Ali i-mate kakega vodnika, kako knjigo o Alžiru? Tam utegnete brati: nemara je stolp nagrobnik iz predkrščanske dobe, še iz bajeslovne dobe njegov premer je sedemdeset metrov in takele čenčarije. Aoda kakšen namen je imel stolp? Kakšno skrivnost vsebuje? Glas je postal še tišji, da je bil slišati le še kot šepetanje; umiral je z zmeraj tišjim pope-vanjem koles, ki so drčali po tračnicah, s puščavskim peskom potresenih. "Jaz bom to zvedel nemara že nocoj. Pripovedka pravi, da je treba devet noči bivati v stolpu Bir Es.Semija, kdor mu hoče iz vabiti njegovo skrivnost. Že marsikdo je to poskusil dragi gospod, pa še nihče ni tega dosegel. Postavljali so barake poleg njega v peščeni pesek, in u-čenjakarji — a stolpa ni moči učenjaško preiskati, on mora sam spregovoriti — so podnevi kopali in merili in so nato čakali na veliko razodetje. A tako ta stvar ne gre, kakor so mislili ti tepci. Nato je že marsikdo sedel ponoči med zi^ovjem, sedel za mizo pri luči in je čakal, dokler ga ni pičil kak škorpijon ali kaka kača. Potem so pa v časopisih poročali, da stolp iz Bir Es Semije še zmeraj čuva svojo skrivnost in da je spet en predrznež obležal na bojišču. PekoS in vroč veter je planil kvišku in je človeka s svojimi drobnimi peščenimi zrnci zba-dal kot s šivankami v obraz in mu sušil jezik in grlo. Sprevodnik je omahovaje šel skozi pozibavajoče se vagone in je zapiral okna. Med lesene stene se je naselila dušeča vročina, ki ti je jemala sapo in srce je utripalo ko pod tesnim oklepom. Ko je sprevodnik izginil v sosednji oddelek, je spet zabreščal glas in je bil še bolj hripav ko prej. septerm Pret< formed Damir Feigel: (UsiJPo ovir Bacili J^ti rr Dobil, imel sem P . <>vražnil. ko in agentitis je «a ^ »i doVoi ginila. Povzročili so r in agent me je ^ »ije bol strupljenje se da naj'^, njem f, viti s protistrupoi"' pašnik ski norišnici se je ^ el vzra ozdraviti progresivn0 ' ? h\ k tem, da se je vbrizg«1' J^ tuberculin. Zdrav sem in srečo pomnožuje še v ri dejstvo, da sem iobu Sq proti koncu meseca P, ^ izdatke za dragocen^ ce\ .. M _-> bai koršnega pač zasluz' ^ ^ telj." %mc Na svetovni bi^ »vil. v* *sPom tifflo eH "Kaj pa te je Sploh povej mi, če t» je tvoj duh, ali i^ cinacije, ali pa dvojčka, ki je tak mogoče ti ta dvojc' tako molčiš? Ne svojega starega PrlJ, govca Komarja, < marja? Kaj neki de'1 S temi vprašanji f vodošli gost v bruse') raciji urednika "Novega veka", A^ ja, ki je užival "Pravkar premij katero vprašanje odgovoril. Osem vpr' setih sekundah! PrijJj si dosegel rekord! Zreze" zato trgati iz angleškega objema del j severne Afrike in Egipt. Ta politika je tudi ozadje nemških čet, ki so prispele v Rumunijo, in s te n je bilo osišče zopet za ko-rr k bližje Afriki. Nekatere točke te politike so bile že izvedene, nekatere so se posrečile bolj, druge manj, ne-lu.tere bodo izvedene takoj druge nekoliko pozneje. Toda ravno angleška srečna roka pri bo jih v ^Afriki sili osiščne sile, da na ljubljanski univerzi, si bodo morale poiskati druga j Profesor Furlan je izjavil, da pota v Afriko. Doslej so našli edino eno, to ga novica o njegovi nameravani usmrtitvi ni prav nič prizadela. je zračno pot. Le enote nemške-1 -zločin", katerega je profe-ga letalstva so lahke prišle na scvr Furlan zagrešil, je v bivstvu pomoč italijanski armadi v Li-Ita> da se je protivil laškemu za- biji, druga vojaška pomoč ni bi- j scdanju svoje rojstne dežele. I jec v tej deželi, sicer la možna. S tem pa je tudi po-| Vse drugo so izmišljotine itali-jbila znana skrivnost iz Ameriško ljudstvo ni pripravljeno za odbitje Hitlerjeve mirovne ofenzive, kar Hitler ve, kakor je vedel, da ni ameriško ljudstvo pripravljeno za odbitje napada na Pearl Harbor. Ameriški odgovorni krogi kakor tudi časopisi so zato sklenili, neprestano poudarjati nevarnosti, ki nam pretijo, pri čemer ustvarjajo iz rožnatega optimizma črnogledi pesimizem. V gotovem oziru je propaganda tega pesimizma razumljiva in celo modra. Hitler noče, da bi mi resno jemali to vojno, iz česar sledi, da jo moramo resno jemati. Zdaj pa je Hitler izpremenil svojo taktiko in želi, da bi mi smatrali vojno za tragedijo, zato je treba odpraviti zadržanje skrajnega pesimizma. Trpljenje in žrtve v tej vojni, kri in potne srage, kar je omenjal angleški premier Churchill v svojem zgodovinskem govoru, vse to je bridka resnica. Ameriško ljudstvo je prišlo končno do spoznanja, da je vse to neizbeg- ljivo." Toda danes moramo razumevati tudi teror in žrtve, I možnogt napasti < An£?leže vj ^ . kri m potne srage ter stotero povečano nevarnost, ki nam lAfriki> bodisi v Egiptu, bodisi i krivil v času Odreja, da se ta sodba enkrat v izvlečku objavi v listih "II Piccolo" iz Triesta in "Jutru" iz Ljubljane. Ljubljana, 19. junija 1942. , . ,, . Minister Snoj je povedal, da jMoJ. soPotmk z nasprotne klopi je dr. Furlan član in sodelavec misije kraljeve jugoslovanske Samo temne oči so