-te-

*>&*/>&<•**$****  •:< •> £ * :• ■> o o •:< * * * ■:■ ■> ■:• ■> o s ♦ ♦ ♦ 4  «• •:• •:• •:> o >:< c- z  3 ?< & •:• a & a & & c & o © |


gOO0ea««>eOo^eoeooo0«>««Q>c<«o«&0Qoo<sio«ooo<5>o«o«o«««<a>c>«eoo0o«S

| Srce Jezusovo, ti ljubezni plameneče,

| Daj nam srčno te ljubit in bolj goreče ! |

o4444O4444O4O0O444440e944eO40e4400444GaGCOG4$404044446943

2000

Skrti za dušo!

Molitvena knjiga

z debelimi črkami za stare
ljudi.

Spisal

Karol Čigon,

duhovnih goriške nadškofije.

Z dovoljenjem visokočastitega
goriškega nadškofijstva.

WIMPERK In NOVI JORK.

Katoliška založba, tiskana knjig in umetnin

J. STEIN BRENER,

c. i kr. dvorni knjigotiskar.

( 2014 )

1

IMPRIMATUR.

Goriiice, die i. Octobris 1903.

Pokojni sv. OSe papež

LEON XIII.

so milostno podelili založniku te
knjižice s pismom 29. januarja 1889.
viteški

križee reda sv. Silvestra

kot zasluženemu založniku dobrih
katoliških knjig.

Jutranja molitev.

f  stanem v imenu križanega
Jezusa, ki me je s svojo
drago krvjo odrešil. Oče ne¬
beški! lepo Te zahvalim, da si
me to noč obvaroval, prosim,
ohrani me tudi današnji dan
pred vsem hudim na duši in
na telesu.

Vse moje dejanje naj bo
danes k Tvoji časti. O Marija,
bodi moja mati, in prosi za
me. Preljubi angelj, varuh

i*

moj, meni danes na strani
stoj, varuj me, prosim te, v
sveti raj pripelji me.

Oče naš... Češčena si Marija...

Tera...

0 presveto Srce Jezusovo,
darujem Ti po brezmadežnem
Srcu Marijnem vse molitve,
dejanje in trpljenje današnje¬
ga dne v zadoščenje nešte-
vilnih razžalitev svojih in
ljudskih, po Tvojih mislih in
namenih, zlasti pa za pobožno
češčenje najsvetejšega za¬
kramenta in za vse potrebe,
katere nam bogoljubna bra¬
tovščina posebno priporoča
ta mesec in ta dan.

— 5  —

„0 božje Srce Jezusovo bo¬
di moja ljubezen, daj da te
zmeraj bolj in bolj ljubim!“
„Sladko Srce Marijino, resi
me!“

Večerna molite?.

Zahvalim Te oče nebeški za
vse dobrote, katere si mi da¬
nes dal in me hudega obva-
roval. Prosim Te, odpusti mi
vse grehe, s katerimi sem Te
danes razžalil. V Tvoje roke
zročim svojo dušo in telo. 0
Marija, bodi moja mati, in ti
moj patron (ali patrona sv.)

— 6  —

prosi za me. Tvoj sveti an-
gelj, naj me varuje, da mi so¬
vražnik kaj mogel ne bo. Te¬
bi, o Jezus živim, Tebi, o Je¬
zus umerjem, Tvoj sem živ
in mrtev.

Vsim vernim dušam, o Bog,
večni pokoj daj, večna luč
jim sveti naj, naj počivajo v
miru. Amen.

Sveta maša.

Začetek sv. maše.

V imenu Boga *j* Očeta,
in -j- Sina in sv. j- Duha.
Amen.

O Jezus, preljubeznjivi
Zveličar! Nebo in zemlja
strme nad ljubeznijo, ki si jo
skazal človeškemu rodu. 0
kaj je bilo s svetom, če se
nisi Ti njega usmilil?! Toda
— za grešni svet dal si živ-

miimiimmiinnmHmimmnMnimiimmumnimmiMiiimiumiiimnnmimmuiiinRinmimj

Ljubljeno bodi vsaki čas in povsod
presveto Srce Jezusovo!

— 9  —

ljenje, prelil si Svojo kri. In
vendar Ti vse to ni bilo še
zadosti; preden si šel s tega
sveta, zapustil in zapovedal
si daritev, v kateri se samega
sebe daruješ svojemu nebeš¬
kemu Očetu! O neizmerna
ljubezen, ki je človeški rod
ni bil vreden, in je še danda¬
nes ne zasluži!

Kako Ti pa povernem to
ljubezen, o dobrotljivi Jezus?
Kaj mi je storiti revežu, ki
namesto, da bi Te ljubil, Te pa
vsaki dan žalim ?! Angelji
zakrivajo pred Tabo svoja
obličja, kerubini in serafini
se trepetaje umikajo, kaj zač-

10

iiimiinimmiiimimmuiHimmiiiHinraiiDiiiiinimmiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiininnimaiimnii

— 11  —

nem pa jaz, nevredna stvar?
Ljubi Jezus, jaz spoznam
svojo revo in pregreho, ter
kličem, trkaje se na prša:
prizanesi mi, o Jezus, priza¬
nesi! Jaz obžalujem svoje
grehe! Da, jaz spoznam Bo¬
gu vsegamogoenemu, Mariji
vselej Devici in vsim ljubim
svetnikom božjim, da sem od
začetka svojega življenja do
zdaj velikokrat in obilno gre¬
šil: z mislimi, s besedami in z
dejanjem. Obžalujem vse in
ponižno prosim, o neskončno
usmiljeni Jezus, ozri se mi¬
lostno na me!

Gospod, usmili se nas!

12  —

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Gloria.

„čast Bogu na višavah in mir
ljudem na zemlji ki so svete
volje!"

Hvalimo Te, častimo Te,
molimo Te, povišujemo Te,
zahvaljujemo se Ti zavoljo
Tvojega velikega veličastva.
Gospod, Bog, nebeški kralj,
Bog vsegamogočni Oče!
Gospod Jezus Kristus, edi-
norojeni Sin! Gospod, Bog,
Jagnje božje, Sin Očetov,
ki odjemlješ grehe sveta, us¬
mili se nas! ki odjemlješ gre-

— 13  —

he sveta, sprejmi nase mo¬
litve ; ki sediš na desnici Oče¬
tovi, usmili se nas! Ker Ti
sam si svet, Ti sam Gospod,
Ti sam naj viši, Jezus Kris¬
tus s svetim Duhom v ve¬
ličastvu Boga Očeta. Amen.

Skupne molitve.

Čast bodi Tebi večna, ljubi
moj Bog in Odrešenik sveta.
Čast Tebi in hvala! Milijo¬
nov in milijonov ljudi živi
na svetu še v temi in ne¬
vednosti; reveži ne vedo k
čemu so na svetu, k čemu
so ustvarjeni. Nikdar in ni¬
koli niso še slišali ne o Je-

— 14  —

zusu, ne o Mariji. Nikdar je
zvon ne vabi k sv. maši,
nikdar k molitvi, ne zjutraj,
ne opoldne, ne zvečer. O iz¬
med toliko in toliko milijo¬
nov in milijonov si pa mene
poklical na pravo pot, k spoz-
naju Boga ter užgal si mi
luč sv. vere! Vsaki dan me
zvon kliče v hišo božjo. Vsa¬
ka sv. maša mi oznanuje
Tvojo voljo; dan za dnevom,
nedeljo za nedeljo bere se
nam večna resnica in kaže
prava pot. 0 pač neskončna
in nezapopadljiva dobrota in
milost! Kaj sem jaz zdaj za¬
čel, kaj delal, če sem bil ro-

— 15  —

jen nevernik, jud ali turek!?
In kaj bi bilo z mano po
smrti ? ?

O ljubi Oče nebeški! z ve¬
selim in hvaležnim srcem ho¬
čem sprejeti in poslušati, kar
si nam oznanil po očakih, po
prerokih in po lastnem Sinu
Jezusu Kristusu. O da bi le
zamogel vse tako spolnovati,
kakor ti želiš in je po tvoji
božji volji!

Deo gratias! Hvala, hvala
Bogu za vse, kar nam spoz¬
navati daja!

Evangelij.

Vse na svetu mine, vse hiti
naprej, vse pride h koncu pre-

16

— 17  —

jali kasnej. En konec čaka
tudi mene, in sicer srečen
ali nesrečen, z Bogom ali
brez Boga. Kako pa pridem
k Bogu in si zagotovim sre¬
čen konec in srečno večnost,
to učiš me Ti preljubeznjivi
Jezus. Jaz sem pot, resnica in
življenje" si Ti rekel. O ljubi
Jezus, jaz verujem v Tvojo
besedo, verujem v resnice,
ki si jih učil in oznanjeval.
Tvoje besede so resnične.
„Nebo in zemlja bota prešla, moje
besede pa ne bodo prešle."

Da, jaz verujem in spoz¬
nam vse, kar si nam Ti ozna¬
nil, prosim Te, daj mi tudi

( 2014 ) 2


— 18  —

moč in milost to, kar veru¬
jem, tudi v dejanju spolno-
vati. Kaj bi mi namreč po¬
magala vera brez del*? Kaj
bi mi to koristilo, ko bo tre¬
ba ob koncu življenja dajali
odgovor? ali pa takrat, ko
se bomo vsi zbirali pred oj-
strim, večnim sodnikom ?
Nič! zavržen bi bil na večne
čase. Tega me pa varuj, lju¬
bi, preljubi moj Jezus!

Strah od groza me spre¬
leta, ko berem Tvoje besede
v V. poglavju evangelija sv.
Janeza:

„Tisti čas je rekel Jezus
judom: „Resnično, resnično

— 19  —

vam povem, da pride ura, ko
bo do vsi, ki spijo po grobih,
slišali glas Simi božjega, in
tedaj bodo prišli oni, ki so
dobro delali v vstajenje živ¬
ljenja, tisti pa, ki so slabo
delali, v vstajenje pogubljen¬
ja / 4

Čredo — Vera.

Ce jo moli mašnik, moli jo tudi
ti, če ne, ne, ker ta se ne moli vsa¬
ki dan.

Jaz verujem v enega Bo¬
ga, Očeta vsegamogočnega,
stvarnika nebes in zemlje,
vseh vidnih in nevidnih reči.
In v enega Gospoda Jezusa

Kristusa, Sina božjega edi-

2 *

— 21  —

norojenega, kateri je rojen
iz Očeta od vekomaj. Kateri
je Bog od Boga, luč od luči,
pravi Bog od pravega Boga,
kateri je rojen in ne storjen;
kateri je z Očetom enega
Bitja; po katerem je vse
stvarjeno. Kateri je zavoljo
nas ljudi, in zavoljo našega
zveličanja prišel iz nebes (tu¬
kaj pripogni koleno..) in je
po sv. Duhu iz Marije Devi¬
ce meso na — se vzel ter se
je včlovečil. Tudi je bil kri¬
žan za nas pod Poncijem Pi¬
latom, je trpel in je bil v
grob položen. Tretji dan pa
je vstal od smrti po besedah

— 22  —

pisem. Šel je v nebesa. Na
desnici sedi Očetovi in bo zo¬
pet prišel s slavo sodit žive
in mrtve; njegovega kra¬
ljestva ne bo konca.

Verujem v sv. Duha, Gos¬
poda in oživljavca, kateri iz
Očeta in Sina izhaja, katere¬
ga z Očetom in Sinom vred
častimo in molimo, kateri je
govoril po prerokih.

Verujem v eno, sveto, ka¬
toliško in apostoljsko crkev.
Verujem v en krst in odpuš-
čenje grehov. Verujem v
vstajenje mrtvih in v pri¬
hodnje življenje. Amen.

— 23  —

Daj mi milost, o Jezus, da
po tej sv. veri živim in se
zveličam.

Darovanje.

Neskončno sveti Oče, vse-

v

mogočni večni Bog! Čerav¬
no sem le prah in pepel, sla¬
bosti polen in nevreden priti
pred Tvoje obličje, drznem se
vendar darovati Ti po maš-
nikovih rokah to sveto in
čisto daritev v tisti namen,
v kateri Ti jo je daroval sam
Jezus Kristus in se daruje
neprenehoma od solčnega
vzhoda do zahoda.

Darujem Ti to daritev v

24

Darovanje.

— 25  —

spoznanje Tvojega naj večje¬
ga gospodstva čez vse v ne¬
besih in na zemlji; darujem
Ti jo v spravo za moje gre¬
he in v zahvalo za vse do¬
brote, ki si mi jih podelil
in mi jih deliš vsak dan v
obilni meri.

Darujem Ti slednjič to
presveto daritev, da zadobim
od Tvoje neskončne dobrote
vse v zveličanje potrebne
milosti sebi, svojim starišem,
bratom in sestram, sinovom
in hčeram, sorodnikom, do¬
brotnikom, kakor tudi ver¬
nim dušam v vicah.

Sprejmi ta dar, o Gospod,

— 26  —

z dopadjenjem, sprejmi po
mašnikovih rokah pa tudi
vse moje misli in želje, moje
potrebe in težave, mojo dušo
in moje telo.

Obračaj vse k Tvoji časti
in v slavo Tvojega imena!
O angelji in nadangelji, o ke¬
rubini in serafini, ki se tre¬
petaje bližate tej daritvi, po¬
pravite, nadomestujte mojo
slabost in zapojte z mano
hvalo troedinemu Bogu:
Očetu, Sinu in sv. Duhu.
Amen.

27

Sanctus, Sanctus, Sanctus.

Trenutek sveti se bliža!

v

Se nekaj minut in Jezus bo
med nami! O srečna, pre¬
srečna hiša božja, ki sprej¬
meš samega Boga!

O nebeški Oče! K Tebi
povzdignem svoje srce in
sklenjen z angelji in nadan-
gelji hočem zapeti, kakor je
dolžnost in prav, čast in
hvalo Tvojemu veličastvu.
Glej o Oče! po Jezusu Kri¬
stusu hvalijo in časte Tvoje
veličastvo angelji, je molijo
nadangelji, častijo z serafini
in kerubini, vse nebeške moči

28

hiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiii||iiuiHii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii»ijp m i)iiiiiii!iiii»)iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimia

i

Povzdigovanje.

i n i n i n n i i umu n i i i n ii E

— 29  —

ter ne jenjajo prepevati. 0
dovoli, prosim Te in pri¬
pusti, da se jim pridružim,
se ž njimi sklenem in Ti po¬
nižno zapojem tudi jaz:

„Svet, svet, svet si Gospod
Bog Sabaot! Nebo in zem¬
lja so polne Tvojega veli¬
častva. Hozana na višavah!

v _

Ceščen bodi, ki pride v Gos¬
podovem imenu! Hozana na
višavah l u

Poj: sveti, sveti, sveti
Je Bog in naš Gospod,

Z angeljci pojte: sveti,

Si Ti, Bog Sabaot!

Povzdigovanje.

„Ceščen in hvaljen bodi,
o Gospod Jezus Kristus! O

— 30  —

Jezus! v Tebe verujem; o
Jezus! v Tebe upam; o Je¬
zus! Tebe ljubim nad vse!“

, ? Bodi češčena, presveta
rešnja kri Jezusova, ki si za
me in za ves svet tekla iz ran
mojega Zveličarja.

O Jezus! prizanesi mi!

O Jezus! usmili se me!

O Jezus ! odpusti mi moje
grehe!

„Večni Oče! darujem ti
predrago kri Jezusa Kristu¬
sa v odpuščenje mojih gre¬
hov in za potrebe sv. Crkve. u

— Sl

Po povzdigovanji.

Večni, neskončno dobrot¬
ljivi Bog! poglej z milostlji¬
vim in prijaznim obličjem na
ta naš dar in sprejmi ga rav¬
no tako dobrotljivo, kakor si
sprejel dar pravičnega Abelj-
na, dar očaka Abrahama in
višega duhovnika Melkize-
deka.

Ti si uslišal očake, ki so
Ti darovali le podobo denaš-
nje daritve, kolikor bolj mi¬
lostljivo — upamo — gledal
boš na nas, ko ti darujemo
pravo, najsvetejšo daritev,
to je lastnega Tvojega Sina,

— 32  —

ki se je samega sebe Tebi da¬
roval na sv. križu za greha
celega sveta. Tukaj je več
kakor vse daritve očakov,
ker tii je Božji Sin Jezus
Kristus, nad katerim imaš
največje dopadjenje. O razlij
po tej daritvi na nas svojo
milost, Te lepo prosimo, in
usmili se nas, da ne bo Tvoje
trpljenje in Tvoja smrt za nas
zgubljena, in da Tvoja sv.
rešnja kri ne bo zastonj za
nas prelita, ter vzemi nas en¬
krat v presrečno domovino,
kjer te bomo združeni z pre-
čisto Devico Marijo in z vse¬
mi izvoljenimi hvalili in po-

— 33  —

veličavali, ljubili in vekomaj
vživali.

O dobrotljivi nabeški Oče!
spomni se in usmili se pa
tudi vseh ubogih duš, ki so
se že ločile od tega sveta,
posebno pa Te prosim za te
in te... da bodo tudi one de¬
ležne te presvete daritve. Daj
jim večni mir in pokoj!

Oee naš.

Da, Oče si Ti naš, in mi
smo Tvoji otroci! Blagor
nam, ker kot Tvojim otro¬
kom, pripravil si nam v ne¬
besih srečno prebivališče!

Da pa prebivališče tisto,

(2014) 3

— 34  —

čez vse srečno in veselo, en¬
krat tudi zadobimo, spremljaj
nas Ti, o Bog! po poti tega
sveta, daj nam dušne in te¬
lesne hrane, od pusti nam naše
slabosti in grehe ter reši nas
vsega hudega, preteklega,
sedajnega in prihodnjega.

In na prošnje preblažene,
vselej Device Marije, na
prošnje Tvojih aposteljnov
Petrg,, Pavla in Andreja in
vseh svetnikov, dodeli nam
milostljivo svoj mir, da bomo
s pomočjo Tvojega usmiljen¬
ja vedno prosti vsega greha.
Po ravno tistem Gospodu
našem Jezusu Kristusu, ki

— 35  —

s Teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti sv. Duha, Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

Jagnje božje, ki grebe sve¬
ta odjemlješ, usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sve¬
ta odjemlješ, usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sve¬
ta odjemlješ, daj nam mir!

Obhajilo.

Premili Jezus! ki nas tako
ljubeznjivo k sebi kličeš:
»Pridite k meni vsi, ki ste trudni in
obteženi, in jaz vas okrepčamj“
(Mat. 11 , 28 .)

Glej! s hvaležnim in ske¬
sanim srcem pred tabo kleče:

r

36

Obhajilo.

lmmn  ' H' M lin i ii n m

aiimiiiiiiimMiminnminiiimnmmmnnnninniiiiininiiiiiiiiiiiiinmiNimmTinimnrammintiiiimminiiinminiimmmiiiiimnmimmimmrrg

— 37  —

Moj Jezus! Tebe vziti
Iz srca jaz želim!

Pa k Teb’ ne morem priti,
Ker tolikrat grešim.

Operi dušo mojo,

Slabosti njene veš;

Pokaži milost svojo,

Da v duhu v mene greš.

Pogernjena je sicer miza
Tvoja sveta, pripravljeni so
angelji za strežbo, toda jaz
se ne upam blizu. O ljubi
Jezus, pridi, pridi pa vendar
le k meni, pridi v moje srce
in okrepčaj, oživi mojo dušo
s Tvojim duhom in napolni
jo s Tvojo milostjo. In ko mi

38

Konec sv. maše.

:iiniMiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiuuiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiimiimtiiiiiii!imiiiiimiiiimmi<iMriin miuinmniimii

— 39  —

danes ni dano k Tvoji angelj-
ski mizi, daj da se bo to
zgodilo prej ko mogoče. Za
danes ne morem drugače, ko
da zdihnem z evangeljskim
stotnikom:

„Gospod! jaz nisem vre¬
den, da prideš pod streho mo¬
jega srca, ampak reci le s be¬
sedo in ozdravljena bo moja
duša ! 44  (trikrat!}

Konee sv. maše.

Daritev je končana! Sprej¬
mi jo o presveta Trojica, in
dodeli nam po nji vse dobro¬
te, kar jih potrebujemo za se-

— 40  —

dajni čas, za dušo in telo! O
Gospod in moj Bog! lepo Te
zahvalim za to veliko milost,
da sem bil deležen Te sv. da¬
ritve. Čast in hvala naj Ti bo
na večne čase!

Deo Gratias! Hvala Bogu!
kličem Ti iz celega svojega
srca.

Preden pa, o Gospod!
Tvoje svetišče zapustim, Te
prosim: blagoslovi me, bla¬
goslovi vse moje misli in žel¬
je, blagoslovi moje besede,
blagoslovi vse moje dejanje
in nehanje, da bo vse po

— 41  —

Tvoji sv. volji, Tebi v čast
in meni v zveličanje.

Blagoslov Očeta, Sina in
svetega Duha pridi na nas
in ostani vselej z nami.
Amen.

42

..Odločeno je ljudem enkrat umreti^

(Hebr. 9 , 27.)

Smrt.

Ni je resnice tako gotove,
pa tudi tako pripravne, da
človeka pretrese in mu oči
odpre, kakor ta, da mora vse
umreti.

Za vse najde se še zdravi¬
lo, ali proti smrti ga ni zdra¬
vila. Kakor valovi bistre vode
po gladkem potoku, tako te¬
čejo človeku leta, dnevi in

ure dalje, in kakor jeseni list
za listom z drevja odpada,
tako padamo, eden za drugim
v črno zemljo, tudi mi. Mladi
in stari, bogati in vbogi, vi¬
soki in nizki, otroci in stariši;
ta za jetiko, uni za plučnico;
eden za mrzlico, drugi za
vodenico itd... iti treba, kedar
se nitka življenja vtrže.

O koliko ljudi je že bilo
pred nami na svetu, in zdaj
vseb tistih hi več nobenega!

Kje so! Kam so šli? —
Umrli so 1 — Smrt, ki nobe¬
nemu ne prizanese, jih je po¬
brala. Ko bi nas, kar nas zdaj
živi, kedo čez 100 let iskal,

— 45  —

bi tudi izmed nas nobenega
več, ali malokaterega našel.

»Prah si in y prah se povrneš!“

(I. M oj z. 3 , 19.)

Ni ga človeka na svetu, da
bi temu všel. Vendar le ma-
lokedaj in neradi na to mis¬
limo, čeravno dobro vemo, da

v

ta je gotova. Ce nas na smrt
spominja kakšna žalostna
novica, nagla neprevidena
smrt prijatelja, znanca ali do¬
brotnika; če nas na smrt spo¬
minjajo zvonovi, ko z tužnim
glasom oznanujejo smrt so¬
seda ; če nam Bog vzame oče¬
ta ali mater, brate, sestre ali

— 46  —

otroke, oh tedaj — vsi v ža¬
lost vtopljeni, začnemo pre-
mišljavati in pravimo:

„0 moj Bog, tako pojde-
mo enkrat tudi mi ! u  „Danes
ta, j utre uni!“, ali — žalostne
take misli kmalu zginejo in
ne preteče teden dni, in vse
je pozabljeno. In vendar nas
ravno smrt uči, kako prazno
in nečimerno je vse posvetno
in kako kmalu zgine.

Vsakemu človeku je tedaj
pač potrebno večkrat na smrt
misliti, ker nobena reč ni ta¬
ko gotova, kakor smrt, in
morda bliže ko mislimo, da
celo morda že pred vrati.

— 47  —

Vsakdo si želi srečno um¬
reti, ker dobro ve, če bo sreč-*-
na zadnja ura, bo srečna cela
večnost, to je: če človek
umrje v milosti božji, bo ve¬
komaj srečen, če pa umrje v
božjem sovraštvu, bo veko¬
maj od Boga zavržen. Da se
pa smrti ne bomo preveč bali,
treba pogostoma na njo mis¬
liti. Zdaj, zdaj, dokler je čas,
moramo skrbeti za srečno
smrt. Delati moramo, dokler
je dan in dokler se vidi, ker
prišla bo noč, ko delati več
ne bo moč, ker bo tema in

v

prepozno. Cas hiti naprej, ka¬
kor voda in kedar mine, ga

— 48  —

nikdar več nazaj ne bo. —
„Pride čas, pravi sv. Avguš¬
tin, ko časa več ne bo.“ Dan
mine za dnevom in če človek
nič dobrega ne stori, je dan
zgubljen za vselej. Juterni
dan pa je — v božjih rokah.

Kedor najpotrebnejšo skrb,
skrb za dušo odklada od časa
do časa in le na starost od¬
naša, mu bo čas ušel kakor
ptica iz roke, prehitela ga bo
smrt in nikdar več mu ne bo
mogoče popraviti, kar je za¬
mudil. Dnevi življenja zgi¬
nejo hitro in skrito nam je
njih število, ker je v božjih
rokah,

— 49  —

Smrt pride kakor tat; ka¬
kor tat skrivaj pride in po¬
krade, ravno tako pride smrt,
kedar si je človek najmanj
zvest in uzame mu življenje.
Z lastnimi očmi vidimo, kako
malo jih starost učaka. Iz¬
med 100 ljudi jih umrje 50
pred desetim letom. Od dese¬
tega do dvajsetega leta jih
umrje 20, od dvajsetega do
tridesetega leta jih umrje 10,
itd. Izmed 100 jih tedaj čez
šestdeset let le 6 preživi.

Kedo se zamore tedaj za¬
našati na starost ? In tudi 70,
80 ali 100 let, če jih kedo uča¬
ka, kaj je to proti večnosti?

( 3014 ) * 4

— 50  —

„Kratki so dnevi člo-
veka“ rekel je Job. 14,5.

