Leto 18%. Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos LXXXII. — Izdan in razposlan dne 5. decembra 1896. Vsebina: Št. 218. Zakon o vpeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega, delovnega, učnega in mezdnega razmerja. 318. Zakon z dne 27. novembra 1896.1. o vpeljavi obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega, delovnega, učnega in mezdnega razmerja. S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: I. Ustanovite^, področje in sestava. §• 1. Za poravnavo obrtnih pravnih sporov med podjetniki in delavci, potem med delavci istega obrata med sabo je ustanoviti obrtne sodnije. Stvarna, pristojnost obrtnih sodnij se tiče vseh podjeteb, za katere velja obrtni red, kakor tudi pod-joteb, ki so označene v členu V., lit. I in v členu Vlil. razglasilnega patenta k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227.). Na spore med erarjem in delavci, ki delajo v vojaških zavodih ali imajo sploh opravka pri vojaški upravi, se ne ražteza pristojnost obrtnih sodnij. §. 2. Obrtna sodnija se ustanovi z ukazom, katerega izda pravosodno ministrstvo v porazumu z dotičniini ministrstvi, in kateri se razglasi v državnem zakoniku. V tistih krajih, v katerih so se ustanovile obrtne sodnije po zakonu z dne 14. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 63) morajo z začetkom veljavnosti tega zakona začeti delovati nove obrtne sodnije, ustanovljene na podstavi tega zakona. Mimo tega je ustanoviti obrtne sodnije v tistih krajih, v katerih so po mnenju vdeleženih ministrstev potrebne. Ustanové se pa, ko so se doprašali prej za mnenje deželni zbori. Deželni zbori, deželni odbori, okrajni in občinski zastopi, trgovske in obrtne zbornice, obrtni nadzorniki, zadruge in druge obrtne združbe in društva smejo predlagati, da naj se ustanovi obrtna sodnija. O takih predlogih je storiti potrebne po-zvedbe ter po njih posledku odločiti o predlogu. Predpisi prejšnjega odstavka veljajo tudi, kadar se opuste že obstoječe obrtne sodnije in pa kadar se jim premeni njih okoliš ali obseg njih pristojnosti. (Slovenlsch.) 137 8- 3. Z ukazom, s katerim se ustanovi obrtna sodnija, se določuje okoliš te sodnije in obseg njene pristojnosti. Prvi se lahko razteza na eno ali več občinskih ozemelj ali tudi na kak del občinskega ozemlja; drugi pa obsega lahko vse obrtne obrate v okolišu obrtne sodnije ali samo posamezne vrste velikih in malih obratov. Pristojnost obrtne sodnije izključuje pristojnost političnih oblastev in pa rednih sodnij in obstoječih obrtnih sodnij; sporne stranke se ne smejo odpovedati pristojnosti obrtne sodnije. Določilo, po katerem se smejo stranke podvreči prostovoljno zadružnim odborom kot izbranim sodnijam (§. 122. obrtnega reda), ostane nespremenjeno. S 4. Obrtna sodnija je brez ozira na vrednost spornega predmeta pristojna v : a) sporih zaradi mezde; h) sporih o začetku, nadaljevanju in razvezi delovnega ali učnega razmerja; c) sporih o opravah in o zahtevah odškodnin iz učnega ali delovnega razmerja, zlasti tudi zaradi utržkov mezde in pogojene dogovorne kazni ; d) sporih o izročbi ali vsebini delavske knjižice ali spričevala, zlasti tudi o odškodnini, ki jo zahtevajo pomočniki, ker se jim ni o pravem času izročila delavska knjižica, ker so se odrekli predpisani vpisi vanjo in'so se opravili nedopustni vpisi in opomnje (§. 80., lit. g obrtnega reda) ; e) sporih iz pripadnosti k pokojninskim ali drugim podpornim blagajnicam, v kolikor ne odločujejo o njih izbrane sodnije zavarovalnic za primer nezgode (S. 38. zakona z dne 28. decembra 1887., drž. zak. št. 1 iz 1888. 