gorele iz rjavega obraza, kadar so za nekaj hipov hušknile v vagon plapolajoče luči kake postaje. "Ali vidite tamle ob kraju puščave štolp iz Bir Es Semije?" vlade v Zedinjenih Državah, v Jugoslovanskem' Centru, 812 Fifth Ave. in bil profesor politične filozofije in pravosodja 'majhen, zgrbljen možiček, je iz-teknil svojo mršavo in koščeno roko v noč. Njegovi prsti in suha roka so se iztegali iz njegove drbne postave kakor nepremični kos lesa kakega kažipota. Njegov glas je bil tih in hripav, ko da bi hotel razodeti kako skrivnost in za temnimi naočniki so zagorele nemirne oči in so s pogledom otipavale I notranjost va- vedano, kolike važnosti so za- janskega. sodišča. Angleže ta italijanska oporišča Furlanov slučaj na obeh, straneh Sredozemskega j prjmer italijanskega pravoso-rnorja. S tem je že tudi poveda-ld ja. Italijani sami odgovarjajo no, kakšne cilje si stavi seda-: najbolj zgovorno na ljute napa-ija angleška protiofenziva. Kdor | de laškega časopisja in radia ima namreč Benghazi, ta ima i proti ameriškim metodam soje-Libi jski zaliv, ta ima Libijo. Ce | n ja osmih saboterjev. Prof. Fur-ostane Libija italijanska, potem | lana je italijansko vojaško so-j bile po meni bosta imeli velesili osišča še ved- ] dišče "Jaz bom to skrivnost dognal. Šest noči sem že prebil v stolpu, gospod, pa sam, popolnoma sam. In brez luči, saj nisem tako neumen, da bi z lučjo privabljal strupeno golazen in mrčes. Vhod je tako o-zek in tesen, in po trebuhu se moram plaziti noter. Pripravil sem si desko, ki je natančno tako velika kot odprtina. To desko porinem pred luknjo, kadar sem znotraj. Nato pa čakam, kaj mi stolp pripoveduje. O, zdaj že veliko vem, mnogo, mnogo več, kot vedo vsi drugo. Noben nagrobnik ni bil to, kakor menijo gospodje univerzitarji; pa tudi nobena ječa ne in še manj kak tempelj, kjer bi bili' žrtvovali ljudi! Zakladnica je to, dragi moj gospod. Kadar je noč povsem temna, takrat-je včasih videti, kako se zlato blesti sko zi stene." Vlak se je ustavil. Možiček je planil iz svojega kota; kakor kak naščeperjen ptič je sfrfotal iz vagona. Temne oči Arabca so streljale puščice za njim. Vihar je dvignil prah in, pesek, s tfe.1," in je zavil hitečo postavo v goste oblake. Kolesa so mlela s srditim škripanjem pošastnega sovražnika, ki je prihajal iz puščave. "Že dolgo, dolgo ^e bil mrtev, ko so ga našli," mi je kasneje pripovedoval gospodar gostišča v Biskri. "Peščeni vihar je bil zasul ozki vhod in moža je živega pokopalo. Ali je» umrl od lakote, ali od žeje? Kdo naj bi obsodilo ^la smrt zaradi) "Tamle stoji stolp iz Bir Eslto vedel. Stolp iz Bir Es Semije "dočina", ki zveš polagoma, šča odlašanja, kaj!" in kakor bi se tilo nič izvanredneg8^ ljeval urednik silo. Komaj po zad^., ju se je obrnil k sv°-1 telju. , Tj pred I do< "Sedaj razpolag^ Nisi se zmotil! tvoj prijatelj iz tri mesece sem tu slal sem na svetov% kot poročevalca 1» nisi spoznal iz ^ pravega dopisnika- i "Vse prav in do^. nato odvrnil prij^^i "toda v takem trer^ gledam po treh $ jem kraju, daleč 0 svojega prijatelja, ., od tebe v&K mu : Sv'oj ' Ne] kjei eU Bi; 0 L <3obr k bi] l°§le V 11 D) čet :'> u< 6 za )tiec jo Ma, l>s, a > H \\ % *a Po P or, presen*^, "Ali še ne morete spoznati stolpa? Dozdeva se, da ste tubi vam Bir Es i Semije. Jaz se ne peljem prvi-je značilen; krat tjakaj." Glas je bil še tišji, še bolj prodiren, nemirne oči so bile kar tik pred menoj, »in vesede, kakor da niso prihajale iz njega, marveč kakor da sc se plazile iz kretenj drhtečih rok in so gra- V iN S zahteval začudenja, ro te ne spoznaval11 f, ti je ljubši od me"ey "Zrezek se lahk° jino prijateljstvo re! Izpremenil sert1 ^ liko, da me ne spra^ stvai' iz ravnotežja-hvala edino le ^ cu." it« "Gotovo si pote* , vel mnogo zanimive® su. Veselim se danja. Štiri dni se J(] svetovni razstavi ^ slim odpotovati. v£ t sem sicer prebiral j . vedel, da se skriva za tremi zvezda«51', jjti čajnim podpisom, ^1 seveda pažljiveje- (Dalje i*"1^ v \ preti od strani po Hitlerju diktiranega miru. Naša srca so ojačena za to vojno, zdaj pa jih moramo ojačiti napram kje drugje. Posest Libije pa je Jugoslaviji. Poleg tega je ža- ga je za- Semije. Koliko je ko sploh ni bil v kdo ga je sezidal — stolp star, tega še dar nos nihče ne ve. Gospodje znan- v veliki meri odvisna od Ben-|kon, po katerem je bila izrečena stveniki" tu je postal glas hihi- je za eno skrivnost bogatejši. Kaj, poznali ste ga, gospod? Bog bodi milostiv njegovi du- ši i» rt SePtembra, 1942. ENAKOPRAVNOST, stran 3. Pret ep na vasi J^med Drbetinci in Bišanci ze star. Skoraj leto dni so ^ 1 ^antje po srečanju med Radi bi pomerili svoje ^ter poravnali tisto reč z L nJa. Težko so viseli nepo- Velik angleški bombnik lili nani sPori med sprtimi vas- a sila je venomer vrtala ^ fantov in če se je kateri ^ stisnil pesti ter rekel: tl m°Ji duši, ko bi zdajle . ^kšuega Bišanca v ro- Ko se je peljal fant iz ,1Uc