'J
V7VJI* s- *-»	J
KNJIŽNI&A CEL.IE
^ ».

FOBfiJ-— 2DD JVJJD SJTi
V FOTO AS JI VEDNO KAJ NOVEGA, ZANIMIVEGA IN UGODNEGA! PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTE! PRIJAZNO VABLJENI V FOTO ASJA

ZAGORJE, TRŽNICA POD URO 0601 -68-510 DELOVNI ČAS: 8-19 ure SOBOTA: 8-13 ure
i S TEM KUPONOM IMATE ■ 10% POPUST PRI ; FOTOGRAFSKIH STORITVAH
že ob pogledu nanj vam postane vroče
323 že za 2.099,900,00 sit
KVALITETO, VARNOST IN UDOBNOST NA CESTI Z MAZDINIMI VOZILI.
Ugodni krediti na fiksne obroke in položnice
Staro za novo!
Izžrebanec nagradne igre ob dnevih odprtih vrat, "dvodnevni vikend paket v Portorožu je" Rudolf MIHOVEC Čeče 5b, Trbovlje
mazoa
AVTOLIČARSTVO, AVTOKLEPARSTVO V času popravila vašega vozila nudimo nadomestno vozilo
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman s.p.
Tet: (0601) 66-500 - servis
64-729 - avtosalon 68-359 -fax
odprto: od 7. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure
INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Cesta zmage 4, 1410 Zagorje,
Telefon: 0601 55 100.64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagoije@siol.net Internet: http://www.integraI-zagoije.si
Za vas smo izbrali
PARIZ-in TENIŠKI TURNIR v Roland Gamsu
Odhod: Oi. 06.2000
4 dni
SUPER UGODNO!!!
PRINCE OF VENICE
Z MEDITERANA V BENETKE!!!!!!
Vsi gostje, ki se prijavijo za počitnice iz kataloga MEDITERAN 2000 IMAJ0VCEN1 ARANŽMAJA VKLJUČEN ENODNEVNI IZLETskalarnaranom Prince ofVenicevBENETKK
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
6 tujih jezikov, 13 držav, odlične šole, ugodne cene, brezplačen katalog že na voljo!!!
SEJMI & STROKOVNA POTOVANJA
POČITNICE Z LETALOM V DALMACIJO CENEJE KOT LANI
-1VH33.1NI T'	-ivaoaiNi-r-	i vaoaiNi-r-	nvaoSANi^
Ir.r? v.p.l.n
20. MALTRAVNA 2(MX)

POMEMSIlEJŠETELEFONSfsmiLKE: POLICIJSKE POSIAJE ZAGOflJE: 56-61-00?
1B80UUE: 56-21-10?
HBASINIK: 5641-602 RAOEČE: 56-81-002 LI1IJA: 01/89-83-142 PROMEliE llfOBMACIJE: 56-64-420 1AXI: 0600/61-63-48 0609/63-31-07
IBAVSIVEIID0IIOVI (OEŽOBNE SLUŽBE): ZD BADECE: 56-88-207	(
Z0 HBASINIK: 5644-006 JE: 56-26-322
\
Uvod. lik
4'J< u.:u i je | u u 'ueiw!< i \'L u 1.1! 1-4-11*Ilem> 4nl<o k d no so obnaša vorina Slovo ncolj nov. V +o.m stilu nam tvozijo o: volili\ib si stotnik: namroo po poc|atl<ik jo i .537voliloov^ i'o|ot'onduma so jil\ ja. ud o I a 2 i I o x3i3372^?7; za zma^ovalno.pa jik jo kilo	'63^; l<a^ po mo ni '\č>/3<piYo oolotnc’^
volilnopa to losa. <Sospoda/ ki dola v politiki; ki so nad takimi Pozultati Ip zamislila l< vkko; saj pomoni, tja njikovo t-jolo r\i dokilo poti-‘dij\'o7 saj niso zmopli motivirati skoraj milijona voliloa.v, tla ki sli na voli so o!
I^rapo. ktvJko in k ra Idi, si p ra tj si avl j ata, dt\ ki vi Opravili lo irot ji no dala v vasik služkioak tlonosnik/ <ili ki vtis tlolotjajaloi so plodali?! y\)o vidita, SloW'nooljni pa so kar cj la dajo in okož ujejo, colo n Atili kuja jo politiko - moplosojaloo - (le kako ki jik d^rokar namalal?), pri vsot n skuptij jim milijonsko plado kar odptistijo...
IKaj pa ''tisti\'sl<ti dre tj a, ko kar mirno tj leda la,
Ikt \l<o jim kodo dalo vzo li,Zti minulo pa ni o p kidali?
'ISi v LAsia\'o s(m)o zapisali, da ko Slovenija pravidnti in sodit ilna tlržt.ivt i...
delavskim praznikom 7. majem!
(15. aprila)
Nekaj iz vsebine

d4;j IVI UOilSKLUB VIRBOVUAH
5 "SCUKA, DAIEKAP!1
Ov_ /a
7> SIPOBfffl PRIZMNJE
'0 215LLTK01ESA
1 CRNI0B1AKIHDZASAVJEM
5b MLADE BOBOMEIASICE Bil!
Naslovnica: "Zajčki za veliko noč" cvetličarne Ciklama v
Litiji
slika: AVH

»43
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje oh Savi, tel.: 03/56-64-166.56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-41 I.
V. D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojinir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično j.
Fanti Moljk (Miš maš), Igor Goste, Katja Sladič, Marta Hrtišovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Mu It ima d. o. o., Kisovec. Prodaja in trženje: tek: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-41 I, Tisk: Padežnik. Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tei.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja Ob četrtkih. Letna naročnina znaša6.318.00 SIT. II. polletje 3.159.00 SIT, II tromesečje 1.70!. 00 SIT. naročnina za tujino I 19 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan X'/c DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovol jen.
20. MALTRAVNA 2000
NE GRE ZA ELITNOST, AMPAK ZA HUMANOST
Ob ustanovitvi novega Lions kluba Trbovlje Brin je bila v Knežji sobi gostišča Brin tiskovna konferenca. Na njej je vodstvo -predsednica Meta Stošicki, prvi podpredsednik Matjaž Štrakl, drugi podpredsednik Mišo Gornik in Romana Martinčič, ki je zadolžena za stike z javnostjo oziroma protokol, predstavilo smernice za delovanje kluba in cilje, ki so si jih zastavili.
Mednarodna organizacija Lionsov ima 1.413.431 članov, ki delujejo v 44.616 klubih v 185 državah po vsem svetu, kjer je gibanje zakoreninjeno že precej časa, njeno delovanje pa je usmerjeno v humanitarno področje.
Svojo idejo o ustanovitvi kluba je Meta Stošicki v septembru 1999 najprej predstavila svojim prijateljem in znancem, za katere je menila, da bi bili pripravljeni delati v humanitarne namene, najprej jih je bilo sedem in v februarju 2000 so imeli ustanovno skupščino in z 9.3.2000 bili registrirani v tej mednarodni organizaciji.
