Geografski vestnik, Ljubljana, LVI (1984) R A Z G L E D I U D K 910.1 = 863 U D C 910.1 = 20 »BEHAVIOURAL GEOGRAPHY« Igor V r i š e r * V šestdesetih letih se je v angloameriški geografiji pojavila nova raziskovalna smer » b e h a v io u r a lg e o g r a p h y °«, ki skuša na nov, poseben način razložiti zapletene odnose m ed človekom in okoljem. » B e h a v io u r ize m « je izšel iz psihologije, vendar se je posto­ pom a uveljavil tudi v drugih družbenih vedah, zlasti tistih, ki so preučevale vplive oko­ lja na družbo in obratno. Po svojem značaju naj bi bila ta smer predvsem poseben vidik ali pristop, v veliko manjši meri pa bi ji bilo mogoče pripisati namen raziskati določeno posebno stvarnost.1 V svojem duhovitem pregledu povojnega razvoja družbene geografije v anglo- am eriških deželah pravi R. J. J o h n s to n 2, da se je » b e h a v io u ra l g eo g ra p h y« razvila kot odgovor ozirom a odpor na pretirano poenostavljene in mehanične razlage odnosov m ed človekom in okoljem, ki so dotlej prevladovala v anglosaški »human geography« (družbena, socialna geografija), in ki so s pogostim kopičenjem podatkov, opisova­ njem, neopredeljenostjo in navidezno eksaktnostjo nosile izrazit pečat pozitivizma. K tej nazorski preusm eritvi so veliko pripomogli še nekateri drugi razlogi: razočaranje nad neučinkovitostjo kvantifikacijskih metod v geografiji, preveč toga in okostenela uporaba geografskih modelov ter zavračanje dotlej prevladujoče idealizirane predsta­ ve o človeškem delovanju kot strogo racionalnem in gospodarnem. (Naj opozorimo, da je podoben »kult o umnem družbenem delovanju« vladal tudi v socialističnih deželah). D oločen vpliv na ta preobrat so imele tudi zunanje okoliščine. Spomnimo se, da se je v šestdesetih letih človeštvo zavedlo strahovitih posledic, ki jih je prinašala hitra rast go­ spodarstva in potrošnje v naravnem okolju. Takrat so se tudi začela kazati prva zname­ nja usihanja povojne prosperitete in, kot znano, so ZD A zašle z vietnamsko vojno v težko duhovno krizo3. Značilno za b e h a v io u r is te je bilo, da so opustili številne doslej prevladujoče nazo­ re te r zavrgli nekatera tem eljna spoznanja o družbenih in drugih spodbudah človeške­ ga in družbenega delovanja. Na ljudi so gledali predvsem kot na »misleča« bitja: njiho­ vo ravnanje naj bi bilo odvisno od m entalnih spoznavnih procesov (c o g n itio n )4. Zato so * D r., redni univ. prof.. O ddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda K ardelja, A šker­ čeva 12, 61000 Ljubljana, Yu * B ehaviour = vedenje, obnašanje, geografija vedenja; nemško: V erhaltensorientierte Geographie jih zanim ala pota, po katerih se ustvarjajo vsakokratni odnosi ljudi do fizičnega in druž­ benega okolja, kot tudi faktorji, ki vplivajo na medsebojne zveze oziroma na zveze med človeško mislijo in akcijo v prostoru. Poudarjali so, da niso vse zveze posledica premi­ sleka in ovrednotenja ob dani opciji. Nem alokrat naj bi bile odločitve odvisne od razli­ čnih spodbud ( s t im u lo v ) , ki so izhajale iz okolja. Pahljača teh spodbud naj bi se razpro­ stirala od podzavestnih impulzov do osebno nadziranega premisleka. Človeško oziro­ m a družbeno vedenje naj bi bilo potem takem po eni strani odvisno od zunanjih, fizičnih ali družbenih impulzov, po drugi pa od volje, počutja ali predstav vsakega človeka po­ sebej. Vsota reakcij posam eznika oziroma neke skupine, med nje sodijo tudi nezavest­ ne ali celo brezciljne reakcije, bi ustvarjala pojem »vedenja« ali » b e h a v io u r« 5 in bi im ela določen pomen v družbenem razvoju oziroma pri oblikovanju družbene sestave in delovanja. Po predstavah »b e lia v io u r is to v « bi odnose med ljudmi in okoljem lahko razčlenili na tri tem eljne postavke: okolje —- — ---- — ■ -» predstave — — » vedenje J____________________________________ image__________________________behaviour O kolje pom eni