Da, celo življenje je kakor
očerajšnji dan. Po vsej pra¬
vici imenuje tedaj sv. pismo
naše življenje senco, ki hitro
zgine, cvetlico, ki danes še
lepo cvete, jutre usahne, dim,
ki se komaj prikaže, pa že
zgine, roso na veji, katero
strese vsaki veter. „Clovek
od žene rojen malo časa živi,
beži kakor senca in nikoli
stanoviten ne ostane. 44

Vsi umrjemo, kedaj? tega
ne vemo. „Sin človekov, 44
pravi Jezus Kristus, „bo pri-

— 51  —

šel ob uri, za katero ne veste) 4
Mat. 24, 44.

„Kaj pomaga človeku, ko
bi ves svet pridobil, svojo
dušo pa pogubil ? 44  pravi naš
Zveličar. (Mat. 16, 26.)

Poslušaj kristjanska duša!

Cesarju Karolu V. služil
je svoje dni služabnik ves
čas svojega življenja. Cez
leta in leta obišče ga bolezen
in vrže v posteljo, za njo
potrka inu tudi smrt na vra¬
ta, češ: služabnik! treba iti,
pojdi!

Cesar tedaj obišče svojega
vedno zvestega služabnika

4 *

X-

— 52  —

in ga najde v narvečji ne¬
varnosti, — bilje pri koncu.
„Povej mi 44 , nagovori ga ce¬
sar, „s čem bi ti postregel? 44
Prosi me, kar hočeš, in ne
boj se, da ti odrečem. 44

„Moj gospod in s vitli ce¬
sar 44 , reče bolnik, „v tem sta¬
nu ne vem, kaj bi druzega
prosil, kakor le eno samo reč,
prosim te, podaljšaj mi živ¬
ljenje le za en četrt ure! 44

„Ja, to je v božjih rokah 44 ,
odgovori cesar, 44 tega ne mo¬
rem, sprosi si kaj druzega,
kar ti lahko dam. 44

„0 gorje meni! gorje meni!
začne na to vpiti bolnik: 50

— 53  —

let sem temu gospodu, moje¬
mu cesarju služil, in zdaj mi
življenja še za četrt ure ne
more podaljšati. Če sem bil
jaz svojemu Gospodu Bogu
tako zvesto služil, on bi mi
zdaj ne dal le četrt ure, am¬
pak celo srečno večnost!“

To izgovori, se nagne v
stran in zdihne svojo dušo...

Kristjan! kristjana, skrbi
za dušo!

„Memento moril"

Spomni se, da umrješ!
„Prah si in v prah se povr-
neš! 4<  Ce pa hočeš, da bo tvo-

— 54  —

ja smrt srečna, pripravljaj
se zdaj na njo!

Poslušaj te prosim!

Če si grešil, grešila, kakor David, de¬
laj pokoro, kador jo je on delal.

Če si bližnjemu odvzel poštenje, do¬
bro ime ali če si mu storil kakšno drugo
krivico, popravi, poravnaj, daj nazaj,
dokler je čas, ker brez povračila, ni od¬
pustila.

Gorje tebi, če se boš zanašal na druge.

Če si svojega bližnjega pobu j šal, po¬
pravi za božjo voljo dokler ti je mogoče!
Daj lepe vzglede in prizadevaj se, da
tiste, katere si pohujšal, zopet pripelješ
na pravo pot. Gorje pohujšljivcem tam
v peklu!!

Tvoje kosti bodo v zemlji gnjile, duša
v peklu trpela, ali tvoj greh se bo še
delal, še ponavljal.

— 55 —

Imaš skom jezo, sovraštvo, popravi,
poravnaj hitro! Daj sosedu roko, odpusti
mu po Jezusovem vzgledu in nauku. Če
tega ne storiš, ti si pogubljen, pogubljena
na večne čase.

Imaš morda kakšne grde navade, skriv¬
ne grehe že več let; grešiš morda s os¬
tudnimi skrivnimi pregrehami, z mutas¬
tim, sodomskim grehom, varuj se, da ž
njimi ne greš v večnost! Vekomaj se
boš jokal, če tega ne poveš in opustiš!

če si v kakšni nevarnosti in nevarni
priložnosti, ki te v greh moti, beži pred
njo, popusti jo, dokler je čas, da ne boš
vekomaj tam jokal in vpil. Kakošno živ¬
ljenje, taka smrt. „Smrt grešnikov, je
najslabša. “ (Ps. 33, 22.)

Vsako delo preden je začneš, dobro
premisli, kaj delaš. Glej na vsako sto¬
pinjo in varuj se, da se ne zapleteš v
satanove mreže, katere nam peklenski
sovražnik nastavlja.

— 56  —

Tako se ti smrti ne bo treba bati in
ko pride zadnja ura, zaslišal boš Jezu¬
sove vesele besede:

„Dober in zvesti hlapec —
dobra in zvesta dekla —, pojdi
v veselje Gospodovo 1 “  „Bla-
gor jim, ki v Gospodu zaspi-
jo.“ (Skr. razod. 14, 13.)

Revež, kam se čem podati?

Kje prijatelja tam iskati?

Komaj dobrim bo obstati!

57

'inimnnimiiiiiiiiiiniiiiirmiTiimmniiininimiiinmmrimitiimrinimrminnimiiimiiiiMminiinnninmiiiiiiiuiiiiiiniiiiiHiiniiHiiiiiiii

Popoldanska služba božja.

Ko v cerkev prideš, prikloni se z des¬
nim kolenom, pozdravi Jezusa, ki je tu¬
kaj živ pričujoč in reci:

„teen in hvaljen bodi vsaki čas,

Y svetem rešnjem Telesn Jezus naš J“

„Bodi srčno pozdravljen
Gospod Jezus Kristus! Spoz¬
nano, hvaljeno in češčeno bo¬
di od vseh stvari v nebesih
in na zemlji presv. Rešnje
Telo! Ceščen in hvaljen bodi

— 59  —

živi in pravi Bog v podobi
belega kruha ! 44

O vi angelji in nadangelji,
pokleknite z mano pred mo¬
jega in vašega Boga, ki je tu
pričujoč in molite ga z mano.
„HvaIa, čast, ljubezen in za¬
hvala bodi vsak trenutek da¬
rovana v podobi belega kru¬
ha skritemu Jezusovemu Sr¬
cu po vseh tabernakeljnih na
zemlji do konca sveta . 44

v

Častimo Te
Živi kruh angeljski!

O pravi človek skupaj
In Bog nebeški.

60

Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsemogočni Bog, —
usmili se nas!

Sin vsega sveta, rešnji Bog, — us¬
mili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili
se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, — us¬
mili se nas!

Sveta Marija,*)

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

*) prosi za nas!

— 61  —
Mati milosti Božje,*)
Mati prečista,

Mati brez vsega madeža,
Mati nedolžna , 1
Mati najsvetejša,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudežna,

Mati dobrega svčta,

Mati našega Stvarnika,
Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,
Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,

*) prosi za nas!

— 62  —

Roža skrivnostna,*)

Turen kralja Davida,

Turen slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,

Trata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalosnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angel jev,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica aposteljov,

Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznovavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega
greha spočeta,

Kraljica svetega rožnega venca,

*) prosi za nas!

— 63  —

Jagnje Božje, ki grehe sveta od¬
jem 1 ješ, — prizanesi nam, o
Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, — usliši nas, o Gospod!
Jagnje Božje, ki grehe sveta od¬
jemi ješ, — usmili se nas, o
Gospod!

Oče naš... Češčena si Marija...

Pod Tvojo pomoč pribeži¬
mo, o sveta božja porodnica!
ne zavrzi naših prošenj v na¬
ših potrebah, temuč reši nas
vselej vseh nevarnosti. O
častitljiva in blažena Devica:
naša Gospa, naša sred niča;
naša besednica, naša pomoč¬
nica. S svojim Sinom nas
spravi, svojemu Sinu nas

— 64  —

priporoči, svojemu Sinu nas
izroči.

V. Prosi za nas sv. Božja
porodnica.

R. Da bomo vredni obljub
Kristusovih.

MOLIMO.

Dodeli nam, svojim služab¬
nikom, prosimo, Gospod Bog',
da vedno zdravje na duši in
na telesu uživamo, in da bomo
po častitih prošnjah presvete
Marije vselej Device sedanje
žalosti rešeni in večnega ve¬
selja deležni. Po Kristu Gos¬
podu našem. Amen.

65


( 2014 )

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsemogočni Bog, —
usmili se nas!

Sin vsega sveta, rešnji Bog, — us¬
mili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, — usmili
se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, — us¬
mili se nas!

Sveta Marija, prosi za nas!

Sveta Mati Božja, prosi za nas!

Sveta devic Devica, prosi za nas!

67

Sveti Mihael,*)

Sveti Gabriel,

Sveti Rafael,

Vsi sveti angelji in arhangelji,
Vse svete vrste zveličanih duhov,
Sv. Janez Krstnik,

Sv. Jožef,

Vsi sveti očaki in preroki,

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Pilip,

Sv. Jernej,

Sv. Matej,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

*) prosi (prosite) za nas!

— 68  —

Sv. Barnaba,*)

Sv. Lukež,

Sv. Marko,

Vsi sveti apostelji in evangelisti,
Vsi sveti učenci Gospodovi,

Vsi sveti nedolžni otroci,

Sv. Štefan,

Sv. Lovrenc,

Sv. Vincenc,

Sv. Fabjan in Sebastijan,

Sv. Janez in Pavel,

Sv. Kozina in Damijan,

Sv. Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučeniki,

Sv. Silvester,

Sv. Gregorij,

Sv. Ambrozij,

Sv. Avguštin,

Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

Sv. Miklavž,

*) prosi (prosite) za nas!

— 69  —

Vsi sveti škofi in spoznovavci,*)
Vsi sveti učeniki,

Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

Vsi sv. mašniki in leviti,

Vsi sveti menihi in puščavniki,

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse svete device in udove,

Vsi svetniki in svetnice Božje,
Bodi nam milostljiv, — zanesi
nam, o Gospod!

Bodi nam milostljiv, — usliši nas,
o Gospod!

*) prosi (prosite) za nas!

70

Vsega hudega,*)

Vsega greha,

Stoj* e jeze,

Šibe potresa,

Nagle in neprevidene smrti,
Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,
Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

Po skrivnosti svojega svetega včlo-
večenja,

Po svojem prihodu,

Po svojem rojstvu,

Po svojem krstu in svetem postu,
Po svojem križu in svetem trp¬
ljenju,

Po svoji smrti in svojem pokopu,
Po svojem svetem ustajenju od
smrti,

*) reši nas, o Gospod!

— 71  —

Po svojem čudežnem vnebohodu,
reši nas, o Gospod!

Po prihodu tolažnika sveta Duha,
reši nas, o Gospod!

Na dan sodbe, reši nas, o Gospod!
Mi grešniki,*)

Da nam prizaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da sveto cerkev vladaš in ohraniš,
Da pastirja apostolskega in vse
cerkvene stanove v svoji sveti
veri ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da krščanskim kraljem in oblast¬
nikom mir in pravo edinost po¬
deliš,

Da nam našega cesarja obvaruješ,
Da vsemu krščanskemu ljudstvu
mir in edinost podeliš,

Da nas vse v svoji sveti službi po¬
trdiš in obdržiš,

*) prosimo te, usliši nas!

— 72  —

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,*)

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari podeliš,

Da duše naše in naših bratov, bliž¬
njih in dobrotnikov večnega po¬
gubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni po¬
koj podeliš,

Da nas uslišiš,

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, — prizanesi nam, o
Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, — usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, — usmili se nas, o
Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

*) prosimo te, usliši nas!

— 73  —

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš... Češčena si Marija...

Za odvernjenje vseh nadlog
in nevarnosti.

Vsegamogočni večni Bog!
nebeški Oče, poglej z očmi
svoje neskončne milosti naše
i’eve in nadloge. Usmili se
vseh vernih kristjanov, za
katere se je Tvoj edinorojeni
Sin, naš Gospod in Zveličar
Jezus Kristus voljno dal
grešnikom v roke in je tudi
svojo drago kri na lesu sve¬
tega križa prelil. Po tem
Gospodu Jezusu od verni,

— 74  —

milostljivi Oče! zaslužene ši¬
be, sedajne in prihodnje ne¬
varnosti, punte, vojsko, kugo,
lakoto, draginjo, bolezni in
žalostne revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog,
usmili se svojega služabnika,
našega papeža N., in vodi ga
po poti večnega življenja, da
bo s Tvojo pomočjo, kar je
Tebi prijetno želel in z vso
močjo spolnaval,

O Bog, pastir in vladar
vseh vernih! glej milostljivo
na svojega služabnika, naše¬
ga nadškofa N., ki si ga pas¬
tirja naši škofiji postavil; do¬
deli mu, da tistim, čez katere

— 75  —

je postavljen, z besedo in z
dejanjem k dobremu služi in
tako z čredo, ki mu je zro-
čena, večno življenje doseže.

O Bog, varuh vseh kra¬
ljestev! dodeli svojemu slu¬
žabniku, našemu cesarju J.,
spoznati in častiti Tvojo moč,
s katero se sovražnik prema¬
ga, da bo, ker je iz Tvoje
volje cesar postal, tudi v Tvo¬
jem varstu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsem
dobrem duhovske in deželske
oblastnike in gosposke, da nas
bodo na vse to napeljavah,
kar zamore k Tvoji božji
časti, k našemu zveličanju in

— 76  —

k miru in sreči vsega krist-
janstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš,
da nam je prositi, za svoje
prijatelje in neprijatelje, za
zdrave in bolne, za vse ža¬
lostne in revne kristjane, za
žive in mrtve.

Vsegamogočni, večni Bog,
ki gospoduješ čez žive in
mrtve in se usmiluješ vseh,
katere iz vere in dobrih del
za svoje spoznaš, pohlevno
Te prosimo, da vsi, za katere
smo se namenili moliti, ki so
še pri življenji, ali pa so se
že s tega sveta ločili, na
prošnje vseh Tvojih svetni-

— 77  —

kov od Tvoje dobrote od-
puščenje vseh svojih grehov
dosežejo.

Dodeli nam, 0 Bog miru!
pravo edinost v veri brez
vsega razdertja in ločitve.
Spreobrni naša srca k pravi
pokori in k poboljšanju na¬
šega življenja. Užgi v nas
ogenj svoje ljubezni. Daj nam
goreče želje po vsi pravič¬
nosti, da ti bomo kakor Tvoji
otroci v življenji in v smrti
prijetni in dopadljivi.

Tebi, o Gospod! bodi vedno
priporočeno vse naše dejanje
in nehanje, naše delo in opra¬
vilo, naše življenje in naša

— 78  —

smrt. Daj nam Tvojo milost
tukaj vživati in tamkej z vse¬
mi izvoljenimi doseči, da te
bomo v večnem veselji in
zveličanji hvalili in molili. To
nam dodeli, Gospod nebeški
Oče! po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem in Odrešeni¬
ku, ki s Teboj živi in kraljuje
v edinosti svetega Duha Bog
vokomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani ve-
selej pri nas.

R. Amen.

Oče naš... Češčena si Marija... (petkrat)

79

Molitve na dan sv. Marka
in križev teden.

PSALM 69.

0 Bog! hiti me o tet;

Gospod! teci mi pomagat.

Osramoteni in omoteni naj
bodo, kateri mi strežejo po
življenji.

Odstopijo naj in sram naj
jih bodi;

Kateri mi hčejo hudo

Obrnejo naj se zdajci osra¬
moteni,

Kateri pravijo: Haha!

Raha!

Vsi pa, kateri Tebe iščejo,
naj se veselč in radujejo;

— 80  —

Vedno naj reko: hvaljen
bodi Bog, ki ljubijo Tvoje
odrešenje.

Jaz pa sem reven in siro¬
mak: o Bog, hiti mi pomagat.

Moj pomočnik in moj odre¬
šenik,

Bog! nikar se ne mudi!

Čast bodi Očetu, Sinu in
sv. Duhu;

Kakor je bilo začetka, zdaj
in vselej in na večne čase.
Amen.

V. Pomagaj svojim slu¬
žabnikom !

B. Ki v Te zaupajo, moj
Bog!

V. Bodi nam močan turu,

— 81  —

R. Pred sovražnikom.

V. Nič ne opravi sovraž¬
nik pri nas.

R. In otrok krivice naj se
ne loti nam škodovati.

V. Gospod! ne ravnaj z
nami po naših grehih.

R. In ne povračuj nam po
naših hudobijah.

V. Molimo za našega pa¬
peža I.

R. Ohrani jih, o Gospod!
oživljaj in osrečuj jih na
zemlji in ne daj jih v voljo
njihovih sovražnikov.

V. Molimo za našega ško¬
fa I.

(2014) i>

— 82  —

R. Gospod, ohrani in ob¬
varuj jih vsega hudega,

V. Molimo za našega ce¬
sarja I.

R. Ohrani, o Gospod! na¬
šega cesarja in usliši naš na
dan, ko za njih prosimo!

V. Molimo za svoje do¬
brotnike.

R. Povrni, Gospod, mi¬
lostljivo zavoljo svojega ime¬
na večno življenje vsem, ka¬
teri nam kaj dobrega storijo.

V. Molimo za verne mrtve.

R. Gospod! daj jim večni
mir in pokoj in večna luč
jim naj sveti.

V. Naj počivajo v miru.

— 83  —

R. Amen.

V. Molimo za svoje brate,
kalerih ni tukaj.

R. Pomagaj svojim slu¬
žabnikom, ki v Tebe zaupajo,
moj Bog!

V. Pošlji jim, Gospod! po¬
moč iz svetišča.

R. In varuj jih iz Siona.

V. Gospod! usliši mojo
molitev.

R. In moje vpitje naj k
Tebi pride.

MOLIMO.

O Bog, ki ti je lastno us¬
militi se vselej in prizanesti,

usliši naše pohlevne prošnje,

6 *

— 84  —

da nas in vse Tvoje služab¬
nike, katere grehov veriga
veže, milost Tvoje dobrote
odveže.

Usliši, prosimo Te, o Gos¬
pod, našo pohlevno molitev,
in odpusti nam grehe, ki se
Ti jih obtožimo, da nam do¬
brotljivo z odpuščenjem vred
mir podeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o
Gospod! svojo neizrečeno mi¬
lost, da nas ne samo vseh gre¬
hov odvežeš, temuč tudi šib,
katere za nje zaslužimo,

v • v

resis.

O Bog! ki Te greh razžali
in pokora potolaži, oglej se

— 85  —

milostljivo na prošnje k Tebi
kličejočega ljudstva in šibe
svoje jeze, ki jih za svoje
grehe zaslužimo od nas od¬
vrni. »

O Bog, od katerega izha¬
jajo svete želje, dobre misli
in pravična dela, daj svojim
služabnikom tak mir, ki ga
svet dati ne more, da bodo
naša srca Tvojim zapovedim
vdana in časi s Tvojo po¬
močjo brez strahu pred so¬
vražniki varni in mirni.

O Gospod! užgi naša srca
z  ognjem svetega Duha, da
Ti bomo s čistim telesom slu-

— 86  —

žili in s očiščenim srcem do-
padli.

O Bog, Stvarnik in Odre¬
šenik vseh vernih! podeli du¬
šam svojih služabnikov in
služabnič, da odpuščenje, ka¬
terega so vselej želeli, po bo¬
gaboječih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, o Gospod!
s svojim duhom naše dejanje
in spremljaj je s svojo po¬
močjo, da se vse naše mo¬
litve in dela vselej iz Tebe
začnejo in v Tebi začete
končajo.

Vsemogočni, večni Bog!
ki gospoduješ črez žive in
mrtve in se usmiliš vseh, ka-

— 87  —

tere iz vere in dobrih del za
svoje spoznaš, prosimo Te
pohlevno, da vsi, za katere
smo se namenili moliti, kateri
so še pri življenju, ali pa so
se že iz tega sveta ločili, po
prošnjah vseh Tvojih svet¬
nikov od Tvoje dobrote od-
puščenje vseh svojih grehov
dosežejo. Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu, Sinu Tvo¬
jem, kateri s Teboj živi in
kraljuje v edinosti sv. Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

V. Gospod! usliši mojo
molitev.

— 88  —

R. In moje vpitje naj k
Tebi pride.

V. Vsemogočni in usmi¬
ljeni Bog naj nas usliši.

R. Amen.

V. In vernih duše naj po
milosti božji počivajo v miru.
R. Amen.

Molitev za milost srečne
smrti.

O božji Zveličar! ki si po
svojem umiranji na križu nam
dal lep vzgled srečne smrti:
k Tebi se vzdiguje moja duša,
da izprosi od Tebe zadnjo
vseh milosti, srečno smrtno

— 89  —

uro, ki bo odločila za vso
večnost.

Do živega si čutil smrtni
strah, posebno tam klečeč na
oljski gori; popolnoma v vo¬
ljo nebeškega Očeta udan si
trpel najbridkejšo smrt za
grehe vsega sveta. Daj tudi
meni milost, da stanovitno
zmagam strah pred smrtjo,
in da smrt voljno sprejmem
v pokoro za svoje grehe. Ko
si umiral, spominjal si se svo¬
jega nebeškega Očeta in uto-
lažen si rekel: „Oče, v Tvoje
roke izročim svojo dušo ! 44
Opomni mene v tej strašni
U 1 'i, da imam dobrega Očeta

— 90  —

v nebesih! Kedar me bo pla¬
šil pogled trohljivosti, potolaži
z mislijo, da me čaka večno
življenje. Poživi v ineni tudi
to resnico, da smrt le pot od¬
pira do nebeškega Očeta.

Smrt bodi mi angelj miru,
ki me kliče z dela na počitek,
iz vojske na zmago, z ne¬
varnega potovanja tj e v pra¬
vo domovino. In ko otemejo
moje oči, ko obnemore moj
jezik, takrat mi daj še toliko
moči, da svojo dušo povzdig¬
nem do svojega Boga in re¬
čem: „0če, v Tvoje roke izročim
svojo dušo!“

O Jezus, moj križani Zve-

— 91  —

ličar! ki si izdihnil svojo dušo,
ko si izrekel besede: dopol¬
njeno je!“, z žalostnim srcem
spoznam, da moje življenje
ni bilo vselej življenje pra¬
vičnega. Vendar po Tvojem
britkem trpljenju in grenki
smrti, upam, da so mi moji
grehi odpuščeni, in da uča¬
kam srečno zadnjo uro. Zato
ponižno prosim Te, ljubi
Jezus! daj mi svojo pomoč
da svoje grehe tukaj poko¬
rim, Tvojo sveto voljo zvesto
dopolnim in se tako pripra¬
vim za pot v večnost. Da,
Gospod! tukaj peči, tukaj žgi,
le v večnosti prizanesi.

— 92  —

Pomagaj mi, da se srečno
vojskujem za nebeški dom.
Usmili se me v smrtni uri.
Podpiraj me v boju zoper
zalezovanje peklenskega du¬
ha. Daj mi to veselje in srečo,
da pridem tj e, kjer ni več
trpljenja, ne bolečin, ne ža¬
losti ne britkosti, ne joka ne
upitja, ampak le večno vese¬
lje in pokoj.

O Marija, prečista Devica,
prosi za me zdaj in ob moji
smrtni uri. Amen.

93

Molitev k Devici Mariji
za srečno smrt.

O ljubeznjiva, milostljiva
in od vekomaj izvoljena De¬
vica, mati Jezusova, Marija!
prosimo Te po tisti Tvoji in
Tvojega ljubeznjivega Sina,
Jezusa Kristusa, britkosti in
grenkosti, katero sta imela,
Ti pod križem, on pa na sve¬
tem križu; največ pa ob tisti
uri, ko se je njegova telesa
ločila, da nam na pomoč pri¬
deš, ko se bodo naše uboge
duše od naših teles začele lo¬
čiti, in tiste v svoje milost-
ipve roke sprejmeš, in naše-

— 94  —

mu Zveličarju, Tvojemu Iju-
beznjivemu Sinu, Jezusu
Kristusu izročiš.

Zdaj mi Tebi svoje duše
za tisto uro priporočimo; ne
zapusti nas, o Marija! Amen.

O Marija, mati usmiljenja
in pomočnica umirajočih, srč¬
no se Ti priporočim, ne za¬
pusti me, temuč varuj me,
brani me in prosi za me! No¬
beden ni bil in ne bo zapuš¬
čen, ki se k Tebi obrne in
Tvojemu varstvu priporoča.
0 Marija, ne zapuščaj me ta¬
krat, ko me bo vse zapuščalo!
Ne zapuščaj takrat, ko me bo

— 95  —

mrtvaški pot oblival! Ne za¬
puščaj me, ko svetili imen
Jezusa in Marije več ne bom
mogel izgovarjati! Ne za¬
puščaj me, ko mi bo smrtni
strah pretresal kosti in mi bo
srce trepetalo!

0 Marija! poskrbi mi na¬
mestnika božja, pomagaj mi
k čisti in dobri spovedi in po-
lajšaj mi bolečine smrtnega
boja.

0 Marija! takrat ko se mi
bo odpirala večnost pred
mojimi očmi, pokaži mi Tvoje
usmiljeno srce in reši mojo
dušo. Od verni mi skušnjave

— 96  —

in vse peklenske pošasti, ko
bodo lovile in motile mojo
dušo, ter spremljaj jo k več¬
nemu Očetu v nebesa. Amen.

Molitev k sv. Jožefu za srečno
smrt.

Sveti Jožef, ženin Device
Marije in varuh Jezusa Kris¬
tusa! sveta crkev Te časti
kot posebnega patrona umi¬
rajočih, zato tudi jaz Tebi pri¬
poročim za smrtno uro mojo
dušo in moje telo. Pridi i
Jezusom in Marijo k moji
smrtni postelji in ne zapusti
me, dokler srečno ne sklenem
svojega življenja.

— 97  —

Jezus in Marija sta bila
pri tvoji postelji, ko si ti
umiral, prosi za me, da bi
Jezus in Marija bila tudi pri
moji postelji, ko bom ležal
umirajoč. To tovarišijo želim
in prosim tudi jaz.

Jezus, Jožef, Marija, bodi
moja tovarišija!

J ezus, Jožef, Marija, stojte
mi na strani, zdaj in na mojo
zadnjo uro!

Jezus, Jožef, Marija, sto¬
rite da mirno umrjem v vaši
tovarišiji!