To je drugi Lions klub v Trbovljah in trenutno šteje dvaindvajset članov. Ustanovljen je bil predvsem zato, ker v manjšem klubu pride delovanje vsakega posameznega člana mnogo bolj do izraza in pa s ciljem, da pomaga družinam in posameznikom v stiski, predvsem pa mladim v boju z odvisnostjo.
S tem, petintridesetim klubom v Sloveniji, so izpolnjeni tudi formalni pogoji za stalni slovenski distrikt. Splošna usmeritev Lions kluba Trbovlje in vseh klubov v Sloveniji je prvenstveno pomoč slepim in slabovidnim.
Člani Lions kluba Trbovlje Brin ugotavljajo, da je čedalje več ljudi, ki nujno potrebujejo sredstva za preživetje. V Trbovljah je trenutno 125 družin in 58 posameznikov, ki jim je taka pomoč potrebna, verjetno pa še več. Tudi uživalcev mamil je v Zasavju precej in pa mladih, ki so se že srečali z drogo. Na tem področju želijo pomagati mladim preventivno, torej z dejavnostmi, ki bi jih odvrnile od potreb po kakršnihkoli drogah, torej jim ponuditi aktivnosti, ki bi jih zanimale in zaposlile. Metadonsko ambulanto v Trbovljah obiskuje trenutno 50 ljudi, jasno pa je, da je tovrstno zdravljenje le zamenjava ene droge z drugo z namenom, da se prepreči najhujše...
Že takoj na začetku bodo pomagali z zbranimi sredstvi dvema družinama, ki sta socialno in gmotno v zelo težkem položaju, poleg tega pa bodo namenili tudi sredstva za pomoč pri izgradnji komune na Razborju nad Sevnico.
Vsekakor je poudarek pri pomoči na osebni noti, torej ni namen financirati nakupe kakšnih naprav, pač pa pomoč pri premagovanju stisk.
Delovanje kluba se financira iz pristopnine, članarine in osebnih prispevkov člabnov kluba in pa iz sredstev, ki jih prispevajo sponzorji in donatorji.
Po besedah predsednice lahko izrazijo željo za članstvo v klubu vsi, ki imajo dobre misli in so pripravljenbi pomagati tako, da prispevajo svoje delo in svoj prosti čas.
Prostora je za nove Lions klube v Sloveniji še vedno dovolj, saj je zaželjeno, da imajo manjše število članov in novonastali klub se s svojimi akcijami nikakor ne želi mešati v akcije obstoječega Lions kluba, pač pa želi podpreti tudi njihove akcije in pa organizirati svoje na področju, za katerega so se odločili ob ustanovitvi.
Ne gre prezreti tudi dejstva, da bo na konferenci na Havajih izvoljen nov predsednik distrikta Slovenije, ki je bil do sedaj prvi podpredsednik, Slavko Stošicki, član Lions kluba Trbovlje, boterskega kluba.
Uradno je novi Lions klub začel delovati na Charter nightu 15.aprila 2000, njihov slogan pa je "svetlobo očem".
MAH
PROTEST TRBOVELJSKIH SVETNIKOV OB RAZDELITVI VOLILNIH OKRAJEV
Občinski svet Občine Trbovlje je na svoji seji 3.aprila 2000 sprejel protest proti oblikovanju volilnih okrajev Trbovlje-Hrastnik in Zagorje ob Savi, saj njuno oblikovanje, na predlagan način, razdeli občino Trbovlje v dva volilna okraja, s čemer se v trboveljski občini bistveno zmanjšajo možnosti izvolitve poslanca v Državni zbor.
Po predlaganem modelu oblikovanja volilnih okrajev se tako občina Trbovlje, ki ima sicer največ volivcev (14.661) z 10.034 volivci vključi v volilni okraj Trbovlje-Hrastnik, v katerem je še 8.337 volivcev iz občine Hrastnik. Del trboveljskih volivcev (4.627) se vključi v volilni okraj Zagorje ob Savi, ki ima na ta način že vnaprej zagotovljeno izvolitev poslanca v Državni zbor. Na predlagan način oblikovanja volilnih okrajev je, po mnenju Občine Trbovlje, povsem negiran središčni položaj Občine Trbovlje v zasavski regiji, saj je, po predlaganem modelu, z ozirom na nujno disperzijo volilnih glasov med več kanidatov, izredno malo možnosti, da bi trboveljska občina imela svojega predstavnika v najbolj pomembnem telesu državne oblasti. S predvideno grobo in nelogično delitvijo trboveljske občine so volivci postavljeni v drugorazredni položaj.
Zato v protestu, ki so ga poslali vodstvom političnih strank, poslancem, svetnikom DS in ekspertni skupini za pripravo predloga volilnih okrajev, zahtevajo, da pred sprejetjem volilnega zakona, katerega del bodo tudi volilni okraji, temeljito premisli o predlagani razdelitvi trboveljske občine, saj bodo v nasprotnem primeru protestirali z vsemi možnimi legalnimi sredstvi in
državljansko nepokorščino.
Tako po eni strani lahko razumemo boj Trboveljčanov za svoje volilne glasove oziroma volilni okraj, po drugi strani pa je ta protest nekako nerazumljiv, sploh gledano s stališča, da naj bi se Zasavje kot regija združevalo med sabo in je tako ali tako vseeno, iz katerega zasavskega mesta prihaja "bodoči" poslanec, le da bo deloval v interesu zasavske regije. Tako je očitno v tem protestu zaslediti ne le malo, ampak veliko' mero lokal-patriotizma in upravičeno se lahko sprašujemo, če se bodo s tem porušili temelji za združevanje zasavske regije...
m.
O UREJANJU ZAGORSKEGA PARKA
Marsikdo se sprašuje, če bodo v zagorskem parku okolico spominskega obeležja sploh uredili. Seveda jo bodo, vendar zaradi slabega vremena to še ni bilo mogoče. Izvajalci zaradi posebne tehnike tiskanja betona namreč rabijo 4 dni povsem lepega vremena, predvsem povsem suhega, saj bi jih pri delu zmotila vsaka kapljica.
(Vir: Bilten)
BREZPOSELNIH JE MANJ
Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki so jih objavili konec marca, se je število brezposelnih v februarju zmanjšalo za 2265 oseb oziroma za 1,9% v primerjavi z januarjem 2000. V Sloveniji je bilo februarja prijavljenih skupno 113.978 brezposelnih oseb. Nas seveda najbolj zanimajo podatki o številu nezaposlenih oziroma brezposelnih v zasavskih krajih oziroma občinah. Konec februarja je bilo število brezposelnih naslednje: v Trbovljah 1640, v Litiji 1185, v zagorju 991, v Laškem (vključno z Radečami) 942 in v Hrastniku 650. Te številke so za spoznanje ugodnejše od tistih, iz konca preteklega leta. Največ brezposelnih je prijavljenih v Ljubljani in sicer 14.361, najmanj pa v Logatcu in sicer 344. Da pa bi se število brezposelnih v kratkem bistveno zmanjšalo, pa skoraj ni nobenih možnosti.