stvaren svet fizičnih in družbenih pojavov. Ta svet vzbuja preko človeških čutil vrsto vtisov, predstav ali podob ( im a g e ), ki so bolj ali manj blizu resnič­ nosti in so pod vplivom pridobljenih izkušenj, že ustvarjenih ali priučenih predstav ali prevzetih vrednostnih lestvic. Informacije, ki jih dobimo o stvarnem svetu, dožive po­ tem takem v naši zavesti določeno preoblikovanje in ovrednotenje, ki je podlaga za nji­ hovo uvrstitev v določen » im a g e « . Izzovejo tudi m orebitno odločitev o našem odgovo­ ru ali odzivu nanje. Reagiranje je lahko ali enkratno ali večkratno oziroma gre za dalj­ še delovanje ali za ponavljajočo se dejavnost. V nekaterih primerih se pokaže potreba po dodatnih informacijah in do človekovega reagiranja pride kasneje ali pa sploh ne. V procesu zaznavanja mnogo informacij zavržemo kot nepomembnih. Na veliko pomem­ bnih informacij sploh ne reagiramo. Med informacijami je le malo takšnih, ki izzovejo prostorsko reakcijo posameznika oziroma družbene skupine. B eh a v io u r is ti dele ves ta proces zaznavanja, odločanja in reagiranja na več stopenj6: 1. p e r c e p t io n — zaznavanje, občutenje; 2. e v a lu a tio n — ovrednotenje; 3. d e c is io n — odločanje o morebitni akciji; 4. se a rc h — iskanje dodatnih informacij; 5. b e h a v io u r in sp a c e — prostorsko vedenje ali reagiranje V grafični obliki bi bila ponazoritev tega dogajanja naslednja: S tv a r n o s t -----*■ Informacije ---------*- Čutila ----- Percepcija in selekcija informacij -------- ---------- D odatne informacije Vedenje (search) --------------- Odločitev Behaviour —t Dejavnost ^ --------------- (decision) (in space) Vrednostni si­ stem (evaluacija) t Predstava Image V zgornjem smislu je zasnovano tudi torišče » b e h a v io u ra l g eo g ra p h y « , ki ga po G o 1 d u lahko povzamemo v naslednjih štirih točkah7: 1. Spoznavnost okolja, ki vpliva na reagiranje ljudi, se lahko znatno razlikuje od resničnega sveta. Prostor naj bi imel dvojni pomen za ljudi: po eni strani je to stvarni svet ali objektivno okolje, ki ga je mogoče opazovati in meriti z direktnimi merili, po drugi strani pa naj bi obstajal » b e h a v io u ra l e n v iro n m e n t« (vedenjsko okolje), to je svet duha ali naših predstav, ki ga lahko opazujemo in merimo edinole z indirektnimi sred­ stvi. V odvisnosti od tega, kako se je ta drugi svet oblikoval in s pomočjo kakšne selek­ cije predstav je nastal, je tudi človeško odločanje in ukrepanje. 2. Vsak individuum se odziva (reagira) na fizično in socialno okolje. Sprva so se geografske raziskave osredotočile na odnos do fizičnega okolja, šele pozneje so se raz­ širile na družbeno okolje, v katerem je posameznik živel. B eh a v io u r is ti menijo, da akcija slehernika vpliva na okolje ne glede na to, kako močan ali šibak je njegov vpliv. Povzročene sprem em be v okolju nujno izzovejo nove akcije pri povzročiteljih in drugih ljudeh. Tako nastali » b e h a v io u r« ni le zgolj proizvod verige dogodkov, ampak tudi za­ četek novih posledic (sekvenc). 3. V razliko od socialne geografije (v ožjem pomenu besede) posveča » b e h a v io ­ u ra l g e o g ra p h y « več pozornosti posamezniku in ni več osredotočena na določeno soci­ alno skupino. O b tem pa obstaja dokajšnja nevarnost, da zaidemo v »psihologizem«, idejni nazor, ki razlaga socialno dogajanje z mentalnimi značilnostmi poedinca. » B e h a ­ v io u ra l g e o g ra p h y « bi zategadelj morali razumeti kot eno od številnih možnih razlag stalno se spreminjajočih odnosov med človekom in okoljem. Bila naj bi dopolnilo in ne tekm ica drugim pristopom v socialni, kulturni in politični geografiji. Kljub številnim slabostim in nedodelanosti vnaša v geografijo nova spoznanja, metode ali koncepte, ki so v določenih pogledih popolnejši od dosedanjih. 