skozi Biš, je tiščal pod ,eni na vozu z roko železni '6k i' ' al1 pa ogrance. Ni se zanesel, da bo prišel m skozi j !avil na vse. Bišanec pa je VV°j nož> ko je šel skozi Lahko bi sicer obšel ^ ovinku ter se izognil ne-1 Morebitnega srečanja ražnikom, a ponos mu te-01 dovolil Pod nemško in laško okupacijo ... --v, i-asia ji* Na gornji sliki je velik angleški bombnik Lancaster tipa, ki je opremljen s štiriihi motorji. Ta bombnik more nesti 8 ton vas, pa se je raje bomb, njegova naglica znaša 300 milj na uro in more brez vmesnega pristanka, preleteti 3,000 milj. Bombnik je opremljen tudi z desetimi strojnicami. Ameriško vojaštvo v džunglah Potegnil si je klo-irJ'' J* °C1> ga porinil še za spo-laJj bolj na stran, vzravnal fazanje pero, si pripel je! izzivalno na stran , p ' Uravnan skozi vas. Če je kjoga iz Drbetinc, ga ni »Vsi ;el ^Ja med obemi vasmi je na-v < 5 ,sP°miadi pri Sveti Trojici, ti1 ^ fl°rjanovo žegnanje. Pri pi ^ So Plesali. Nekdo izmed Vi ta-'^ ni imel s seboj de-i * ' baje mu je zbolelo. Bilo dvomljivo, da je ta člo-ft .em°gel dekleta, zakaj ne-U(ino se je obnašal, kakor 11111 zakoni nedotakljivosti ti * št; ^jega bližnjega ne bili iti? ^ Neprestano je švedral k So secieli s svojimi ^ fov' ®anci*ter jemal na ples jeH: jj ° Lizo. To ni bilo v nabil ^ fanti> in ko bi z Liz0 l!; rv ,Zunkov Tiinp ki mu še ni V Sloveniji se bojuje gerilska skupina Savinjske doline na štajerskem z velikim uspehom. Dve stotini j i te skupine sta izvršili napad na Ljubno, kjer sta popolnoma uničili nemško posadko in zaplenili precej vojnega materiala. Prva stotnija Sa-vinske skupine je že dvakrat vdrla v Mozirje, kjer Nemci izdelujejo zložljive barake, namenjene nemški vojski na vzhodnih bojiščih. Gerilci so zažgali 40 takih barak in zaplenili precej vojne opreme. Jugoslovanski krogi v Jeruzalemu poročajo o hudih bojih med gerilci in oddelki osišča v bližini Rogaške Slatine. Osiščne oblasti so dale požgati veliko število naselj in vasi v okolici Lljub-ljane. * List New York Times z dne 27. avgusta poroča, da je v ljubljanskem hotelu "Slon" na--i-- gloma umrl Hans Drosch, nemški generalni konzul za ljubljanski distrikt. Sodi se, da je bil zastrupljen po organizaciji osvetnikov. V raznih krajih Jugoslavije je bilo zadnje čase ubitih 16 osovraženih nemških uradnikov. Isto poročilo navaja, da so osvetniki ubili župana Zaplane pri Vrhniki in župana Šmihela pri Novem mestu, ker sta sodelovala z Nemci in Italijani. Ugotovljeno je, da so osiščne čete do sedaj razdejale 86 vasi* v Jugoslaviji. Dvajset tisoč Slovencev in sedem tisoč Dalmatincev je bilo odvedenih v koncentracijska taborišča v Italiji. Išče se stanovanje za $25 ali $35 mesečno, za zakonsko dvojico z dvema mesecema starim detetom. — Pokličite HEnderson 7849. ' Delo dobi izkušen in pošten točaj (bartender) v starosti nad 45 let v dobrem lokalu v collinwoodski naselbini. Naslov se poizve pri upravi tega lista. ZAVAROVALNINO za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVICH BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu «a vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta. Išče se žensko ali dekle za hišna opravila. — Vpraša se na 478 East 152 St. Išče se točajko (barmaid) za stalno ali delno zaposlenje. — Vpraša se na 747 East 185 St. Domači mali oglasnik 19406 Kewanee Ave, Hiša s 6 sobami, "tile" kuhinja in kopalnica. Ena spalna soba in kopalnica spodaj, 2 spalnici zgoraj. Vse je nanovo dekori-rano in se lahko takoj vselite vanjo. V nedeljo bo hiša odprta na ogled od 2. do 6. ure zvečer. V bližini E. 185 St., hiša za dve družini, vse v dobrem stanju. Se lahko takoj vselite vanjo. Samo $6300. V bližini Memorial šole, hiša za 2 družini, 5 sob zgoraj in 5 sob spodaj. Zelo dober nakup. Ed Kovač 960 E. 185 St. f po^ lolf» teH iH ov Tunč, ki mu še m r° šestnajst let, bi ne <, * nJo niti enkrat. Tunč Je bil 11 dob H H ja* pri1 S 3f>' ;elj 4 j t bojazljivec. Rdeč od . Jeze se je tiščal v kot aznil kozarec za kozar-® Se je napil dovolj in je v rbetinec po Lizo že ne-č, je skočil Tunč po- « ' 7 ^ So poskušali najti pri-St j)0 °bračun kjer koli. Po ^li p Je so se včasih kje pr .knili so in hlastnili ic °J;i drugemu, a razen (j 1 Pa udarca s planko ®ar- Zavedali so se, biti pri obračunu vsi: 4 \ o < h i H Vasi, sicer ne bo kon- ^enovalo vse poletje kot važen dan, ko bi 'AN P°ravnan, ali ostalo iSnkX Ja. -----^ J- v"' 5 lt6r ^ls0 izostali zavoljo P , .11 _ Ski obračun so srna- J. P flOJ! tv" J 3e 11 je Pri Svetem Bolfen- D3rbetinci niso 2egnanje in stvar je intimnega, svoje- i ^ s^fiJSiS hoteli zaključiti po-vi j a očmi žen in star- S "menja, da je za ^ stvari jel> ft i. ^aj Primerna samo i Se n°či podaljšajo kot ^ ;vi!i J jih obiščemo," so '>> ) adf avičil°- 'i ^Si \T'Qntni večeri so kon- h Jli (>Q0 Pravdo. Bilo je proti / V.SmK^ n___L L,-. # A 'Cembra. Mraz je divje Solt in sneg je le- 'v, ali r\ večerov so se ^ Hle