1.) ali izbrane sodnije bolniških blagajnic (S. 14., odstavek 7 zakona o dne 30. marca 1888. 1., drž. zak. št. 33) ali druge po pravilih določene izbrane sodnije; f) sporih zaradi odpovedi, izpraznitve in najemnine stanovanj po delavskih hišah, v katerih je službodavec dovolil delavcem stanovati brezplačno ali za plačilo; g) sporih zaradi zahtev, katere oglasé delavci istega podjetnika drug zoper drugega na podstavi vkupno prevzetega dela. g- 5. Delavci so po zmislu tega zakona- a) poslovodni, delovodei, pripravljavci(priredniki); b) vsi pomagači in dninarji, ki imajo dela pri obrtovanju (V., lit. d razglasilnega patenta k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859. L); c) osebe, ki zunaj obrtovališča za plačilo podelu-jejo in predelujejo sirovine ali negotove izdelke za podjetnike; d) pri trgovinskih obrlih vse osebe, katere opravljajo trgovinske posle. g. 6. Uradne prostore s potrebno opravo, potem kurjavo, svečavo in druge stvarne potrebščine za obrtno sodnijo mora priskrbeti občina, v kateri ima ta sodnija sedež. Tudi za vročevanje mora skrbeti občina. Kadar se razteza okoliš obrtne sodnije »ta več občinskih ozemelj, morajo dotične občine prispevati po razmerju plačevanja pridobnine in dohodnine, predpisane njih ozemlju. Druge stroške plačuje država. g- 7. Obrtna sodnija je sestavljena iz prvosednika in če je treba, njegovega namestnika in pa iz vsaj deset prisednikov ter potrebnega števila namestnikov izmed vsake obeh volilnih skupin. Prvosednik ter njego,v namestnik morata biti za sodnišlvo usposobljena sodniška uradnika; imenuje ju pravosodni minister. Prejemke prvosednika iz njegovega namestnika določi vselej posebej pravosodno ministrstvo v po-razumu z udeleženimi ministrstvi. Prisednikov obrtne sodnije 1er njih namestnikov volijo polovico podjetniki, polovico pa delavci v ločenih volilnih skupinah izmed sebe. Vsaki obrtni sodniji je prideliti potrebnega osebja za oskrbovanje pisarniških opravil. g- 8. Volilna skupina podjetnikov je sestavljena iz j imetnikov tistih obrtov, katerih obralovališče je v okolišu obrtne sodnije in na katere se razteza pristojnost obrtne sodnije. Kadar izvršuje obrt namestnik (poslovodec), ali kadar je obrt dan v zakup (§§. 2., 55. in 56. obrtnega reda), tedaj ima volilno pravico namesto imetnika obrta namestnik, poslovodec ali zakupnik. Žensko smejo voliti tudi po pooblaščencih. Javne trgovinske družbe, komanditne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarstvene zadruge, združbe, zavodi in društva izvršujejo volilno pravico po eni izmed tistih oseb, ki imajo pravico, jih v posameznem primeru zastopati na zunaj. Državni obrati izvršujejo svojo volilno pravico po uradno nameščenem voditelju obrata. Volilna skupina delavcev sestoji iz vseh pri obratih, kateri spadajo pod pristojnost obrtne sodnije, delajočih moških in ženskih delavcev, ki so dopolnili dvajseto leto življenja in delajo najmanj že leto dni v naši deželi. Učenci nimajo volilne pravice. Aktivne volilne pravice nima, kedor je pod skrbnikom ali o čegar imovini je razglašen konkurz, dokler traja konkurzno postopanje, dalje kedor je v kazenskosodni preiskavi, pod obtožbo ali kaznijo, ali kedor vsled obsodbe ne sme biti po zakonu voljen v občinski zaslop, dokler traja ta izključenost. §• 9. Pasivno volilno pravico ima vsaki moški, kateri ima aktivno volilno pravico, je avstrijski državljan, trideset let star in svojepraven. Pri državnih obratih ter pri prevoznih in tvorniških podjetbah imajo uradniki, ki so nameščeni pri dotičnem obratu, pasivno