IL
VRSAR
Okrog počitniškega doma v Vrsarju kakšnih pretresljivih novosti ni. Nekaj pa se premika, saj so v začetku tega tedna klicali iz slovenskega veleposlaništva iz Zagreba. Sporočili so, da se konzul Marko Sotlar trudi, da bi lahko izvedli primopredajo Pionirskega počitniškega doma v Vrsarju. Na hrvaško Ministrstvo za zunanje zadeve bodo ponovno poslali noto, v kateri bodo zahtevali, da Hrvati vrnejo ključ in da čimprej opravijo primopredajo doma.
(Vir: Bilten)
.uTItlš i;
POMLADANSKI KONCERT ZAGORSKE GLASBENE ŠOLE
Skorajda ob kraju prve četrtine tega leta, so se namenili pridodati malce glasbe k vsemu brstenju in dehtenju - na pomlad prebujajočih in vznikajočih živopisanosti v naravi, ljudeh, v pesmih in glasbi.
Trio blokflavt s korepetitorko Slavi Gregl.
V petek, 14. aprila ob 19. uri je namreč Glasbena šola Zagorje pripravila	tradicionalni
Pomladanski koncert, katerega moderatorka je bila Vanda Kopušar. Navdušila je pravzaprav sleherna točka repertoarja, najsi najmlajših blokflavtistov in učencev glasbene male šole, ki jo vodi Mojca Zupan, in ki so skupaj z Orffovo skupino ter mentorico Metko Podpečan zaigrali Bitenčevo: Metuljček cekinček in ljudsko: Fse, kaj lazi po ten sveti. Z veseljem je številno občinstvo prisluhnilo tudi solistkama: Poloni Troha, ki že sedmo leto igra klavir, za nastop pa je z mentorico Slavi Gregl pripravila Chopinovo Mazurko, ter Mirjam Mah, ki je, pod mentorstvom Monike Redenšek, na violino zaigrala Hiindlov Allegro iz Sonate v F-duru, pri klavirju jo je spremljala Slavi Gregl.
Ob priložnostnem govoru pa je ravnateljica GŠ Zagorje Danica Kovač tudi čestitala Mirjam Mah, ki sicer že peto leto igra violino, saj je pred kratkim dobila bronasto medaljo na državnem tekmovanju mladih glasbenikov. Koncert, ki je bil pester, vendar z obiljem nežnih in zasanjanih
zvokov, je slednje poudaril tudi s scenografijo, ki jo je pripravila Metka Podpečan. Pod njenim mentorstvom pa so s triom blokflavt nastopili: Teja Krečan, Špela Savšek in Žiga Urbanija. Zaigrali so priljubljen Straussov Emperor Waltz, pri klavirju pa jih je spremljala Slavi Gregl. V svojevrstni zasedbi pa so zaigrali: na flavtah Katja Peterlin, Barbara Brkovič, Petra Zupan, Ines Ule, Vita Benko, Nataša Burger, na klarinetih pa Nejc Herman, Andrej Praznik, Janez Benko in na tolkalih in syntheseiserju: Gregor Cerinšek in Klemen Benko. Pod mentorstvom Nataše Burger in Janeza Benka so zaigrali Mancinijevo The Pink Panter Suite.
Sledila sta še nastopa obeh orkestrov, katera na zagorski glasbeni šoli omenjajo s prav takšnim veseljem kot VIVO mladinski pihalni orkester, ki s svojimi nastopi doma in na tujem žanje uspehe. Klemen Benko je dirigent Godalnega orkestra GŠ
Zagorje, zaigrali pa so najprej: Čajkovskega Jutranjo molitev, Horner-Jenningsovo: My heart will go on (iz filma Titanic) pa zatem, ko so se orkestru pridružili: pri klavirju Urška Vidic, na tolkalih Gregor Cerinšek in na syntheseiserju Gregor Troha. Pomladanski koncert GŠ Zagorje je sklenil orkester klarinetov, katerega dirigent je Janez Benko. Zaigrali pa so Reedovo: Clarinette
Ravnateljica GŠ Zagorje Danica Kovač čestita Mirjam Mah za dobljeno bronasto medaljo na državnem tekmovanju mladih glasbenikov
valsante, tradicionalno: Carry me back to old virginny in Mozartovo: Uverturo iz opere Čarobna piščal. Glasbenih dosežkov se sicer znova razveselijo, saj z uspešnimi nastopi vzgajajo melodije vse do src ljudi.
Besedilo: RR.
Slike: Pavel Savšek
Glasbena mala šola in Orffova skupina.
ŠČUKA IZ ZAGORSKEGA RIBNIKA
Na naše uredništvo smo prejeli zanimivo pismo in fotografijo ribiča Igorja Juvana-Aca, ki je nedaleč nazaj ujel prekrasno ščuko v zagorskem ribniku. In kako sam opisuje ta dogodek? "Bilo je lepo sobotno jutro, ravno pravšnje za ribolov. Zgodaj zjutraj sem se zato odpravil preizkusiti ribiško srečo v naš ribnik v Zagorju. Dolgo časa sem premetaval vabo, pa ni bilo nič, zato sem šel za eno
uro na kavo in se kasneje vrnil. Ob vrnitvi sem že v svojem tretjem metu začutil močan prijem, zato sem tudi silovito zategnil. Prijela je ščuka, ki je v dolžino merila 92 cm, tehtala pa je 5,75 kg. Utrujanje je trajalo le minuto, zato sem bil še bolj vesel, ker ni bila ravno dobro zapeta. Vem tudi, da v ribniku plava še večja ščuka, zato so vsi strastni ribiči vabljeni, da preizkusijo svojo srečo," je na koncu dodal Igor Juvan.
J* J .
Tin,	r>
PRVI REZULTATI SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA ZE
ZNANI
Iz oddelka za okolje in prostor trgu) Občine Zagorje so nam posredovali količine zbranih nevarnih odpadkov v dneh od 24. do 26.marca. V tem času je
izpred Gostišča Pri Vidrgarju, iz Mlinš, Izlak in Kisovca.
V tem času so zbrali 536,60 kg odpadnih olj. 225.60 kg odpadnih
Očiščevale! na Izlakah od ETI-ja do Bregarja (slikal PRAV)
PRORAČUN SPREJET TEŽAVPAŠE NI KONEC!
V soboto, S.aprila, je potekala letošnja prva in v tem mandatu sedma seja občinskega sveta občine Radeče. V precej pestem in dolgem seznamu dnevnega reda so poleg proceduralnih vprašanj obravnavali tudi dva pomembna odloka: odlok o zaključnem računu proračuna občine Radeče za leto 1999 in odlok o proračunu občine Radeče za leto 2000. Tako bo letošnji proračun težak malo več kot 494 milijonov tolarjev, od katerega bo skupnih odhodkov v višini 492 milijonov tolarjev. Pri tem so ugotovili, da bo zmanjkalo denarja za devetletno osnovno šolo in čistilno napravo, za kar bo prav kmalu treba opraviti rebalans proračuna. Sprejeli so odlok o varnosti v cestnem prometu v naseljih. Pri sprejemanju odloka o dodeljevanju denarnih pomoči iz proračuna občine Radeče, pa so svetniki ugotovili, da bo glede na trenutno stanje v občini potrebno zagotoviti več sredstev. Še posebno so se svetniki razgreli ob razreševanju težav javnega zavoda Zdravstveni dom Radeče. Znano je dejstvo, da je dolg do izvajalca gradnje ZD in začetne izgube v letu 96, ki je znašala 8,5 milijona tolarjev prišlo z zamudnimi obrestmi na kar 46 milijonov tolarjev. Po besedah v.d. direktorja zavoda Mira Florjanca je vzrok izgubam krivo nedoseganje programov zdravstvenih storitev v zobozdravstvu in programa v splošni in dispanzerski dejavnosti. Poleg tega je tu še premalo število opredeljenih oseb za izbranega zdravnika v občini Radeče in previsoki materialni stroški, med katere sodijo poleg porabe materiala, tudi stroški ogrevanja. Poleg prepotrebnih znižanj plač zdravnikom pa je predlagal, da bi ustanovitelj, občina Radeče, čimprej zagotovila med 15 in 18 milijonov tolarjev, kar bi ZD rešilo ogroženosti obstoja.