Šetinci v Merčj^-?fičtloVu k posvetom. Tu so Ogovorili o podrob-v s pripravili bojni 111 na 0 zvečer so se pa nenavadno zgo-^ So Slasneje kot no, če v primernem trenutku izza kakšnega drevesa poči. En sam strel lahko odloči bitko. "Kristus, nocoj bo pa nekje sila!" so se pogovarjale ženske, ko so zrle za odhajajočimi fanti. Nad Bišem je tega večera plaval nemir. Fantje so bili nestalni, kakor bi slutili, da se jim bliža nevarnost. Bili so zbrani pri Gazdecu, kjer so luščili buč-nice. Okrog osmih se je vas stresla od vriskov in klicev. Bišanci so pobledeli. V hipu so razumeli, kaj se godi zunaj. Planili so na prosto, poiskali v uti svore, ročice, drogove in kar jim je že prišlo pod roko ter se postavili na cesto. Drbetinci so se primajali po nji. "Imate seboj močne predpasnike za to, kar vam bo padlo iz trebuhov?" so jim klicali, a Bišanci jim niso ostali ničesar dolžni. "Kje pa ste, da vas ne vidimo? Ste sami šolarji?" so jim pravili. Nenadoma sta se odtrgali od vsake skupine po dve postavi. Padali so bojeviti vzkliki, težke besede, od nekod je priletelo sredo fantov poleno in obe skupini sta se spopadli. Ročice so sekale na vse strani. Težki bobneči udarci so tolkli po hrbtih, po ramenih, svore so se križale s plankami, tu pa tam se je kdo zveznil stokaje na tla, zadaj pa je nekdo ustrelil. Bitka je prenehala in vsi so se vprašujoče spogledali. Iz snega so se pobirali ranjenci ter se vlekli stran t>d bojišča. Hip nato je bojevitost znova popadla obe vrsti. Že so si žugali s plankami in pestmi, tedaj pa je stopil iz vrste Drbetincev Valentov Juža. "Kdo izmed vas ima korajžo poravnati z menoj, kar je med nami?" je vprašal. Med skupinama je zašumelo. Juža je veljal za največjega pretepača daleč na okrog. Prej ni hotel niti poseči v boj. Pred svojo skupino se je postavil Golnar-jev Zep. "Če si ti tisti,v ki bi rad prišel nocoj k svoji materi AVTOMOBILSKA POSTREŽBA ocacaotsxsssoosssacsxssssx^ E. 61st St. Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo ta barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. kanje, sneg pod nogami je rahlo škripal, zdaj zdaj je kateri zaklel, težko zadihal in se nagnil, kakor da se hoče podreti. Fantje v skupinah so ju vzpodbujali, ko pa se je Golnarjev Zep zveznil v sneg ter obležal, ne da bi ga bila volja dvigniti se, so vsi umolknili. Popravili so si klobuke in stvar je bila opravljena. Še nekaj polen je zletelo iz obeh skupin, čule so se še psovke, zasmeh, do tepeža pa ni prišlo več. Nihče se ni drznil nadaljevati tam, kjer sta najsrčnejša fanta končala. Drbetinci so si vrgli ročice na ramena ter odšli med vriski in petjem domov. Na ta način je bil fantovski pretep poravnan. Zdaj gre Bišanec mirno skozi Drbetince in fant iz Drbetinc ne drži v roki jarmka, ko se pelje skozi Biš,—(Po "Jutru.") ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnlca PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 CVETLIČARNE Slovenska cvetličarna g elerctc Jf lortets; 15302 Waterloo Rd. KEnmore 0195 GOSTILNA Proda se hiša na 6107 St. Clair Ave. — Tri stanovanja, trgovina in garaža. — Vaš denar dobro vložen. — Cena $7,500. — Vprašajte na 6410 St. Clair Avenue, v trgovini. Tri sobe LOVCI, POZOR! se oddajo v najem mirni družini. $16.00. — Gorka voda. — Vprašajte na 6107 St. Clair Ave. v trgovini. carl's cafe 1301 E. 54 St., — EN. 8997 vogal Marquette,-Hamilton Ave. — FRIDAYS FISH FRY - Music Fri. & Sat. Mrs. Rose Frank in sin, lastnika Izborna postrežba — prvovrstna jedila in fina pijača. ZA CEMENTNA DELA se obrnite na nas Vzdignemo garaže, cementira-mo tla in "driveway". — Vedno prvovrstno delo. Cene zmerne. Nobeno delo preveliko, nobeno premajhno. JOHN ZUPANČIČ 19315 Chickasaw Ave. KEnmore 4993 J. 22. septembra 1942 je otvoritev lovske sezone in sicer na vevarce do 30. sept. Ako še niste kupili pitrone, storite to takoj kajti letos jih primanjkuje. Mi imamo še nekoliko patro-nov v zalogi, toda ne dovolj za vse lovce. Ako nameravate iti na lov, kupite jih sedaj. Grdina Hardware 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 Trgovina je odprta vsak dan cd 8. do 7. zvečer, ob sredah pa samo do 12. ure. POSE BNO — Ravnokar smo prejeli zalogo ameriških zastav in dragov V najem se odda hišo s 8 sobami; vse v dobrem stanju in opremljena. — Odda se mirni, pošteni družini in sicer bo za oddati s 1. oktobrom. — Za naslov še poizve v uradu tega lista. GASOLIN MIKE POKLAR E. 43 St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila . na avtomobilih. Frank Mihčič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK • ENdicott 9359 KO ZAZELITE KOZAREC dobre pi\e, vina ali žganja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj POPOLNA ZALOGA trebušnih pasov, elastičnih nogavic ln pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekama ★ I zborno Novo! iigura ★ Izborno Novo! ICE CAPADES Najbolj vroča predstava na ledu—z ★ Donna Atwood -fcVera Hruba *I.ois Dworshak ★Adele Inge ★Bobby Specht *Joe Jackson, jr. *Dench & Stewart *Red McCarthy 22. SEPT.