volilno pravico. Pasivne volilne pravice nimajo tiste osebe, katere se po veljajočih zakonih zaradi kazenskosodne obsodbe ne smejo namestiti pri sodniji. Prisednik ali namestnik sme iz enega nastopnih razlogov odklonili izvolitev ali se odpovedati na-stopljeni službi: 1. če je nad šestdeset let star; 2. če ima pogrešek, ki ovira uradno poslovanje; 3. če je v zadnji pretekli volitveni dobi posloval kot prisednik obrtne sodnije; 4. če ne stanuje v okolišu obrtne sodnije. Je-li odklon dopusten, o tem odloči dokončno zborna sodnija, v katere okolišu ima obrtna sodnija sedež. S- 10. Volivske imenike za obe volilni skupini mora sestavljati občina, v kateri ima obrtna sodnija sedež; kadar obsega njen okoliš več občin, tedaj mora vsaka izmed teh občin priobčiti volivske imenike občini, v kateri ima obrtna sodnija sedež. O reklamacijah glede aktivne ali pasivne volilne pravice odločuje obrtno oblastvo; o pritožbah zoper odločilo obrtnega oblaslva odločuje dokončno deželno oblastvo. Volilno dejanje vodi uradnik obrtnega oblastva. Volivci volijo osebno z glasovnicami. Izvoljen je, kedor dobi nadpolovično večino oddanih glasov. Kadar je enoliko glasov, odločuje žreb. Kadar je dobilo več oseb, kakor jih je bilo voliti. nadpolovično večino glasov, veljajo za izvoljene listi, kateri so prejeli više število glasov. Kadar se ni dosegla nadpolovična večina s prvo oddajo glasov, je odrediti ožo volitev med tistimi osebami, katere so dobile največ glasov. V ožo volitev je privzeti dvakrat toliko udov, kolikor jih je še voliti. Natančnejša določila o volitvi, o rokih, katerih se je držati, o izpravi volivskih imenikov, o preskusu posledkov volitve se izdadô z ukazom. Kadar se po dopustnosti §. 3. pristojnost, obrtne sodnije razteza na razne vrste vélikih ali malih obrlov, tedaj se sme določiti, da naj se opravi volitev po določenih skupinah obratov, da se izvolijo prisedniki iz raznih obratov, ki so v okolišu obrtne sodnije. §- H. Prvosednik obrtne sodnije in pa njegov namestnik uradujeta pod sodniško prisego. Prvosedniku pristoji vodstvo in razdeljevanje opravil obrtne sodnije. Pravico nadzora nad prvosodnikom obrtne sodnije in njegovim namestnikom izvršuje predsed-I nik tiste zborne sodnije prve stopinje, v katere okolišu ima obrtna sodnija sedež. Prisedniki in njih namestniki morajo, preden ! nastopijo svojo službo, s prisego obljubiti, da jo bodo izvrševali vestno in nepristranski. To obljubo sprejema prvosednik obrtne sodnije. Ime in stanovališče vseli udov obrlne sodnije se razglaša javno. § 13. Prisedniki in njih namestniki imajo pravico do povračila primernih gotovih stroškov. Iz volilne skupine delavcev izvoljeni prisedniki in njih namestniki prejemajo razen tega za vsakokratno opravilo odškodnino za izgubo zaslužka, katere velikost se določi z ukazom. §. 14. Prisedniki in njih namestniki se volijo na štiri leta. Vsaki dve leti mora izstopiti polovica prised-nikov in njih namestnikov, in sicer po enoliko iz obeh volilnih skupin. Za tako izločene je opraviti dopolnilno volitev. Tako volitev je dalje opraviti za ostanek tekoče volilne dobe, kadar je sicer vsled izstopa večega števila prisednikov in njih namestnikov taka volitev po izprevidu zborne sodnije prve stopinje potrebna, da se zagotovi redno delovanje obrtne sodnije. Po prvih dveh letih uradovanja obrtne sodnije izstopijo izvoljenci po žrebu. §• 15. Kadar se v kaki volilni skupini volitev prisednikov iz katerega koli vzroka ne opravi po nje dvakratnem razpisu in začetku, tedaj mora politično oblastvo poslati volivske imenike dotične volilne skupine zborni sodniji prve stopinje in ob enem zaznamovati v njih tiste osebe, katere ima za najsposobnejše in najvrednejše, da bi opravljali prised-niško službo. Zborna sodnija prve stopinje sestavi iz teh volivskih imenikov po svojem izprevidu zaznamek za prisedniško službo sposobnih oseb, kateri mora obsegati trikrat toliko imen, kolikor je postaviti prisednikov, in iz katerega je z žrebom določiti potrebno število prisednikov za tekočo volilno dobo. §. 