Na končuje župan Ludvik Sotlar predstavil nekaj problematik v občini. Povedal je, da je podjetje KORA d.d. zaradi težav prenehalo z delom.
Predlagali so s stečajni posotopek, kar je v negotovost spravilo kar devetdeset delavk in delavcev. Te dni naj bi bil znano tudi ime stečajnega upravitelja. V Radeče papirju, katere generalni direktorje župan, pa so, po tem, ko so dobili večinskega lastnika (26%) družbo GM &M iz Grosupljega ugotovili višek 200 do 250 delovnih mest. V lanskem letu so izkazali izgubo v višini 4 mio nemških mark, pričeli s sanacijskim programom, ki zajema tudi reševanje teh delovnih viškov na mehak način. Vse bo znano do prvega maja, ko naj bi določeno število delavcev šlo na čakanje za pol leta in nato na borzo dela. Pod točko razno pa so bili svetniki obveščeni, daje občini uspelo prodati obrat mlekarne (bivši objekt v najemu TKI Hrastnik). Od treh interesentov (KZ Laško in dveh zasebnikov) seje komisija odločila za Kmetijsko zadrugo Laško, ki je za odkup ponudila 11 miljonov tolarjev in kot smo izvedeli, plačilo tudi že izvedla.
Rudi Špan
ČRNAODLAGALIŠČA
ODPADKOV
Na širšem, predvsem hribovitem območju Trbovelj, je zadnja leta nastalo veliko število črnih odlagališč odpadkov vseh vrst, od starih avtomobilov, dotrajane bele tehnike, pa vse do gospodinjskih odpadkov. Našteli so kar 29 odlagališč. Največje med temi je menda v opuščenem kamnolomu laporja v Vaslah pod Klekom. Zadnja leta je bilo izpeljanih več očiščevalnih akcij, ki so se jih udeleževali lovci, planinci, varstveniki okolja, šolarji in še kdo. Vendar črnemu odlaganju odpadkov ne pridejo do konca, zato sta JP Komunala in občina Trbovlje znova začela z akcijo organiziranjega odvažanja tudi dotrajanih in neuporabnih kosovnih odpadkov v pomladnem in jesenskem roku.
IL
ANKETA 0 LOČENEM ZBIRANJU ODPADKOV
V začetku leta 2000 je potekala v Hrastniku anketa o ločenem
podjetje EKO-LES, ki je nosilec akcije Spomladansko čiščenje, odvažalo zbrane odpadke iz Čemšenika,	Kotredeža,
Šentlamberta, Zagorja (Farčni-kova kolonija, KOP, dom LO, avtobusna postaja na Starem
zbiranju odpadkov, ki so jo v teh dneh predstavili ljudem na sejmu cvetja v posebni zloženki. V anketi so zajeli 293 anketirancev - 101 moški in 192 žensk. Največ anketirancev je bilo starih 50 in 60 let, nekaj manj pa okrog 40 let. Projekt dobro ocenjuje 63%, le 6% jih je do njega odklonilnih. Polovica vprašanih ločuje odpadke zelo natančno, 8% pa jih sploh ne ločuje. Večina natančno ve, kam mora odvreči odpadke; polovica je izjavila, da so posode ustrezne, 31% pa jih meni, da so premajhne. 23% anketirancev je ocenilo delo delavcev KSP kot odlično, 17% jih z delom ni zadovoljno, ostali procenti ocenjujejo njihovo delo srednje. Mnenja niso enotna tudi glede odvoza odpadkov. Polovica misli, da bi morali odvažati pogosteje, drugi pa redkeje. Zanimivi so odgovori na vprašanje, kaj se zgodi z odpadki. Nekateri še vedno menijo, da jih na deponiji odložijo skupaj, le 26% ve, da se obdelajo posebej. 57% vprašanih
škropiv, 21,90 kg odpadne barve, 2.570,10 kg svinčenih akumulatorjev, 24.40 kg ostalih kemikalij, 7,70 kg baterijskih vložkov, 8,80 kg zdravil, 71,10 kg topil in en kos 200 litrskega onesnaženega soda.	P.M.
pa je naravnost odgovorilo, da ne vedo, kaj se kasneje z odpadki dogaja.
Z anketo so želeli na KSP ugotoviti mnenje ljudi, kar jim bo v pomoč za nadaljnje osveščanje.
Fanči Moljk
ZNANA ZMAGOVALKA AKCIJE MOJ ZDRAVNIK 2000
V akciji Moj zdravnik 2000, ki jo je v sodelovanju z lokalnimi mediji izpeljala revija Viva, je zmagala dr.Drenka Jovanovič-Gračak s 317 glasovi, med prvo deseterico pa so se uvrstili še Mila Saftič, Dušan Sedej, Mladen Viher, Špela Peternelj, Mirjana Širok, Marjan Berginc, Marija Milošič, Darja Pribožič in Božidar Groboljšek.
?x ^ rjuhi
PRIZNANJE ZA TLGE SIP0REX ZAGORJE
Na 13.mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov Megra v Gornji Radgoni sodeluje 550 razstavljavcev iz 26. držav. Tudi
kisovška tovarna lahko gradbenih elementov Siporex že vrsto let na tem sejmu razstavlja svoje gradbene izdelke. Po mnenju strokovnjakov oziroma posebne komisije pri gradbenem institutu ZRMK v Ljubljani, sije to lani skoraj povsem prenovljeno podjetje za svoj izdelek termoizolacijski zidni blok Siporex-Ytong prislužila znak kakovosti v gradbeništvu. Znake kakovosti je Siporex-u in še nekaterim drugim podjetjem podelila ministrica za gospodarstvo, dr.Tea Petrin.
Igor Goste Sliko: Veljko Blažk
ZAŠČITNA DELA NA ZASAVSKI CESTI
Cestno podjetje Ljubljana-nadzorstvo Litija že nekaj časa izvaja zaščitna dela na zasavski cesti med Trbovljami in Renkami. na odseku Trbovlje-Zagorje v soseščini bivšega gradu Prusnik-Potjorek gradijo zaščitni betonski zid in napenjajo kovinske mreže proti padajočemu kamenju. Na odseku Zagorje-Renke pa blizu Cesarskih kamer odstreljujejo postopoma del visečega skalovja nad cesto. Sanacijska dela bodo trajala še nekaj časa. Na obeh odsekih, kjer potekajo dela, so uvedli enosmerni promet, ki ga urejajo s semaforji.