4. E na od prednosti »b e h a v io u ra l g e o g ra p h y « je multidisciplinarni pristop. Veli­ ko njenih misli je prevzetih iz psihologije, sociologije, antropologije, etnologije, arhi­ tekture in urbanizma. Vse te ideje niso sprejemljive ali so celo v nasprotju s hotenji geo­ grafije in jih zato ni mogoče enostavno vnašati v geografski kontekst, vendar so po dru­ gi strani mnoge obogatile geografsko pojmovanje in razlago. » B eh a v io u ra l g eo g ra ­ p h y « je še v razvoju. Oblikovali so jo raziskovalci in ni plod miselne sofistike, kot so po­ gosto različne strokovne ideje in ideologije. » B e h a v io u r a l g e o g ra p h y « je doživela najmočnejši vzpon v ZDA. Na njen razvoj je sprva močno vplivala »e n v iro m e n ta l p sy c h o lo g y « (psihologija okolja), ki je razlagala človeško osebnost in aktivnost kot učinek prirodnega in družbenega okolja. Razen tega so se pri njenem form iranju uveljavile tudi teorije nekaterih geografov, med njimi zla­ sti C. S a u e r-ja, J. K. W r i g h t-a in W. K i r k-a8. Upoštevati pa je tudi treba, da je am eriška družbena geografija vedno močno temeljila na e n v iro n m e n ta lizm u (smer, ki je zagovarjala močan vpliv naravnega okolja na družbo in njeno delovanje) in p ro b a b i- l iz m u (smer, ki je poudarjala verjeten družbeni razvoj na osnovi danih naravnih razm er) in da je le v manjši meri ali pa sploh ni sprejela idej posibilizma in marksistično naravnane geografije. Zaradi tega je bila pot k » b e h a v io u ra lg eo g ra p h y« veliko lažja in razumljivejša. C. S a u e r je obnovil in razširil svoječasne zamisli o kulturni geografiji. Zavzel se je za upoštevanje kulture kot agensa pri preoblikovanju naravnega okolja v kulturno pokrajino v naslednjem smislu: Faktor Medij Forme Rezultat K ultura čas N aravna pokrajina P reb ivalstvo ► Kulturna Proizvodnja pokrajina Stanovanja Komunikacije Sauerjevo pojm ovanje kulture kot celovitega družbenega okolja, ki vsebuje določene vrednote in predstave, nastale ob boju z naravnim okoljem, se v marsičem približuje b e h a v io u r is t ič n im pojm ovanjem 9. J. K. W r i g h t, utemeljitelj takoim enovane » g e o so p h y e « , je sodil, da je treba obravnavati individualni človeški duh kot posebno kategorijo poleg socialnih, kultur­ nih ali poklicnih skupin, ki vse imajo določen vpliv na delovanje družbe v prostoru10. H istorični geograf W. K i r k je preučeval tradicionalno temo, kako se je človeška družba v teku razvoja prilagajala naravnem u okolju. Menil je, da je družbeni odziv m o­ čno odvisen od vsakokratne percepcije (dojem anja) okolja in je zaradi tega pogostoma daleč od realnosti. Vedno pa je bil močno pod vplivom družbene kulture. Upoštevajoč nekatere sociološke poglede je K i r k v svojih naziranjih skušal povezati objektivnost okolja in » G e s ta h p s y c h o lo g y « družbe. Drugače povedano: v teh preučitvah bi morali razlikovati stvarno (objektivno) okolje od družbenih predstav psihofizičnega značaja (G e s ta l te n ) , ki učinkujejo na družbeno vedenje (b e h a v io u r) in reagiranje11. Še eno ime je treba om eniti v zvezi z razvojem » b e h a v io u ra l g e o g ra p h y «: G. W h i t e . Preučeval je poplave v Z D A in ob tem prišel do presenetljivega zaključka, da ljudje na ozemljih, ki so pogosto izpostavljena poplavam, kljub stalni nevarnosti svojih dom ov ne zapustijo, am pak iz čustvene navezanosti bivajo tam še dalje. Iz njegovih in K a t e s-ovih raziskovanj obalnih viharjev je bilo razvidno, da ljudje še zdaleč ne rav­ najo tako umno, temveč je njihovo odločanje odvisno še od drugih, pogostoma neracio­ nalnih sklepov12. Po 1. 