leto II. Tedenska priloga ^Slovenca" z dne 18. aprila 1926, štev. 90. štev. 16. Pogled na moderni del New York a. 122 ! Belgijska kraljica, kateri je podelila univerza v Lille nedavno čatini doktorat. Slika nam kaže kraljico z doJctorsko čepico in lalai jem. S pogreba danske kraljice - matere v Kopenhagnu: Od leve na desno so: princ Harald Danski, švedski prestolonaslednik Gustav Adolf, princ Kari švedski, norveški kralj Haakon VII., danski kralj Kristijan X., danski prestolonaslednik Frederik, princ Artur Connaughtski, pruski princ Friderik .Sigismund, norveški prestolonaslednik Olav in švedski princ Evgen. Trg Ustave v Atenah, na katerem je gen. Pángalos na predvečer svoje izvolitve za predsednika grške republike govoril več tisočglavi nincžici, med katero sta bila tudi dva Slovenca, ki sta nini v svoji ljubeznivosti poslala to sliko. A. Turati novi generalni tajnik italijanske fasi-siliene stranke (naslednik odstopivšega Farinaccija) v imiformi faš. miličnika. Dr. Jan Cerny novi češkoslovaški ministrski l)re(1seiarko (¦' \SH-2). glasbenil Berks Hugo (1841—19(J6). politik. 124 Naša prosvetna or ^ortiza c ij o CUL d e l.> 125 Odbor ljubljanskega »Ljudskega odra«, osrednje organizacije vseh podeželskih dramatičnih odsekov v področju ljubljanske >Pro-svetne zveze- s predspflnikoni, pisateljem N. Veliknnjo (V) v sredini. Kat. društveni dom v Konjicah. Msgr. Iv. Roječ župnik in dekan v Tolminu ter eden najodličnejših ljudsko - prosvetnih delavcev na Goriškem, ki je obhajal 26. pr. mes. šestdesetletnico svojega rojstva. Pevski odsek prosvetnega društva v Šmartnem pri Litiji pod vodstvom g. Nika '^obode. Prosvetno društvo v Grosupljem ustanovljeno pred dobrim letom, a pod predsedstvom g. Adamiča eno najbolj delavnih v Sloveniji. Igralci prosv. društva »Slomšek« v Gor. Ponikvi ob priliki uprizoritve igre »Klavdijar s tamošnjim g. nadučiteljem v sredini. .\rtistično vodstvo Ljudskega odra v Mariboru. 1. -vl. Furijan. 2. L. štancer, art. vodja, ki obhaja prihodnjo leto I.t letnico svojega delovanja, 3. D. Gračner, načelnik sal. orkestra, i. .1. Eichmeister, o. J. Sentočnik. Tamburaški zbor kat. izobraž. društva »Peca« v Mežici. Društveni dom v Središču ob Dravi, kjer imajo svojo streho: Slov. kat. izobraževalno društvo, (ki je tudi lastnik). Orel, Orliški krožek. .Marijina družba, pevski odsek ter Orlovska in OrliSka srenja. Dvorana meri 72 m-', predvorana 45 m^ in oder 40 m-. Vaclav Skrušny ljubljanski gledališki mojster, ki je naslikal tudi celi vrsti naših podeželskih odrov lepe kulise. Knjižnica šentpeterskega prosv. društva v Ljubljani, ki jo je ustanovil sedanji vrhniški dekan 1. Kette, sedaj jo pa vodi g. kateliet 1. Pintar; šteje 2(X1() zvezkov in je od|)rta vsako nedeljo dopoldne ter vsako sredo zvečer Godba kat. prosv. društva pri Novi Štilti. 126- Iss moderne tehnike. v modernem podmorskem ?3oln u. »Isaac Peral«, najnovejši španski podmornik, zgrajen v Ameriki, hitroKl 1.5 vozlov na uro (pod vodo 10 in pol), leža 8(X) ton, opremljen z 2 motorjema po &M) HP, 4 cevmi za torpedo in topom. Španski podmornik »Isaac Peral«. Pogled v strojni oddelek podmornika, spredaj generatorji. Kako »prijetno«: je bivanje v takem prostoru, si lahko mislim« Moderne rudniške lokomotive, katere iH>ganja stisnjeni zrak in so vame pred eksplozijami. Modema velemestna telefonska centrala, ki izpreminja tudi ljudi v popolne stroje. Rekord v avtomobilski tehniki je dosegel ameriški ing. M. Grilb, ki je kon.struiral auto s hitrostjo 200 km na nro. Opremljen je z motorjem 200 HP. Upogljivo in nekrhko steklo stM iznašl.i avstrijska kemika Pollak in Pipper. Sestavljeno je iz organskih kaloidov iii pro[)nšrii tndi idtravioletne »irke. ]27 Najstarejša Ljiibljani^anka gospa Hetiviga Fine, vdova po zdravniku Fincu, rojena tu v Ljubljani 1. 