IL
ZAKLJUČNA DELA PRI ŠPORTNI DVORANI
SGP Zasavje kot izvajalec gradbenih del pri
ZADNJA ŠANSA
V petek, 31.marca je bila na parkirišču ob nekdanji šoli v Podkraju velika avtomobilska gneča. Vzrok je bila otvoritev gostinskega lokala v tem prenovljenem prostoru, ki so ga poimenovali Zadnja šansa. Dostop do tega lokala je po desnem bregu Save proti Radečam in ga predvsem hrastniški sprehajalci in kolesarji dobro poznajo, saj je asfaltna cesta ob Savi in zelena brežina zelo primerna za rekreacijo, tega se zavedata tudi Adela Ačkun in Barbara Omers, ki sta se lotili tega projekta, saj nameravata športu posvetiti
gradnji nove športne dvorane Polaj v Šuštarjevi koloniji v Trbovljah pa tudi gradbenih del pri zgraditvi nove zgradbe Srednje tehniške šole, opravlja na obeh objektih zaključna dela. V tem okviru urejajo neposredno okolico obeh zgradb, soboslikarska in pleskarska dela, položiti morajo parketna tla in dvorano tudi opremiti. Šolsko zgradbo pa prekrivajo s kritino in zunanje stene oblagajo s fasadnimi ploščami.
V	gradnji pa je tudi okoli 200 m dostopne ceste od Polaja do keršičeve ceste. Križišče pri "Rdeči kapici" bodo razširili tako, da bo možen na tem križišču tudi avtobusni prevoz do novo zgrajene šole in športne dvorane pa tudi odvoz od teh zgradb. Otvoritev športne dvorane je bila predvidena za občinski praznik
1.junija, dejansko pa jo bodo odprli, ko bodo dela v celoti končana vključno z opremo.
T.L.
V	ZAVINAH DOVOU VODE TUDI ZA KISOVEC IN DEL ZAGORJA?
Kljub nekajletnim odlaganjem začetka izgradnje vodne vrtine v delu naselja Zavine(Pušave) v občini Zagorje ob Savi, so na veselje tamkajšnjih kmetov konec marca zabrneli delovni stroji. To je bil zadosten razlog, da smo se oglasili v KS Kisovec-Loke. Tajnik KS Ivan Zore nam je natančno popisal, kako je prišlo do začetka urejanja slabe vodooskrbe v tem naselju. Pa pojdimo lepo po vrsti oziroma nekaj let nazaj.
V tem delu naselja Zavin, natančneje na Pušavah, je vodooskrba zelo slabo urejena. Tamkajšnje kmetije dobijo pitno vodo namreč le iz posameznih manjših izvirov in celo kapnic. V daljših sušnih obdobjih vode še bolj primanjkuje, saj vodni viri skorajda usahnejo. Ker je na tem območju tudi nekaj kmetij z večjim številom goveje živine, je poraba vode temu primerno večja. Zaradi pomanjkanja vode v sušnih obdobjih so kmetije prisiljene vodo celo dovažati oziroma se oskrbujejo s pitno vodo iz oporečnih vodnih virov. Zaradi slabe preskrbe z vode, je nezadostna
veliko pozornosti: posojali bodo športne rekvizite, organizirali rafting, vožnje s kajakom, kanujem, oživili ribištvo, planinske ture in podobno. V programu so tudi kulturne dejavnosti: manekenska šola, šola klarineta, koncerti, literarni večeri, razstave... Okrepčevalnica pa bo nudila gostom dnevni bar, vrhunska vina, poslovna in druga kosila po naročilu, razne specialitete in piknike.
Kaže, da seje ime že prijelo, saj med krajani že kroži domislica: Kdaj bo zadnja šansa - ko prideš tja ali odideš?
Želimo, da se bodo prijeli in vzbrsteli tudi podjetni načrti novega gostinskega lokala v Podkraju.
tudi požarna varnost. Zato so se tamkajšnji krajani odločili, da ob pomoči občine Zagorje zgradijo vodovod iz zajetja s količino vode, ki bi zadostovala za skupaj osem kmetij in gospodinjstev. Že v začetku leta 1994 so tamkajšnji krajani na KS Kisovec-Loke posredovali prošnjo za izdelavo projekta ureditve skupnega vodovoda. Pobudo je takratna sestava sveta KS podprla in jo posredovala ustreznim strokovnim občinskim službam. Še isto leto je občina pri podjetju Hidroinženiring Ljubljana naročila izdelavo ustreznega projekta. V začetku naslednjega leta je bil projekt izdelan. Predvideval je zajetje vode pri obstoječem izviru na robu gozdnega pobočja hriba, okoli 150 metrov nad Tinčkom (del naselja) z minimalno kapaciteto 0,27 litrov pretoka vode na sekundo. Po izdelanem projektu naj bi se voda zatem črpala do vodohrama velikosti 50 kubičnih metrov. Le ta bi bil lociran ob asfaltni cesti na Tičniku ob robu gozda. Od vodohrama pa bi bilo zgrajeno vodovodno omrežje, do posameznih porabnikov z ustreznim številom hidrantov za preskrbo s požarno vodo. Celotna investicija izgradnje vodovodnega zajetja naj bi znašala okoli 23 milijonov SIT. Še pred začetkom izgradnje pa je bilo potrebno pridobiti izjave tamkajšnjih krajanov o odstopu zemljišča ter soglasje oziroma dovoljenje za položitev kabla za napajanje črpališča z električno energijo. Tu pa se je na žalost zataknilo. Kljub naporom KS in krajanov naselja Pušave z enim gospodinjstvom ni bilo doseženo soglasje. Zaradi tega se načrtovana izgradnja ni mogla pričeti. Pri tistih, ki so dali soglasje in v vodstvu KS je bilo razočaranje veliko. Tudi zaradi izgube časa. Ni jim preostalo drugega, kot da so pričeli iskati drugo ustrezno zajetje. Vendar brez uspeha.
Zato so strokovne službe predlagale, da se zgradi vodna vrtina s katero bi zagotovili zadostno količino vode. Tokrat je bilo iskanje uspešno. Vodna vrtina naj bi se zgradila na mestu, kjer je bil po prejšnjem projektu predviden vodohram. Kar je tudi pomembneje, da pa skupni stroški naj ne bi bili večji od prvotnega projekta.
Nov predlog so krajani julija leta 1999 soglasno podprli. Na tem sestankuje bil imenovan tudi gradbeni odbor, ki bo skrbel za izgradnjo. Dogovorili so se tudi o mesečnem zbiranju lastnih sredstev ter o tem, da bodo pri sami izgradnji pomagali s prostovoljnim strojnim in ročnim delom.
Zapisali smo že, da so bili krajani zelo veseli pričetka del, še bolj pa so bili prijetno presenečeni, ko je na površje pritekla velika količina vode. Po zagotovilih izvajalcev del naj bi bilo pritoka vode približno 4-5 litrov na sekundo (vrtano do globine 106 metrov). Takšna količina pa bi zadostovala za celo dolino (Kisovec, del Zagorja) in ne samo za nekaj porabnikov. Seveda pa si sedaj tamkajšnji krajani želijo predvsem, da bi voda kmalu pritekla iz njihovih pip. Upajo, da že v naslednjem letu.
r:
i.