—4. OKT. .Predstave popoldne obe nedelji. ARENA $1.35, $1.85, $2.20 (vključivši davek) Fantje in možje! V naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. Izdelujemo obleko po meri. JOHN MOČNIK DEKORIRAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd A. PLUTH 21101 Recher Ave. rVanhoe 2261 M. WUai Ifou Buy. Wvtlt WAR BONDS When the American Expeditionary Force landed in Ireland recently newspapers reported the citizenry remarked at the similarity of the steel helmets worn by our boys with those worn by German troops. These steel hats are protection from shrapnel fragments and other light missiles. We need thousands of them for they are a regular issue to every American soldier. STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. 3CJS3SSK3tSSSS3S1SSS3tSS3t3638SS^C5S3SS6SS3S36S690 PAPIRAR acxsassaswotMaexwasjcss^ Wet>e' Peli silneje in kli- s počeno črepinjo, se te lotim SO bili trši kot ijf So bili lia mestu «tju ^ Prihajali pri nočnem P°štev, jih je Valen- jaz," je dejal. Napravila sta par korakov drug proti drugemu, postavila ročici predse, se spo-' gledala, zaklela, nato sta pa u- A smart strap fastens under the chin and they are padded for comfort. One steel helmet costs $5 so every time you fall a '$5 stamp book you are buying protection for an American soldier. Invest at least ten percent of your income in War Bonds every pay day. Help your community reach its War Bond Quota. u, S. Treasury Department John Peterka Paperhanger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Er.dicott 0653 hecker x^vern John Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St. Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2:30 ure zjutraj. I 772 East 185th St. »caoic: IO0OI ioc SCI RAZNO X0E30ES J. SIMCIC in J. MARN priporočata svoj GAY INN 6033 St. Clair Ave. Odprto do 2:30. — Mize za večje družbe ENdicott 8811 PrijateFs Lekarna St. Clair Ave. vogal E. 68 St. Prescription specialists Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 4212 Slaščičarno se mora hitro prodati. Dober promet. —- Vpraša se na 1020 East 185th St. ___________IOE3Q Pozor, hišni gospodarji! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA, 1336 E. 55 St., HE. 7740. MARIO'S CAFE , 6220 St. Clair Ave. ENdicott 9138 V vročem času se prileže kozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganje in vino ter dober prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost. Ženska ali dekle stara nad 21 let, ki je izkušena za delo pri bari, dobi dobro službo. Za naslov se poizve v uradu tega lista. Zavarovalnino proti ognju, tatvini,a vtomo-bilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 Oglašajte v - -Enakopravnosti RUDY BOŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Išče se izkušenega mesarja*za stalno delo. — Vpraša se na 315 East 156 St., IVanhoe 7631. PRODA SE No. 8 Mt. Gilead Hydraulic prešo za grozdje. 3 seti rjuh in kompletna oprema. Cena $550. Naprodaj je tudi 500 košar, ki vsaka drži 16 kvartov, po 3c vsaka; ter 10 tajerjev za truk. Za podrobnosti se zglasiie pri TED MANDEL, i 20171 Nicholas Ave. DELO DOBIJO Boring Mili operatorji ki so izkušeni na velikih "horizontal" in "vertical" strojih ter operatorji na velikih "Planer" strojih in Slab-Miller. Plača na uro in "overtime." Se mora predložiti izkaz državljanstva. Ako ste uposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL SI RAN 4. ENAKOPRAVNOST 18. septecfl T 4 4 * * v i v X j * 4 GRČE H-W-X-X* y y y y y 4 V V y —povest— ❖ t y y t Spisal Slavko Savinšek 4 v X ♦JmJMJMJMJMJMJ** ' VX"X"X"X"X»,X*X,'X*,> '.♦'..'.♦T..' "Hi-hot, pram!" je udaril trdi glas Vršanov v mladega Klemena, ki si je sklanjal v plug in krepko oprijemal ročice ter pri tem zrl v cmokajočo, rjavo gmoto okrog lemeža. "Daj no, Klemen, ali spiš?" se je vjedel stari v sina. Sin je pogledal začuden v očeta in ni ko j razumel njegovih besedi, ker so mu bile misli v prvih dneh njegove in Lizine ljubezni, ki je o njej razmišljal med oranjem. Šele čez čas se mu je potemnilo čelo in na zvra-tišču, ko sta vračala, je jezno sunil lepljivo prst z otiko od lemeža, da je kar odletela od železja. "Vihra ihtava, ali sem ti že preveč dejal?" ga je brž ugriznil stari, ki mu ni ušla sinova nejevoljna kretnja. Sin je molčal, se sklonil nazaj v plug in sta orala dalje, vsak s svojimi mislimi. In se je gnetlo v starem: stari Vr- "Seveda, mladež naduta, spi nič, voglari okrog, potlej pa klinka ob belem dneyu, ko je treba prijeti in pritisniti, da v sklepcih zacvili! Pretete dekline!" je planilo polglasno iz njega in bič je ošvrknil konja, ki je pretegnil in drugega, belca, potegnil s seboj, da je Klemen skoraj na plug omahnil. Samo napol je razumel fant očetove zadnje besede, pa jih je ugenil takoj in v srcu mu je vzvalova-la kri. Za hip je