1827., dopolni 2. maja de-\etindevetdeseto leto. Oče njen je bil doma iz Olo-niuca, mati pa iz Kura-Svica in sta se ob tretji zasedbi Napoleona preselila v Ljubljano, ter kupila na Poljanski cesti št. 8 svojo hišo. Ded ge. Fincove je služil svoječasno kot gardni stotnik v švicarski vojski in bil plemenitaškega rodu (H611 pl. Register). Oče ge. Fincove Franc Ks. Heinrich je bil po poklicu profesor in poučeval na tukajšnji g'im-naziji, obenem pa urejeval list >Laibacher Zeitung . Pri Heinrichovih, kamor je Prešeren i>ogosto zahajal s svojimi prijatelji Horodinskin in Korytkonr sf je gaspa Fine, takrat še kot domačii hči profesorja seznanila z našim pesnikom, in še danes prii>oveduje, kako so ji Prešeren in njegovi prijatelji peli podoknico: »Luna sije , da je bil pesnik vntvt keglač, da je tedaj stalo n. pr. 1 funt govejega mesa 7 starih krajcarjev itd Pojasnilo k tema dvema slikama objavljamo v izvirniku, kakor smo ga prejeli in ki je zanimivo zaradi svojega prekmurskega kolorita: Glavni novi aitar cerkve sv. Martina v Martjancih (Prekmurje), steri je bil postavljeni s stroškami verni župljanov leta 1925 in 23. Vili. t. 1. od presvl. knezo-škola Andreja Karlm konsekrérani. Kip sv. .Martina je kupil grof Sapary Ladislav patron župni e vu Florenci, tak tudi sto-pnice. Kip je z beloga karararskoga stopnica so pa z erdéeega mažarskoga marmorja. K tem gotovim delom je za ova dela načrt narédo naš umetnik g. profesor Jos. Plečnik. Zvan stopnic je ves aitar z beloga kar. marmorja in je izdelan vu delavnici kamnoseka g. Alojzija Vodnik v Ljubljani. Angelčki so delani v Pragi Za altarom na steni se vidijo freske, slikane leta 1392 od Janeza Viuila iz Radkeršburga. Zadnja razstava meščanske šole v Murski Soboti pred ukinitvijo lansko poletje. Šola je dosezala prav lepe uspehe, zaradi česar je zlasti zaradi dosedanjega zanemarjanja Prekmurja v kulturnem pogledu le obžalovati, da ni šola ostala. Ta poslovilna razstava je vzbudila splošno pozornost in priznanje. Slika na levi: Naši slovenski rojaki v Dalmaciji: P. Peter Peterca, gvardijan franč. samo-.stana na Korčuli in njegov brat Franc, ki je .bil nedavno odlikovan z zlato svetinjo; oba doma iz Dravelj, občina Št. Vid nad Ljubljano. 128 Prosvetna zveza tik pred svetovno volno in sedal. Par spominov. Posredno sem bil v zvezi s Kfščansko-so-cialno zvezo že kot akademik v letih 1908 do 1912. Takratna podružnica Slovenske dija.