77. j? f-ltfi” O
OTVORITEV RAZSTAVE SLOVENSKE RAZSEŽNOSTI
2. KREART
Pred sobotno otvoritvijo razstave slikarskih del nastalih na 2.Kreartu, kije potekal v juliju 1999 vLoki pri Zidanem Mostu in okolici, smo za nekaj odgovorov o tem naprosili umetniškega vodjo KD Primož Trubar, Simona Semeca.
umetniškem ustvarjanju in po razstavah dela nekam gredo. Dela iz prvega Krearta visijo v Loki, kaj bo s temi deli, ki so nastala lani ?
No, to je zelo zanimivo vprašanje. Zaenkrat bodo ta dela ostala v Loki,
Kaj meniš kot umetniški vodja po zadnjem pregledu del z 2. Krearta in pred samo razstavo o njem ?
Ta drugi Kreart je bil že v bistvu že tisto, kar smo pred dvema letoma z najožjimi kolegi zastavili, resnično to interdisciplinarno srečanje, delavnica, tako iz različnih likovnih zvrsti, pa tudi glasbenih.
Glede na to, da je posebna oblika teh srečanj,druženj in da slednjih ni veliko v Sloveniji, je bil morda lanski uspešnejši od prvega?
Prvi je pač prvi,ampak kar pa se tiče prvega , je bil drugi zagotovo uspešnejši, še posebno sedaj, ko so prišla še zadnja dela. Mislim, daje bil zelo uspešen, kar se bo videlo na tej razstavi. Zastopane so skoraj vse likovno-umetnostne zvrsti, ki so nekje v vizualni kulturi zastopane.To je bila delavnica na nivoju mednarodnega srečanja .Velik poudarek je bil dan na mlade, generacije, ki prihajajo. Saj imajo marsikaj pokazati. Znano je nareč, da so na prvem Kreartu bili popolnoma anonimni v vizualni in glasbeni kulturi (Tomo Brejc,Nina Mole, Ciril Horjak idr.).
Glede na to, da po vsakem
nekatera bodo šla v prostore organizacij krajevnih skupnosti in občin, nekatera na posodo ali v depoje. Dogovorili smo se, da bi nekatere lahko tudi posodili, seveda z določenimi pogodbami, nekaj pa jih bomo tudi prodali. Pač, če bomo delali tretji Kreart, kar ga verjetno bomo, bo problem z denarjem, bo potrebno kakšno zadevo tudi prodati, tako kot smo to storili v lanskem letu.
Kdo bo poleg del in njih avtorjev prisoten na tej otvoritvi?
To so dela eminetnih avtorjev, naj naštejem nekatere: vrhunski slovenski slikar Jože Slak-Doka, Alojz Fojž Zorman vrhunski slovenski ilustrator, slikar ilustrator Janko Testen, Blaž De Gleria in gostje iz Zagreba, oblikovalci Sanja Rocco,Tadej Bratelj in drugi. Na otvoritvi bosta štirirčno na klavir zaigrale sestri Nina in Jana Mole, prvi, po dolgem času, bo nekaj svojih prebral domačin Jure Koritnik in nekaj navigacijskih misli, kijih bom povedal jaz in Blaž De Gleria. Po tem pa bo še koncert našega znanca Igorja Bezgeta s svojo novo zasedbo.
Misel o tvoji postavitvi mladinskega plakata mi poraja
vprašnje. Boš povabil kdaj tudi te mlade ustvarjalce?
Mogoče bi, tako, kot goste, ker mladi ravno takrat, ko vidijo profesionalce delati, začnejo tudi sami delati. Sam se spomnim, da sem tako začel, ko sem na izlaški koloniji dobil vzpodbudo in sem zašel v to smer.
Bi kot umetniški vodja želel še kaj dodati, morda kakšno kritično misel temu in bodočemu, tretjemu?
Kot sem že omenil, da če tretji bo, kar mislim da bo, je tu več faktorjev. Moj je samo, da izberem, selekcioniram skupino vizualcev in glasbenikov. Mislim, da so tu vprašanje le še finančna sredstva. Alije kraj to že vzel zares, za svoje,
ali ne, je dilema. Pravijo daje že. Vendar mislim, da je treba več skupnosti, še več motiva in energije, če hočemo pod streho spraviti ta naslednji Kreart. Stvar je namreč šla nekako tako daleč, da se zanimajo zanjo tudi kolegi sosednjih držav in kolegi iz Francije.
Letos je smo pribili, daje potrebno resnično strniti sile, pokazati in pritisniti ravno na tiste, ki naj bi največ storili, v tem primeru je to država, kulturno ministrstvo!
Tako bo, vsaj upamo, Kreart poleg svoje sporočilne note pokazal svetu ta kraj in dolino v oblikovno svetovljanski razsežnosti pri nas in v tujini pod blagovno znamko: Slovenska umetnost bivanja.
Rudi Špan
RAZSTAVA MIKIJA MUSTRA
Miki Muster, vsi se ga spomnimo po napetih stripih o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku, ki so celih 25 let izhajali v dnevnem tisku. Tokrat pa se predstavlja v litijski knjižnici z naslovnicami, plakati, originalnimi stripi in filmskimi animacijami.
gaje pripeljala v Nemčijo, kjer je delal celih 17 let in v tem času ustvaril okoli 600 minut risanega filma. Odraslim pa so se priljubile njegove politične karikature v reviji Mag.
Na otvoritvi del priznanega
Miki Muster z vodjo litijske knjižnice na otvoritvi razstave.
Miki Muster je po končani gimnaziji nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral iz kiparstva.
Poleg risanja stripov se je ukvaijal tudi z animiranim filmom in reklamnimi spoti. A želja po ustvarjanju pravega risanega filma
slikarja je v kulturnem programu nastopil Moški pevski zbor KUD »Fran Levstik« iz Gabrovke, ki te dni praznuje svojo 25-letnico delovanja. Zbor vodi zborovodkinja Marjana Kolar.
Besedilo in slika: Marjan Šušteršič
nnsTrin
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
AMBULANTA NA DOLU
K pisanju teh vrstic meje vzpodbudilo pismo, s katerim se vodstvo Zdravstvenega doma Hrastnik ponovno želi norčevati s krajani Dol, ki smo se pred dobrimi dvemi desetletji opredelili za zdravstvene storitve v krajevni ambulanti.
Menim, da ne sporočam nič novega, ko povem, da smo Dolani v več kot dveh desetletjih zamenjali ogromno zdravnikov in prepričan sem, da je to pustilo na našem zdravju več slabih kot dobrih posledic.
O tej problematiki sem pisal pismo, sedaj že bivšemu predsedniku Sveta občine g.Marjanu Dolancu, na katerega pa nisem dobil odgovora. Na zadnjem zboru krajanov na Dolu, katerega sta vodila osebno g.župan Grošelj in predsednik KS Dol g.Mlinar, je bil navzoč tudi direktor ZD Hrastnik g.dr.Mlinarič. V razpravi sem postavil naslednje vprašanje; navzočega g.direktorja Mlinariča sprašujem v imenu krajanov Dola, koliko
časa bomo še poskusni zajčki domače ambulante in vodstva ZD, ki nam že dvajset let ne more zagotoviti zdravnika, ki bi nas s svojim delom v naši ambulanti vsaj spoznal, če že ne more z ustavo določene pravice do dmžinskega in osebnega zdravnika uresničiti. Vprašal sem tudi to, kdaj nam bo zagotovljen vsaj delovni čas ambulante, ki je objavljen na vratih ambulante.