popustil z rokami, da je plug planil iz prsti v vrh razora, a se je brž premislil, pljunil v dlani in krepko poprijel, da so se mu napele mišice na rokah in mu je počilo v sklepih. Samo iz oči mu je sr-šelo v rjavo mokro prst, ki je ranjena zevala pred njim in nemo kričala, prav kakor fantovo užaljeno srce. Stari pa je polglasno godrnjal v belo brado, mahnil semtertja po konjih, pa se tupatam kradoma ozrl nazaj na sklonjenega sina, kakor bi njegove misli ugibal. In vnovič je vzdramil Klemena iz misli očetov glas: "Kako pa or ješ danes? Ponoči bi spal, ponoči, seme neprid-no, pa bi lahko za dne krepkeje poprijel l" Sredi razora sta bila, ko je stari tako stresel nejevoljo nad sinom. V Klemenu je zagorelo. Šinil je pokonci, planil, kakor bi se hotel pognati čez plug in konje do očeta, ko se je nakrat zdrznil in obstal. "Pa dajte sami, če znate bolje!" je vrgel očetu mrko v lice in mu obrnil hrbet, že je stopil korak, dva po razoru, ko se je premislil, se okrenil, poprijel znova za ročice in zakričal nad konji: "Ti-hot!" da sta potegnila na vsp moč ter potegnila starega naprej, da je skoro padel pod kopita. Nič ni dejal Vršan, iz oči pa mu je zagorelo kakor zmagoslavje in ponos, ko se je ozrl nazaj in videl, da se upira sin v ročice kakor peč v breg in mu rdi od vihre in duševne tegobe mlado lice. "Bo! Za dva mlada je.!" se posmeje samo staremu v srcu. "Samo ta preteta deklina!" se mu že zopet skremži na licu in zamišljen vodi konja dalje. Ko zopet vračata ha okrajku, pripelje po kolovozu na njivo sa-m o tež garovec Smrečnikova Micka. Krepko, dvajsetletno dekle je, bolj fantovske hoje in kretenj kakor dekliških, močna in polna. Postoji, da se oddahne, in v solncu se ji zasveti izpod nazaj pokrite rute temno, od solnca in vetra opaljeno lice. Izza rute se usipljejo v obraz gosti, temni lasje. "Hej, Miška, te je breg upe- hal, ha?" ji zakliče šan in pridrži konje. "Kaj bi me, zatoje že preteg-nem!" se mu smeje dekle, upre močni roki v bok in gleda za Klemenom, ki se sklanja v plug in trebi z otiko lemež. "Zakaj te pa nič k nam ni, Micka?" vprašuje Vršan. "Ne utegnem! Belim bajto!" "Se boš možila?" "Mara kdo zame!" "No, poženite no, oče!" plane vmes Klemen in se skloni v plug. "E, naj se mrhi malo oddahneta, saj bo skoro poldne. Slišiš, Micka, ali boš utegnila priti pomagat Mani čompe narezo-vat?" "Ne vem! Naj rajši katera druga!" "Hi!" zamahne medlem Klemen z otiko proti konjema, da oče omahne vstran, ko nenadoma pretegneta in se poženeta dalje. Stari zgrabi za povodec z vso silo, ali Klemen znova požene konja in oče jih ne vzdrži: mora nehote z njimi dalje. Za hip za ozre po sinu, ki sklonjen v plug tišči ročice na moč; vrh njive pa zapoje Mickin smeh,-ki zveni kakor zasmeh in ureže "Bi me ubil rajši danes ko jutri, semej" se zaletava izza zob staremu,1 ko vodi konje dalje. Klemen ne črhne besedice, samo strašna bledica mu plane v prej rdeče lice in še niže se skloni mlado telo v zemljo. Micka vrh njive se smeje dalje, ošine par-krat s pogledi Klemena, nato pa se upre v garovec in porine po kolovozu proti Belcjanu. V dolini je zazvonilo poldne, ko sta preorala Vršana dobro polovico njive. In komaj je odjeknil zvon, se je oglasil od hiše doli Manin glas: "Ho-hoj, južinat!" "Jo-o!" je odvrnil oče nazaj. Stal je pred konji, držal klobuk v rokah in molil, tiho sam zase. bleščavi kakor taleči se sneg. Pod visokim čelom so žarele žive temne oči, ki so bile čudno nasprotje sršečim sivim obrvim, jin krepak, ukrivljen nos, je dajal obrazu starega Vršana po-♦!«|nosen izraz. Ko je stal tako ra- ♦♦♦ I £,zoglav s privihanimi rokavi v beli odpeti hodni srajci*, ki so na prsih štrlele iz nje sive ščetine, velik, krepak, slok, samo za spoznanje upognjen, se je sinu nehote porodilo v srcu ob pogledu vanj: planinski kralj! Tako so mu rekali dolinci, domačini in tujci. In nežno je sinu zatrepetalo v očeh pri tem pogledu, čeprav je takoj umek-nil pogled očetu in si dal opraviti z odpenjanjem konj. Ko je stari odmolil, se je prekrižal in zavil proti domu. Klemen je konja odpregel, prijel za vajet, da bi odgnal, pa je še čas gledal za očetom. V njem je vrelo: planinski kralj! In on sin njegov, mladi kralj planin! Pri tem mu je tegobno vstalo v srcu: ga bo zmogel ? že stopi Klemen s konji za očetom v kolovoz, ko prihiti od Belcjana Liza z jerbasom na glavi. Klemen bolj zasluti kot zasliši njene korake, zadržuje konja in jo tako pričaka, da ga dohiti. "Liza," ji de polglasno, "kam hitiš? Počakaj malo!" "Ali si neumen, glej!' 