O Jožef, prijatelj Srca Je¬
zusovega, odganjaj od mene
skušnjave peklenskega duha,

( 2014 ) 7

— 98  —

krepčaj moje umirajoče srce
s sladkim zaupanjem na us¬
miljenje božje; daj, da sveto
popotnico vredno prejmem in
s zakramentom poslednjega
olja pokrepčan v tvojem na¬
ročji tako mirno zaspim, ka¬
kor si ti zaspal v naročji Je¬
zusa in Marije. Amen.

Duhovna oporoka.

Kristjanska duša! Pride ura, ko ti
Gospod poreče: ,,DaJ odgovor od svojega
hiševanja “, in odgovor, račun bo treba
dajati. Zato: poskrbi za svojo dušo, do¬
kler je čas. To je prvo in najpotrebnejše
opravilo. Opravi veliko ali vesoljno spo-

— 99  —

ved! Koliko jih je v peklu zavoljo slabo
opravljenih spovedi! Radi bi to popra¬
vili,! a ni več časa. Vrždi pa tudi časne
reči in sicer brez odloga. Naznani svojo
poslednjo voljo prav določno in natančno.
Vredi vse, dušne in telesne reči in ko si
vse to opravil, moli sledečo:

duhovno oporoko.

V imeni presvete in neloč¬
ljive božje Trojice: Očeta,
Sina in sv. Duha. Amen.

Jaz N. N. (ime) izročim
svojo dušo v roke svojega
stvarnika in odrešenika, svoje
telo pa pripustim, da se zem¬
lji izroči, iz katere je vzeto.

Rad vzamem slovo od vse¬
ga posvetnega, od posvetne

7 *

— 100  —

časti in vseh minljivih slad-
nostij, ker moje edino pože¬
lenje je, posesti in uživati
Boga,Gospoda svojega.Svoje
grehe obžalujem iz celega
srca, zlasti te in te, katere
sem storil, ker sem ž njimi
žalil Tebe, o Bog! katerega
ljubim nad vse.

Obljubim z Tvojo milostjo
se poboljšati in resnično po¬
koro delati, če ozdravim. Iz
vsega svojega srca odpustim
vsim, katere so me kedaj raz¬
žalili, prosim pa tudi ponižno
odpuščenja vse, katere sem
jaz kedaj razžalil ali jim sto¬
ril krivico.

— 101  —

Verujem vse v obče in vsa¬
ko resnico posebej, katero mi
verovati zapoveduje sveta
katoliška cerkev. Upam po
Tvojem neskončnem usmil¬
jenji, moj Bog! odpuščenje
vseh grehov in večno zveli¬
čanje. Ljubim iz celega srca,
iz cele duše, iz vseh svojih
moči Tebe, svojega pravega,
živega Boga, enega v bitji
in trojnega v osebah. Dobro
in hudo, veselje in žalost,
zdravje in bolezen, življenje
in smrt rado voljno sprejmem
iz Tvojih rok, kakor je Tvoja
najsvetejša, naj pravičnejša,
najmodrejša volja božja. Ves

— 102  —

in popolnoma in v vseh rečeh
in za vselej se prepustim in
izročim Tvoji božji previd¬
nosti in Tvojemu najsvetej¬
šemu dopadjenju.

Za priče te svoje oporoke,
ki je moja prosta, resnična in
dobro premišljena volja, po¬
vabim Tebe, ljuba Devica in
Mati Božja, tebe, sveti Jožef,
tebe, moj kerstni in biremski
patron, in tebe, moj zvesti
angelj varuh, ter vas po¬
nižno prosim, da to mojo opo¬
roko z menoj vred podpišete
in potrdite.

Položite jo pred prestol
presvete Trojice in skrbite za

— 103  —

to, da se zvesto in natanko
spolni od besede do besede,
od konca do kraja. Amen.

Ze to milost Vas prosim
jaz, vaš naj ne vrednejši slu¬
žabnik N. N.

Poeešeenje presvetega Rešnjega
Telesa pred sv. obhajilom.

Srečen dan je danes za me,
polu veselja in blaženosti, dan
ko imam prejeti presveto
Rešnje Telo svojega Zveli¬
čarja. Nebeški ženin moje
duše pride danes k meni. Oj
ljubi Jezus, vsemogočni kralj
nebes in zemlje, kako te ho¬
čem vredno sprejeti? Kje

— 104  —

najdem besedi v Tvojo čast
in hvalo? Lepo Te prosim,
oskrbi Ti mojo dušo s spo¬
dobnim svatovskim oblači¬
lom, in pripravi moje srce, da
bo Tebi vredno prebivališče.

VERA.

Spoznam in trdno veru¬
jem, o Jezus, da si v presve¬
tem Rešnjem Telesu pričujoč
z dušo in s telesom, s krvjo
in z mesom, ravno tisti moj
Gospod in moj Bog, kateri
si enkrat v jaslicah ležal, in
za me na križu umrl. Veru¬
jem, da bom zdaj Tebe za-
vžil, svojega pravega, živega

— 105  —

Boga. Ti sam si rekel: „Moje
meso je res jed in moja kri
je res pijača; kedor od tega
zavživa bo živel vekomaj . 44

Trdno verujem vse, kar si
nas Ti učil, in nam sedaj sv.
mati katoliška cerkev ozna¬
njuje. Vse to verujem zato,
ker si nam Ti, večna resnica
in modrost, to razodel, Nebo
in zemlja bota prešla, Tvoje
besede pa ostanejo vekomaj.
V tej veri želim živeti in
umreti. O moj Bog, potrdi-
me v tej pravi veri, in daj,
da bom enkrat tamkej gledal,
kar tukaj verujem.

— 106  —

UPANJE.

O moj Jezus! trdno zau¬
pam, da me ne boš od svoje
svete mize odvrgel za to, ker
nimam zadosti lepega sva¬
tovskega oblačila, ker si tudi
mene k svoji večerji milostno
povabil. Kakor je oče v sv.
evangeliju zgubljenega sina
novo oblekel, boš tudi Ti me¬
ne oskrbel s svetimi čednost¬
mi ki Tebi dopadejo; me boš
previdel z nebeško popotnico
za dolgo hojo v večno živ¬
ljenje, da boš Ti v meni, in
jaz v Tebi večno prebival.

To moje upanje me tolaži
v mojem trpljenju, me razve-

— 107  —

seljuje v moji žalosti, ker si
Ti vse to obljubil, Ti, ki si
neskončno dobrotljiv in zvest
v svojih obljubah. V tein
zaupanju daj mi živeti in
srečno umreti, enkrat pa Te¬
be tamkaj v nebesih večno
vživati.

LJUBEZEN.

Preljubeznjivi Jezus, izvo¬
ljeni ženin moje duše,Ti večna
ljubezen,kako močno si me lj u-
bil, da si za me rojen bil, in
da zdaj v presv. Rešnjem Te¬
lesu mene obiščeš, se daš moji
duši zavžiti, in želiš pri meni
prebivati. Kako ti hočem to-

— 108  —

liko ljubezen vredno povrniti,
jaz, ki sem uboga revna stvar?
Samo ljubiti Te hočem čez
vse reči: veliko Te hočem
ljubiti, ker si mi Ti veliko
usmiljenje skazal, iz ljubezni
do Tebe storiti vse, kar za¬
poveš.

O naj premaga prava, go¬
reča, čista ljubezen do Tebe,
moj Jezus, vse težave tega
življenja; naj pogasi v mo¬
jem srcu vse posvetne želje,
da me ne bodo ločile od Tvoje
ljubezni. Le Tebe večno lju¬
biti želim!

— 109  —

Poželenje.

O moj Jezus, moj preslad¬
ki Jezus, Ti čudežni ljublje¬
nec moje duše! Ti se ponižaš
priti k meni, ki sem prah in
pepel! O pridi, pridi Ti lju¬
bezen mojega srca, Tebi se
vsega izročim. Daj, da umr-
jem vsemu posvetemu, in le
samo Tebi živim. Po Tebi
hrepeni moja duša, po nebeški
angeljski hrani. Kakor hre¬
peni jelen po čistem studencu,
tako hrepeni moja duša po
Tebi. Pridi, o Jezus, usmilje¬
ni odrešenik,in reši mojo dušo
vsega hudega, kar Tebe žali.


— 110  —

Pridi, o Jezus, moj zdrav¬
nik in ozdravi mojo dušo vseli
bolečin mojih grehov. Pridi
o Jezus, Ti moj sodnik in
skaži usmiljenje moji grešni
duši, da tudi usmiljenje naj¬
dem enkrat, kedar me na sod¬
bo pokličeš. Vzemi, o Jezus,
vse, kar sem, le samega sebe
meni podaj. Glej, odprto je
moje srce in moja duša čaka
na Te, o moj Bog in moje vse!

*

— 111  —

Litanije pred obhajanjem bolnika,

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsemogočni Bog,*)
Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, pravi Bog in človek,

Jezus, v presvetem Rešujem Te-
losu pričujoč,

Jezus, pod podobo kruha zakrit,
Jezus, Ti prava angeljska hrana,
Jezus, Ti živi kruh, ki si z nebes
prišel,

*) usmili se njega (nje)!

— 112  —

Jezus, Ti dušni živež za večnoživ*
1 jen je,*)

Jezus, Ti naše prebivališče in naša
pomoč,

Jezus, Ti tolažnik žalostnih,
Jezus, Ti pomoč slabih,

Jezus, Ti zdravje bolnikov,

Jezus, Ti ki si toliko bolnih oz*
dravil,

Jezus, ki si poglavar j emu hlapcu
v Kafarnavmu pomagal,

Jezus, ki si 12 let bolno ženo ker*
votoka rešil,

Jezus, ki si 38 let bolnega moža z
eno besedo ozdravil,

Jezus, Ti pomočnik umirajočih,
Jezus, Ti popotnica tih, ko v več¬
nost gredo,

Jezus, Ti premagalec smrti,
Jezus, ki si mladeniča v Najmu ža¬
lostni materi zopet oživil,

*) usmili se njega (nje)!

113  —

Jezus, ki si Jairovo deklico iz smrt¬
nega spanja obudil,*)

Jezus, ki si mrtvega Lazarja na
četrti dan iz groba poklical,
Jezus, ki si za nas na križu umrl,
Jezus, ki si bil za nas pokopan,
Jezus, ki si tretji dan od smrti
vstal,

Jezus, ki boš tudi nas enkrat od
obudil,

Bodi mu (nji) milostljiv! prizanesi
mu (nji) o Jezus!

Bodi mu (nji) milostljiv! usliši ga
(njo) o Jezus!

Nevere v Tvojo pričujočnost,**)
Nevrednega obhajila,
Nepotrpežljivosti v trpljenju,
Nespokorjenja in večne smrti,
Zalezovanja hudobnega duha,

*) usmili se njega (nje)!

**) reši ga (nje), o Gospod!

8

— 114  —

Mi ubogi grešniki,*)

Da svoje križe in težave voljno
trpimo,

Da po poti trpljenja pohlevno za
Teboj hodimo,

Da v božjo voljo vdani, do konca
stanovitni ostanemo,

Da pred smrtjo sv. obhajilo vredno
prejmemo,

Da poslednjo uro v Tebe trdno
zaupamo,

Da enkrat v večno kraljestvo pri¬
demo,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — prizanesi mu (nji), o
Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usliši ga (njo), o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta, — usmili se njega (nje ) 5
o Jezus!

*) prosimo Te, usliši nas!

— 115  —

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš... Češčena si Marija...

MOLIMO.

O Gospod Jezus Kristus,
sin živega Boga, ki si po vo¬
lji svojega nebeškega Očeta
s  pripomočjo svetega Duha,
po svojem britkem trpljenju
sve t odrešil, reši tudi tega
našega bolnega brata (bolno
sestro) njegovih (njenih)
grehov, in vsega hudega, po
1'ojem presvetem rešnjem
kolesu in po Tvoji rešnji

— 116  —

Krvi. Dodeli mu (nji) svojo
milost, da se bo vselej Tvo¬
jih zapovedi držal(a), in ne
dopusti, da bi se kedaj več
od Tebe ločilna).

O Marija, prečista Devica,
mati našega Zveličarja, vi
angelji in svetniki božji, pri¬
dite in pomagajte nam, vedno
moliti in častiti ljubega Je¬
zusa. Od solnčnega vzhoda
do zahoda bodi češčeno in
hvaljeno presveto Rešnje
Telo!

— 117  —

Počeščenje

presvetega Rešnjega Telesa po
svetem obhajilu.

0 sveta večerja, v kateri
se prejme Jezusa, se obhaja
spomin njegovega trpljenja,
se duša napolni z milostjo in
se nam podeli zastava več¬
nega zveličanja.

Gospod, usmili se nas! Kris¬
tus, usmili se nas! Gospod,
usmili se nas! Oče naš, itd.

V 0  Gospod, usliši našo mo¬
litev.

R- In naše vpitje naj pride
k Tebi.

— 118  —

MOLIMO.

O presladki Jezus! kako
srečen sem, da zdaj imam
Tebe, katerega nebo in zem¬
lja obseči ne more, pred ka¬
terim angel ji trepečejo, in
zakrivajo svoje obličje! O ne¬
izrečena ljubezen, kaj hočem
več poželeti, ker sem zavžil
Tebe, v katerem so zapopa-
dene vse dobrote nebes in
zemlje!? Kako se bom pa Tebi
vredno zahvalil za toliko lju¬
bezen, in za vse dobro, katero
sem od Tebe prejel ? Ali, saj
veš, da sem reven, da nimam,
kar bi Tebi dopadlo, raz n n

— 119  —

srce, polno ljubezni. To Tebi
podam v prebivališče, da boš
Ti v meni, jaz pa v Tebi
večno prebival.

Veseli se s menoj nebo in
zemlja, in hvali Gospoda vse,
kar živi. Moja duša je našla
njega, katerega ljubi: svoje¬
ga Gospoda in Boga. Zvesto
ga hočem v srcu držati, in
se nikdar ne ločiti od njega.
O kako srečen sem, da me je
obiskal vsemogočni kralj ne¬
bes in zemlje. S svojim me¬
som me je nahranil in napojil
s svojo krvjo. Oskrbel me je
moj Zveličar za večno živ¬
ljenje. Zdaj živim z Jezusom.

— 120  —

Zdaj, o Gospod! si uslišal
moje želje, bodi toraj poceš-
een, bodi hvaljen vekomaj.
Amen.

LITANIJE

v čast presv. Srcu Jezusovemu.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,*)

Bog Sin, odrešenik sveta,

Bog Sveti Duli,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Srce Jezusa, Simi večnega Očeta,

*) usmili se nas!

121

[imnumrnmmmimnimn.iiMiiMniimimiimtiiiniiiNiiiiiniiiiiiiimimmM w

"•nrninimnmiinimiinniiimmimiiiiiimmiiriiinmmfnmiiiimmmiiiiiiii!

— 122  —

Srce Jezusovo, v Materi Devici od
svetega Duha upodobljeno,*)

Srce Jezusovo, z Besedo božjo v ose¬
bi združeno,

Srce Jezusovo, neskončno veli*
čanstveno,

Srce Jezusovo, sveti tempelj božji,

Srce Jezusovo, šotor Naj višjega,

Srce Jezusovo, hiša božja in vrata
nebeška,

Srce Jezusovo, žareče ognjišče Ijn*
bežni,

Srce Jezusovo, posoda pravice in
ljubezni,

Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni
polno,

Srce Jezusovo, brezno vseh čed¬
nosti]*,

Srce Jezusovo, vse hvale najbolj
vredno,

*) usmili se nas!

— 123  —

Srce Jezusovo, kralj in središče
vseh src,*)

Srce Jezusovo, v katerem so vsi
zakladi modrosti in znanosti,

Srce Jezusovo, v katerem biva vsa
polnost božanstva,

Srce Jezusovo, nad katerim ima
Oče svoje posebno dopadajenje,

Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo
vsi prejeli,

Srce Jezusovo, hrepenenje večnih
višav,

Srce Jezusovo, potrpežljivo in nes¬
končno usmiljeno,

Srce Jezusovo, vir življenja in
svetosti,

Srce Jezusovo, sprava za naše
grehe,

Srce Jezusovo, z zasramovanjem
nasičeno,

*) usmili se nas!

— 124  —

Srce Jezusovo, zavoljo naših hu¬
dobij potrto,*)

Srce Jezusovo, do smrto pokorno,

Srce Jezusovo, s sulico prebodeno,

Srce Jezusovo, vir vse tolažbe,

Srce Jezusovo, življenje in vsta¬
jenje naše,

Srce Jezusovo, mir in sprava naša,

Srce Jezusovo, krvava žrtev za
grešnike,

Srce Jezusovo, zveličanje v tebe
upajočih,

Srce Jezusovo, upanje v tebi umi¬
rajočih,

Srce Jezusovo, sladkost vseh svet¬
nikov,

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, — prizanesi nam, o
Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, — usliši nas, o Gospod!

*) usmili se nas!

— 125  —

Jagnje Božje, ki grehe sveta od-
jemlješ, — usmili se nas, o
Gospod!

V. Jezus, krotak in iz srca po-
niže,

0. V podobi po svojem naše srce.

MOLIMO.

Vsemogočni večni Bog,
ozri se na Srce svojega pre¬
ljubega Sina, in na češčenje
in zadoščenje, katero ti daje
v imenu grešnikov, ter tako
potolažen odpusti jim, ki pro¬
sijo Tvojega usmiljenja, v
imenu tistega svojega Sina,
Jezusa Kristusa, ki s Teboj
živi in kraljuje v edinosti
svetega Buha, Bog, na ve¬
kov veke. Amen.

126

imHiuimimmiiimu

Zakrament sv. pokore

in

sv. Rešnjega Telesa.

SPOVED.

Kristjanska duša! Skrbi za dušo, le
eno imaš! v Vsako drevo , pravi naš Gos¬
pod, ki dobrega sadri ne donaša, bo po¬
sedeno in v ogenj verženo?'' 1,  (Mat. 3, 10).

Ako drevesa sam ne vsečeš,'vseče ga
Bog. To drevo, je drevo pregrehe. Skrbi
za dušo in pusti greli!

Niš na svetu ni človeku bolj potreb¬
nega, kakor spoved. Ona je edina pot k
Bogu. Spoved je več vredna, kakor vse
na svetu; kaj je spoved, kaj si ž njo pri-

— 128  —

dobiš, spoznala boš kristjanska duša en¬
krat na unem svetu.

Prvi nauk Jezusov je bil: „Delajte
pokoro! Ako se ne spokoriste, bote vsi
s svetom pogubljeni. “ Tisoče in tisoče
duš je pogubljenih, ker za spoved niso
marale.

Misli si, da je spoved tvoja, zadnja.
Če bo res zadnja in slabo opravljena, kaj
bo z tabo ? kam bo Jezus tvojo dušo ob¬
sodil ? veš kam ? v večen ogenj! oh v
večen ogenj!

Da se ti pa to ne prigodi, skrbi za
dobro spoved!

Moli k sv. Duhu za razsvit-
Ijenje.

O vsevedoči Bog! ki veš
naše naj skrivne j še misli in
želje in spoznaš vse, še tako
skrivna dela; razsvetli, Te

— 129  —

prosim, mojo pamet in spo¬
min, da natančno spoznam ?
kako in v čem sem se pre¬
grešil in Tebe žalil.

O Oče nebeški! poglej mi¬
lostljivo na moje žalostno
srce, ali veliko bolj: poglej
na prebodeno, preljubeznjivo
Srce Jezusovo in z njegovo
presveto resno krvjo očisti
mojo omadeževano dušo!

S Tvojo pomočjo hočem
svoje življenje poboljšati,
vseh nevarnost in grešnih
priložnosti se ogibati, celo
ra je umreti, kakor še kedaj
grešiti. O nikar me ne zaverzi
S  ^ v °j e g a  obličja, ker

sicer gorje meni, jaz sem
zgubljen.

O Marija! Ti naj večje za¬
upanje naše za Bogom, pre-
bižališče grešnikov in mati
milosti, prosi za me nebeškega
Očeta, da me sprejme zopet
za svojega otroka. Prosi za
me svojega preljubeznjivega
Sina, Jezusa Kristusa, da me
zopet spozna za svojo ovčico.
Prosi za me tolažnika sv. Pu¬
ha, da vlije v moje srce obil¬
no milost božjo, me v dobrem
potrdi in stanovitnega ohra¬
ni do konca življenja.

O Marija, kraljica nebes in
zemlje, Gospa presvetega

— 131  —

Srca Jezusovega, Ti ki no¬
benega ne odvrneš, nobenega
ne zapustiš, ki k Tebi pribe¬
ži, bodi mi usmiljena in lju-
beznjiva mati! Za Bogom
jaz Tebe ljubim in Te ljubiti
hočem iz celega srca!

(Kristjanska duša! Zdaj
pristopi in misli si, da je ta
spoved zadnja v življenji).

Kes.

„0 moj Bog! Ti in vsi moji
grehi so mi resnično žal, ker
sem ž njimi zaslužil, da me
po vsej pravici kaznuješ. Žal
so  *ni, ker sem Tebe, svojega
najboljšega Očeta, največo in

9 *

— 132  —

preljubeznjivo dobroto, ž nji¬
mi razžalil. Trdno sklenem,
s Tvojo milostjo svoje živ¬
ljenje poboljšati, bližnje pri¬
ložnosti v greh se varovati
in nič več ne grešiti.^

O moj Bog, daj mi milost
spolniti ta moj sklep. Amen.

Molitev po spovedi.

Hvala Ti o Jezus! Hvala
o Marija!

O moj usmiljeni nebeški
Oče! Tvoja milost je v resni¬
ci veča, kakor vsa Tvoja dela!

Veseli se moja duša! in
hvali Gospoda svojega Boga,
ker velik čudež je storil nad

__ 133 —

Tabo! vse Tvoje grehe Ti je
odpustil, dušne rane zacelil,
večnega pogubljenja te re¬
šil in te zopet sprejel v svojo
milost! O moj Bog! nezapo-
padljiva res in neskončna je
Tvoja dobrota; ona preseže
vso našo razumnost! Zdaj
sem zopet Tvoj otrok, zdaj
Te zopet smem imenovati svo¬
jega Očeta! Vsi angelji ne¬
beški, in vsi izvoljeni prijate¬
lji božji! pomagajte mi vre¬
dno častiti svojega največega
dobrotnika, usmiljenega Bo¬
ga, ter ga hvaliti in ljubiti.
Kakor se oče usmili svojih
°lrok, se je on mene usmilil

— 134  —

in s presveto krvjo lastnega
Sina očistil je mojo dušo.

O nebeški Oče! kako Te za¬
hvalim za to neizrečeno do¬
broto, da si mi po Jezusu
Kristusu podelil odpuščenje
grehov!? O ne zapusti me
tudi zanaprej, ker sovražniki
moje duše zmerom iščejo in
bodo iskali, kako bi jo zopet
vlovili in spravili v pogub¬
ljenje. Zapeljivi svet me slepi
in mi pregrešne užitke obeta,
da bi me premotil in od Tebe
odvrnil. Moja popačena na¬
rava me neprenehoma od¬
vrača od dobrega in napeljuje
v slabo.

Peklenski duh, naš pogla¬
vitni sovražnik, tudi zmerom
okoli hodi, kakor rjoveč lev,
in išče koga bi požrl.

O Gospod in moj Bog! če
mi Ti v teh nevarnostih in
skušnjavah s Tvojo milostjo
ne pomagaš, se ustavljati ne
bom mogel, kmalu in hitro
padem v svoje prejšnje pre¬
grehe. Le če mi Ti podaš
Tvojo roko, le češ boš Ti z
mano, premagam vse in bla¬
gor meni. „Ce je Bog Z
nami, piše kralj David, ke-
do bo zoper nas?“

O Marija, prečista Devica!
Ti si naj lepši izgled prave

— 136  —

stanovitnosti v dobrem, Ti
si bila zmerom Bogu zvesta,
Ti si trdno in nepremakljivo
ostala na poti prave svetosti;
o prosi Ti za me Boga in
Jezusa Kristusa, da mu ve¬
dno zvest ostanem, se vsem
skušnjavam in sovražnikom
stanovitno ustavljam, da me
tako nobena reč: ne svet, ne
peklenski duh, ne slabo po-
željenje od Boga in njegovih
svetih zapovedi odverne.

To sp rosi mi od Bogu, o
usmiljena, o dobrotljiva, o
sladka Devica Marija. Amen.

”

Sveto obhajilo.

Zakrament Sv. Rešn. Telesa.

„Ako ne boste jedli mesa
Sinu človekovega, in pili
njegove krvi, ne boste imeli
življenja v sebi." (Sv.Ivan,
6 , 54 ).

MOLIMO.

Očisti in oznaži o Gospod,
našo vest, Te prosimo, da
Jezus Kristus, ki k nam pri¬
de, najde v njej pripravljeno

— 139  —

stanovanje; ki s Tabo živi in
kraljuje v edinosti sv. Duha
od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Bodi pozdravljen, prelju-
beznjivi moj Zveličar! Bodi
pozdravljen ljubi Jezus! Ti
želiš k meni! Ali jaz spoz¬
nam, da te časti, tega veselja
nisem vreden. Srce in telo
imam sicer očiščeno, ali, kedo
sem jaz, da prideš Ti k meni?
Ti Bog najsvetejši, jaz pa
reven človek, ubog grešnik! ?

O mili Zveličar! sem li jaz
v resnici tako srečen, da
smem Tebe v svoje srce spre¬
jeti!? Hvala Ti večna! O sre-

— 140  —

ca nad vso srečo, sreča, ki je
celo angelji in izvoljeni ne-
majo! O da bi jaz imel tako
čisto srce, kakor ga je imela
Tvoja deviška mati Marija,
ki Te je v svoje telo sprejela!
O da bi mogel jaz vsaj neko¬
liko popraviti, kar se je že do
denašnjega dne ravno pri tej
sv. mizi Tebi v nečast go¬
dilo! O da bi Te mogel ljubiti
namesto vseh tistih src, ki Te
žalijo in ne ljubijo! Da, bla¬
gor, tisočkrat blagor tistim,
ki Tebe Jezus spodobno in
vredno prejmejo!