16. Prisednike, kateri ne prihajajo k sejam ali ne prihajajo o pravem času, ali kateri kako drugači ne izpolnjujejo svojih uradnih dolžnosti, pä se ne opravičijo zadostno, mora predsednik obsoditi v kazen zavoljo nereda, naloživši jim za vsaki primer do 200 gl. globe, in v povračilo provzročenih stroškov. Ako se prisednik pozneje zadostno opraviči, sme prvosednik preklicati obsodbo povsem ali deloma. Zoper prisojeno kazen zaradi nereda je v roku štirinajstih dni dopusten rekurz do zborne sodnije prve stopinje, katera odloča dokončno. Za izterjavo in uporabo glob in pa za kako njih premembo veljajo predpisi ukaza pravosodnega ministrstva z dne 5. novembra 1852. 1. (drž. zak. št. 227). Premembo kazni izreka zborna sodnija prve stopinje. §• 17. Zborna sodnija prve stopinje mora prisednika ali namestnika odstavili od službe: a) kadar nastopijo ali se dozvedô glede njega okol-nosti, vsled katerih bi ne smel biti voljen (§. 9., odstavek 2.); b) kadar zelo prekrši svoje uradne dolžnosti in zlasti, kadar navzlic večkrat prisojenim kaznim zavoljo nereda ne pride k sejam obrtne sodnije. V razsodilu zborne sodnije mora biti določena tudi doba, v kateri ne sme biti zopet voljen, kedor je odstavljen od službe. Zoper odločilo zborne sodnije je dopuščen v roku štirinajstih dni rekurz do više deželne sodnije. §. 18. Prisednika ali namestnika je odstaviti od službe po sklepu zborne sodnije prve stopinje tudi tedaj, kadar prisednik, izvoljen izmed obrtnih podjetnikov, opusti svojo dosedanjo podjetbo, na katere podstavi je zadobil pasivno volilno pravico za dotično obrtno sodnijo, ali kadar prisednik, izvoljen izmed delavcev, prestopi k drugemu poklicu in vsled tega neha biti delavec, dalje kadar je prisednik, izvoljen izmed delavcev, delal že tri mesece pri podjetbah, za katere ni pristojna obrtna sodnija. Zoper razsodilo zborne sodnije se je moči pritožiti v roku štirinajstih dni do više deželne sodnije. V primerih, navedenih v prvem odstavku, se smejo prisedniki ali njih namestniki prostovoljno odpovedati svoje službe. Udje obrtne sodnije ne smejo sodelovati pri spornih stvareh, ki se tičejo njih samih, njih soprog ali takih oseb, s katerimi so si po premi vrsti v sorodu ali v svaštvu ali zvezani po posinovitvi ali po-hčeritvi, ali s katerim so si po stranski vrsti do četrtega kolena v sorodu ali do drugega kolena v svaštvu. Stranke jih smejo, dokler se niso spustile v razpravo sporne stvari, tudi odkloniti, ako je kaj razlogov, ki bi vzbujali pomiselke zoper njih ne-zavzetost ali nepristranost. Kadar odklonjeni ud ne prizna odklonilnega vzroka, tedaj odloči dokončno predsednik takoj. §. 20. Obrtna sodnija razpravlja in razsoja v odsekih (senatih),ki so sestavljeni iz prvosednika ali njegovega namestnika in iz dveh prisednikov, izmed katerih mora biti eden podjetnik (uradnik državnih obratov, uradnik prevozne ali tvorniške podjetbe), drugi pa delavec. Z ukazom se določi, po katerih načelih mora predsednik privzemati k sejam posamezne prised-nike in njih namestnike. Obrtna sodnija se sme razdeliti po raznih obrtnih strokah ali po vrstah podobnih obrtnih strok v več stalnih oddelkov. §. 