'pokaže dekle na očeta, ki hiti pred njima. Vendar zadrži korak in stopi vštric fanta. Klemenove oči od strani zdrsi j o po dekletu. Drobna je Liza, pol manj je je ko Smrečnikove Micke, ali jedra je in nosi se. Svetlih las ji ne pokriva ruta, izpod jerbasa ji tišče v lice in jo dražijo v modre oči in drobni nosek, tja v polrazcvetele ustnice jo ščegetajo, da si gre zdaj zdaj z roko po licih in zdaj zdaj pihne nadležne nagajivce v čelo nazaj. Komaj do ramen je Klemenu in fantov klobuk sega preko jerbasa na dekletovi glavi: Joj, kako bi jo sedajle dvigne z jerbasom vred od tal ter zaukal, da bi se razlegalo v šir in dalj! Tako gre Klemen nemo poleg Lize in ne najde besede, ki bi jo dejal, da bi ji povedal, kako mu je. Le oči mu govore, oči vriskajo, oči božajo Lizino lice, pa roka ujame zdaj zdaj njeno levico ter jo stisne, da dekle vztrepeta. Klemen bodi pameten," mu Skupno bodo molili po južini. Sivi lasje so mu frfotali potni j v lahnem vetriču ob čelu, bela Liza navidezno nejevoljno od tegne roko in pogleda na spredaj korakajočega očeta. "Liza, Lizika!" se skloni fant tesno k dekletu in tih nasmešek mu spreleti lice. "Kaj postavaš!" udari v njuno srečo stari Vršan, ki se je ozrl in opazil mlada dva skupaj. "Južina čaka!" Oče stopi dalje, ne ozre se več. Ali korak pridržuje, da morata mlada dva skoro do njega. Klemen je ob očetovih besedah prebledel ko zid, z vso silo je potegnil povodec ter zaškripal z zobmi. Dekle se je z velikimi,, plahimi očmi ozrlo vanj in tiho spregovorilo: "Nikar, Klemen, potrpi!" In čez čas, ko se ihta v fantu ni umirila: "Nocoj pojdem v Borovec. Pridi naproti!" Pa je že odbrzela na levo v breg, čeprav sta ji nogi trepetali in se ji je srce v prsih krčilo. Klemen je zrl za njo kakor za bežečo sanjo, in sam ni vedel, kdaj je butnil s konji vred v očeta, ki je $tal na kolovozu in tudi gledal v breg za odhajajočo. "No!" je planil v fanta, ko sta zadela skupaj: "Kam zijaš?" "Kamor Vi!" je zagorelo iz Klemena in bledica na licu se je umeknila temni rdečici. Stopil je mimo starega in odgnal konja v hlev, kjer je vrgel vajete hlapcu. že so čakali z molitvijo Klemena v hiši, ko je prišel mrk in zamišljen iz hleva. "Se je boš že še nagledal," ga je upiknil stari, "mi čakamo!" Prekrižal se je in odmolil očenaš in češčenomarijo. Družina : Klemen, Mana, hlapec in dve dekli so mu odgovarjali. Nato so molče sedli in molče zajemali. Klemen je komaj tlačil vase jed, tako je vrelo v njem. Mana je skrivši opaozvala zdaj brata zdaj očeta. Tudi ona je videla izza duri, da sta šla Liza in Klemen skupaj in zdaj zdaj je nasmešek spreletel njeno lice, ko je zrla v bratov obraz. Očeta je pekel molk pri mizi in udaril je vanj: "Mana, z Micko sem govoril, da bi prišla čompe narezovat. Še ti ji dej!" "Bom, še danes. Jutri moramo že pričeti, sami ne zmoremo." "Bajto beli, pa se bo že utr- gala za dan, dva!"' de oče in pogleda Klemena. Sin molči. Tudi onadva umolkneta in zopet se sliši samo zajemanje žlic in semtertja kašelj iz zadrege. Mana vstane, odnese prazno skledo in se vrne z drugo. Postavi jo na mizo in za hip postoji. Skozi okno ji sije solnce naravnost v obraz. Ni več mlada Mana, drugi otrok Vršanov je. Leta in delo in skrb po materini smrti so ji zarisali globoke brazde v obraz. Velika je skoro ko oče, nos ima njegov in oči, sicer je pa materi,na in so drobne, rahlo napete ustnice čudno nasprotje z gornjim delom obraza. V temnih laseh se ji tu in tam svetlikajo srebrne niti. Tudi v tem je očetova. Mana sede nazaj k drugim; molče nadaljuje južino in končajo. Ko se dvigne vsa družina in mlajša dekla pospravi in pobriše mizo, vstane tudi Klemen, da bi odšel. "Počakaj, fant!" veli oče. Klemen se začuden ozre vanj in postoji. "Si se premislil?" "Kaj?" "Radi one!" "Katere?" se dela sin nevednega. "I, katere! One nastave, ki si zdajle zijal za njo!" "Oče!" vzkipi fant. "Odgovori, če te vprašam!" Klemen molči. "Ali si Vršanov ali nisi!" "Sem!" "In se premišljuješ?" "Nimam kaj; sem že premislil !"- "Tedaj jo pustiš?" "Oče!" "Nič, oče; povej!" "Tudi Vi ste se gnali za prvo!" "Fant!" vzkipi iz očeta. "Nič, fant! še tepli ste se za Lizino mater z Belcjanom." "Ti!" plane oče proti sinu. "Vprašali ste, ali sem Vršanov. Odgovoril sem!" "Sram te bodi!" se vmeša Mana. "Nihče te ni "vprašal!" jo zavrne Klemen. Poslanik na Japonskem to" Joseph C. Grew, ameriški poslanik v Tokiju, ki se je te dni vrnil v Zedinjene države. "Pravico imam kakor ti! Vr-šanova sem!" "In grunt bo njen, ako se ti ne premisliš!" plane znova oče. "Zato se žene. Kar recite, pa grem; za hlapca ji ne bom!" stopi sin proti očetu. Iz oči mu gori in očeta je skoro strah teh oči. Mirneje prične: "Klemen, bodi pa"11 ti ne pustim!" "Jaz se ženim, ne n "Micko vzemi!" "Pa jo dajte Vi, če Vam je tako všeč "Klemen,' 'se zasuif Mana. "Ali pa ti starega vzemi po, boste obe paj, če vama je za brat. ' "Fant, jezik za zoW sedaj stari ves srdit in dvigne roko. "Le dajte!" mu lice. Očetu roka orna11, nazaj k mizi in se oP1 nanjo. Mana tiho za j stoji sredi izbe, g'e°' mično očeta in v oČeli nekaj, česar se oče ^ zmore takoj v besed0' čas sede zopet k miz' je mirnejši. "Klemen, daj si en^1 Saj nisi iz železa! "Zakaj jaz? čemu«f Vam je naredila?" i» 'Belcjanova je ! lil' m t" (Daije prih< T' i X Ako iščete delo? t i i T ? Y ± I T X X 1 X 4 T Y T Y y y y Y 5 y * Y Y I '4 4 i 4 Y Y Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČ! _______' ____ Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti i * 4 Y ? 