Ker pa jaz tega zavoljo
neštevilnih slabosti ne morem,

— 141  —

zato prosim ponižno vse ne¬
beške duhove, prosim angelje
in nadangelje: stopite okoli
mene v tistem trenutku, ko
prejmem vašega in mojega
Jezusa, nebeško sladkost, an-
geljski kruh!

O le pridi, le pridi tedaj, o
Jezus, ki mojo dušo ljubiš,
pridi in razveseli me! Pridi,
o Jezus, Ti moje življenje,
moje zveličanje, moj Gospod
in moj Bog, moje vse! Moja
duša hrepeni po Tebi, moja
duša po Tebi zdihuje, kakor
žejni jelen po studenčnici!
Pridi, ženin moje duše in po¬
tolaži gorečo žejo mojega

— 142  —

srca, ki le Tebe želi, le Tebe
išče, le po Tebi hrepeni.

Pridi, o Jezus moj, in os¬
tani pri meni!

„Čefc in hvaljen bodi vsaki čas,

Y svetem Rešujem Telesu, Jezus naš F'

Tri božje čednosti.

Vera.

Verujem v Tebe, trojedini
Bog, Oče, Sin in sveti Duh,
kateri si vse ustvaril, ki vse
ohranjuješ in vladaš, ki dobro
plačuješ in hudo kaznuješ.
Verujem, da se je Sin božji
včlovečil, da nas je s svojo

— 143  —

smrtjo na križu odrešil in da
nas sveti Duh s svojo mi¬
lostjo posvečuje. Verujem in
trdim vse, kar si Ti, o Bog,
razodel ter nam po sveti ka¬
toliški crkvi zapoveduješ ve¬
rovati. Vse to verujem, ker
si Ti, o Bog, sam na sebi res¬
nica in torej ne moreš ne go¬
ljufati ne goljufan biti. V tej
veri hočem živeti in umreti.
0 Bog, pomnoži mojo vero!

Upanje.

Upam in trdno pričakujem,
o Bog, da mi boš po zaslu-
ženju Jezusa Kristusa dal
večno zveličanje, katero si

— 144  —

obljubil vsem, ki spolnujejo
Tvoje zapovedi. Zato tudi
upam od Tebe odpuščenje
svojih grehov in vse druge
milosti, katere potrebujem,
da si zaslužim večno zveli¬
čanje. Vse to upam od Tebe,
ker si vsegamogočen, nes¬
končno dobrotljiv, usmiljen
in zvest in torej zamoreš in
hočeš izpolniti, kar si oblju¬
bil. V tem upanju hočem ži¬
veti in umreti. 0 Bog, potrdi
moje upanje!

Ljubezen.

O moj Bog! Ljubim Te
nad vse, ker si naj večja do-

brota in neskončno popoln in
toraj zavoljo samega sebe
vreden vse ljubezni. In ker
ljubim Tebe, ljubim tudi svo¬
jega bližnjega, prijatelja in
neprijatelja, in ga hočem lju¬
biti, kakor samega sebe. V tej
ljubezni do Tebe hočem ži¬
veti in umreti; rajše hočem
dati vse, kakor Tebe in Tvojo
ljubezen s kakim grehom iz¬
gubiti. O Bog, vžigaj bolj in
bolj mojo ljubezen do Tebe!
Amen.

— 146

Po svetem obhajilu.

„IM Gospoda moja duša! pove¬
ličuj Gospoda, svojega Zveličarja!“ —
(Marijina Pesem Magnifi-
kat.)

Hvali Gospoda in nikdar
ne žabi njegove neskončne
dobrote, katero Ti je ravnokar
skazal! Bog sam, spremljan
od angeljev, prišel je v moje
srce!

Veseli se zato z mano ne¬
bo in zemlja, in hvali Gospo¬
da vse, kar živi! Moja duša
je našla, katerega ljubi, svo¬
jega Gospoda in Boga. Zvesto

— 147  —

ga hočem zdaj v srcu držati
in se nikdar ne ločiti od nje¬
ga. 0 kako sem jaz zdaj sre¬
čen, da me je obiskal vsemo-
gačen kralj nebes in zemlje!
O bodi mi pozdravljen! bodi
mi počeščen! preljubeznjivi
gost moje duše! bodi pozdrav¬
ljen, nebeška sladkost mojega
srca! bodi pozdravljen ti zas¬
tava mojega zveličanja! ti
Moje upanje, moje veselje!

O Gospod, kralj nebes in
zemlje, kako se ponižaš k me¬
ni priti, k revnemu pozeme-
Ijskemu črvu iz svojega ve¬
ličastva k meni ubozemu greš¬
niku!? Ponižno Te molim

10*

— 148  —

zdaj tu na sedeža svojega srca.
Hvalim Te in častim iz vse
moje duše, in vseh moči, in
združim svoje slabo češčenje
s počeščenjem vse nebeške
družbe. Naj se glasi in raz¬
širja Tvoja hvala kakor v ne¬
besih, tako tudi na zemlji! Od
solnčnega izhoda da zahoda,
bodi hvaljeno Tvoje sveto
ime!

Dosegel sem, kar sem že¬
lel, Jezus je pri meni! Jezus
je z mano. Ravno tisti Jezus,
ki je nekdaj v jaslicah ležal,
ravno tisti, katerega je devi¬
ca rodila, devica povivala, de¬
vica pestovala! Ravno tisti,

— 149  —

ki je učil in delal čudeže!
Ravno tisti, kije /.a naše zve¬
ličanje trpel in umrl! Ravno
tisti, ki je ves svet rešil!
Ravno tisti, ki pride sodit vse
ljudi! Zdaj lahko rečem:
„Zivim, ali ne živim več sam,
Jezus živi z mano.“

O kako vesele so zdaj za
me Jezusove besede:

„Kedor vživa moje meso
in pije mojo kri, on živi v
nieni in jaz v njem, in jaz ga
bom obudil poslednji dan.“

O vi angelji in služabniki
božji, ki nedolžno Jagnje
božje povsod spremljate, hva-
bte in zahvalite Gospoda in

— 150  —

zapojte mu z mano čast in
hvalo, rekoč:

„Svet, svet, svet si
Gospod Bogi Nebo in
zemlja so polna Tvo¬
je slave! Češčen bodi,
ki pride v imenu Gos¬
podovem! Hozanana
višavah!“

Odpustki po sv. obhajilu.

„0 božje Srce Jezusovo,
ki prebivaš tukaj v taberna-
kelju, polno neskončne lju¬
bezni in usmiljenja, prikraj¬
šaj dneve hudobije in grehe
zavoljo rešenja duš, katere si

_ 151 —

s svojo rešnjo krvjo tako
drago odkupil. O usmiljenja
polno božje Sreč Jezusovo,
reši grešnike!“

„0 božje Srce Jezusovo,
usmili se nas !“ (100 dni od¬
pustka.)

„0 moj Jezus usmiljenje !“
(100 dni odp.)

„Povsod bodi ljubljeno pre¬
sveto Srce Jezusovo l u  (100
dni odp.)

„0 dobrotljivi Jezus, Ti
sam si naše zveličanje, naše
življenje in vstajenje! Prosi¬
mo Te toraj, ne zapusti nas
v naših stiskah in nadlogah,
temuč zavoljo smrtnih bole-

— 152  —

čin svojega naj svetejšega
Srca in zavoljo britkosti svo¬
je neo madeževane matere,
pridi na pomoč svojim slu¬
žabnikom, katere si s svojo
predrago krvjo odrešil. 44

„Naša ljuba Gospa pre¬
svetega Srca, prosi za nas
Boga! 44  (100 dni odp.)

„0če nebeški, darujem Ti
presveto Srce Jezusovo, v
zadoščenje mojih grehov in
za potrebe sv. Crkve! 44

„Sladko Srce Marijino, bo¬
di moje rešenje! 44  (100 dni
odp.)

— 153  —

Dve poti s tega sveta
na oni.

Kristjanska duša!

Dve poti pel jeti s tega sveta na
oni. Ena drži v nebesa, ena v pe¬
kel. Ena v veselje, ena v žalost.
Ena k Bogu, druga od Boga. Ena k
Mariji, druga od Marije. Ena je
Široka, lepa, prostorna, prijetna,
pa konča žalostno. Druga pa je
ozka, sternia, s kamenjem possuta
Di s trnjen obraščena, konča pa
z  veseljem

Ena toraj v večno veselje,
druga v večni jok.

Po kateri hodiš ti ?

— 154  —

Kristjanska duša! drži se proti, 1
k drži v nebesa, in pomisli kaj so:

Nebesa,

„Kratko je trpljenje,

Večno pa veselje."

Misli si, kristjanska duša,
jasno noč z brezštevilnimi
zvezdami, oh kako je lepa!
Misli si potem svitlo jutro,
ko solnce vzhaja in svoje prve
žarke čez pomladansko na¬
ravo, čez zelene hribe in do¬
line, čez lepopisane travnike
razliva; oh kako je to krasno!
Misli si dalje vse lepote sve¬
ta, vse lepe mesta in vasi;

— 155  —

misli si vse veselje in prijet¬
nosti na tern svetu; misli si
vse lepe crkve in hiše; vse
drage kamne in žlahtne rude,
zlato in srebro; kako je vse
to lepo, krasno in prijetno!
in vendar glej! vsa ta lepota!
krasota in prijetnost zgine in
ni nič proti lepoti, krasoti in
prijetnosti nebes!

Kristjanska duša! preslaba
je naša pamet, prereven naš
um, da bi mogli razumeti le¬
poto, krasoto in prijetnost
nebes in nebeškega veselja.
Nobeden je ne more dopove¬
dati! Tudi vse trpljenje tega
sveta ni nič proti nebeškemu

— 156  —

plačilu. Tam ne bo več ne
nadloge ne bolezni, ne bole¬
čine ne žalosti, tudi smrti vec
ne bo, ker vse to bo minulo.
Ta zemlja je dolina solz. V
nebesih pa bomo vživali čisto
veselje brez nobenega strahu.
V nebesih ne bo kletvine, ne
vpitja, ne krega ne prepira,
ne tožb ne pravd. Bog sam
bo obrisal vse solze od oči
izvoljenih. Tam v nebesih pa
tudi ne bo nobene starosti,
ne njenih slabosti in nadlež-
nosti;karje strohljivega bo
obleklo nestrohljivost.

— 157  —

„Pride ura, ko bodo
vsi, ki spijo v grobeh,
slišali glas Sinu bož¬
jega, in tedaj bodo
prišli, ki so dobro de¬
lali, v ustajenje živ¬
ljenja / 4

Da — veselje, čast, slad¬
kost, sreča, zadovoljnost, ki
jo bomo vživali v nebesih, se
ne da nikakor dopovedati in
noben človek je ne more za-
popasti.

„Nobeno oko, piše sv.
ap. Pavel, ni videlo, no¬
beno srce ni občutilo,
noben jezik ne more

— 158  —

spregovoriti, nobeno
pero ne more popi¬
sati, kar je Bog pri¬
pravil tistim, ki njega
ljubijo," (L Kor. 2 ,  9.)

Da — kar je Bog pripra¬
vil svojim prijateljem prese¬
ga vso vero, naše upanje in
ljubezen, premaga vse naše
hrepenenje. To veselje mo¬
remo zadobiti, nikakor pa ce¬
niti, je moremo si zaslužiti,
nikakor pa popisati.

Vse, vse, karkoli zamoreš
reči, ali misliti od nebeškega
veselja je komaj senca proti
neskončni, in nezapopadljivi

— 159  —

sladkosti, katero vživajo iz¬
voljeni, in katera čaka tudi
nas, kedar tj e pridemo. „To-
lika je sladkost nebeškega
veselja, pravi sv. Avguštin,
da, ko bi le ena sama kapljica
te sladkosti kanila v peklenski
brezden, bi vso peklensko
grenkost v sladkost spreme¬
nila." Milijonov in milijonov
let bo preteklo, ali veselje ne¬
beško bo vedno novo, kakor
da bi se bilo še le začelo.

„Kratko je trpljenje,
večno pa je veselje. 14

„Bomo šli, bomo šli!" po¬
navljal je veselo sv. Alojzi

— 160  —

umirajoč. ..Ivam pa?“ ga
uprašajo okolistoječi. „V ne¬
besa !“ jim odgovori, v ne¬
besa !“

v

Ce te tedaj na tem svetu
zadene bolezen, pomisli na
nebesa! Ce te obišče trpljen¬
je, težava in trud, spomni se
na nebesa! Ce te zadene po¬
manjkanje, lakota, poglej pro¬
ti nebesom! Ce potrka na
vrata Tvoje hiše celo smrt
in Ti vzame ljubega očeta,
drago mater, brata, sestro,
spomni se na nebesa, kjer se
vsi zopet snidemo. Za trpljen¬
jem sledi veselje, za delom
plačilo.

161

„Veselite se, pravi
Kristus, ker vaše plači¬
lo je obilno v nebe¬
sih 1“

Sv. Terezija je bila le en
hip zamaknjena v nebesa, pa
vendar je rekla na to: kar
sem vidila, bilo je tako veli¬
ko, da preseže vso pamet.
»Glej, hči moja! rekel ji je Je¬
zus, kaj vse zgubijo tisti, ki me
žalijo!“

Kristjanska duša! vidiš,
kaj te vse čaka v nebesih!
a li — Jezus pravi:

5 ,Veliko jih je pokli-

<2014) ii

162

canih, malo je izvolje¬
nih 1“ (Mat. 20.16).

Te besede so strašne! In
te strašne besede je naš Gos¬
pod Jezus Kristus pogosto-
tna ponavljal. Tudi ti si po¬
klicana, duša moja, tudi tebi
so nebesa na ponudbo, skrbi
za nje! delaj, moli, potrudi
se! Ce te zgubiš, bo vse zgu¬
bljeno. Ne išči to raj posvet¬
nega veselja in glej, da te
blago, denar, igra, nesram¬
nost ne zmoti. Varuj se gre¬
ha in izogibaj se slabega člo¬
veka. Greh ii  zapre nebesa,
odpre pa pekel.

— 163  —

„Ne tatje, ne roparji, ne
nesramneži, ne lakomneži ne
pojdejo v nebeško kraljestvo 44
pravi sv. pismo.

Ljubi Boga in Marijo De¬
vico in priporočuj se jim
vsak dan!

^Mladenič moj! rekel
je Jezus mladeniču, ki ga je
prašal, kaj je storiti, da do¬
seže večno življenje, hočeš
iti v življenje o nebesa),
drži zapovedi!“

%

11*

— 164  —

Pekel.

„Kratko je veselje,
večno pa je trpljenje.“

Kristjanska duša!

To so grozne, to so strašne
besede! Resnica je neovržlji-
va, da bo pravični Bog hu¬
dobne vekomaj zavrgel in jih
pahnil v kraj večnih kazni,
kateri kraj se imenuje pekel.
Kje je ta kraj? to ve Bog,
ve Jezus Kristus, ki od pekla
govori.

Kakor je Bog pravičen,
tako je tudi pekel resničen.

— 165  —

A ko ni pekla, ni tudi nebes.
Kristus imenuje pekel: kraj
večnega ognja, unajine teme,
joka in škripanja. Sv. Janez
apostol ga primerja žveple-
nemu jezeru; sv. Pavel og-
njemu plamenu.

Toda — strašne so sicer
te podobe, ali le senca niso
grozovitega kraja, ki nas
čaka v pogubljenju. Tr¬
pljenje v peklu je grozovito,
je strašno, je nepopisljivo.
Pogubljeni so zavrženi spred
obličja božjega: satan, pijan-
( *i, tatje, razbojniki, nečistni¬
ki) preklinjevalci in vsi slabi
ljudje so njih družba. Pe-

— 166  —

klenski ogenj bo pogubljene
vedno žgal, pa ne požgal. In
to bo večno! — ga vselej!

Misli si: Bog bi poslal tje
na peklenska vrata enega
svojih angeljev, ki bi rekel
pogubljenim: „Jenjajte joka¬
ti in tuliti, bodite potolaženi;
prišel bo čas, ko se vas bo Bog
usmilil !“ Vsi z enim glasom
bi zaupili: „Kedaj? kedaj?
Ali bomo še dolgo na to ča¬
kali ? še dolgo trpeli ? Morda
še 100?“

To bi bilo premalo. „Ivaj
morda še tisoč let! 66  — To ni
zadosti, Bog vas bo rešil ii
pekla, ko bo preteklo toliko

— 167  —

miljonov let, kolikor je zvezd
na nebu in kapljic vode v
morju “

Ako bi angelj pogubljenim
to naznanil, bi jim bil ta pre-
strašni glas vendar tolažbo,
kajti ta prestrašila versta mil-
jonov let bi vendar enkrat
pretekla, in ko bi pretekla,
bili bi rešeni. Pa, o moj Bog!
te tolažbe, tega naznanila no¬
ben angelj pogubljenim pri¬
nesti ne more. Nad peklens¬
kimi vrati stoje zapisane dve
besedi. In te dve besedi ste:
zmiraj! — Nikoli!

Ko pogubljeni v prestraš-
nih, neizrekljivih mukah rjo-

— 168  —

vejo in vpijejo: „kako dolgo
bo trajalo to trpljenje ? u  raz¬
lega se po peklenskih prosto¬
rih : „Ziniraj l u  In ko se ne¬
bes spomnijo in jokaje upra-
šajo: „kedaj bomo tje prišli V 6
zagromi jim na ušesa: „Ni-
koli!“ In ko slišijo to: večno
ztniraj in nikoli — spremeni
se njih upanje v obupnost,
prošnje v rotenje in zopet in
zopet preklinjajo nebo, pre¬
klinjajo dan in uro svojega
rojstra, preklinjajo svoje sta-
riše, preklinjajo tovarišijo, ki
je bila kriva njih pogubljenja.
Pa vse zastonj I

— 169  —

„Njih červ neumer-
je in ogenj neugasne.“
(Marka 9, 43.)

Iz pelda ni rešitve! Oh,
prestrašili pekel!

Živel je svoje dni v ne¬
kem kraji brezveren bogatin.
Ostudno in pregrešno je bilo
življenje. Sam poglavar tiste
dežele, bogaboječ in pravi¬
čen kristjan si je prizadel, da
bi bi •ezverneža, sicer svojega
prijatelja, spreobrnil.

Kaj si umisli?

Povabi bogatina neko jutro
na  lov. Ta pride in gre z
kraljem na lov. Za lovom sle-

— 170  —

dila je igra, ki je trajala vec
ur. Ko se igre naveličajo, po¬
dajo se vsi skupaj v gleda¬
lišče (teater). Tega je bil
bogatin kmalu sit, ali kralj ga
je povabil, treba je slušati.
Po veselici v gledališču, ki je
trajala štiri debele ure, šli so
v prostorno, veliko sobano,
kjer je igrala krasna godba.
Težko, silno težko šel je kje
bogataš. „KraIj me hoče umo¬
riti, mrmral je sam z sabo; še
kaj naj se umisli, jaz sem
mrtev. 44

In res — po godbi naznani
mu kralj, da bo ples, h kate¬
remu pojde tudi on sam. „0

— 171  —

gorje meni!“ začne bogataš
zdihavati, zdaj pa še ples ! 46
5 ,Še na nogah več stati ne
morem, in zdaj še ples 1 “

„Svitli kralj! mu pošlje od¬
govor, za božjo voljo, pustite
me, da se malo opočijem!
Osemnajst ur kratkočasov!
0 tega je preveč! Osemnajst
ur brez prenehanja! Jaz tega
ne morem prenašati!?

„Ne morete prenašati!? —
mu kralj odgovori — kako
Imte pa prenašali tisto dolgo
y ečnost samega trpljenja in
j°ka, brez prenehanja, v ka¬
tero vas pripelje vaše slabo
življenje ?!!“

— 172  —

Pomagalo je — brezverni
bogataš se spreobrne. — Ta¬
ko piše P. Segneri.

Kristjanska duša!

Moli, delaj kar je prav, ne
žabi Boga, skrbi za nebesa,
dokler imaš čas. Misli več¬
krat na peklenski ogenj, da
vanj ne prideš, ker strašne so
besede prihodnjega sodnika:

„Poberite se spred
mene, vi prekleti, v
večni ogenj!“ (M at *

41 .)

*

173

SVETI KRIŽEV POT.

Molitev pred sv. križevem
potom.

Začni, prosimo Gospod, s
svojim duhom nase dejanje
in spremljaj je s svojo sveto
pomočjo, da se vse naše mo¬
litve in dela vselej v Tebi
začnejo, in v Tebi začete tu¬
di v Tebi dokonča vajo. Vo
Kristusu Gospodu našem.
Amen.

— 175  —

Oh, pridite stvari!

Kaj, glejte se godi!

On, Id nas vse živi,

Strašno za nas trpi.

Darovanje sv. križevega
pota.

O moj dobrotljivi Jezus!
ljubim Te čez vse, ker si
večna dobrota in neskončna
milost. Zal mi je iz vsega
srca, da sem kedaj Tebe, o
naj večja dobrota! razžalil.
Darujem ta sveti križev pot
l ebi v čast, v spomin tistega
težavnega pota, po katerem
si hodil zavoljo mene ubo¬
gega grešnika. Vseh odpust¬
kov se želim vdeležiti, kateri

— 176  —

so za sveti križev pot podel¬
jeni; torej tudi želim vse tako
opraviti, kar in kakor je v za-
dobljenje odpustkov storiti
potreba. Prosim Te, o Jezus!
dodeli mi milost in moč, da
s svetim križevim potom v
tem življenji Tvojo milost, v
prihodnjem pa večno veselje
zaslužim.

Zdaj daruj Bogu odpustke
za-se in za tiste, za katere
mu jih darovati želiš, da jim
bodo v prid, rekoč: Prvi,

popolni odpustek darujem za
duše svojih starišev, bratov,
sester, sorodovincev, dobrot¬
nikov, prijateljev, za vse

— 177  —

tiste duše, za katere sem dol¬
žan moliti, katere moje mo¬
litve najbolj potrebujejo; dal¬
je za tiste duše v vicah, ka¬
tere so najbolj pozabljene, in
za tiste, katere so najbližej
odrešenja.

( 2014 )

12

178

L POSTAJA

Jezus je k smrti obsojen

179  —

Razgajžlan, zapljuvan.

In kronan, zasrani’ van!

Pred sodbo je peljan,

Nedolžno t  smrt izdan!

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem
svet odrešil.

Premisli prečudno poniž¬
nost svojega nedolžnega Je¬
zusa, s katero je on krivično
sodbo brez vsega izgovarjan¬
ja poslušal in sprejel. Tvoji
grehi so tiste lažnjive in kri¬
vične priče, katere so sodbo
podpisale. Hudoba tvojega

jezika, s katero si se večkrat

12 *

— 180  —

zoper Boga in svojega bliž-
njega pregrešil, je sodnika
oslepila, daje nedolžnega Je¬
zusa k smrti obsodil, Obrni
se tedaj k njemu, jokaj in
zdihni bolj s srcem, kakor z
u strni:

O moj ljubeznjivi Jezus!
kako nezmerna je Tvoja lju¬
bezen proti meni, ubogemu
grešniku! Bodeš li tedaj za
nevredno stvar ječo, vezi,
okove in tepenje trpel in k
taki grozovitni smrti obso¬
jen? Oh! to je zadosti, raniti
moje srce in objokovati vse
pregrehe, katere sem s svo-

— 181  —

jim jezikom storil. Obžalujem
jih tedaj in kličem k Tebi:
„0 moj Jezus! usmiljenje,
prosim Te, usmiljenje in mi¬
lost, o Jezus! 44

Oče naš... Ceščena si Ma¬
rija... Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

*

182

II. POSTAJA

Jezus vzame križ na svoje rame,

— 183  —

Glej, križ mu nalož6
Na ranjene ra m <5,

Oh Jagnje božje gr 6 ,

In nese vseh dolge.

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem
svet odrešil.

Premisli, s kakšnim vesel¬
jem in radovoljnim srcem
dobrotljivi Jezus sveti križ
objame, in kako potrpežljivo
tepenje in suvanje maloprid¬
nega ljudstva prenaša! Ti pa
polen ne volje in ne potrpež¬
ljivosti bežiš pred križem,
kar je mogoče! Kaj ne veš,

— 184  —

da se ne more brez križa ne¬
beško veselje zadobiti? Oh,
objokuj svojo slepoto, obrni
se k svojemu Gospodu, zdih-
ni in reci mu:

Ne Tebi, o Jezus! temuč
meni se spodobi križ. 0 težki
križ! katerega so moji grehi
Tebi naložili. O ljubeznjivi
Jezus! dodeli mi svojo mi¬
lost in moč, vse križe objeti,
katere sem s svojimi grehi
zaslužil. Stori, da bom svoj
križ voljno objel in se tako
od sveta ločil. Daj mi tako
ljubezen do križa, da bodem
vselej s Tvojo služabnico

sv. Terezijo voščil in želel:
trpeti ali umreti, umreti ali
trpeti.

Oče naš... Češčena si Ma¬
rija ••• Čast bodi Bogu •••
Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

186

III. POSTAJA.

Jezus pade prvič pod križem.

— 187  —

Opešal je v močeh,
Podrč ga križ, naš greh,
Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potrt na tleh.

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem
svet odrešil.

Poglej in premisli, kako
tvoj Jezus zavoljo toljkanj
prelite krvi ves oslabljen pr¬
vič na zemljo pade. Oh! ka¬
ko je s pestmi bit, z nogami
teptan in suvan! Vendar ni
slišati žalovanja ali nevolje
iz njegovih ust. Ti pa tarnaš
in tožiš, če le majhen križ

občutiš, ali zoprno besedo
slišiš. Oh, sovraži svojo ne-
potrpežljivost, svoj napuh in
nečimernost;zdihnik Jezusu:

O Ijubeznjivi Jezus! po¬
glej, jaz najbolj zavrženi greš¬
nik klečim pred Tvojimi no¬
gami ! Oh, kolikrat, in v kako
velike grehe sem padel! Ko¬
likrat sem se v globočino hu¬
dobije pogreznil! O Jezus,
stegni in podaj mi svoje roke!
Pomoči, o Jezus! pomoči pri
Tebi iščem, da ves čas svo¬
jega življenja nikdar in ni¬
koli v smrtni greh ne padem,
da tako v svoji zadnji uri

— 189  —

zveličanje upati zamorem.
— Oče naš... Češčena si Ma-

v

ria... Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

*

Jezus sreča svojo žalostno mater.

