Ne bo dal!
(odgovor gospodu V. V.)
V poslednjim listu ste nas za roke prijeli in obljubljeni cekin od nas terjali. Dali smo ga že davnej častitimu vredništvu **) — tode Vi ga do-zdej še niste zaslužili. Kaj nam to pomaga, če pravite: „Če je Vam všeč od jeseni do prihodnje pomladi vse take jajčiea poiskati in z a tre ti, bote drevesa čisto ob mešičevje pripravili.
Pervič ni res,  de vselej mravljinci le na
*) Lil i um m ar t ag on Turkenbundlilie, zlato jabelko,
**) To je res,           Vrednistvo.
13©
131
take drevesa zahajajo, kjer so drevesne uši, kar skušnja spričuje, ki nam mlade drevesca kaže brez vsiga niešičevja in vunder polne mravljincov. Berite, kar naš pervi vertnar, gosp. Pire od mravlja pišejo: „Koliko škode mravlje posebno sladkimu sadju store, je vsakimu znano. Marelice in breskve načnd in zvotlijo. Pa tudi cvetje skaze, in celo mehke rastne mladike od šlahtniga drevja sladkih plemen poleti oglodajo, de rapasto postane. V časih drevo tako posedejo, de nerodovitno postane. Če se pa pod koreninami vgnezdij o,ga clo končaj o. Mravlje je tedej treba iz verta spraviti, in jih nikdar per sadji špogati."
Ali zdej še morete reči, de je cekin Vaš? Javalne ! —
Drugič: smo mi po pomočku prašali, ki drevesa mravlj ineov brani in jih od njih odganja: takiga nam povejte, zakaj če bi čas imeli, po Vašim svetu uši po drevesih loviti, bi ravno tako lahko tudi mravljince lovili in jih zatirali: to pa niso ne v sanjah naše misli bile, ko smo za oznanilo imenovaniga pomočka prosili, in kteriga še zmirej pričakujemo. Mi sami nočemo sodniki v ti reči biti: nej tudi drugi vert-uarji in sadjaredniki svetvane pomočke z nami poskušajo in svoje skušnje potem v Novicah oznanijo, de bomo'to reč do jasniga dognali inzvedili, ali je kakšen p o m o če k zoper mravljince ali ne?
S. m.