21. Kadar se razteza stvarna pristojnost obrtne sodnije tudi na obrtne spore med trgovci iu njih služabniki, tedaj je sestaviti za te spore poseben oddelek obrtne sodnije. Za ta oddelek je opraviti volitev prisednikov ločeno od drugih volitev v posebnih volilnih skupinah. II. Postopanje. §. 22. Obrtne sodnije morajo, v kolikor niso izdana v nastopnih paragrafih posebna določila, postopati po predpisih civilnega pravdnega reda, kateri veljajo za postopanje pred okrajnimi sodnijami v malotnih stvareh. Za razpravo in odločbo sporov, oznamenjenih v §. 4., je brez vseh drugih podsodnosti pristojna le lista obrtna sodnija, v katere okolišu je obratovališče, ali kadar gre za osebe, označene v §. 5., lit. c), tista obrtna sodnija, v katere okolišu je opraviti delo ali izplačati mezdo. Obrtna sodnija se mora poganjati uradoma za svojo pristojnost. §• 24. Kadar je redna sodnija pravnomočno izrekla stvarno pristojnost obrtne sodnije, tedaj je to odločilo obvezno za krajno pristojno obrtno sodnijo, pred katero pride pravna stvar pozneje. Kadar je obrtna sodnija pravnomočno izrekla stvarno pristojnost rednih sodnij, tedaj so te vezane na odločilo obrtne sodnije. §• 25. Stranke smejo kot njih pooblaščenci namesto-vati svojci, opravniki ali nameščenci. Sodrugi smejo namestovati stranke tedaj, kadar ta izpriča, da je zadržana priti ali da ne more zastopati svoje stvari sama. §. 26. Prvi narok je določiti praviloma na eden izmed prvih treh dni po podaji tožbe. §. 27. Obrtna sodnija mora po potrebi določiti in naznaniti določene dfii in ure, katere sme priti tožnik z nasprotno stranko tudi nepovabljen, da začne kako pravno stvar in da razpravlja o nji. §. 28. Prvi narok se sme pred prvosednikom brez prisednikov opraviti v ta namen, da se doseže poravnava, odločijo ugovori zavoljo nedopustnosti pravdne poti, nepristojnosti sodnije, že tekočega spora in pravnomočno razsojene sporne stvari, ali da se stori sodba o priznavi, odpovedi ali neprihodu. Kadar se stranke dogovore, da ni povabiti pri-sednikov, mora takoj razpravljati in odločiti glavno stvar prvosednik. V vseh drugih primerih se odkažejo sporne stvari, ki se niso rešile pri prvem naroku, obitni sodniji. §. 29. Ako se je opravil prvi narok brez prisednikov, poroča prvosednik ob začetku razprave pred obrtno sodnijo o posledkili prvega naroka. Pri razpravi, katera se vrši pred obrtno sodnijo, imajo prisedniki pravico, zastavljati strankam, pričam in izvedencem prašanja. §. 30. V sporih do petdeset goldinarjev odločuje obrtna sodnija dokončno, ter je zoper sodbo dopusten edino le priziv zavoljo razlogov ničnosti (§. 47 7. civilnega pravdnega reda). O prizivu mora odločiti zborna sodnija prve stopinje, v katere okolišu je obrtna sodnija. Razprava in odločba se opravlja po predpisih, izdanih v civilnem pravdnem redu za prizivno postopanje zbornih sodnij prve stopinje. Zastop po odvetnikih ni zapovedan. §. 31. V sporih o viši h zneskih se sme odločilo obrtne sodnije izpodbijati s prizivom. Priziv je pred obrtno sodnijo prijaviti na zapisnik ali ga vložiti pismeno v neodložnern roku štirinajstih dni po vročbi pisane sodbe, kadar pa sta bili navzočni obe stranki, v štirinajstih dneh po oznanitvi sodbe. O prizivu odločuje dokončno zborna sodnija, oznamenjena v §. 