— 190  —

IV. POSTAJA.

191  —

Oh, žalosten spomin!

Ker sreča mater sin!

Nji gre meč bolečin
Do srca globočin.

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si svojim križem
svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in
bolečino je občutilo srce Je¬
zusovo ! Oh, s kakšno gren-
kostjo in žalostjo je bilo na¬
polnjeno Marijino srce, ka¬
dar sta se srečala! Poslušaj,
o nehvaležna duša! „Kaj ti
je storil moj Sin?“ kliče k
tebi Marija. — „Kaj hudega

— 192  —

ti je storila moja Mati? 4i  te
vpraša Jezus. Oh, zapusti
vendar enkrat svoje grehe,
zavoljo katerih tako žalost in
muko trpiva. O grešnik! kaj
praviš k temu? Reci tedaj in
zdihni s celim srcem:

O Božji Sin Marije ! o pre¬
sveta Mati mojega Ijubeznji-
vega Jezusa! ves raztrt in
ponižan klečim pri vajinih
nogah. Jaz sem tisti izdaja¬
lec, s svojimi grehi sem bru¬
sil meč, kateri je vajino srce
ranil. Oh, iz srca mi je žal:
prosim vaji, odpustita mi.
Milost, o Jezus! milost, o

— 193  —

Marija! po svoji veliki do¬
broti mi dodelita pomoč da
nikdar več ne bom grešil,
temuč da bom vajino grenko
trpljenje in žalost noč in dan
premišljeval in svoj greh
objokoval.

Oče naš... Češčena si Ma¬
rija... Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

*

13

194

Simon iz Girene pomaga Jezusu
križ nesti.

— 195  —

Omagal Jezus je
Od teže križeve;

O Simon, prosim te,

Ne brani križa se.

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si svojim križem
svet odrešil.

Spomni se, da si tisti Si¬
mon, kateri si nečimernosti
sveta in sladnostim svojih
počutkov ves podvržen, ki
svoje križe ne iz srca, temu c
le, ker se jih ubraniti ne moreš,
z veliko ne vol j o nosiš.Oh, zbu¬
di že svoje srce in usmili se
svojega tako obloženega Zve-

13 *

— 196  —

ličarja. Sprejmi križe in nad¬
loge, katere ti bo pošiljal tvoj
ljubeznjivi Oče. Trdno skleni,
ne samo vse zoprnosti s potr¬
pežljivostjo prenašati, temuč
tudi Bogu za nje hvaležnega
se skazovati; prosi ga tako le:

O ljubeznjivi Jezus! za¬
hvalim Te za toliko prilož¬
nosti, katere mi daješ, da bi
za-te trpeti in za-se kaj za¬
služiti zamogel. O moj Bog!
daj mi milost, vse, kar se mi
bo v te življenji težavnega
prigodilo, s potrpežljivim
srcem prenašati in s tem več¬
nega veselja se vdeležiti.

Stori, o Jezus! da bom tu¬
kaj s Teboj jokal in trpel,
potlej pa s Teboj v nebesih
gospodoval.

Oče naš... Češčena si Ma¬
rija ••• Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

198

VI. POSTAJA.

Veronika poda Jezusu potni prt.

199

S prtom Veronika
Obriše Jezusa;

Spomin za to ji da
Trpljenja britkega.

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem
svet odrešil.

Poglej in premisli v tem
prtu sveto obličje svojega
Zveličarja! Ljubi Jezusa, in
s to ljubeznijo vtisni si nje¬
gov obraz v srce. O kako sre¬
čen boš, ako boš živel z Je¬
zusovim obrazom v svojem
srcu in ž njim v večnost poj-
deš! Da tedaj to milost zado-

— 200  —

biš, prosi svojega Boga in
reci:

O moj žalostni Jezus! pro¬
sim Te, vtisni meni v srce
sveti obraz svojega obličja,
da bom brez nehanja na Te
mislil, noč in dan Tvoje gren¬
ko trpljenje pred očmi imel
in svoje grehe objokoval. O
Jezus! s kruhom Tvojega
trpljenja si hočem dušo naši¬
to vati, in moje oči bodo vse¬
lej solze točile nad mojimi
pregrehami.

Oče naš... Češčena si Ma¬
ria... Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

201

VIL POSTAJA

Jezus pade drugič pod križem,

202  —

Slabosti res prevzet
Pod križem pade spet!

O, j en ja j grešili svet
Ponavljat’ greh preklet!

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Iver si s svojim križem
svet odrešil.

Premisli, kako je Jezus,
tvoj Bog in Gospod, zopet
padel na zemljo, ves oslab¬
ljen od velike bolečine, zde¬
lan in zaničevan od sovraž¬
nikov. Premisli, da tvoja
prevzetnost je Jezusa potrla
in ga na zemljo vrgla ter je
prenesti ne more. Oh, zapusti

— 203  —

ošabnost, ne bodi več tako
napuhnjen! Spokori se in
skleni ponižnejši biti. Reci s
skesanim srcem:

O prečastit Iji vi Jezus! ako-
ravno vidim, da na zemlji
pod težo križa ležiš, vendar
Te molim in častim, kakor
svojega vsemogočnega, več¬
nega Boga. Prosim Te, po-
teri moj napuh, vzemi meni
iz srca vso ošabnost, da bo¬
dem svojo nečimernost spoz¬
nal, vse zasramovanje s tako
Tebi dopadajočo ponižnostjo
sprejemal, da bodem s tem
milost zadobil, tudi s Teboj

— 204  —

v nebeškem kraljestvu po-
vikšan biti.

Oce naš... Češčena si Ma¬
rija... Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

*

205

VIII. POSTAJA.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene,

206  —

Usmiljene žene!

Ne jokajte za me;

Točite za-se le
Spokornih src solzč.

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem
svet odrešil.

Premisli in prevdari v srcu,
kako veliko vzroka imaš jo¬
kati in žalovati; prvič zavoljo
svojega ljubeznjivega Je¬
zusa, kateri zavoljo tebe to¬
liko trpi, drugič sam nad se-
boj, ker tako nehvaležen os¬
taneš in ne nehaš Njega ža¬
liti. Kako moreš v premišlje-

— 207  —

vanji Njegove grozovitne
muke trdnovraten biti ? Po¬
glej, kako milostljivega in
ljubeznjivega se Jezus proti
tem revnim ženam skazuje!
Povzdigni se k njemu z za¬
upanjem in zdihni s srcem:

O moj ljubeznivi Jezus!
Ob, kako je to, da se moje
srce ne raztopi solz velike
žalosti? Solze, o Jezus! pro¬
sim, solze prave pokore in
srčnega usmiljenja mi daj, da
z objokanimi očmi in s ske¬
sanim srcem postanem dele¬
žen tiste milosti, katero si
lem revnim ženam skazal.

— 208  —

Oh, Jezus! ne odvračaj od
mene svojih milostljivih oči;
poglej me ubozega grešnika,
da bom tudi jaz polen tola¬
žila na zadnjo uro Tebe vi¬
deti zamogel.

Oče naš... Češčena si Ma¬
rija... Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

*

209

Jezus pade tretjič pod križem.

( 2014 )

14

— 210  —

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži;

Naj vendar se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi!

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem
svet odrešiJ.

Oh, s kako veliko bolečino
je Jezus že tretjič pod kri¬
žem padel! Premisli, kako
je Jezus, On, krotka in ne¬
dolžna ovčica, od j udov in
ajdov, kakor od steklih vol¬
kov, tepen, suvan, sem ter
tj e po trdih kamnih vlačen.
O nesrečni greh, ki samega

— 211  —

Sinu božjega tako grozo-
vitno mučiš! 0 grešnik, ni
morebiti tvoj ves potrti in
zdelani včlovečeni Bog vre¬
den tvojih solz? Oh, reci
tedaj ves objokan:

O vsemogočni Bog! ki
nebo in zemljo z enim prstom
držiš, kdo Te je tako neus¬
miljeno vrgel? Oh, noben
drug, kakor moja pregreha,
v katero sem tolikrat padel.
Moja hudoba ni jenjala gre¬
hov delati, in zato se je mno¬
žilo Tvoje trpljenje. Toda
glej, o Jezus! pri Tvojih no¬
gah zdaj klečim s skesanim

14 *

— 212  —

srcem in trdno sklenem svoji
hudobiji konec storiti. Z ob¬
jokanimi očmi Ti tisoč in ti¬
sočkrat obljubim: nikdar več
nočem grešiti. O moj Gospod
in Bog! nikdar več, nikdar
več!

Oče naš... Češčena si Ma¬
rija... Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

*

213

X. POSTAJA.

Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti.

— 214  —

Ko pride na goro,

Slečejo ga grdo,

Pijačo mu dajo,

Ostudno in grenko.

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem
svet odrešil.

Premisli, o duša! kako je
Jezus, zunaj na svojem ži¬
votu ves ranjen in stepen,
tudi znotraj z grenkim žol¬
čem mučen. Poglej, kako On
tvojo nesramežljivost, nespo¬
dobnost in nečimernost v ob¬
lačilu s svojo nagoto plačuje,
z žolčem pa tvojo požreš-

— 215  —

nost. Ali zamoreš svojega
Jezusa brez usmiljenja po¬
gledati ? Oh, vrzi se k nogam
svojega, obleke oropanega,
Jezusa in reci mu:

0 žalostni Jezus! kako ve¬
lik razloček je med Tabo in
med mano! Ti si ves ranjen,
polen grenkosti in ves s krv¬
jo oblit, jaz pa ves neči-
mern, polen sladnosti in ve¬
selja, ali saj tak želim biti.
Oh, jaz nisem na pravem
potu! O Jezus! pelji me Ti
na pravo cesto. Stori, da mi
bodo vse sladnosti tega sveta
grenke in zoperne, da bom

namesto njih želel Tvoje
trpljenje občutiti, in da tako
vreden postanem s Teboj
večno veselje vživati.

Oče naš... Češčena si Ma¬
rija... Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

217

XI. POSTAJA

Jezus je na križ pribit,

— 218  —

Na križ ga polože,

Razpno roke, noge,

Žeblji mu zdaj nove
Še rane narede.

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si svojim križem
svet odrešil.

Premisli neizrečeno bole¬
čino, katero je dobrotljivi
Jezus občutil, kadar so mu
meso, kite in žile z žeblji
prevrtali. Ob, kako je to, da
se tvoje srce žalosti ne raz¬
poči, ker vidiš, da tvoji grehi
tako neusmiljeno zdelujejo
tvojega Zveličarja! Vsaj se-

— 219  —

daj toči solze, obžaluj svoje
grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo me¬
ne križani Jezus! vlij v inoje
srce strah in ljubezen do Te¬
be. In ker so moji grehi tisti
žeblji, kateri so Tebe na križ
pribili, stori s svojo milostjo,
da bodo vse moje hude želje
in občutki na križ nabiti in
tamkaj umorjeni; da bodem
v življenji in v smrti s Teboj
križan, tudi s Teboj v nebe¬
sih večno kraljevati zamogel.

Oče naš... Ceščena si Ma-
i'ia... Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

220

XIL POSTAJA

Jezus umrje na križi

— 221  —

Na križi tam visi,

Oh, sveta teče kri,

Za grehe vseh ljudi
Zveličar smrt stori.

V. Molimo Te. o Kriste!
in Te hvalimo."

R. Ker si s svojim križem
svet odrešil.

Odpri tukaj oči in premiš¬
ljuj svojega z žeblji na križ
pribitega Jezusa. Poglej vse
bledo božje obličje! Poslušaj,
kako prosi odpuščenja tistim,
kateri ga križajo in žalijo.
Razbojniku obljubi nebeško
kraljestvo, izroči svojo Ma¬
ter Janezu, priporoči svojo

222

dušo nebeškemu Očetu, pos¬
lednjič tudi umrje z nagnje¬
no glavo. Tako tedaj moj
Jezus je umrl? Res, umrl je
na križi, in zavoljo mene. 0
moja duša! kaj boš zdaj po¬
čela? Oh! ne hodi proč, ka¬
kor le s ponižnim in skesa¬
nim srcem. Objemi križ in
zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar!
vem in spoznam, da so moji
grehi tisti rabelj ni, kateri so
Tebe tako neusmiljeno umo¬
rili. Nobene milosti nisem
vreden, ker sem Tebe križal.
Pa kako veliko veselje in j

— 223  —

upanje občuti moja duša, ka¬
dar Te slišim tudi za tiste
prositi, kateri so Te križali.
Kaj hočem tedaj za te storiti,
ker si Ti toliko zame storil *?
Poglej, o Jezus! jaz sem
pripravljen in voljan, vsem
odpustiti, kateri so me kedaj
razžalili. Res, moj Bog! za¬
voljo Tvoje ljubezni odpus¬
tim vsem, iz srca jih obja-
niem, in jim želim vse do¬
brote skazavati, in tako tudi
upam ob svoji smrtni uri
Tvoje vesele besede zaslišati:
w Še danes boš z menoj v raji . 66

Oče naš... itd.

Usmili se nas itd.

224

XIII. POSTAJA.

Jezus je s križa snet in Mariji v naročje
položen.

— 225

Marija, k Teb’ hitim,

Tvoj’ga Sina častim.

Z rama dokler živim,

Rad jokam in trpim.

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si s svojim križem
svet odrešil.

Premisli, kako ojster je
meč, kateri je srce žalostne
Matere prebodel, kadar je
ona svojega mrtvega Sina v
naročje vzela. Videla je nje¬
ga vsega ranjenega in krva¬
vega. O kakšno žalost in be-
lečino je ona tistikrat v srcu
občutila! Kateri meč pa je

( 2014 ) 15

— 226  —

bil tako oster, ki je prebodel
njeno srce? Oh, greh je bil,
kateri je Jezusu življenje
vzel in Marijino srce tako
močno ranil. Objokuj tedaj
ta grozovitni greh. Skleni
svoje solze z solzami svoje
žalostne Matere in zdihni k
nji tako:

O Kraljica vseh mučen¬
cev! kedaj bom vreden prav
zapopasti tvojo žalost in mu¬
ko? Kedaj bom zadobil mi¬
lost, tvojo žalost v svojem
srcu nositi in s teboj trpeti ?
O velika Gospa! sprosi mi to
milost, da noč in dan žalu-

— 227  —

jem nad svojimi grehi, ki so
tebi tako žalost storili, da
bom ves skesan in spokorjen,
v zaupanji in ljubezni za-te
umrl in po smrti s teboj več¬
no živel.

Oče naš... Češčena si Ma¬
rija... Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

*

16 *

XIV. POSTAJA.

Jezus je v grob položen.

— 229  —

Za naš greh mrtvega
Molimo Jezusa,

Ih  položimo ga
V grob svojega srca.

V. Molimo Te, o Kriste!
in Te hvalimo.

R. Ker si svojim križem
svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje,
zdihovanje in jokanje Mag¬
dalene, Janeza in druzih po¬
božnih duš, kadar jim je bil
Jezus odvzet in v grob po¬
ložen. Zlasti pa si k srcu
vzemi težavo in grenko ža¬
lost Marije, njegove matere,
kadar je bila zgubila iz na-

— 230  —

ročja svojega ljubeznjivega
Sina. V premišljevanji le-te
njene žalosti in njenega trp¬
ljenja se moraš res sramovati,
da si pri obiskovanji tega
križevega pota tako malo
usmiljenja občutil. Oh! zdra¬
mi si srce vsaj zdaj pri ti
zadnji postaji. Poljubi s častjo
kamen svetega groba; položi
v duhu vanj svoje srce in reci
svojemu mrtvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! ki si
tako krvavo pot iz ljubezni
do mene storil, v tem grobu
ležečega Te častim in molim.
Oh! jaz želim in voščim Tebe

— 231  —

v svojem srcu zaprtega imeti,
(la bi s Teboj sklenjen po tem
svetem križevem potu k no¬
vemu življenju vstal in se v
Tvoji milosti s tega sveta
ločiti zamogel. Po zasluženji
Tvojega trpljenja, katero sem
premišljeval, mi dodeli, da
bode na zadnjo uro Tvoje
sveto rešnje Telo moja po¬
potnica; da bodo moje zadnje
besede: Jezus,Marija, Jožef!
in da svoje zadnje zdiho-
vanje s tistim zdihovanjem
sklenem, s katerim si Ti na
svetem križu svojo sveto
dušo izdihnil. Daj mi, z
živo vero, s trdnim zaupan-

— 232  —

jem in z gorečo ljubeznijo s
Teboj in zavoljo Tebe um¬
reti, in potlej s Teboj na več¬
ne čase živeti. Amen.

Oče naš... Ceščena si Ma¬
ria... Čast bodi Bogu...

Usmili se nas, o Gospod!
usmili se nas!

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog!
po tisti ljubezni, s katero si
svojega Sina Jezusa Kristu¬
sa zavoljo mene na svet pos¬
lal, in s katero je On po svoji
britki martri in grenki smrti
mene odrešil, ti darujem ta
sveti križev pot, katerega

— 233  —

sem s Tvojo milostjo obiskal.
Sprejmi to pobožno opravilo
k povikšanju svoje časti, v
zahvalo za vse meni in dru¬
gim podeljene milosti, za od-
puščenje grehov vsega sve¬
ta, za pomoč revnim dušam
v vicah, zlasti pa, za katere
sem v začetku prosil. O mi¬
lostljivi Oče nebeški! poglej
na obličje Jezusa Kristusa,
svojega Sina, usliši glas nje¬
gove sv. krvi, in bodi milost¬
ljiv meni ubozemu grešniku.
Amen.

Hvaljen bodi naš križani
Zveličar Jezus Kristus in
njegova žalostna mati Marija!

234  —

O romar! o romar!

Romanje vsako ima svoj
konec in izteče, tako izteče
enkrat tudi tvoje. In ko pa-
ličko tedajnega romanja od¬
ložiš, romati ti bo v dolgo
večnost. Prepevaj sedaj rad
čast in hvalo Bogu in materi
Božji, da jo boš prepeval tu¬
di enkrat v nebesih!

Le srečno romaj!

Bog z tabo in Marija!

..Brat! Sestra! skrbi za dušo!"

Bazne molitve.

Molitev v čast kristusovega
trpljenja.

O moj preljubeznjivi Je¬
zus ! iz celega srca si Ti za¬
hvalim za Tvoje grozovito
trpljenje, katero si za me
prestal, in me rešil večnega
pogubljenja. Neizrečeno ve¬
liko si za me pretrpel iz same
ljubezni do mene in do vseh
ljudi. Strah in sramota me
obdaja, ko pomislim, kako

— 236  —

malo pa jaz storim iz ljubezni
do Tebe. Kader premišlju¬
jem Tvoje britko trpljenje in
Tvojo grenko smrt na križi,
o Jezus, katero si zavoljo
naših grehov prestal, se mi
greh tako grd, tako ostuden
in hudoben zdi, da ga nikoli
več nočem ponavljati. O pač!
nesrečni greh, ki samega
Sinu božjega tako neizrečeno
trpinčiš!

Pri božjem grobu.

Bodi počeščen, o kralj,
odrešenik sveta, Gospod moj
in moj Bog za me križani!
Bodi počeščena, o presveta

— 237  —

glava, za me z trnjem kro¬
nana in s palico tepena 1 Bodi
počeščeno preljubeznjivo ob¬
ličje za me zapljuvano in
udarjeno z hudobno roko!
Bodite počeščene, premile
oči, za me s solzami zalite!
Bodite mi počeščene sladke
usta, za me z žolčem in je¬
zikom napajena! Bodite mi
počeščena, predrage ušesa,
za me zasramovanjem in za¬
ničevanjem napolnjena! Bodi
počesčen, ponižni hrbet, za
nie bičan! Bodite mi počeš-
čene, prečastite roke, za me
na križ raztegnjene! Bodite
počeščena, premila prša, za

— 238  —

me v trpljenju vse pretrese¬
na ! Bodi počeščena desna
stran, za me s sulico vojaka
prebodena! Bodite počešče¬
na, svete kolena, za me v mo¬
litev pripomnjena! Bodite
počeščene, častite noge, za
me z žeblji pribite! Bodi po-
češčeno celo telo Jezusa
Kristusa za me na križ obe¬
šeno, razmesarjeno, umorjeno
in pokopano!

Bodi počeščena, predraga
kri, za me iz vseh ran pre¬
lita! Bodi počeščena, presve¬
ta duša, za me na križi v ro¬
ke nebeškega očeta zročena!

V združenji tega počeščen-

— 239  —

ja, o mili Jezus, priporočim
in zročim Ti d#nes in vsaki
dan mojo dušo, moje telo.
moje srce in življenje, vse
moje počutke in nagnjenja,
vse moje prijatelje in nepri-
jatelje, dobrotnike, predstoj¬
nike in moje sorodnike, ka¬
kor tudi vse moje neprija-
telje, da nam pomagaš, nas
rešiš, varješ in zveličaš! Am.

Molitev k peterim ranam
Kristusovim.

I.

Bodi češčena rana desne
roke! dodeli mi,o Jezus moč,
da premagam vse zapeljivosti

— 240  —

sveta, satana in lastnega po-
željenja in se prevzetnosti ne
vdam. Gospod, reši mojo dušo
in moje telo! Oče naš... češ-
čena si Marija...

II.

Bodi češčena rana leve ro¬
ke! dodeli mi, o Jezus, pravo
ponižno srce, da premagam
vse moje trpljenje in v nes¬
reči ne obupam. Gospod,
reši moje stariše, moje prija¬
telje in moje dobrotnike! —
Oče naš... Češčena si Marija¬
ni.

Bodi češčena rana desne
noge mojega Zveličarja! daj

— 241  —

mi, o ljubi Jezus, potrebno
gorečnost, da si z obilnimi
dobrimi deli zaslužim sv. raj.
Gospod, reši uboge duše iz
vic! — Oče naš... Češčena si
Marija...

iv.

Bodi češčena rana leve no¬
ge mojega Zveličarja! dodeli
mi, o Jezus ljubi, da bežim
pred grehom in tako v pekel
ne pridem. Gospod, spreobrni
uboge grešnike. — Oče naš...
Češčena si Marija...

v.

Bodi češčena rana presve-
lega srca! vlij, o ljubi Jezus,

(-0U) ' 16

— 242  —

v moje srce nebeško ljube¬
zen, da čedalje bolj Boga
ljubim in bližnjega. Gospod,
reši in spreobrni moje sov¬
ražnike ! — Oče naš... Ceš-
čena si Marija...

Glede te svete rane, pre¬
drage in presrčne, obžalujem
in objokujem, ljubi Jezus,
vse moje pregrehe, katere
sem storil vse moje žive dni.
Da — jaz jih obžalujem iz
celega srca in prosim, ljubi
Jezus, Zveličar moj, naj pade
ena kapljica krvi, ki je tekla
iz teh sv. ran, tudi na me, na
mojo ubogo dušo, da bo vseh

— 243  —

madežev očiščena in take
tebi dopadljiva.

Bodite počeščene in poz¬
dravljene, zveličanske rane
Jezusa, mojega Odrešenika!
— 5 Očenašev, 5 Češčena si
Marij in 5 Čast bodi Bogu...

Molitev k presvetemu Sreu
Jezusovem.

„Nebeški Oče! sprejmi
milostljivo predrago kri,
ki je tekla iz rane bož¬
jega Srca Jezusovega, za
potrebe sv. Crkve in v
odpuščen j e ljuderp in
bodi nam milostljiv!“

16 *

— 244  —

Bodi pozdravljeno in po-
češčeno presveto Srce Je¬
zusovo ! O koliko je to Srce
za me pretrpelo od rojstra
do smrti, od jaslic do križa!
Ne enega dne, da ene ure ni
bilo brez trpljenja in brit-
kosti. In kedo je to Srce tako
žalil?! Nehvaležni človek!
In kedo žali to ljubeznjivo
Srce tudi zdaj ? nehvaležna
kristjanska duša!

O moj Jezus, da bi Te jaz
mogel ljubiti namesto vsili
tistih src, ki Te žalijo in ne
ljubijo! O da bi jaz mogel
nadomestiti, popraviti vsa
razžaljenja, ki se gode 2


— 245  —

kletvino, z rotenjem, nespo¬
dobnim obnašanjem v crkvi,
z božjimi ropi...

O ljubi, preljubi Jezus, kje
in kedaj si Ti to zaslužil!*?
O grdi, nehvaležni človek!

Vol spozna svojega gospo¬
darja in osel ve za jasli svo¬
jega gospoda, človek pa me¬
ne ne spozna!“, tako pritožil
se je enkrat Bog in se prito¬
žuje po vsej pravici tudi dan¬
danes žaljeni Jezus.

5,0 Jezus, iz srca krotek
in ponižen, stori moje srce
Tvojemu podobno!“ (300
dni odp.)

— 246  — •

^Ljubljeno bodi vsaki čas
in povsod presveto Jezusovo
Srce!“ (100 dni odp.)

Obiskovanje svetega rešnjega
Telesa.

fečen in hvaljen bodi vsaki čas,

Y svetem rečnem Telesn Jezus naši

O vsemogočni, večni Bog,
o premili moj Zveličar! ki
si v tem najsvetejšem za¬
kramentu pričujoč, ponižno
Te častim in pozdravljam tu¬
kaj pričujočega! Spoznam, o
Jezus, da si tukaj v podobi
belega kruha, ponižno tedaj
Te molim ter se pridružim

— 247  —

čistini nebeškim duhovom, ki
Te tukaj neprenehoma, noč
in dan molijo. O da bi Te za-
mogel ljubiti, častiti in hva¬
liti, kakor Te ljubijo, častijo
in hvalijo angelji! O ljubi
Jezus! ni Ti bilo zadosti, da
si za nas na svet prišel, bil v
revni štalici rojen, da si nas
učil, za nas trpel in umrl:
vse to Tvoji ljubezni do nas
ni bilo zadosti, z nami hočeš
biti v revni, ponižni podobi
belega kruha, Ti, ki pticam
dajaš obleko in cvetlice na
polju oblačiš!!