Dr.Mlinarič nam je v odgovoru na postavljena vprašanja obširno tolmačil zdravstveno zakonodajo v RS, česar ni nihče razumel. Ko sem njegovo izvajanje prekinil s ponovnim vprašanjem: ali nam kot direktor ZD Hrastnik zagotovi, da bo ambulanta na Dolu vsaj delala vsak dan in v času, . kije objavljen na vhodu kot delovni čas, smo dobili naslednji odgovor: "Če drugače problema ni, vam to vsekakor zagotavljam!" Resnica je popolnoma drugačna. Dolani še vedno hodimo pred ambulanto več ur pred pričetkom dela - če sploh je in še kar naprej dobivamo nove in nove zdravnike. Sprašujem: ali ni danes poslan dopis in priložena tiskovina za izjavo, s katero naj povemo, katerega zdravnika si na Dolu želimo, grobo norčevanje iz
prizadetih krajanov Dola?
O teh problemih sem se že neštetokrat pogovarjal s predsednikom KS in tudi s člani Sveta KS Dol, vendar si nihče ne upa dregniti v naš položaj, pravice in dejansko stanje.
Znano je, da v mnogih slovenskih krajih občani zapirajo ceste že v primeru, ko občina ne zagotovi posipnega gramoza. V našem primeru pa gre za zdravje ljudi, ki imajo srečo, da še imajo delo in tudi mi upokojenci si želimo drugačno jesen življenja vsaj po vprašanju zdravstva. Osebno že tri mesece plačujem račun za stanje, kakršno vlada v hrastniškem in dolskem zdravstvu. Žalostno!
Končno naj povem vzrok za to pisanje. Želim dati pobudo, da lokalni odgovorni ljudje spregovorijo in povedo, kakšna je naša usoda. Svoje morajo povedati tudi odgovorni v občini in tudi ZD, odgovoren za stanje v zdravstvu naše občine. Če ne bodo odgovorili, razmišljam tudi o tem, da o stanju obvestim znanega slovenskega novinarja Marjana Raztresna, ki je znan po tem, da s svinčnikom v roki pomaga razrešiti mnoge probleme.
Pričakujem, da bo moja vzpodbuda sprejeta in da bo naš skupen problem našel svoj prostor vsaj na časopisnem papirju.
Drago Kozole, Dol pri Hrastniku
Pokopališče na Frtici vse prej kot v ponos mestu Litija
LITIJANI VPLAČALI 200 MILIJONOV, DOBILI LE TRETJINO
V	mestni skupnosti Litija živi 6822 občanov, to se pravi kar veliko spalno naselje, posebno še na levem bregu reke Save.
Občani so v letu 1998 vplačali 24.453.599 SIT nadomestila o uporabi stavbnega zemljišča, 22.297.864 SIT pa podjetja ter obrtniki. Skupno je bilo vplačanega 46.751.423 SIT. Ker nekateri niso pravočasno poravnali svojih obveznosti, pa seje še dodatno nabralo 3.922.038 SIT zamudnih obresti.
V	letu 1999 so občani vplačali 24.418.172 SIT, podjetja in obrtniki 20.833.589 SIT in zamudne obresti 2.368.392 SIT. To se pravi, da so občani, podjetja ter obrtniki za leto 1998 in 1999 vplačali
98.293.654 SIT nadomestila o uporabi stavbnega zemljišča.
iz navedenega je razvidno, da se je na tej postavki v dveh letih zbralo kar precej denarja, vendar se gaje zelo malo uporabilo v samem mestu, kar lahko ugotovi vsak mimoidoči. Samo za ilustracijo lahko povem, daje v letih od 1995 do vključno 1999 bilo uporabljenih za področje mestne skupnosti Litija samo 77.096.356,15 SIT ali 11.301,14 SIT na prebivalca. Daje temu tako kot je, je krivdo pripisati vsakokratnemu občinskemu vodstvu ter svetnikom v občinskem svetu, ki sprejemajo proračun. Zaradi takšnega odnosa do mesta Litija imamo še danes na pokopališču v Litiji v uporabi kot mrliško vežico preko 100 let staro grobnico, v kateri počivata Rudolf ABFALTRERN, umrl 16/10-1893 in Silvina von ABFALTRERN, umrla 5/6-1901. Grobnica je v uporabi z dovoljenjem svojcev. Sami
lahko vidite koliko časa je preteklo od Av-stroogrske, države SHS, socialistične federativne Jugoslavije oziroma Slovenije in sedaj smo že devet let v samostojni Sloveniji, vendar grobnica še vedno služi kot mrliška vežica.
Daje takšno stanje že več kot 100 let, so krivi ljudje, ki imajo svoja imena, nekateri počivajo že
Mrliška vežica na pokopališču v Litiji - družinska grobnica
na tem pokopališču, nekateri pa še naprej skrbijo, da se ohranja takšno stanje kot je sedaj.
Skoraj vsaka vas, kjer imajo pokopališče, ima urejeno mrliško vežico, ki je opremljena s sanitarijami, pokritim prostorom, čajno kuhinjo in podobno. Žal tega v Litiji ni, svojci in prijatelji, ki se poslavljajo od pokojnika so pod milim nebom izpostavljeni soncu, dežju in mrazu. Kako najti sanitarije in vodo na pokopališču je problem zase.
Drugo pereče vprašanje je ozvočenje, na katero se nikdar ne moreš zanesti ali bo delovalo ali ne. Še mnogo stvari je, ki bi jih morala Komunala kot
upravljalec urediti, posebno še sedaj, ko se okolica pokopališča spreminja v črno odlagališče.
Spoštovani krajani mesta Litije! Od leta 1995 smo občani plačali za nadomestilo o uporabi stavbnega zemljišča preko 200 milijonov SIT, da, prav ste prebrali, toda za reševanje problematike v mestu je bilo uporabljenih le dobrih 77 milijonov, vse ostalo seje uporabilo za reševanje problemov izven mesta Litije.
V imenu vseh občanov mesta Litije pozivam župana občine Litije, da z občinskimi strokovnimi službami podvzame vse ukrepe, da se vsa sredstva iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča mesta Litija, če bo potrebno tudi druga, usmerijo v ureditev litijskega pokopališča in ureditev prepotrebne mrliške vežice. Vsa predvidena sredstva za reševanje drugih planiranih del pa naj se prenesejo za izvedbo tega projekta, kajti v nasprotnem primeru bomo s takim tempom financiranja kot ga določajo občinski svetniki, urejevali to problematiko še nadaljnih 100 let. Za stanje kakršno je, ste krivi tudi vi, spoštovani svetniki v Občini Litija, ki se nikakor ne morete izmikati svoji odgovornosti.