ške zveze za Gorenjsko je hotela zlasti poživiti smisel za narodnoobrambno delo po naših prosvetnih društvih. Napravili smo več predavanj o tem po gorenjskih društvih. V počitnicah tretjega letnika pa smo se z nekaterimi tovariši osokolili celo, da smo priredili v Tržiču prosvetni tečaj. Nekako glasilo prosvetnih društev je bila tedaj Domoljubova mesečna priloga Društve-nik. V Danici se nas je nekaj fantov združilo v poseben klub in smo uredništvu ponudili, da bomo razen društvenih notic pisali vse gradivo. Po dogovoru sem se oglasil o počitnicah pri takratnem uredniku Smolnikarju in sem mu to povedal. Sprejel me je zelo ljubeznivo, rekel je pa, da proti kakemu kolektivnemu jamstvu za pravočasno in točno pošiljanje gradiva Društvenika ne izroči, da ga nam pa rad prepusti, če prevzamem sam vso odgovornost. Večkrat sem potem skusil, da je imel mož prav ker so me tovariši v največji zadregi ponosno pustili na cedilu. Zadnje trenutke je bilo reba napisati na mah gradivo za celo številko. Vendar je naš klub vzdrževal Društvenik par let in smo ga prepustili šele ob odhodu z Dunaja mlajšim tovarišem. Ko sem po absolutoriju prišel v Ljubljano najprej po dr. Krekovem naročilu pripravljat ustanovitev Jugoslovanske strokovne zveze in pozneje kot uradnik k Zadružni zvezi, sem bil takoj sredi dela tudi v Krščansko socialni zvezi. Kdaj sem bil prvič izvoljen v odbor, niti ne vem. Zveza je takrat imela sicer lepo pisarno, ki je jako in živahno delovala, imela je številno obiskovane občne zlK)re, odborove seje pa so se vršile jako svobodno, popolnoma brez vsake društvene šablone. Kadar jo je dr. Krek odkod primahal v Ljubljano, je prinesel tudi celo kopo kulturno-prosvetnih načrtov in vsakega izmed svojih »fantov« je kar na cesti ali v kavarni povabil k seji in mu obenem naročil, naj pove še drugim in jih pripelje k seji. Pri seji smo te načrte še malo predebati-rali in včasih dopolnili in potem je vsak dobil svojo nalogo. Vsak jo je z veseljem prevzel in kolikor se spominjam, "sak brez izjeme tudi pravočasno izvršil. Seveaa je dr. Krek več-kraj dejal, da mu ni za deset takih, ki bi nalogo znali boljše napraviti, pa je vprašanje, če bi jo sploh napravili, da ima le enega, ki jo bo gotovo naredil. Tako je prišel nekoč dr. Krek tudi z načrtom, da moramo izdajati Vestnik Krščanske socialne zveze Pri prvi taki seji smo misel že izvršili. Krek je kar določil temata in takoj je vsak obljubil, kaj bo napisal in do kdaj. Za tehničnega urednika je bil postavljen rajni Štefe, pravi urednik je bil seveda dr. Krek sam in mesec potem je Vestnik izšel. Ta Vestnik je prinašal gradivo za aktualna predavanja in inicijativne podatke za vse vrsie takrat običajnih odsekov po društvih. Pri zadnji taki seji sem bil tik pred odhodom k vojakom med svetovno vojno. Takrat se je ravno sklenilo, kako mora Krščansko-socialna zveza vpreči kino v narodno-prosvetno službo. Pri izvrševanju tedaj storjenih sklepov nisem več sodeloval. Po prevratu nam ni dr. Kreka zlepa nikjer tako manjkalo, kakor pri Krščansko socialni '.vezi. Ko smo začeli v njej likvidirati vojne razmere, nam je šlo jako težko ravno za predsednika. Kar po vrsti smo imeli sicer jako sposobne in agilne predsednike, župnika in pisatelja Finžgarja, profesorja Mazovca, toda težke prilike so vsakega utrudile. Dolgočasno in neprijetno urejevanje inventarja, ki je bil raznesen vsepovsod, uravnavanje razmerja z drugimi organizacijami, vse to je vzelo mnogo časa in izčrpalo veliko veselja do dela. Društva po deželi so bila v veliki anarhiji Dr. Krekove avtoritete ni bilo. V prvi vrsti se je pa izkazalo, da zveza novim nalogam brez stalnega tajnika ne more biti kos. Tu je posegel vmes krepko prijatelj Jernej Hafner. Katoliško tiskovno društvo je seglo zvezi pod ramo in preskrbelo tajnika. Najprej je začela pisarna redno poslovati. Nato se je uredila knjižnica. Zveza je dobila tudi svojega knjižničarja. Pisarna se je preselila iz oddaljenega in odročnega Ljudskega doma na Miklošičevo cesto. Orlovska organizacija je vzgajala društvom po deželi discipliniran, soliden nara.