„0 da bi Te jaz mogel
hvaliti namesto vseh tistih

— 248  —

.src, ki Te ne ljubijo in Te
žalijo! Da bi mogel jaz po¬
praviti vsa razžaljenja, ki se
gode Tebi, ljubi Jezus! 44

„0 dobrotljivi Jezus, Ti
sam si naše zveličanje, naše
življenje in naše vstajenje!
Prosimo Te tora j, ne zapusli
nas v naših stiskah in nad¬
logah, temuč zavoljo smrtnih
bolečin svojega najsvetejše¬
ga Srca in zavoljo britkosti
svoje neomadeževane Matere
pridi na pomoč svojim slu¬
žabnikom, katere si s svojo
drago krvjo odrešil! 44

„Svet, svet, svet si Gos¬
pod Bog! 44

— 249  —

„HvaIa, čast, ljubezen in za¬
hvala bodi vsaki trenotek da¬
rovana v podobi belega kruha
skritemu Srcu Jezusovemu
po vseh tabernakeljnih na
zemlji do konca sveta! 44

„0 božje Srce Jezusovo,
ki prebivaš tukaj v taberna-
keljnu, polno neskončne lju¬
bezni in usmiljenja, prikrajšaj
dneve hudobije in greha za¬
voljo rešenja duš, katere si s
svojo sv. rešnjo krvjo tako
drago odkupil. O usmiljenja
polno božje Srce Jezusovo,
reši grešnike! 44

Spoznam o Gospodi in
sramujem se, ker žalil sem

— 250  —

Te in s svojimi grehi in hu¬
dobijami sem zaslužil, da bi
tudi mene zadele tiste strašne
besede prerokove, katere je
Simeon izrekel pri Tvojem
darovanji, da boš namreč
mnogim v pogubljenje.

Zares, preljubeznjivi Je¬
zus! Ti prebivaš na naših
altarjih, da bi bil zvestim
dušam zaklad nebeških mi¬
losti — v večno življenje in
veselje, pa mnogim boš, ker
sami hočejo, v večno po¬
gubljenje!

O Jezus, varuj nas tega!
Te prosim, varuj nas! Zato
prosim:

— 251  —

Odpusti nam naše grehe!

Odpusti nam našo nehva¬
ležnost!

Odpusti nam našo mrzloto!

Odpusti nam našo nespo¬
dobnost!

Odpusti nam naše božje
rope!

Presladki Jezus, ne
bodi mi sodnik, am¬
pak rešenik! (50 dni
odp.)

Molitev k Mariji:

„G-ospej presvetega Srca!“

Spomni se, o Naša Gospa
presvetega Srca svoje neo-

— 252  —

mejene moči, katero imaš čez
Srce svojega prečeščenega
Sina. Polen zaupanja v tvoje
zasluženjepridem k tebi, pro¬
sit tvoje hrambe in tvoje po¬
moči. O preslavna Gospa pre¬
svetega Srca, ki je neusuš-
Ijivi studenec vseh milosti,
in katero zamoreš ti po svojem
dopadajenji odpreti, da iz
njega razlije nad vse ljudi
vse zaklade ljubezni in us¬
miljenja, luči in zveličanja,
ki jih ima v sebi; prosim te,
dodeli mi milost, za katero
te srčno prosim...

O ne odreči mi moje proš¬
nje, in ker si moja mati, o

— 253  —

Naša ljuba Gospa presvetega
Srca, sprejmo mojo prošnjo
in dobrotno me usliši. Amen.

Za spreobrnenje grešnikov.

„0 moj Jezus usmiljenje!“
„0 Božje Srce Jezusovo,
usmili se nas!“

„Večni Oče! darujem Ti
predrago kri Jezusa Kristusa
za vboge grešnike! Usmili
se jih! Spreobrni jih! lleši

jih i«

O usmiljeni Jezus, ki si na
svet prišel, da bi ga zveličal,
ljubi Jezus, ki si za ves člo¬
veški rod dal svoje življenje

— 254  —

in prelil svojo kri, ne pri¬
pusti, da bi bilo Tvoje delo
in trpljenje za katero dušo
zastonj, temuč, ker si za vse
umrl, daj, da bi se tudi vsi
zveličali. Spreobrni ljudstva,
ki so zašla od prave poti,
pošlji jim pomoč, da spoznajo
svojo zmoto. Ne zapusti jih
brez dušnih pastirjev, teinuč
po njih spreobrni jim trdo¬
vratna srca, da ne bodo sve¬
ta, ampak Tebe iskala in
častila.

Poglej o Jezus! koliko
ovčic tava in teka po slabi
poti! reve ne vedo, kaj de¬
lajo in kam gredo. Poglej

— 255  —

jih kako dirjajo za posvetni¬
mi dobrotami: denar, blago,
družba, jed, pijača, ples, ne¬
sramno veselje, to jim je vse.
Bog, molitev, duša, večnost
pa malo ali nič. Oh uboge
reve! ki ne pomislijo, da da¬
nes so, j utre niso, ki ne po¬
mislijo, da dosti je kapljic
vode v morju, še več let pa
bo v večnosti. Reve ne preu¬
darijo, kaj se pravi biti ve¬
komaj pogubljen!

Ozri se mili Jezus! ozri se
na nje in daj jim spoznati
pravo pot. Ne pripusti jih
naukom zapeljivosti, napolni
jih z duhom prave pokore,

— 256  —

da se odpovejo svetu in pe¬
klenskim zmotam, ter le Tebi
služijo in se tako enkrat zve¬
ličajo.

O Marija! ti pomočnica
naša v solzni dolini, poglej!
pravični so gotovi nebes, du¬
še v vicah so si tudi gotove
nebes, ali ubogi grešniki —
ki so pa na poti proti peklu!
O Marija, prosi za nje!

„Naša ljuba Gospa presve¬
tega Srca, prosi za naši

^Presladki Jezus, ne bodi
mi sodnik, ampak odrešeniki

„0 moj Jezus usmiljenje!^

257

Za duše v vieah.

Neskončno pravični večni
Bog, Oče nebeški! ki Te greh
razžali in pokora potolaži,
usmili se bratov in sester, ki
se pokore in trpe v vicah!
Usmili se jih, ki pravici božji
plačujejo in zadostujejo za
svoje grehe!

Večni Oče, jaz Ti za nje
darujem predrago kri Jezusa
Kristusa!

Večni Oče! prizanesi jim,
prizanesi jim njih pregreške!

Večni Oče! zbriši jim dolg,
da zagledajo večno luč!

Večni Oče! usmili se mojih

( 2014 ) 17

— 258  —

starišev, bratov, sester in so¬
rodnikov!

Večni Oče! usmili se pa
tudi tistih, ki so od vseh za¬
puščene !

Večni Oče! ozri se milo
tudi na tiste, za katere se no¬
beden ne zmeni!

Večni Oče! prizanesi du¬
šam pokojnih dušnih pastir¬
jev, če imajo tudi oni kaj
prestajati!

Večni Oče! usmili se vseh
in daj jim kmalu priti iz trp¬
ljenja v večno veselje!

Amen.

— 259  —

Kristjanska duša!

Ves čas tvojega življenja
imej pred očmi sledeče be¬
sede :

1. ENO SAMO DUŠO
IMAŠ; če to zgubiš, dru¬
ge več ne dobiš.

2. ENA SAMA SMRT TE

v

ČAKA; srečna ali nesreč¬
na, če srečna ne bo, za te
ni več pomoči.

3. ENO SAMO SODBO
BOŠ SLIŠAL; ali v več¬
no veselje ali v večen jok.

4. ena' sama več¬
nost TE ZADENE;

17 *

— 260  —

ali se boš večno veselil, ali
pa večno jokal.

5. ENEGA SAMEGA BO¬
GA IMAŠ ; če njemu ne
služiš, so hudičev služab¬
nik.

6. ENO TE ČAKA; ali
večno dobro ali večno
slabo; da se ti bo večno
dobro godilo, poslušaj Je¬
zusa:

7 .  „KAJ POMAGA ČLO¬
VEKU, ČE SI VES
SVET PRIDOBI, DUŠO
PA SVOJO POGUBI?"

8. Živi prav, dokler imaš čas!

*

IOLEI IZREKI.

1. Začetek modrosti je strah
božji.

2. Sprejemaj nauke v mla¬
dosti in našel bos blago¬
slov v starosti!

3. Otroci, poslušajte očeta
in mater! očetov blago¬
slov otrokom hiše zida,
materna kletev pa jim je
do tli podira.

4. Ne zaničuj človeka v nje¬
govi starosti in ne zame¬
tuj njegovegagovorjenja.

— 262  —'

5. Zvest prijatelj je več
vreden, ko zlato in srebro.

v

6. Človek, ki veliko laže, se
priseg nje in roti, je polen
krivice in šiba božja ne
pojde od njegove hiše.

7. Beži pred grehom, kakor
pred kačo!

8. Kedor nevarnost ljubi, v
nevarnosti pogine.

9. Ne govori, kar ni prav;
več jih jezik pogubi, ka¬
kor meč pomori.

10. Gerd madež, je laž na
človeku; zoper resnico
nikdar ne govori!

11. Pri vseh delah poslušaj
kaj ti pravi vest, potem

— 263  —

boš živel po božjih zapo¬
vedih.

12. Dušo imaš le eno, če to
zgubiš, gorje tebi brez
konca in kraja.

13. Glej da dobro, katero z
besedo zidaš, z zgledom
ne podiraš!

14. Kako boš drugim z lučjo
svetil, če pa sam temo
delaš ?

15. Pravi kristjan voljno trpi,
malo govori in veliko za
Kristusa dela.

16. Ljubezen božja ni nikdar
lena.

— 266  —

jo srečo si zapravil; zakaj
nisi li šel ti po dovršenih vi¬
sokih šolah z mano v cesars¬
ko službo, in bi bil zdaj s
svojo prebrisano glavico ime¬
niten gospod, kakor sem jaz;
tebi bi ne bilo treba v rujavo
in še zakrpano halo ogernje-
nemu in bosemu hoditi in,
kakor vidim, tudi trpeti, ker
si tako bled in suh; usmiliš
se mi revež, ker si svojo
srečo zapravil.

Ko imenitni gospod o
molkne, pa naš menih za be¬
sedo poprime in mu odgovo¬
ri: „Prijatelj! mu reče, če
sem jaz pot zgrešil, sem J°

- 26 ? -

zgrešil za kratek čas, za 20,
30, k večemu za 50 let; ali
če si jo pa ti zgrešil, si jo
zgrešil ne za 20, ne za 30,
ne za 50 let, ti so jo zgrešil
za celo večnost. Ravno to
moje uboštvo, v katerem me
vidiš, upam, da me bo za celo
večnost v nebesa pripravilo,
tebe pa tvoja imenitna služba
in bogatija le v nevarnost
postavlja, se vekomaj pogu¬
biti. Postavim pa, da sem se
jaz v 50 letih pri svojem
uboštvu zveličal, ti pa v 50
letih pri svojem bogastvu se
pogubil, povej mi, kateri naju
je svojo pravo srečo zgrešil,

— 268  —

jaz ali ti? — Na sodnji dan
se bova vidila, in takrat se
bo spoznalo, kateri je prav
imel, jaz ali ti?“

Tako menih imenitnemu
gospodu, svojemu nekdajne-
mu prijatelju iz prve mla¬
dosti resnobno odgovori. Ne¬
kaj časa se še gledata, na to
srčno objemata in se zamiš¬
ljeno ločita.

Kristjanska duša! vžitek
je kratek, kazen pa večna;
trpljenje je majhno, čast pa
neskončna. Kratko je delo,
večno pa plačilo.

„Ako se ne pogubiš, pravi
sv. Bernard, je gotovo, da se

— 269  —

zveličaš, in ako se ne zveli¬
čaš, je gotovo,da se pogubiš;
po vesoljni sodbi ne bo tret¬
jega kraja, kamor bi tvoja
duša priti zamogla.^

Eno je gotovo, ali večno
dobro, ali večno hudo. Ve¬
komaj pri Bogu, ali pa veko¬
maj pri hudiču; vekomaj z
Kristusom ali pa vekomaj z
luciferjem prebivati; veko¬
maj z izvoljenimi svete pes¬
mi prepevati, ali pa vekomaj
z  pogubljenimi tuliti; veko¬
maj čast vživati, ali pa veko¬
maj trpljenje požirati; veko¬
maj v nebesih se veseliti, ali
pa vekomaj v peklu goreti.

— 270  —

Daša moja! vedi, da to ni
majhna reč!

„Nebesa so nad
mano“, rekel je sv. Fran¬
čišk, pekel je pod mano, in
jaz sem v sredi med njima.
Glej Frančišk! kako veselo
je nad tabo v nebesih, kako
žalostno je pod tabo v peklu,
— kako prijetno je petje tam
gori, kako divje je tulenje
tam doli. — Zgorej je Bog,
ki z nebeškim veseljem svoje
goste napaja, spodej je hu¬
dič, ki svoje prijatelje z gren-
kostjo zaliva, — zgoraj je
luč, ki nikdar ne ugasne, spo¬
dej je tema, ki se nikdar ne

— 271  —

razjasne, — zgoraj nad tabo
se nebesa, spodej pod tabo je
pekel — in ti Frančišk si na
sredi, kam li boš prišel? L

Beri, kaj se piše od pobož¬
ne Marjete, žene Filipa III.,
španskega kralja.

Ko se nekega dne ta bo-
goljubna gospa po svoji dvo¬
rani sprehaja, zagledana steni
neko podobo. Obstoji in jo
lako pazljivo ogleduje, da ne
n >ore naprej. Kar obledi in
solze ji stopijo v oči. Krist-
janska duša, hočeš zvedeti,
kaj je kazala ta podoba?
Gdej! naslikane so bile na nji

— 272  —

dve lestvici. Ena je bila silno
ozka, stermo postavljena je
segala od zemlje do nebes, in
po nji so si neke dušice z po¬
močjo svojega zvestega an-
gelja varha z velikim trudom
pomagale. Druga lestvica je
segala od zemlje v dno pekla,
bila je nagnjeno položena,
prostorna, široka in lepo
vglajena; smejaje, norčevaje,
med petjem in vriskam so se
cele trume mladih in starih,
možkih in ženskih, gospos¬
kih in kmečkih naopik, kakor
za veselje d er vile, lovile in
pahale.

Pobožna kraljica, ki to po-

— 273  —

dobo ogleduje, britke solze
toči, in vprašana, zakaj se
solzi, odgovori: Oj! „kako bi
se ne solzila, saj na tem raz¬
potji, akoravno sim kraljica,
sem tudi jaz, in ker ne vem,
po kateri lestvici v večnost
pojdem, ali po ti, ki drži v
nebesa, ali po ti, ki pelje v
pekel, zato se solzim in jo¬
čem. Marjeta! je globoko
zdihovala, kaj bo s tabo ? se
boš zveličala, ali se boš po¬
gubila? prideš v nebesa? ali
prideš v pekel ?!*

In sveta Marija Magdalena

Paciška ?

( 2014 )

18

— 274  —

Ona je živela, bi rekel kot
angelj, ne kot človek. In
vendar, v smrtni uri popraša
zraven ležišča stoječega du¬
hovnika: »Kaj pravite, du¬
hovni oče! se bom li zveli¬
čala, ali pogubila Duhov¬
nik, ki od svetnice tacega
vprašanja ni pričakoval, ji
reče le to:

^Neskončno je božje us¬
miljenje, zaupaj moja hči/

„Da res je, neskončno je
božje usmiljenje, pojema Mag¬
dalena, ali nebesa mi še ž
njim niše zagotovljene, ako

— 275  —

si tega usmiljenja nisem za¬
služila po dobrih delih*“

Kristjanska duša! glej svet¬
niki in svetnice, ki niso ve-
dili, kam pridejo po smrti, so
se bali, so se tresli in ti pa,
ki tako nemarno živiš, bi se
ne bala, bi se ne tresla?

Greh.

Arkadi krivoverski cesar
v  Carigradu, je bil nasško-
fom tistega mesta, sv. Jane¬
tom Zlatoustom tako serdit
in raztogoten, da je nekedaj
v  narhujši jezi rekel vpričo
sv ojih dvornikov: „Kako bi

— 276  —

se jaz vendar zamogel zma-
ševati nad tem škofom ?!*
Dvorniki so mu bili hitro
pripravljeni z svetovanjem.
Vsikateri mu nekaj svetuje,
en to, drugi, drugo, Prvi mu
reče: Spodi ga iz domačije,
da ti nikdar več ne pride pred
oči! — Drugi mu svetuje:
Vzemi mu premoženje!
Tretji: v železe ga vkleni in
v ječo ž njim! — Četrti pa
praša cesarja: ali nisi sam
gospodar? daj ga umoriti m
tako bo konec! — Eden p ;l
izmed njih, ki je bil bolj p l ’ e '
brisan, je rekel: Vsi se mi¬
lite, to niso nikakoršni ne pr 1 '

— 277  —

pomočki, se nad škofom zma¬
jevati. Kam ga hočete gnati
iz dežele, ker cela zemlja je
njegovo domovanje ? Vze-
mite mu premoženje, ga bote
vzeli ubogim in ne njemu.
Verzite ga vklenjenega v
ječo, bo svoje ovčice polju-
baval in se štel srečnega.
Obsoditega v smrt, mu bote
odprli nebesa. Vsega tega
ne, moj gospod! — reče
dvornik — ampak, če se ho¬
češ nad njim zmaševati, veš
kaj stori: Prisili ga v greh!
Jaz tega moža poznam, on
sc ne boji nobene reči, kakor
le samega greha. “

— 278  —

Kristjan moj! Pomisli do¬
bro! z grehom ne moremo
nikdar in nikakor v nebesa,
v našo ljubo domovino. Greh
in sicer en sam smrten greh,
za katerega se nismo dovolj
pokorili, nas proda v večno
trpljenje. Pomislimo to!

„Beži pred grehom, kakor
pred obličjem gada. a  (Pridig
21 . 20

Smrt.

Mlada gospa, — bila je zelo
razumna in z vsemi lastnost¬
mi bogato obdarovana ki so
lepota in kine ženskega spola
— oboli, in prej ko je mislila?

— 279  —

bila je na koncu svojega živ¬
ljenja. V začetku bolezni ji
sicer prekrivajo nevarnost,
kakor se to žalibog rado godi
pri gosposki radi napčnega
usmiljenja.

Ko pa bolezen le hujša in
hujša prihaja, ji nevarnost
razodenejo in ob enem opom¬
nijo, naj bi se na smrt pri¬
pravila.

To gospo močno prestraši
in pretrese, toda živa vera in
niilost božja dale ste ji srč¬
nost in novo moč. Dobrovolj-
no izroči svoje življenje v
božje roke in lepo prosi, naj

— 280  —

bi jo kaj hitro prevideli in
spravili z Bogom.

Preden prejme sv. obhaji¬
lo, naroči, naj k njej pridejo
nekatere njene tovarišice. Te
pridejo, ravno ko je imela
prijeti poslednje sv. zakra¬
mente.

Tedaj jim ona z umirajo¬
čim glasom reče: „Prijate-
ljiee! prosila sem vas in po¬
vabila k meni, da vam poka¬
žem nečimernost vsega po-
svetega.

Glejte, v kakšnem stanu
sem jaz, vzemite si to k srcu
in obernite si v prid, in učite
se spoznati revščino sveta*

— 281  —

Oh preljube moje! ko bi pač
ve mogle viditi svet pri tisti
luči, pri kateri ga jaz vidim,
vsa slepota in zvijača sedaj-
nega življenja bi pred vašimi
očmi zginila in spoznale bi,
kako dobro, kako prav in po-
trebuo je, samemu Bo¬
gu služiti. — Moja ura je
prišla, tudi vaša pride, ne
čakajte tedaj, da bi se še le,
ko pride, k smrti pripravljale.
— V zadnje v tem življenji
vas vidim—poslednjič z vami
govorim in vas prosim, mo¬
lite za me! tudi jaz bom za
vas molila, kedar pri Bogu
usmiljenje dosežem/

— 282  —

Prijela je sv. zakramente
in hitro na to zaspala v Gos¬
poduj—Te besede so globo¬
ko v srce segle vsim, ki so
jih slišale in so zveličaven
sad rodile. Naj bi to bilo tudi
pri tebi, tudi pri nas vsili!

Večnost.

Večnost je večna! Kaj bo
z mano v večnosti?!

„ Veliko jih bo prišlo od
izhoda in zahoda in bodo se¬
deli pri mizi z Abrahamom
in Izakom in Jakobom v ne¬
beškem kraljestvu; otroci
kraljestva pa bodo pahnjeni
v zunajno temo; ondi bo jok

— 283  —

in škripanje z zobmi . u  Mat.
8. 11-12. Kaj to pomeni?!
— Pahnjeni bodo v kraj
večne nesreče in žalosti, v
katerem bodo pogubljeni srda
nad seboj z zobmi škripali.
Ni potreba skrbeti, ali bodo
v peklu zobe imeli? Tudi
čas ima zobe, ki celo železo
oglodajo; tudi večnost bo
zobe imela, ki bodo grizli, pa
ne zgrizli. Dušne bolečine
huje bolijo od vsake telesne,
one tudi o smrti ne potihnejo,
in take so bolečine pekla.

Sv. Bernard je bolnika
obiskal, ki se ni hotel spoko-
l *iti, in se je grozo vitno z vi-

— 284  —

jal, rekoč: „Oh meni prestati
ni, jaz ne morem dalje trpeti,
oh gorje meni, kako jaz
trpim 1 “

Sv. Bernard ga milo gle¬
da in solze se mu po licu
vdirajo. Ko bolnik to opazi,
reče: „ Gospod! kaj ne, da se
vam usmilim? Ali ni moj
stan za se zjokati ? a

„V resniei! tvoj stan jeza
objokati, ubogi človek; pa
meni solze ne tečejo nad tvo¬
jim revnim truplom, marveč
čez tvojo ubogo dušo“, pravi
sv. Bernard. „ Vidim, kako
bo tvoja duša lahko že čez
eno uro v brezdnu večnega

— 285  —

trpljenja ihtela, rekoč: «0
gorje meni! gorje meni! me¬
ni ni za prestajati l u  in ven¬
dar bo morala neprenehoma
prestajati in trpeti. 0 večna
kazen večnega Boga!“

To je sv. Bernard izgovo¬
ril in grešnik se je spokoril,
ter čez tri dni v Gospodu
umrl.

»Poberite se spred mene
v večen ogenj, kateri je
pripravljen hudiču in nje¬
govim angelom!" tako po¬
reče Jezus Kristus, naš sod¬
nik, oh! to bo grozno,
strašno!

— 286  —

Ko so bili pred 116 letmi
neverski Francozi napravili
punt zoper Boga, sv. vero in
kralja, so pošteni prebivalci
bežali iz dežele na vse strani,
kakor so mogli; kar jih je
ostalo, so se med seboj mu¬
čili in morili.^

V deželi, v kateri laž in
hudobija gospodinite, ni ži¬
veti; in taka je v peklu, kjer
satan gospodari in sosed so¬
seda preklinja, sovraži, mori;
kjer prešestniki, pijanci, tatje
in razbojniki druzega ne de¬
lajo, kakor da se med seboj
kolnejo in preganjajo.,.Tam¬
kaj se ne bodo trinogi utru-

— 287  —

dili, pa tudi trpinčani, ne
smrti našli.“ (Sv. Bernard.)

Smrt bodo iskali, pa smrt
bo pred njimi bežala. Pek¬
lenski ogenj bo pogubljene
žgal, pa ne požgal.

„Ce vidiš na tem svetu kaj
strašnega, pravi sv. Krizos-
tom, misli na peklenski ogenj,
in se ne boš nad miro sme¬
jala „Stopi v pekel, dokler
s i živ, da ti po smrti treba
ne bo.“ Sv. Bernard.

„Strašno je, živemu Bogu
v  roke pasti.“ (Hebr. 10. 31.)

In ta strašni pekel, o greš¬
nik, že ti v sebi nosiš. Prva
laž je prvi ud tiste verige,

— 288  —

ki te v pekel vleče; prva
pregrešna želja je prvi vo¬
gel, ki si ga prešestnik za pe¬
kel vpihaš. Pekel raste, kakor
se grešnik stara; dalje ko gre¬
šiš, hujše si pekel kuriš. Tudi
tebe čaka v peklu priprav¬
ljen kraj.

Je pa premišljevanje pe¬
kla že tako strašno, kako
strašno mora biti še le trp¬
ljenje večno! „Gospod! tu¬
kaj žgi, tukaj reži, tukaj peči,
le v večnosti prizanesi. 4 * Sv*
Avguštin.

Ljudje na zemlji veliko
trpijo, in nemogoče je opisati

— 289  —

bolečine in vse gorje, ki ga
mora prestajati človeški rod!
Gorje in gorje se sliši od hi¬
še do hiše in vzdihov in kli-
cov ni konca ne kraja. Toda,
—dasi je trpljenje neizmerno,
vendar ni večno; če ljudje
druge tolažbe nimajo, jim
vsaj ta misel lajša trpljenje,
da ne bo večno, če ne poprej,
rešila jih bo vsaj smrt. Te
tolažbe pa v pekla ni; pekel
trpi vekomaj.