1970 se je » b e h a v io u ra l g e o g ra p h y « precej razširila. V podporo so ji bile ne­ katere druge znanstvene smeri, ki so se razvile ta čas: zlasti o širjenju inovacij (H ä- g e r s t r a n d) ali uporaba teorije iger in stohastičnih metod v geografiji ( P r e d ) . Po­ m em ben napredek k njenem razvoju je doprinesel J. W o I p e r t, ki je na primeru švedskih kmetij in tamkajšnjih migracij ovrgel mnenje o tem, da ljudje ravnajo v skladu z ekonom sko optim alnim i rešitvami. Študija je pokazala, da se ljudje zadovoljujejo tudi z drugačnim i rešitvami, skromnejšimi in manj racionalnimi, ki jih je poimenoval »satis- fa c in g b e h a v io u r« (vedenje, ki se ravna po osebnem zadovoljstvu)12. Z elo močan vpliv na b e h a v io u r is tič n e geografske raziskave so imela dela arhi­ tek ta K. L y n c h a 13, ki je s pomočjo obsežnih anket, intervjujev in skic preučil ljudsko m nenje o urbanističnih in oblikovalskih dom inantah, ki dajejo mestom značilno podo­ bo, pom agajo ljudem pri orientaciji ozirom a ustvarjajo upadljive vizuelne kontraste. Pri teh preučitvah (na prim eru Bostona) se je pokazalo, da imajo homogene socialne skupine relativno identične predstave o konfiguraciji posameznih znanih pokrajin, o m estnem im a g e -u ipd. Te in podobne raziskave so potrdile mnenje, da ima vsak človek individualno prostorsko predstavo in shemo, ki v določeni meri odstopa od realnosti, 'ozirom a so v njej določeni objekti bolj poudarjeni od drugih. To bi potrjevalo tezo o različnem spoznavanju in vedenju v prostoru, torej o razlikah v » b e h a v io u r in space« (vedenju v prostoru). Posebno sm er v raziskovanjih » b e h a v io u ra lg e o g ra p h y « so tvorile mentalne karte (m e n ta l m a p s ) . Z njimi so skušali ugotoviti, kako ljudje ocenjujejo posamezne mestne predele, pokrajine ali druge lokacije. Prim er takšne preučitve atraktivnosti angleških pokrajin je pokazal, da prebivalci, razen domačega kraja, najbolj cenijo obrežje južne A nglije14. Kasneje so se geografom pri teh preučitvah pridružili tudi psihologi, ki so za­ čeli kazati več interesa za odnose ljudi do širšega okolja. V sedem desetih letih se je razvila še ena smer v teh preučevanjih: » tim e -sp a ce g e o g ra p h y « (geografija časa in prostora). Izšla j e i z H ä g e r s t r a n d o v i h razis­ kovanj prostorskih difuzijskih gibanj. Tem eljna misel je bila, da sta pot in čas sestavini vsake dejavnosti, oziroma, da sta pogosta ovira pri človekovem delovanju (npr. nuj­ nost počitka, premagovanje prom etnega upora po C. M a 1 o v r h u). Rezultat teh raziskav je bil tako imenovani »časovno-prostorski grafikon«, ki členi človekov vsako­ dnevni čas in opravljeno pot in kaže, kako omejene so dejanske prostorske možnosti posam eznika pri vsakdanjem gibanju15. Sicer pa novejše analize s področja » tim e- g e o g r a p h y « skušajo na podoben način, kot j e T a y l o r j e v princip delitve delovnih operacij in časa pri proizvodnem delu v ekonomiji, razdeliti človekovo (ali družbeno) delo in prosti čas v posamezne enote glede na čas in prostor ter na osnovi tega izdelati m odele družbenega življenja16. Modeli naj bi pomagali izboljšati življenjsko okolje ter ga hum anizirati. Se najbolj se je » b e h a v io u ra l g e o g ra p h y« uveljavila v socialni geografiji v ožjem pom enu besede in še posebej v mestnih geografijah. V določenem smislu so bili njeni prispevki nadaljevanje socialnogeografskih urbanih raziskav iz šestdesetih in začetka sedem desetih let chicaške in miinchenske šole. Sedaj se je težišče raziskav premaknilo od preučevanja socialnih skupin k posamezniku in možnostim, ki so mu na razpolago. Preučevali so npr. migracijske premike in spodbude zanje, preseljevanje v določene m estne četrti ali izbor lokacije za industrijsko podjetje. Navajamo prim er takšnega m odela17: I. faza: O dločitev o iskanju novega stanovanja II. faza: O dločitev o preselitvi N a osnovi oglasov prosta stanovanj N otranje spodbude: po trebe gospodinjstva in pričakovanja od novega stanovanja T Z unanje spodbude: značilnosti okolja na dani lokaciji, sosedstvo, bivališče, relativni položaj v m estu ____________I da O prem ljenost s servisnimi dejavnostmi na sedanji lokaciji Tehtanje