ščaj. Poživljeno delo je pregnalo intrigice. Vse težave z drugimi organizacijami so se kar nekako same premagale. Tako se je zveza konsolidirala. Medvojne in prevratne razmere so bile likvidirane. Na zunaj je zveza to pokazala tem. da je mo- dernizirala pravila in se je -tudi prekrstila v Prosvetno zvezo. Tudi ugled zveze se je dvignil. Ko je po reorganizaciji odšel tajnik Hafner župnikovat v Stari trg pri Ložu, je našel vrednega naslednika v sedanjem tajniku. V sedanjem času goji zveza posebno ski-optična predavanja. Zbrala je številen, lepo urejen material. Številni prijatelji so radi prevzemali predavanja, zato je pač mogla zveza ustreči vsem željam včlanjenih društev. Stik z njimi je dosegel spet predvojno višino. V Ljubljani se je uspešno uveljavila njena knjižnica. Prosvetni večeri so se vzdržali že preko druge sezone in brez bahanja lahko trdim, da so postali zelo popularni. Vse to je odprlo srca podpornikov, da podpore tudi gmotno omogočajo to delo. Prosvetna zveza je danes solidna, krepka,. živa organizacija. Vse njeno dosedanje delo pa je samo začetek. Postati hoče z maritK)rsko posestrimo vred matica vsega prosvetnega dela v Sloveniji, v to deio namerava vpreči vse moderne pridobitve in njeni dosedanji uspehi ji samo vtrjujejo zavest, da bo svoj program tudi izpolnila in da bo v naših ljudeh tudi našla potrebno oporo. Dr J M Namesto karikatur el Gotov del slovenskega >naprednega« časopaja vrti v zadnjem času prav pridno že do smešnosti )brabljenQ lajno o ^klerikalnem preganjanju« Prešerna, Aškerca, Cankarja in drugih slovenskih »isateljev. Da se ne pozabi, kako je sodil o teh svojih »naprednih zaščitnikih« n. pr. eden izmed teb pieganjancevi sam, Ivan Cankar, se nam zdi umestno za izpremembo njegovo sodbo citirati: ¦ »Ali neizprosen in težak bo boj s tem zlaganim nazadnjaškim, in hinavskim liberalizmom, ki nima niti toliko iskrenosti, da bi nastopil za svoje ideje — kolikor ]ih ima —, temveč laze svojim nasprotnikom, laze sebi v svoj lastni nos, laže na iesno in levo, dokler se mu ne bo naposled za zmirom zaletelo. Je med njimi nekaj poštenih ljudi: ali ti prisezajo v svoji slepoti na program, ki je že davno izpolnjen v vseh svojih točkah, tvorijo stranko, ki nima več nobenega cilja, ki se bori samo se s sencami. Svobodomiselne stranke, ki bi slonela na resničiiih potrebah narodu, na Slovenskem ni... V tej stranki, katere jedini program sestoji v razkrinkavanju farovških kuharic, je izključena vsa svoboda, vsaka individualnost, pač pa grasira v nji surova nevednost po prosti volji. Ta stranka je zapravila polovico narodnega duševnega kapitala, ona je potisnila duševni nivo naše inteligence pod ničlo; živi še od zlagano-idealnih fraz in podlih dejanj, a njeno čislo je tema, kakor bi rekel Levstik.^< jj, ^^^^^^ Cankarjevih >Zbranih spi- sov«, str. VII. in VIII., ki so izšli pred kratkim v uredništvu dr. Iz. Cankarja. Spise ob tej priliki najtopleje priporočamo; izšli so v elegantni opremi v >Novi založbi'< v Ljubljani. Fotolito in offsettisk ]ugoslovanske tiskarne v Ljubljani.