Nad 5000 let trpi že v
peklu bratomorilec Kajn, pa
ni odslužil še niti enega dne;
blizo 2000 let vpije pogub¬
ljeni bogatin za kapljico vo-

( 2014 )

— 290  —

de, pa je še ne dobi. — Naj
bi vsakih tisoč let ena pti¬
čica priletela, zrno peska po¬
zobala, kapljico morja popila,
enkrat bi morja in pekla biloko-
nec, pekla pa nikdar konec ne
bo. Naj bi pogubljenim angelj
oznanil, da kedar bo toliko
milijonov let preteklo, koli¬
kor je zvezd na nebu, listja
in trave na zemlji, bo konec
njih trpljenja; od veselja bi
zaukali, in pekel bi ne bil več
pekel; pa nobenega vpanja
ni, pekel trpi vekomaj. Na
peklenskih vratah in na vsih
stenah je zapisano: „Iz pekla
ni odrešenja/ — „ Poberite

— 291  —

se spred mene v večni ogenj!“
(Luk. 16, 26.)

Kako kratko je pregrešno
življenje! — kako dolga pa
je večnost! Kako malovred¬
no je pregrešno veselje, kako
strašno pa peklensko trp¬
ljenje.

Oh! ko bi nam zamogli
pogubljeni iz pekla glas pos¬
lati, koliko trpe, trepetaje bi
jih poslušali.

„0 strašna, grozovita več¬
nost! vpijejo. Gorje nam,
vekomaj gorje! — Gorje
nam, da smo rojeni; gorje
flarn, da ne moremo umreti!
Vekomaj umiraje živimo;

- -k

— 292  —

omagujemo, pa vendar ne
onemoremo; gorimo, pa ne
zgorimo; smrt nas ne konča;
naše pokončanje nema konca.
Kratko je bilo naše veselje,
večno je naše trpljenje.** Sv.
Avguštin.

Kedor večnost premišljuje
in vendar trdovraten grešnik
ostane, njemu ni pomagati.

Beri.

Pred nekoliko leti so se v
nekem mestu na Francozkein
mladi dobro volj ci v krčim
kratkočasili; jeli in pili, pre¬
pevali, noreli so.

— 293  —

Ko jim že posvetnih po¬
govorov zmanjka, se lotijo
svetih reči. Narbolj pa spra¬
vijo se čez spoved, in daj
proti spovedi. Kaj spoved!
pravi eden. Jaz že davno ni¬
sem bil pri spovedi, in tudi
ne grem, ponavlja drugi. Te
ni treba! trdi tretji; jaz naj
bi pravil moje reči duhov¬
nom!!? tega ne. Veste kaj!
s e nekdo oglasi, napravimo
salo. Eden izmed nas naj gre
k spovedi, pa naj se le na vi¬
dez spoveduje, bomo vidili,
kaj poreče spovednik. Stavi¬
jo toliko bokalov vina, in
jaz hočem ta smeh storiti!*

— 294  —

Se pogodijo in odločijo
dan, kedaj se snidejo.

Drugi dan, bila je ravno
sobota, gre zasmehovalec sv.
spovedi v crkev, se vrine v
vrsto drugih ljudi in težko
že čaka, da pride na vrsto.
Ko pride slednjič na vrsto,
začne: „Gospod! nisem pri¬
šel k spovedi po odvezo, mar¬
več da dobim stavo za grehe,
katere se le za smeh spovem.
Spovem se, da sem prešesto-
val, pa kaj je to meni mar;
— da sem pijančeval, pa kaj
je to meni mar; — da sem
goljufal, pa kaj je to meni
mar, itd/ Pohlevno ga p°'

— 295  —

sluša spovednik in mu reče:
ti si storil svojo dolžnost in
stavo zaslužil; zdaj bom pa
tudi jaz svojo dolžnost do¬
polnil in ti za pokoro naložil
na tri dni, vsaki dan po tri¬
krat zjutraj, opoldne in zve¬
čer prav počasno izgovoriti
te le male besede: „Pride
smrt, pa kaj meni mar —
pride sodba, pa kaj meni mar
— pridem v pekel, pa kaj
meni mar. ft  S tem ga spo¬
vednik odpravi.

Še tisti večer gre tovari¬
šem pravit, kako je spoved
opravil, ter hoče, naj plačajo
stavo. Ali ti se izgovarjajo,

— 296  —

rekoč, da za vsako spoved je
potrebnih pet reči, naj toraj
opravi tudi naloženo pokoro.
„No, pa jo hočem opraviti!*
reče. Res začne jo opravljati.
S prva prav mrzlo naložene
besede ponavlja. Drugi dan
že bolj natančno. Tretji dan
ga pa te male besede tako
vnamejo, da se kmalu nato
vrne k spovedniku in se v
resnici spove in spokori. —
Smrt, sodba in pekel, to so
tri strašne reči. Kedor na to
ne misli in se nesrečne več¬
nosti ne boji, bo gotovo svojo
slepoOo vekomaj obžaloval.

— 29 ? —

„Na odkladaj od
dne do dne oberniti
se k Bogu!“

(Pridg. 5, 7.)

Kamor se ozremo vidimo
nemarneže, ki tje v en dan
živč, brez skrbi, kaj bo en¬
krat. Vidimo grešnike, ki v
pregrehah živijo, v pregre¬
hah gnjijejo in si pri tem
mislijo, da se že spreobrnejo,
da je še čas, da jim čas ne
zmanjka.

To je slepilo, to je zmot-
pjava, ki je že grozno veliko

-- 298  —

duš pogubilo in jih pogublja

— da bi tako ne — vsaki dan!

— Grešnik! ne norčuj več!
ti si v nevarnosti, da se ni¬
koli ne spokoriš in da boš
vekomaj pogubljen. V sveti
veri nikjer ne najdeš, kar
bi ti upanje potrdilo, ki nes¬
pametno pokoro odlašaš, te-
muč vse, vse ti kliče in žuga,
da si v narvečji nevarnosti.
Vse, kar v veri imamo, mora
takega grešnika navdati stra¬
hom in trepetom. Strašni so
izreki, groženja, podobe in
vzgledi svetega pisma — vse
iz sv. vere je zanj zvon, k 1
naznanuje ogenj, vse, vse

— 299  —

vpije mu v božjem imenu:
Ne odkladaj! ne odnašaj!

Poslušaj resne tč glasove
večne resnice:

»Iščite Gospoda, do¬
kler se še najti d&!“
(Iz 55.66.)

»Hodite, dokler ima¬
te luč, da vas tema
ne obide, ker kedor v
temi bodi, ne ve, kam
gr6“  (Jan. 12. 35.)

»Bodite pripravljeni,
ker ob uri, ko se vam
ne zdi, pride Sin člo¬
vekov.« (Luk. 12. 40.)

— 300

„Danes, ko zaslišite
njegov glas, ne vtvr-
dite svojih src.“ (Ps.
94. 8.)

Poslušaj strašno groženje
večne resnice:

^Iskali me hote, pa me ne
bote naj šli!“ (Jan. 7, 34.)
„Ker ste se zoperstavljali, ko
sem vas klical, se bom tudi
jaz vašemu pogubljenju sme¬
jal in zasmehoval vas bom,
ko vas bo zadelo, česar ste
se bali, in bo podrla nad vas
nesreča in bo pogubljenje
kakor vihar prišlo, trplenje
in stiska. Tedaj me bodo kli-

— 301  —

cali, pa jih ne bom uslišali
(Preg. 1.)

„V svojih grehih hote
umrli/ (Jan. 8.)

Poslušaj primere ali pri¬
like : „Dan Gospodov, ka¬
kor tat, po noči pride/
(1. Tes. 5.)

»Kratko je, kar veseli,
večno je, kar peče/ (Sv.
Avguštin.)

Poslušaj strašne popise:
Ko bi trenil, zasveti blisk,
in beži in zgine; to je podoba
tvojega življenja; danes si,
j utre te ni več; danes si na
tem svetu, jutre v večnosti.

— 302  —

j,Kakor blisk pride od solnč-
nega izhoda, in se posveti do
zahoda: tako bo tudi prihod
Sinu človekovega. (Mat. 24.)
„Sekira je drevesain nastav¬
ljena. Vsako drevo, ki ne
stori dobrega sadu, bo pose-
čeno in v ogenj verženo.*
(Luk. 3, 9.)

Poslušaj strašne podobe:
Nespametne device so zas¬
pale, ko so ženina pričako¬
vale; o polnoči pa pride; one
prosijo, da bi jeh sprejel, pa
so odvržene z besedami:

„Ne poznam vas!“

Hlapec, ki je bil Gospodov
talent zakopal, je bil zvezan

— 303  —

in v zunanje teme vržen, kjer
je jok in škripanje z zobmi.
(Mat. 25.)

Poslušaj strašne izglede:
Ezav je prodal svoje prven¬
stvo. Zopet je hoče imeti, pa
je prepozno; — blagoslov je
zgubljen, zapravljen je za
vselej. — Umirajoči Antijoh
prosi, zdihuje v strašni bole¬
čini. — Njegov kes pa ni bil
resničen; on prosi odpuščen-
ja, pa ga ne doseže: „Molil
je hudobnež k Gospodu, od
katerega ni imel doseči us-
ttiiljenja.“ (2. Mak. 2.)

Povej ti, neumni, zaslep¬
ljeni grešnik! kaj je po til)

— 304  —

besedah sv. pisma tistim pri¬
čakovati, ki so bili cel čas
življenja gluhi za božji glas;
ki so milosti božji trdovratno
nasprotovali; ki so glas božji,
ki jih je k pokori opominjal,
zadušili; ki so svetega Duha
v svojem srcu žalili; ki so
sveti rešuji Krvi nečast de¬
lali? — kaj druzega jim je
pričakovati, kot, da prave
pokore nikdar ne bodo sto¬
rili, da bodo nespokorni umrli,
in — pogubljeni ?

Gorje nesrečnemu grešni¬
ku, ki tega ne pomisli!

Pa morda kedo poreče:
Razbojnik na križu se je še

— 305  —

le v smrti spreobrnil, zakaj
bi tega tudi mi ne upali? Ali
kaj pravi sv. Auguštin? On
pravi: „To je bolj čudež, kot
izgled: smeš pa tudi ti, o
grešnik! tak čudež milosti
božje pri čaka vati ? Ali si ga
vreden ?“

Res je, uni razbojnik se je
bil spreobrnil; pa to je edini
izgled, ki se najde v svetem
pismu. Pa kje se je spreobr¬
nil? Zraven umirajočega
Jezusa, oškropljen z njego¬
vo narsvetejšo krvjo! —
Obrni pa, o grešnik, oči tudi
na levo stran, in glej, kako
hudobni razbojnik umira v

20

— 306  —

grehu in v božjem srdu —
pred obličjem Jezusa Kris¬
tusa! Ne žabi tega! Ne
dremljaj v goljufni vesti, v
goljufnem pokoju, ampak
zbudi se, začudi se veliki mi¬
losti božji, ki te ni se zavr¬
gla, hvali jo živi dan in de¬
laj pokoro!

Ravno danes, ko to pišem,
je umrl mlad človek med
dvajsetimi in tridesetimi leti,
brez svetih zakramentov.
Nisem veliko slišal od njega,
pa to, kar sem slišal, je ža¬
lostno: starišev ni spoštoval
in je sicer tako pohujšljivo
živel, da ljudje zdaj pravijo

— 307  —

in govorijo: „Kakoršno
življenje, taka smrtl“
Pri spovedi ni bil že dve
leti; zdaj po duhovniku na¬
govarjati, bi se bil morda
spovedal, pa preden so du¬
hovnik sv. zakramente pri¬
nesli, je bil bolnik — v več¬
nosti.

Zato: grešnik! grešnik!

„Ne odkladaj od
dne do dne obrniti
se z k Bogu!“

20 *

308

Božje sodbe.

Baltazar, hudobni Balta¬
zar napravi svojim velika-
šem in ženam veliko gosta-
rijo. Že vinjen se predrzne
in ukaže prinesti zlate in
srebrne posode, katere je bil
njegov stari oče odnesel iz
tempeljna jeruzalemskega.
Iz teh posod pije kralj, nje¬
govi velikaši in njegove
žene. Vtopljen v sladko-
medno požrešnost, je zasme¬
hoval Gospoda nebes in zem¬
lje, zaničeval njegovo usmil¬
jenje. Ta dan si on šteje v

— 309  —

dan dobrote in veselja; —
o nesrečni! — ne veš, da je
ta dan, dan tvoje sodbe!?

Ko bi trenil, prikaže se
roka in napiše na steno te
besede:

Mane, Tekel, Fares! Vsi
se prestrašijo in osterine,
kralj pa obledi in se trese po
vsem životu. Urno skliče vse
modre, da bi mu besede raz¬
ložili. Ali niso mogli ne pi¬
sanega brati in ne razložiti.
Zdaj Daniela preroka pokli¬
čejo. Ta vse razloži, in kral¬
ju odkritosrčno tako-Ie go¬
vori:

— 310  —

Mane, Tekel, Fares: pre-
stel sem tvoje dni, stehtal
sem, razdelil sem! Preštei
sem tvoje dni, prišel je njih
konec; stehtal sem tvoje dela
in tvojim sovražnikom bom
razdelil tvoje kraljestvo. —
To je bilo nad njim sklenjeno
in zapečateno. Še tisto noč
se je dopolnilo; umrl j e >
umorjen je bil, in drugi raz¬
delili so si njegovo kraljestvo.

Bojimo se skrivnih božjih
sodeb, mislimo na nje noč in
dan, bodimo vselej priprav¬
ljeni; trepetajmo pred mo¬
gočno roko božjo in nikdar
ne žabi m o, da Bog je Bog

— 311  —

usmiljenja, pa ravno tako
tudi Bog pravice.

Sveti Jeronim je bil en
narvečjih spokornikov sv.
crkve. Studil se mu je hrup
in sunder rimskega mesta,
zato je zapusti, se poda v
Palestino in se zakoplje, ta-
korekoč, v samoto. Neizre¬
čena je ojstrost njegovega
življenja, njegovega poko-
renja; neizrečeni posti, bi¬
čanja in zatajevanja. S kam-
njem bil se je po prsih in
krvave rane so pokrivale
njegov život. Toda vendar
neprenehoma je strahom in

— 312  —

trepetom premišljeval ojstrost
božje sodbe.

Z tem premišljevanjem
prešinjen, je trepetaje klical:
Zmiram se mi zdi, da slišim
strašni glas grozne trobente,
ki bo nas vse enkrat k sodbi
klicala. Noč in dan razlega
se po mojih ušesih in moja
duša ne more nikoli najti
pokoja, misleča na ojstro in
natančno božje Veličastvo, po
katerem bo enkrat sojena. —
Tako je preživel svoje dni v
strahu in čakanji božje sod¬
be. Srečen on, ki je, v spo¬
minu na to sodbo tako sveto
in ojstro živel,in pokoro delal!

— 313  —

Učimo se, premišljevati
sodbo božjo, ker enkrat tre¬
ba bo stopiti pred njo in da¬
jati račun. Strašen dan, bo
dan plačila! Sodba odločila
bo večnost: srečno ali ne¬
srečno. Eno bo ali drugo.
Srednje poti ne bo. Sodimo
ojstro sami sebe, da se nas
Bog usmili in usmiljeno sodi.
— Ne poslušajmo praznih
človeških ugovorov, ne dajmo
se slepiti, da se enkrat kesali
ne bomo. Spolnujmo na¬
tančno božjo voljo; nič naj
nas od tega ne odvrača,
^daj je čas. Človek ima ne-
v mrjoČQ_ dušo. Vedno pa pro-

simo Boga, naj nam bo mi¬
lostljiv dan sodbe, dan straš¬
nega plačila.

Čas milosti!

Skrbi za dušo, dokler
je še čas.

Imenitno je v sv. evan-
geljn tisto mesto, ko se bere,
da je naš Zveličar Jezus
Kristus zagledal mesto Je¬
ruzalem, se nad njim zjokal,
ter rekel: O Jeruzalem, Je¬
ruzalem! O ti nesrečno mes¬
to! ko bi bilo ti hotelo spoz¬
nati moje usmiljenje in do-

— 315  —

brote do tebe, kako veliko
milost bi bilo našlo! tvoji
sovražniki bi se te bali, tvoji
prebivalci bi sladek pokoj
vživali in ti ostalo bi častit¬
ljivo in slavno. — Ti nehva¬
ležno in pregrešno mesto!
kolikokrat sem hotel tvoje
otroke zbrati okoli sebe, pod
svoje peruti kakor koklja, ti
pa nehvaležno mesto! moje¬
ga ljubeznjivega klicanja nisi
poslušalo in nisi hotelo! —
0 kako strašno bo straho¬
tna ta tvoja nezvestoba,
n ad te pridejo velike nesreče:
l y oji sovražniki te bodo ob¬
dali, poteptali tvoje polje,

— 316  —

podrli tvoje nasipe, pokončali
tvoje prebivalce, kamen ne
bo ostal na kamnu! Vsa ta
nadloga obiskovanja, ko sem
se te hotel usmiliti!

Vse to prerokovanje se je
natanko dopolnilo.

Kakor srditi levi pridrli so
Rimljani do Jeruzalema in
so ga tako oblegli, da živa
duša ni mogla iz njega; v
mestu zmanjkuje živež in
strašna lakota stiska ljudi.
Za merico ječmena prodajah
so bogatini svoja posestva;
žene so trgale kruh mo¬
žem, otroci svojim starišem?
da, celo matere svojim ses-

— 317  —

tradanim otrokom. Jedi so
najostudnejše reči, celo seno
in usnje. Neka mati zaklala
je lastnega otroka, ga spekla
in jedla. Groza! Druge ma¬
tere so pa svoje otroke čez
mestno zidovje metale vo¬
jakom na sulice, da bi jim
živi ne prišli v roke. Nihče
ni več pokopaval mrliče.
Nastala je še kuga. In — ko
še Rimljani vdero v mesto,
pričelo je strahovito mesa-
**enje! Po 500 judov bilo je
na dan križanih. Kri je tekla
v  potokih. Jok, vpitje in stok
se  je mešal s prasketanjem
Požara.

— 318  —

Na enem samem hodnika
tempeljna je zgorelo šest tisoč
žen in otrok. Po ulicah je
bilo nagromadenih toliko mr¬
ličev, da ni mogel nihče na¬
prej. Prelita kri je bilo toli¬
ka, da je tu in tam gasila
celo požar. En miljon sto-
tisoč judov je bilo končanih
v tistih dneh. Spolnila se je
tedaj nad nehvaležnim ljud¬
stvom beseda Jezusa Kristu¬
sa: »Tvoji sovražniki bodo
v tla pomandrali tebe in
tvoje otroke v tebi, zato ker
nisi spoznalo časa svojega
obiskovanja. “ Spolnilo se je
pa tud ; , kar je usmiljeni Je-

— 319  —

zus govoril jeruzalemskim
ženam, ko so jokale in ga
milovale: „Hčere jeruzalem¬
ske! nikar se ne jokajte nad
menoj, ampak jokajte se nad
seboj in nad svojimi otroci!
Ker glejte! dnevi bodo prišli,
ob katerih poreko: srečne so
nerodovitne, in telesa, katere
niso rodile/

Zraven umorjenih, bilo je
okoli stotisoč judov proda¬
nih enako neumni živini, ali
pa za kratek čas divjim zve¬
rinam pometanih in po istih
neusmiljeno raztrganih. Kar
jih je pa še ostalo, se klatijo
kakor zgubljene ovce, raz-

— 320  —

streseni po vsem svetu brez
domačije, brez tempeljna.
Razdejan je imenitni tempelj,
podrt lepi Jeruzalem. Vse to
nam kliče: „Strašno je zamu¬
jati čas milosti božje l u

v

Se le strasnejše, kakor v
Jeruzalemu, bo razdjanje in
podrtija trdovratnega greš¬
nika, ker uno razdjanje je
bilo časno, to pa bo večno.

Premišluj kristjanska duša!
nič ni bolj strašnega, kakor
zamujati čas milosti božje!

— 321  —

Brez križa ni paradiža.

Pripoveduje se, da je sveti
Peter ob času preganjanja
bežal iz Rima. Na poti sreča
našega Gospoda Jezusa
Kristusa, ki je nesel na rami
težki križ. Prestrašen praša
Peter Gospoda: „Gospod,

kam greš?“ In Jezus mu
odgovori: „Grein v Rim, da
se dam tam zopet križati,
ker se ti braniš za-me trpe-
ti-“ — Žalost in britkost pre¬
sune sv. Petra, sramuje se
svoje malosrčnosti, in pre¬
trese ga živa žalost. Vrne
se v Rim in začne še bolj

( 2014 ) 21

— 322  —

goreče oznanovati Jezusa
križavega. Ni dolgo minulo
in prestal je mučeniško smrt
za ime in v čast svojega
božjega Zveličarja.

Kristjanska duša! koliko¬
krat si ti posnemala sv. Pe¬
tra v njegovi slabosti, kedaj
ga začneš posnemati tudi v
njegovi pokorščini in ojstri
pokori? Oh! kolikokrat bi
moral naš ljubi Jezus nam
že reči: Grem zopet v smrt
za te, ker se ti braniš moj
križ nositi!

O kako malo potrpimo, za
najmanjšo besedico tožimo
in smo žalostni. Še beseda:

— 323  —

trpljenje, da, že misel na to-
isto nas spreleti. To ni krist-
jansko, ljubi moj kristjan!
To se ne pravi, biti učenec
na križi umirajočega! To ni
pot v nebesa!

Brez križa ni paradiža!
Brez dela ni plačila!

Brez vojske ni zmage!

Bi •ez muke ni moke!

»Nebeško kraljestvo silo

trpi*, to je, tirja delo, tirja

trud, prizadevanje in križ.

Ne tožimo tedaj o križih,

timveč hvalimo Boga, da

ttam iste pošilja in da nam

8  tim nudi priliko, zadostiti

21 *

— 324  —

za storjene grehe. Duša, ki
ne zna in ne more trpeti,
tudi ljubiti ne more. Prava
ljubezen kaže se in se razo¬
deva v trpljenji. Kristus pos¬
tavil je križ kot znainnje, ki
naj nam pot kaže v nebesa.
On ga nese naprej, da bi ga
vedno vidili ter za njim, ž
njim in po njem hodili.

Mnogi svetniki bi bili brez
trpljenja zavrženi in mnogi
zavrženi bi bili s trpljenjem
veliki svetniki, ko bi za kri¬
žem hodili, in se naj ozirali
ter pro njem ravnali. Vselej
je boljše jokati, ko grešiti*
Jokaj tora j z spokornimi ža-

— 325  —

lostnimi, da se boš enkrat z
izvoljenimi veselil.

Ljubezen do Boga.

„Ljubi Gospoda, svojega
Boga iz vsega svojega srca,
iz vse svoje duše, in iz vse
svoje moči, ta je prva in naj-
veča zapoved; druga pa je
tej enaka: ljubi svojega bliž¬
njega, kakor samega sebe!"

Boga ljubiti, to je naša
dolžnost. Bog je prvi, Bog
je vse; Bog je začetek in ko¬
nec; Bog vse vlada, vse vz¬
držuje, vse ohranjuje; Bog
v se preživlja, vse da, vse
fcivi. Njemu gre tedaj čast

— 326  —

in hvala. Njega spozna nebo
in zemlja; njemu daja čast
solnce, luna in zvezde; nje¬
mu se uklanja vse v nebesih,
na zemlji in pod zemljo.

Prelep in velikosrčen je
izgled, ki nam ga je dala
nekdaj gospodična v Alek¬
sandriji v Egiptu. Prišla je
nekega dne na trg mesta. V
eni roki drži posodo z vodo,
v drugi pa gorečo baklo.
Prašana, kaj da misli stem,
je odgovorila: Z to baklo bi
rada nebesa požgala, in z to
vodo pekel pogasila, da bi
potem ljudje ne ljubili Boga
iz upanja plačila, ne iz strah«

— 327  —

kazni, ampak edino le zavoljo
njegove neskončne popol¬
nosti.

Kaj lepa ta misel, ne!?
vredna visoke duše, katera
ve, kaj je Bog, in kako on
zasluži biti ljubljen zavoljo
samega sebe.

Ko so Japoncem zaceli oz-
nanovati sv. evangelij in ko
so bili podučeni o lepoti, ve¬
likosti in o neskončnem us¬
miljenji božjem, o visokih
skrivnostih sv. vere in o vsem,
kar je Bog za svet storil; ko
so dalje slišali, da se je Bog
iz ljubezni do nas včlovečil
in umrl; — ko so vse to sli-

— 328  —

šali, so bili silno ginjeni in
so zaupili: „0 kako ve¬
lik je oni kako dober,
kako ljubeznjiv je Bog
Kristjanov 1“

Ko so pa tudi slišali, da
imajo kristjani zapoved, ki
jim velela, Boga ljubiti, in ki
kazen žuga tistim, ki ga ne
ljubijo: so ostrmeli in so str¬
menja prevzeti rekli:

„Kako? Čemu to? ali je
pametnemu človeku še zapo¬
vedi treba, da naj Boga lju¬
bi? ki nas je toliko ljubil?
Ali ni naj veča sreča njega

— 329  —

ljubiti? in naj veča nesreča,
njega ne ljubiti? Kaj? ali
ne kleče kristjani vedno pred
oltarjem svojega Boga, pre¬
sunjeni njegove dobrote, in
zamaknjeni njegove svete
ljubezni ?! a

In ko so dalje slišali, da
so pa taki kristjani, kateri
Boga ne le ne ljubijo, tirnveč
ga celo žalijo, zasmehujejo,
— so srdito zaupili: „0 kri¬
vično, hudobno ljudstvo! o
nehvaležno srce! Je-li mo¬
goče, da bi kristjani bili
tako trdovratni ? v kateri,

— 330  —

prokletstva vredni zemlji pa
stanuje to ljudstvo brez pa¬
meti in brez čutila! ?"

Zapomni si to, kristjanska
duša! Nauk ljubezni božje
je prvi, najpoglavitnejši vsih
naukov. Ljubezen je polnost
postave.

Kedor Boga ljubi, on spol-
nuje postavo. Kedor Boga
ne ljubi, tudi postave ne
spolnuje. Naša dolžnost je?
Boga ljubiti.