med možnostjo bivanja na sedanji lokaciji in preselitvijo ____________ I________ Odločitev: poiskati drugo stanovanje i O predelitev zahtev in pričakovanj o novem stanovanju t Zbiranje informacij o prostih stanovanjih * Odločitev: ostati v sedanjem stanovanju Preučevanje in ogled stanovanj Prim erjava dejanskih razm er s pričakovanim i lastnostm i stanovanja O prem ljenost z javnimi . servisi slaba, revizija pričakovanj 4 O prem ljenost z javnimi servisi dobra — L-*- O dločitev o preselitvi v novo stanovanje M odel procesa odločanja o izboru novega stanovanja Iz vsega tega lahko razberem o, da je » b e h a v io u ra l g eo g ra p h y « še daleč od tega, da bi dobila bolj trdno in sistematičnejšo podobo. Je po svojem značaju neopozitivisti- čna, kar kaže na pom anjkljivo znanje in dokazno gradivo. Docela neutrjeni so pojmi in term inologija in tudi vsebina je še povsem neintegrirana. Odprto je vprašanje, kako jo vključiti v obči geografski nazor. Njen glavni uspeh je, d a je opozorila na določeno vlo­ go duševnih procesov pri oblikovanju odnosa družbe do naravnega in življenjskega okolja ter da je om ajala nekatere preveč shematične in idealizirane predstave, npr. o » h o m o e c o n o m ic u s -u « 18. O b vsem tem pa je ostalo nerazčiščeno vprašanje, ali je to še sploh geografija, saj jo s tradicionalnim geografskim objektom preučevanja, geografsko metodo in vsebino ter geografsko naravnanostjo druži pravzaprav edino pojem prostora in družbene dejav­ nosti v prostoru, kar pa še zdaleč ni zgolj geografski pojem in smisel geografije. Za m arksistično naravnano geografijo, ki gradi svoja spoznanja o družbenem razvoju in delovanju na docela drugačnih temeljih in zakonih, pa se postavlja še posebej vpraša­ nje, ali naj to novost zavrne kot nerelevantno za družbeni razvoj in geografijo, oziroma jo sm atra za miselno spekulacijo, ali pa jo, nasprotno, skuša integrirati v svoj nazorski sistem, vendar na drugačen način, kot je to potekalo doslej. Bibliografija 1. G o 1 d, J. R., 1980, An Introduction to Behavioural Geography, Oxford, p. 3 2. J o h n s t o n, R. J., 1979: Geography and Geographers, Anglo-Am erican H u­ m an Geography since 1945, p. 112— 113 3. J o h n s t o n , o.e. p. 112— 113 4. G o l d , o.e., p. 4 5. H a r d , G ., 1973, Die Geographie, Eine wissenschaftstheoretische Einführung, Berlin, New York 6. D o w n s, R. M., 1970, Geographie Space Perception: Past Approaches and Fu­ ture Aspects, Progr. in Geogr., Vol 2, p. 65— 108 7. G o l d , o.e., p. 4— 5 8. G o l d , o.e., p. 33 9. G o l d , o.e., p. 34 10. G o 1 d, o.e., p. 35 11. G o l d , o.e., p. 36 12. J o h n s t o n, o.e., 113— 114 13. L y n c h, K., 1960, The Image of the City, Cambridge, Mass. V slovenskem pre­ vodu »Podoba mesta«. 14. J o h n s t o n , o.e., p. 118— 119 15. J o h n s t o n , o.e., p. 120 16. B e c k , G., 1981, Darstellung und Kritik des Verhaltens- und entscheidungs­ theoretischen Ansatzes in der Geographie, Theorie und Quantitative Methodik in der G eographie, ETH , Zürich, p. 119— 140 17. G o 1 d, o.e., p. 180, po študiji Brown and Moore, 1971, The Intraurban Migra­ tion Process: A Perspective, Geografiska Annaler, Series B, vol. 52 B, No. 1. Stockholm 18. W i e s s n e r, R., 1978, V erhaltensorientierte Geographie, Geographische Rundschau, 11— 78, p. 420— 426 »BEHAVIOURAL GEOGRAPHY« Igor V r i š e r (Summary) The paper com ments on the origin, evolution and trends of a new geographical ideological direction, called »behavioural geography«. It took form in the sixties in the U SA and later extended to W estern Europe. The great value is manifested in the stu­ dies of urban and economic geography and in the »time-space geography«. Its form a­ tion is not in accord with postulates of contem porary geography and the open question is the relation of M arxian oriented geography to its starting points and tendencies.