30. Pred prizivno sodnijo sc razpravlja sporna stvar z nova v mejah, določenih s predlogi. Na postopanje pred prizivno sodnijo se uporabljajo določila, katera obsega civilni pravdni red za postopanje pred zborno sodnijo prve stopinje kot pravdno sodnijo, toda s to razliko, da se ne izmenjavajo pripravljalni pravdni spisi, in da ni treba, da bi odvetniki zastopali stranke. Zborna sodnija odloči o tem prizivu, privzemši dva obrtna prisednika. Po katerih načelih jih je privzemati k sejam, to se določi z ukazom. Pravnega pomočka tožbe zavoljo ničnosti in obnove ni pri postopanju pred obrtnimi sodnijami. V kolikor je pri postopanju pred obrtnimi sodnijami dopuščen rekurz, prehaja on na zborno sodnijo, oznamenjeno v §. 30. Postopanje se ravna po dotičnih določilih civilnega pravdnega reda. §• 33. Na podstavi pravnomočnih sodeb obrtne sodnije in pa pred njo storjenih poravnav je dopustna izvršba, in obrtna sodnija mora strankam, če to zahtevajo, potrditi v ta namen pravnomočnost sodbe. Izvršbo si je izprositi pri okrajni sodniji, v katere okolišu ima dolžnik občo podsodnosl, in kadar ni take, pri tisti obrtni sodniji, v katere okolišu ima obi lna sodnija sedež, 1er jo opraviti po določilih izvršilnega reda. 8- 34. Vloge do obrtne sodnije, njeni odpravki in naprava zapisnikov so prosti kolka in pristojbin. Kadar se dožene sporna stvar s poravnavo, tedaj se ne pobira nobena pristojbina. Sodbe obrtnih sodnij so zavezane pristojbinam, katere so za izbrane sodnije določene v zakonu z dne 29. februarja 1864. 1. (drž. zak. št. 20). III. Obrtno sodnije kot sodne stopinje nasproti obrtnim izbranim sodnijam. §• 35. Odločila zadružnih odborov kot izbranih sodnij (S§. 122., 123. obrtnega reda) v sporih, kateri spadajo k stvarni pristojnosti obrtnih sodnij, šme po začetku veljavnosti tega zakona iz p odbijati edino le obrtna sodnija, če je zadruga v okolišu katere obrtne sodnije. IV. Mnenja in predlogi obrtne sodnije. §• 36. Obrtna sodnija je dolžna, na zaprosilo deželnih oblastev oddajati mnenja o obrtnih stvareh. Zaradi priprave ali oddaje takega mnenja se smejo sestaviti izmed obrtne sodnije posebni odbori. Ti odbori morajo imeti, v kolikor gre za stvari, katere se tičejo podjetnikov in delavcev, po enoliko prisednikov. obeh vrst. Zborujejo pa pod vodstvom predsednika obrtne šodnije. Obrtna sodnija ima pravico, v obrtnih prašan-jih, ki se tičejo obratov pod njeno sodno oblastjo, staviti predloge deželnemu oblastvu. Y. Pristojnost rednih sodnij v sporih iz obrtnega, delovnega, učnega in mezdnega razmerja. §. 37. Spori delovnega, učnega in mezdnega razmerja med imetelji obrtov in njih pomočniki ter med pomočniki samimi, kateri so se razpravljali dosedaj po določilih §. 87. c zakona z dne 8. marca 1885. 1. (drž. zak. št. 22), spadajo od tistega dne, ko stopi la zakon v veljavnost, v kolikor ni za nje pristojna obrtna sodnija, ne glede na to, se li podado, dokler traja delovno, učno in mezdno razmerje, ali pa potem, ko je nehalo, in ne glede na vrednost spornega predmeta, pod stvarno pristojnost okrajnih sodnij. Politična oblastva morajo take sporne stvari, katere nišo ta dan pri njih še rešene, rešiti po predpisih, ki so v tem oziru veljali doslej. VI. Prehodni in izvrsitveni predpisi. §. 38. Ta zakon stopi v veljavnost 1. dne, julija 1898.1. Vse sporne stvari, še tekoče ta dan pred političnimi oblastvi ali pred obrtnimi sodnijami, katere obstoje na podstavi zakona z dne 14. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 63) se rešijo po doslej za to veljajočih predpisih. Ko se dožeud tekoče sporne stvari,pred obstoječimi obrtnimi sodnijami, morajo te sodnije ustaviti uradovanje.’ §. 39. Z dnem, ko zadobi ta zakon moč, izgube veljavnost vsi drugi zakoniti predpisi o stvareh, katere ureja ta zakon. Zlasti se tudi določila obrtnega reda p pristojnosti političnih oblastev v sporih zavoljo mezde (§. 