4 4 I I 4 x * v Y Y T Y Y ? * 4 x * l 4 Y Y ? T Y Y Y •Y 5 4 4 t ? t 4 Y Y Y Y Y T y Y Y Y Y Y Y Y Y X t 4♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< /t May , Cause Infection ^Scratching For quick relief from itching caused by eczema, athlete's foot, scabies, pimples and other itching conditions, use pure, cooling, medicated, liquid d. d. d. prescription. A doctor's formula. Greaseless and stainless. Soothes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial bottle provesit, or money back. Don't suffer. Ask your druggist today for D. D. D. Prescription. TO RELEASE FLOW OF LIVER BILE Get a bottle of Kruschen Salts tonight. Halt an hour before breakfast, take as much aa will lie on a dime In a glass of water (hot or cold) or In your morning cup of tea or coffee and keep this up (or 30 days. Kruschen taken this way helps relieve such symptoms as sick headaches, bowel sluggishness and so-called bilious Indigestion when due to Insufficient flow of bile from the gall-bladder. You can get Kruschen, a famous English formula made in the U. 8. A., at any drug ■tore. You must be satisfied or money back. Proves Wonderful For Itching Skin To soothe itching, burning skin, apply medicated liquid ZEMO—a Doctor^ formula backed by 30 years continuous success! For ringworm symptoms, eczema, athlete's foot or blemishes due to external cause, apply ZEMO freely. Soon the discomfort should disappear. Over 25,000,000 packages Bold. One trial convinces. Only 35(5. Also 60)S and $1.00. _ _ _ _ - wutyouiiiufwdu WAR BONDS When the Marines get their service pack, there is included therein a bright shiny new shovel cased in a muslin carrier. The shovel costs 68 cents and the carrier 39 cents, or $1.07 for the ensemble. These intrenching shovels are used by the Marines around camp, digging trenches, setting up barbed wire entanglements and in many other ways. Your purchase of War Bonds and Stamps every pay day can readily equip our forces with these necessary implements for warfare. Invest at least ten percent of your income every pay day. Buy War Bonds and Stamps from your bank, your postofflce and at retail stores. U. S. Trtuury Dtpartmtnt Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM T1 PRESKRBI Haffner Insurance Agencij 6106 St. Clair Ave. IVA 'si so ki. *USK Sov P4' da 'vdrli Tajs] 'PfiZE Pozi« Si , 'fočila o ■L, d H tc 1 in i 'Zdaj ki tudi >ki hi 7AVFCF Tu si lahko izberetev' LSA S LJL šnekoli vrste zaves, * imamo v zalogi nad 300 različnihv ZA POPRAVILA NE RAčUSM Odprto ob večerih do 9. ur« Parkwood Home Furnish1 4----o. ™ • ENdicot1 7110 St. Clair Ave Vprašajte za Jennie Hrovat Net m keit I FORMALNA OTVORITEV C naših novih prostorov po imenom WHITE CITY CAFE na 623 E. 140 St. se vrši v SOBOTO, 19. SEPTEMBRA d .Serviralo se bo kokošjo večerjo in vsakovrst no fi"1^ .Vsak petek večer se bo serviralo "Fish Fry" in £ igrala vsak petek in soboto. ^ Vabimo vse naše prijatelje in znance, da nas obisc j JOHN SUSTARŠIC, laSt\_ kar ^tii Vol; Jc Ali vas zanima? Cass vodi lekarno v tej naselbini preko 35 let. Mi vedno med našimi odjemalci nekatere, ki so pričeli kvp"iii-t nas že ob pričetku. Izvršili smo dobro delo pri razvitju o < Waterloo Rd. (katera cesta je bila poznana kot Sackett je vodila iz Bratenahla do Willoughby. . Naša lekarna je bila prva in vež let edina na severLid%! M N. Y. C. R. R. železnice iz zapadne strani mesta Cleve ^ t** < J Willoughby. Bili smo priča ognju collinwoodske šole,, kar ' ^ nikoli pozabili. Žalujoče prizadete družine so bile We<1 odjemalci. , y Delali smo dolge ure in pri našemu delu smo Pos . ji» O, da, videli smo ko ste gazili v blatu do kolen, a ^ ,-M] postali bogati. Mi smo hvaležni našim starim odjemalcem in novink dobrodošlico. Pridite v našo lekarno in se z nami spoznaj John E. Cass Ph. C -LEKARNAR- 797 East 185th St. — IVanhoe c s Ms Vi," s "n, r( J SI* S! --------------^tA YOU WOMEN WHO SUFFER Fj^j HOT FLASHE during 38 to 52 Years V- of Age! c If you—like so many women between the ages ol 38 and 52—suffer from hot flashes, weak, dizzy, nervous feelings, distress of "Irregularities", are blue at times—due to the functional middle age period In a woman's life—start at once— try Lydia E. Plnkhom's Vegetable Compound. It's the best known medicine you can buy that's made especially /or women. Pinkham's Compound is famous to relieve such distress. Taken reg-t ularly — It helps build up resls- • tance against such symptoms, It t pilil,,,« i Kmwiw/ifilM also is a fine stomachicJj^u' . Thousands upon tho« women — rich and P° /ijO V' have reported benefits- £ to flclal for younger worn® y relieve distress of TOOWfot tlonal disturbances. directions. V/arth tryW