Ko je oni mladenič prašal
Gospoda, kaj mu je storiti?
da bo zveličan, mu je odgo¬
voril: ^Mladenič moj, hočeš

— 331  —

iti v življenje, 0° j e > hočeš
biti zveličan,) drži zapovedi!“

Naša domovina.

Ko bi nam Bog odprl ne¬
besa in nam pokazal izvolje¬
ne v njih svitlobi, ko bi mi
vidili vse veselje in srečo,
katero izvoljeni brez mere
vživajo: kako bi se mi za¬
vzeli nad tem pogledom! In
kaj bi nam izvoljeni rekli?
Klicali bi nam: Poglejte in
začudite se vi popotniki zem¬
lje! tako časti, tako obdaruje
Bog izvoljene! Poglejte vi
častilakomni! kaj je vsa min¬
ljiva čast sveta proti časti in

— 332  —

slavi, ki jo zdaj uživamo?!
Poglejte vi lakomneži! kaj
je vse trohljivo vaše blago,
vse vaše bogastvo proti nez¬
mernim in nestroljivim za-
kladam, ki so izvoljenim v
nebesih pripravljeni?

Poglejte, vi nesramneži!
kaj so vse nesramna veselja,
ki le miglej časa trpe, proti
čistim, neizrečenim blaženo¬
stim, v katerih se izvoljeni
vesele vse večne čase! O ka¬
ko bi se nam pri takem po¬
gledu pristudile vse goljfive,
krivične in mamljive reči te¬
ga sveta! kako bi se nam
vnela želja po večnih, stano-

— 333  —

vitnih dobrotah častitljive
neumrjočnosti!

Kar s telesnim očmi ne
moremo viditi, to nam po¬
kaže vera, ki jo je učil Jezus
Kristus. Skrbimo, glejmo, da
bomo vredni večnega veselja.
Nebesa nas čakajo; tam je
naš dom, tam je naša domo¬
vina; odtrgujmo se od sveta!
Tukaj nimamo pravega sta¬
novanja, nebesa so naš pravi
dom.

Skrb vseh skrbi naj bo
skrb za nebeško domovino,
opravilo vseh opravil, naj bo
opravilo za nebesa! Bo to
zamujeno, bo vse zamujeno;

— 334  —

nebesa zgubljena, vse zgub¬
ljeno. Srečen, kedor je svoj
živi dan hrepenel po nebesih
in za nje delal! — Kaj bo z
nami ? Kam pridemo ? — V
nebesa ali v pekel! Srednje
poti je ni!

Y večnost se dvojna vrata,

Ene črna, ene zlata.

„0 prelepa nebesa, nikdar
vas ne bom gledal l u  je rekel
nek imeniten krivoverec, ko
je začel umirati. „Sin moj!
poglej v nebesaje  rekla
neka mati makabejska mla¬
demu sinu, ko so ga v smrt
peljali. Sveta crkev klice

— 335  —

vsim: „PogIejte proti nebe-
sam, skrbite, da enkrat vanje
pridete, in delajte, potrudite
se, da vas vaše življenje tje
pripelje.*

Molitev pred britko martro.

Pozdravljen bodi preljubi
moj gospod in odrešenik!
Pozdravljam Te tu na križu
pribitega! Na križ se si dal
pribiti, da si rešil mene in
ves svet! Bodi zato hvaljen
in češčen brez konca in kra¬
ja! O neskončna, nezapopad-
Ijiva ljubezen, ljubezen nez¬
merna. Pred Tabo kleče ob¬
žalujem iz celega srca in v

— 33G —

resnici vse svoje grehe in
hudobije, kar sem je storil
ves čas mojega življenja, od
prvega časa moje mladosti
do sedajne ure. O Jezus us¬
miljenje! Moj Jezus usmil¬
jenje!

Pogubljen sem bil veko¬
maj, če nisi Ti za-me trpel.
Iz ljubezni do mene si zapu¬
stil nebeški raj, vzel si na-se
podobo hlapeča in tri in tri¬
deset let si revno in težavno
živel; iz ljubezni do mene si
bil Očetu pokoren do smrti,
zadostil si za mojo nepokorš¬
čino in daroval si se prosto¬
voljno za moje in vseh grehov

— 337  —

ljudi; trpel si potrpežljivo in
udano neizrečeno neusmilje¬
nost ljudi samo da si nas re¬
šil strašnega pogubljenja;
prelil si kri, da — šel si v
smrt, da bi mi živeli. Odprl
si mi nebeško kraljestvo! Ka¬
ko naj Ti jaz za to Tvojo
ljubezen hvalo izrekam ? Ka¬
ko naj Ti jaz vse to povr¬
nem ? predobrotljivi moj Je-
zus!? —

Glej! preljubi moj Odre¬
šenik ! K Tebi jaz pribežim !
k Tvojemu križu hitim! Pred
Te pokleknem, in Ti oblju¬
bim, da hočem živeti po Tvoji
v <dji; svoje slabo nagnjenje

( 2014 ) * 22

— 338  —

hočem berzdati in le dobro
delati. Voljno hočem svoj
križ nositi in naj bo pot čed¬
nosti tudi s trnjem posuta,
vendar po nji hočem hoditi,
ker vem, da le ta vodi v ne¬
besa, ker si Ti prvi po nji
hodil. Za me si trpel, meni si
izgled zapustil, dodeli mi tu¬
di pomoč in milost, da po
Tvojih stopinjah hodim in se
Ti hvaležnega skažern do
konca mojih dni. Amen.


SVETE PESU.

Mladenči in device, stari in
mladi hvalijo ime Gospodovo.

Psalm 148. 12.

Mašne pesmi.

L

Vstop.

Pred stolom Tvoje milosti
Tvoj verni ljud kleči,

In Tebe, Bog, v ponižnosti
Svoj’ga srca časti.

Daj milost jim, ki hrepene,

V solzah izmiti vse dolge;
Odpusti, Oče, grešnikom,

In skaži se dobrotljiv nam.

99*

— 340  —

Dobrotljiv nam,

Dobrotljiv bodi nam.

Slava.

Čast bodi v visokosti
Bogu na vekomaj,

In mir po širokosti
Ljudem naj bo vselaj.

V ponižnosti pojemo
Ti hvalo, trojni Bog!

Od Tebe zgolj prejmemo
Rešenje iz nadlog.

Evangelij.

Iz Tvojih ust izhaja
Svet evangelij um;

Srce naj nam navdaja
Razsvitlja naj naš um.

Modrost naj slava večna
Resnico nas uči;

Bo duša večno srečna,

Če vere se drži.

— 341  —
Vera.

Gospod, pred Teboj s trepetanjem
Te Tvoja verna stvar spozna.
Veruje z živim spoštovanjem

V Tebe, edinega Boga.

Veruje tudi v Tvoj’ga Sina,

Spočefga od svetega Duha,

Ki Jesova je korenina

V deviškem svetu ga scvetla.

Darovanje.

Tvoj mašnik zdaj daruje,
Gospod, darove Te,

v

Z njim ljudstvo posvečuje
Ti misli in želje.

To kruha je in vina
Za grehe naše dar,

Spomin je Tvoj’ga Sina
Položen na altar.

Poglej na darovanje,

Bog, ljubi Oče naš,

— 342  —

In vsliši vzdihovanje,

Da nam spet milost daš.
Le smrt in Kri presveta,

In Jezusa Telo
Nam daje up, da vzeta
Milostno prošnja bo.

Svet.

Poj.- sveti, sveti, sveti
Je Bog in naš Gospod,
Poj s Kerubini: sveti
Si Ti Bog Sabaot.

Vsa zemlja naj Ti poje,
Nebo, naj te časti,

Ime presveto Tvoje
Povsod naj se slavi.

Po povzdigovanji.

Poglej, o Oče, z visokosti
Ves milostljiv na ta altar!
Pokladamo nanj po dolžnosti
Zdaj Tebi dopadljivi dar;
Tvoj Sin je dar le-ta presveti
Iz zgolj ljubezni darovan;

— 343  —

Ki izvolil je za nas trpeti,

Ko jagnje bil za nas zaklan.

Jagnje Božje.

O glejte, Božje jagnje
Za nas preliva kri,

Na križu glavo nagne,

Do smrti že medli.

Vse grehe nam odjemlje,
Umrje za dolge,

Narodi cele zemlje
Po njem mir zadobe.

Obhajilo.

Gospod, oh nisem vreden,

Da tebe bi zavžil;

Alj stori, da bom vreden,
Duhovno zopet živ.

Te v duhu zdaj prejeti
Iz srca hrepenim,

Daj, ženin naš presveti,

Da milost zadobim.

— 344  —

Konec.

Daritev smo končali,

Dar bil je Božji Sin,

In smrti praznovali
Njegove smo spomin.

Po njem sedaj prejeli
Nebeških smo darov;

Naj Bog še nam dodeli
Z nebes svoj blagoslov.

Blagoslovna.

Glasno zapojmo, čast povzdigujmo,
Jezus je v belem kruhu prikrit
Pred nas postavljen, vselej pripravljen,
Ovčice svoje blagoslovit’.

[Sveto, sveto, čez vse syeto;

Sveto Jezusa rešnja Kri in Telo.]

Roke sklenimo, s srca vzdihnimo:

Vsmili se Jezus, zveličar naš!

Teb’ se zročimo in Te prosimo,

Da nam svoj sveti blagoslov daš.
[Sveto, sveto itd.]

— 345  —

ZadnjiC vsi skupaj recimo tukaj
Jezus, vsa hvala Tebi naj bo

Enkrat dodeli, da bi veseli
Vekomaj peli slavo Tvojo:

[Sveto, sveto, itd.]

Adventna.

Vi, oblaki ga rosite,

Ino zemlja naj ga da,

Ve, cebesa nam pošljite
Skor’ Zveličarja sveta!

Milo so ljudje vzdihVali,

V grehih, temi so ječali;

Bog je bil zemljo preklel,
greh nebo človeku zveh

Oče se nebeški vsmili,

Vidi toljko bolečin;

Da bi se ljudje rešili,

Se ponudi Božji Sin.

D’vico Gabrijel pozdravi,

In Marija čista pravi:

— 346  —

„Grlej, pokorno je srce,

Kar Gospod mi zapove. “

Zgodba sveta in vesela
Nam odklene vsem nebo

Glej, Devica je spočela,

In Beseda je meso!

Pred Gospoda pokleknimo,
Se za milost zahvalimo;

Blagor Tebi, grešni svet,
Jezus pride greh odvzet.

Bratje, dosti že je spanja,
Glas nebeški kliče nas,

Dan se bliža, noč odganja
Zdaj prihaja srečni čas.

Vsi odvrzimo hudobo,

Pa oblecimo svetlobo,

Da preide greha noč,

In nas vodi Božja moč.

Ne živimo več pregrešno,
Svet’ apostol nas uči,

— 347  —

Ne nečisto, ne požrešno,
NevoŠljivost naj beži;

Naj se vsak pred njim poniža,
Čegar prihod se nam bliža,

Da prav s čistim srcem vsak
Bo Mesiju bolj enak.

O Zveličar, pridi skoraj,

Da se spolni, kar želim,

In prinesi moč od zgoraj,

Da se čisto spokorim;

Ti prinesi mir nebeški,

Da ga vživa duh človeški;

Daj, da pridem sodnji dan
K ovcam tje na desno stran!

Božična.

Zveličar preljubi
Je prišel nocoj,

Raduj se, o človek,

In slavo mu poj!

Prelepo in milo
Nebč se žari,

— 348  —

Tak svitle ni bilo
Nikdar še noči.

V višavi razlega
Se petje lepo,
Nebeški duhovi
Na nebu pojo.
„Naj Bogu bo slava,
Odmeva vse čez,
Mir zemlji izviraj
Nocoj iz nebes!“

In angelj nebeški
Približa se nam,
Pastirjem oznani,

Ki pasejo tam:

„ Nikar se ne bojte,
Veselje povem:
Mesija vsem rojen
Nocoj je ljudem! “

„Pri Betlehem mestu
Se čudež godi,

— 349  —

Tam v hlevu na slamci
To Dete leži.

Živinico revno
Za družbo ima;

Pastirci tje pojd’te,
Molite Boga! w

In radi vsi k njemu
Tje v hlevec liitd;

Dar’vati, postreči
Mu srčno žele.

Pobožno častijo
To dete sveto,

Obljubijo vsi mu
Služiti zvesto.

Let tisoč, že več je
Od tiste noči,

On tisti pa zmiraj
Pri nas še živi.

Prisrčno častimo
S pastirci ga zdaj,

Mu sveto služimo,

Da pridemo v raj!

— 350  —

Sladko ime Jezus.

O Jezus, sladek moj spomin,
Veselje srčnih globočin,

Čez med in pa sladčice vse
Nazočnost Tvoja sladka je.

Ni moč zapeti lepšega,

Ne slišati srčnejšega,

In slajših misel tudi ni,

Kot si, o mili Jezus, Ti!

Spokornikom si upanje,
Pravičnim pa veselje vse;
Tem dober, ki te iščejo,

Kaj tem še, ki te najdejo!

Naš jezik je ne dopove,

Tud’ črka ne, sladkosti te;

Le kdor si skusi, ve in zna,
Kaj ljubiti je Jezusa.

O Jezus, vernih src sladkost,
Živ vir in pameti svetlost,
Napolniš z radostjo srce,
Presežeš vseh ljudi želje.

— 351  —

Lepota, Jezus, angeljska,

V ušesih pesem milena,

Ti v ustih si presladek med,
In v srcih pa nebeška jed.

50 lažni še, ki te jedd,

Jih žeja še, ki te pijo;

Si ne žele nič ljubšega,

Ko Tebe inil’ga Jezusa.

O sladki Jezus, moje vse,

51 moje duše upanje,

Te solzne iščejo oči,

Po Tebi duša hrepeni.

Ostani, o Gospod, pri nas,
Ostani, Jezus, večni čas;
Preženi duha nam temo,

In nas napolni z milostjo!

O mili Jezus, čutim naj
Ljubezen močno Tvojo zdaj;
Pripelji me v nebeško slast,
Da večno gledam Tvojo čast.

— 352  —

Veselje bodi, Jezus, nam,

Ki boš plačilo naše tam,

Ti bodi naše slave vir,
Zveličanje, nebeški mir!

Velikonočna.

Zveličar naš je vstal iz groba 5
Vesel prepevaj, o kristjan!
Premagana je vsa hudoba,

Dnes je rešenja tvoj’ga dan.
Potrta pekla je oblast,

O poj, kristjan, hvaležno čast.
Alleluja, alleluja!

Kje, smrt, je zdaj premaga tvoja,
In tvoje ojstro želo, kje?
Veselo upa duša moja,

Življenje večno čaka nje.

Moj Jezus je od mrtvih vstal,
Kraljestvo smrti pokončal.
Alleluja, alleluja!

Te prešlo je, o grob, strašenja,
Vsejano v tebe je telo,

— 369  —

Devici brez madeža spočeti.

Ena zvezda prikazala
’Z temnih je oblakov se,
Lepša ko danica zala,

Lepša kakor zvezde vse.

Še stvarjenja kras najveČi
Fje lepoti ni enak:

Solnoa žar svetlo goreči
Preji. nji je temen mrak.

Glej, Marija imenuje
Zvezda se izvoljena,

Njeni prihod oznanjuje
Srečen dan zveličanja.

Ta je zarja lepa tista,

V krasu rajskem sveti se,
Brrlj ko zlato solnce, čista,

Lepša kakor zvezde vse.

Solnce nekdaj ni svetilo,

Zyezd na nebu tud ni b’lo;
Pride čas in spremenilo

V prah se nični bo vse to;

(• 2014 )

— 370  —

Njena pa lepota zala
Vseh preseže časov tek,

Je vse veke presijala,

In cvetela bo na vek.

Preden Oče trikrat sveti
Vstvaril je nezmerni krog,
Niso Vli še časi šteti

B’la je večnost le in Bog;
Preden vodam je tečaje,
Preden luč je zemlji, dal,
In postal morju graje,

Še nebes obok ni stal:

Ti, Devica si presveta,

Bila že izvoljena,

V večnem času si spočeta
Čista vsa brez madeža.
Kedar delati naravi
Je podstavo bil začel;
Kedar sive na višavi
Je oblake gor pripel:

Ko nezmerni so svetovi
Nastopili daljno pot,

— 371  —

Po besedi je njegovi
Vse se gibalo povsod:

Takrat ti pri njem si bila,

Ž njim ravnala si že vse,

V njem se vedno veselila,

In pred njim igrala se.

Blagoslov je ves Gospodov
Se na te obilno zlil;

Blagoslov pa vseh narodov
Spet iz tebe je priklil;

Torej vse te srečno števa,

O velika ti Gospa,

Tvoja slava se odmeva
Po krajeli vsega sveta.

Češeena si Marija.

Ko v jasnem pasu primiglja

Nam zvezdica daničica,

Se sliši milo že zvonenje
Mariji v čast in počeščenje;

In z zlato zarjo vse časti:

„Češčena si Marija ti!“

24 *

— 372  —

Ko višej sije solnce že,
Vzdiguje se, na poldne gre;
Se sliši zopet nam zvonenje
Mariji v čast in počeščenje;
Čez hrib in plan se oglasi:
„Češčena si Marija ti!“

In kedar solnce že ljubo
Nam za goro žari slovo,

Se glasno čuje še zvonenje
Mariji v čast in počeščenje;
V večernem hladu se glasi:
„češčena si Marija ti!

„Češčena si Marija ti!“

Naj se glasi do konca dni;
Naj vedno sliši se zvonenje
Mariji v čast in počeščenje;
Nebo in zemlja naj glasi:
„Češčena si Marija ti!“

— 373

Marija, kraljica nebes.

O Devica, si češčena,

Ti kraljica vseh nebes,

Ti si vsem nam vir življenja,
Ti si sladka, mila res.
Svit bliščobe te obdaja,
Solnčno sije tvoj obraz,
Vsa lepota svet’ga raja
Služi tebi v večni kras!

Vendar tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči,

Vse, kar tebe bi prosili,

Nas poslušaš mati ti.

Si ponižna in premila,

Si nam dobra vsaki čas;

Si nam mati, kot si bila
Še na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,

Glej nas revne grešnike,
Prosi ti, naj vsake zmote
Ljubi Jezus reši vse:

— 374  —

In ko enkrat že nagnilo
Se življenje naše bo,
Takrat k nam se ozri milo,
Sprejmi nas v sveto nebo!

Tebe hočemo ljubiti
Zvesto vdani vsaki čas,

Te livaliti in častiti,

Peti slavo ti na glas;

O Devica, bod češčena,

Polna Božje milosti;

Taka mati ni nobena,

Kakor si, Marija, ti!

Presladko sree Marije!

O Marija, naša ljuba mati,
Sprejmi v milostno srce
Verne vse, ki tvoje jih množice
Tebi dnes priporoče.

O Marija, o Marija,

Ti 'maš materno srce,

Vsi smo tvoji sini, hčere,
Naša srca te žele.

— 375  —

Vse duhovne, o Marija, mati,
Sprejmi v milostno sreč;

Naše duše vedno jih težijo,
Naši grehi jih skrb e.

O Marija, o Marija,

Ti ’maš milostno srce,

Sprosi, da Bog vselej vsliši
Njih molit®*? in prošnje.

Naše starše, o Marija, mati,
Sprejmi v milostno srce;

Ti jim vračaj, ti obilno plačaj,
Noč in dan za nas skrbe.

O Marija, o Marija,

Ti ’maš materno srce,

Vsi smo tvoji sini, hčere,

Naša srca te želč.

Vse nedolžne, o Marija, mati,
Sprejmi v milostno srce;

Varuj, varuj njihovo nedolžnost.
Varuj, da je ne zgube.

O Marija, o Marija,

Ti deviško ’maš srce,

— 376  —

Vsi želimo tvoji biti —

Tvoji bratje in sestre.

Otročiče, o Marija, mati,

Sprejmi v milostno srce:

Ti varuj jih, ti jim mati bodi,

Da pobožno vse živč.

O Marija, o Marija,

Ljubeznjivo 'maš srce,

Otročiči tvoji biti,

Sladko, ljubo je ime.

Grešnikom, Marija, ljuba mati,
Sprosi grenke ti solze,

Da čez grebe, čez nesrečne zmote
Jokajo, dokler žive.

O Marija, o Marija,

Ti 'maš milostno srce

Sprosi jim, da bi spokorne
Duše v srečno večnost šle.

Vmirajoče, o Marija, mati
Sprejmi v milostno srce;

— 377  —

Sprosi, da izbrise večni Oče
Vse njih grehe in dolge.

O Marija, o Marija,

Ti 'maš milostno srce,

Daj, da vsaki v smrtni nri
Tvojo sladko milost zve.

Duše v vicah, o Marija, mati,
Sprejmi v milostno srce;

Naj se njihov ogenj, bolečine
Hitro, hitro ohlade.

O Marija, o Marija,

Ti 'maš milostno srce;

Ako naših kdo je v vicah,

Oh, podaj mu brž roke.

Žive, mrtve, o Marija, mati,
Sprejmi v milostno srce;

Ti nas večno k sebi vse pokliči
Nad oblake, nad zvezde.

O Marija, o Marija,

Ti 'maš milostno sreč,

Daj vsem vernim prav živeti,
Da svet raj si pridobe.

— 378

Slava Mariji,

Naj ti zvijem, Mati mila,
Venček cvetja majnika,
Naj razlijem ti čutila,

O devica sladka vsa!

Tebi dije cvetje maja,

V tvojo slavo naj cvete,
Vse naj lepi čas obhaja,
Tvojo čast naznanja vse.

Vse stvari te naj častijo,
Mati, spomladanski čas,
Mile ptice žvrgolijo
Tvojo slavo ti na glas!

Vsi studenci, vsi potoki,

Vse doline, vse gore,

Hribi nizki in visoki

Naj v češčenji združ’jo se!

Orgije, glasno zabučite,

Grlas povzdignite z menoj;
Vsi jeziki njo častite,

Vse, kar zna, glasno zapoj

— 379  —

Slava tebi, o Devica,

Večna slava naj ti bo;
Tvojo slavo naj, kraljica,
Poje zemlja in nebo!

Lepota Marije.

Pojte, hribi in doline,
Gozdi, travniki, planine,

Vsi devico počastite,

Ki je lepše nima svet.

Vsi potoki vi šumeči,

Ljubi ptički žvrgoleči,
Premogočni vseh kraljici
Pojte hvalo, pojte čast.

Vsi recite: o devica,

Kako lepa si kraljica!

Bodi čast in hvala večna
Tvoj’mu stvarniku, Bogu.

Ti si solnce, srca greješ
Od ljubezni, katero seješ;

Ti si luna razsvitljena
Od svetlobe vseh nebes.

— 380  —

LiPja, roža si cveteča,
Najprijetniše dišeča,

Si brez madeža vsa čista,
Polna ljubeznjivosti.

Kar še dela ljubeznjivo,

In Gospodu dopadljivo,

To je tvoja prelepota
Polna vse ponižnosti.

O Marija, Bogu draga,

Nam pa sladka, mila, blaga,
Kakor ljubiš svoj’ga Sina,
Bodi milostljiva nam!

KAZALO.

Stran

Jutranja molitev . .

Večerna molitev . .

Sveta maša . . .

Smrt .

43

Popoldanska siužba božja . . . 58

Lavretanske litanije ....  60

Litanije vseli svetnikov ....  66

Za odvernjenje vseh nadlog in

nevarnosti.73

Molitve na dan sv. Marka in kri¬
žev teden .79

Molitev za milost srečne smrti . 88

Molitev k Devici Mariji za sreč¬
no smrt.93

Molitev k sv. Jožefu za srečno

smrt.96

Duhovna oporoka.98

Počeščenje presv. Rešnjega Telesa
pred sv. obhajilom .... 103

Vera . .

Upanje

104

106

GO Or OO

— 382  —

Stran

Ljubezen.107

Poželenje.109

Litanije pred obhajanjem bolnika . 111
Počeščenje presv. Rešnjega Telesa
po svetem obhajilu . . . .117

Litanije v čast presv. Srcu Jezu¬
sovemu .120

Zakrament sv. pokore in sv. Reš¬
njega Telesa.127

Spoved.127

Moli k sv. Duhu za razsvitljenie 128

Kes.131

Molitev po spovedi . . . .132

Sveto obhajilo. Zakrament Sv. Reišn.

Telesa.136

Tri božje čednosti.142

Po svetem obhajilu ....  146
Odpustki po sv. obhajilu . .150

Dve poti s tega sveta na uni . .153

Sveti križev pot.174

Molitev pred sv. križevem potom 174
Darovanje sv. križevega pota . 175

Razne molitve.235

Molitev v čast Kristusovega trp¬
ljenja .235

383 —

Stran

Pri božjem grobu.236

Molitev k peterim ranam Kristu¬

sovim .239

Molitev k presvetemu Srcu Je¬
zusovem .243

Obiskovanje svetega rešn. Telesa 246
Molitev k Mariji: „Gospej presv.

Sred! “  251

Za  spreobrnenje grešnikov . . 253

Za duše v vicah.257

Modri izreki.261

Večne resnice.264

Smrt.278

Greh.275

Večnost.282

Beri!.292

Božje sodbe .308

Brez križa ni paradiža . . .321

Naša domovina.331

Molitev pred britko martro . . 335

Svete pesmi.339

Mešna pesem.339

Blagoslovila .344

Adventna.345

Božična.347

Sladko ime Jezus ..... 350

— 384 —

Stran

Velikonočna ..352

Vnebohod Gospodov ....  354

Binkošti.356

Hvalna pesem.  358

Telovo.360

Pred sv. rešnjim Telesom . . .364

Pred svetim obhajilom . . .364

Presladko srce Jezusovo . . . £66

Marija brez madeža spočeta *  . 367
Devici brez madeža spočeti . .369

Češčena si Marija.371

Marija, kraljica nebes . . .373

Presladko Srce Marije . . .374

Slava Mariji.378

Lepota Marije.379