87. c obrtnega reda) in o zborih izbranih sodnikov (§. 87. nastt. obrtnega reda) razveljavijo s tem opominom, da morajo ti zbori sporne stvari, katere teko pred njimi tisti dan, ko zadobi ta zakon moč, rešiti po doslej za to veljajočih predpisih. , §• -10. Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu pravosodnemu ministru v porazumu z ministrstvi za finance, notranje stvari in trgovino. Na Dunaju, dne 27. novembra 1896. Franc Jožef s. r. Hadeni s. r. Gleispach s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26., tudi leta 1897. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskein, slovenskem, hrvaškem in rumnnskem jeziku. Naiočnfna državnega zakonika znaša v vsaki teh osem izdaj za vse leto 1897. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 3 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26., kjer se morejo naročiti tudi posamezni letniki in kosi državnega zakonika. Naročflu je priložiti ob enem za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj. Kadar kupi kedö državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl. » , , 1859. , , , 1868. . . 12 „ | , , , 1879. , , , 1888 . . 20 . vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajali drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do I. 1889. . 20 gl desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1897. po teh-le cénah: Letnik 1849. za . 2 gl. 10 kr. Letnik 1865. za 2 gl. — kr. Letnik 1881. za . 2 gl. 20 kr 1850. it . 5 Tl 25 H , 1866. T> . 2 II 20 11 Tl 1882. Tl . 3 « Tl » 1851. n . 1 » 30 n , 1867. Tl . 2 * — Tl Tl 1883. 71 . 2 Tl 50 , 1852. » •2 Tl 60 Tl , 1868. II . 2 Tl — n Tl 1884 Tl . 2 v 50 , » 1853. » . 3 Tl 15 » „ 1869. 71 . 3 n — » Tl 1885. Tl . 1 71 80 , 1» 1854. 7t . 4 Tl 20 Tl „ 1870. 71 . 1 H 40 Tl Tl 1886. Tl . 2 It 30 „ « 1855. * . 2 35 » , 1871. 7t . 2 Tl — n Tl 1887. n . 2 V 50 , 1856. Tl . 2 Tl 45 Tl , 1872. 71 . 3 11 20 Tl 1888. n . 4 20 , * 1857. » . 2 Tl 85 Tl , 1873. H . 3 n 30 Tl Tl 1889. 71 . 3 n Tl 1858. Tl . 2 n 40 Tl , 1874. Tl . 2 11 30 Tl Tl 1890. . 2 v 70 „ 4 1859. Tl . 2 » — Tl „ 1875. Tl . 2 » — 71 1891. 71 . 3 71 — „ n 1860. n . 1 Tl 70 It „ 1876. . 1 n 50 71 Tl 1892. . 5 7t — „ n 1861. Tt . 1 Tl 50 71 , 1877. Tl . 1 11 — 71 Tl 1893. 71 . 3 71 — „ n 1862. Tl . 1 „ 40 Tl » 1878. Tl . 2 n 30 It 1894. Tl . 3 n — „ * 1863. Tl . 1 • 40 n , 1879. n . 2 s 30 71 « 1895. V . 3 Tl 50 „ it 1864. n . 1 n 40 71 „ 1880. 71 . 2 Tl 20 n Tl 1896. 7t . 3 Tl 50 , Letnik 1896. se bo dobival še le potem, ko se izdado tudi kazala. Letniki 1870. vštevši do 1896. izdaj V drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki nemške izdaje. NB. Tisti kosi državnega zakonika, kateri celô niso došli naročniku ali pa so mu došli nedostatui, se morajo reklamovati (pooglašati) najdalje v štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111., Rennweg št. 16. Kadar poteče ta rok, tedaj se bodo izročevali kosi državnega zakonika samo proti plačilu prodajne cene (po kateri stane V* pole, to je 2 strani, 1 kr.). Ker so v nemški izdaji popolnoma dopolnjeni vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1896., v izdajah ostalih sedmih jezikov pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1896., se more ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (x/4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1897. iz založbe c. k. dvome in državne tiskarnice; potemtakem je moči vsakemu, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnice, ter si vrediti liste po tvarini.