Občani in občanke mestne skupnosti Litija, ob litijskem pokopališču trenutno nastaja črno odlagališče za odvečni gradbeni material, v noči na 6.aprila pa je neznani občan v kontejner za odpadke pripeljal tudi dva odslužena jogija, kaj bo kdo pripelja jutri, pa je še vprašanje, zato vsem tem iskrena hvala, ki skrbijo za lepši izgled zunanjosti pokopališča.
Ciril Golouh
uGjTi.R
215 let ROJSTVA OCETA„Velocipeda„
Mc Adam, Dunlop, de Sivrac, Teson, Goodyear, Johnson, Macmillan, Michauxs, Turner, Campagnola, Drais ... Imena, ki so davno tega živela vsaka v svojem času in prostoru, ter vsaka na svoj način danes v popolnosti združena v enem in edinem, skorajda idealnem stroju, s katerem se, po učinkovitosti pretvarjanja človeške energije v gibanje, še zdaleč ne more kosati noben drug izdelek človeka na tem planetu!
' ■ ''isti, ki poznamo blaženost vetrovnega J. občutka v laseh, ožuljene zadnjice, zanosa samopotrditve vsakič, ko premagamo še tako nepomembno strmino, predrtih zračnic, neustavljivega nemira, ki nas vleče na cesto vsakič, ko zunaj sije sonce, padcev in poškodb ter veselja in zmag. Zmag nad samim seboj ... kdor je kdajkoli okusil kaj takšnega, ta ve, da pišem o kolesu. Danes se zdi skorajda samoumevno, da se nanj usedemo, poženemo pedale in stvar je s tem tako rešena. Temu pa ni bilo vedno tako. Letos namreč mineva točno 215. leto rojstva (29. aprila 1785), ko seje v Karlsruheu na nemškem rodil Carl Friedrich Christian Ludvig Drais von Sauerbronn. Kaj nenavadno ime za izumitelja velocipeda ali drzine, (danes tej reči pravimo ko!o),kijebiloza ljudi tistega časa, po svoji obliki
in prvih konstrukcijskih posebnostih, popolnoma ravno takrat prizadeval izdelati še boljši stroj za nerazumljiva zadeva ...	mletje mesa ... na pečenko pa je, revež, pozabil...
'IV’' rhka, a vročekrvna plemiška kri, je od
IX. Carla zahtevala temu primemo izobrazbo, zato je na očetovo željo študiral pravo. Vendar mu je spodletelo pri latinščini. Oče je opazil, da so bila dečkova nagnjenja vseskozi bolj tehnične narave, vendar v tistih časih „mehanik„ ravno ni bil poklic, ki bi človeku zagotavljal kasnejše akademske naslove... Tako se je družina dogovorila za kompromis - mladi Karl je postal državni logar, v upravni zgradbi pa si je lahko uredil mehanično delavnico, kjer je lahko po mili volji eksperimentiral. Posledica tega je bila, daje glavni nadzornik kaj pogosto zaman čakal na srnino pečenko, ker si je mladi Carl ponavadi \z
/'T asi, o katerih pišem, so bili hudo razburkani. Napoleonova vojska je novačila vedno nove in
V_znove okrepitve in tako jim tudi mladi Drais ni utekel. Ker pa je bil z zdravjem skozi in skozi vedno bolj na tesnem, so ga še pred Napoleonovim pohodom na Rusijo, demobilizirali. Vrne se v domače loge, pazi na divje lovce, vmes pa vneto eksperimentira. Izdela in patentira štirikolesni voz, ki so ga uporabniki poganjali s pomočjo lastnih mišic, kasneje po vsem svetu znan kot „drezina„ in je bil, kot zelo primeren, namenjen za nadziranje železniških prog. Vzporedno s tem izumom pa je mladi Carl že resno razmišljal o „drugi, veliko boljši zamisli... „velocipedu„ ali „tekalnem stroju,,. Mladi Carl takrat še ni mogel vedeti, daje s tem izumom prestavil človeštvo iz nog na kolesa. Naj se ne sliši še tako čudno, pa je vendar res, da so vsi kasnejši izumi v svetu koles Draisov velociped skozi čas samo še dopolnjevali in izpopolnjevali vse do današnjih, že skoraj znanstvenih, razsežnosti. Takratni model Carlovega velocipeda je bil v osnovi samo lesen okvir, s po enim kolesom spredaj in zadaj, in z mehkim, obloženim sedežem med obema kolesoma. Prednje kolo pa je že imelo montirano krmilno napravo. (Glej sliko levo) Drais je ob predstavitvi svojega velocipeda tako nazorno orisal osnove človeške hoje in prednosti njegovega velocipeda pred pešačenjem, da njegova obrazložitev velja še dandanes!! Ni pozabil omeniti niti težišča človekovega telesa pri hoji in vožnji velocipeda, da pa celo o zmanjšanju uporabnikove teže pri redni rabi velocipeda niti ne govorimo ...
Celerifere, leseno dvokolo iz leta 1790. Izum Francoza de Sivraca.
I Aemonstracija velocipeda je 1.1817, kot _L/je to pri ljudeh v navadi, sprožila veliko posmeha in veselja obenem. In predenje lahko Drais patentiral svojo iznajdbo, so že začele padati stave. Tako seje zgodilo, (da bi dokazal verodostojnost svojih trditev), daje pristal na tek med poštno kočijo in velocipedom na relaciji Karlsruhe in Kehlom. Za isto pot je konjska vprega zahtevala „samo„16 ur. Drais pa je na vso „žalost„ isto progo prevozil v ,.polnih,, štirih urah ... in pobral stave. In mimogrede, še to. Njegova povprečna potovalna hitrost na tej tekmi je znašala 20 km/h, (kar je točno
desetkrat manj, kot znaša današnji svetovni rekord s kolesom, postavljen v zavetrni vožnji)... uspeh je bil tu. Tako seje v prospektih tistega časa dalo zaslediti ponujene variante velocipeda z dodatno opremo, kot npr sedežem, ki se ga je dalo zviševati ali obratno, na prodaj je bil model za dve osebi -kasnejši tandem- mogoča je bila izbira v različnih barvnih tonih, itd. Z svojo iznajbo je Drais navdušil tudi Francoze, Angleže pa tako zelo, da so le-ti svoje pismonoše nemudoma opremili z velocipedi.
Na žalost pa so se doma, na nemškem, začele pojavljati težave. Razburkanega temperamenta in
prežet od nenadnega uspeha, ki mu gaje prinesel velociped, se v domači gostilni nekega deževnega večera hudo sporeče in premlati nekega tujca, kar gaje spravilo ob službo. In pravico do pokojnine ... V nekaterih nemških mestih je postal celo „per-sona non grata,,. Tako seje bil, razočaran, prisiljen preživljati kot klovn na kolesu. Izvajal je razne točke, kar gaje dostikrat stalo kakšne krvave praske in celo razbite betice. Iz tega obdobja so znane tudi posmehljive slike izumitelja: s sivim cilindrom na glavi, oblečen v zeleno logarsko uniformo in s velocipedom ob sebi... res, nič kaj zahvalno ...
v
r I e tako hudo zagrenjen in razočaran nad časom v katerem je živel, je Drais 10. decembra / vi 851 prebral v časopisu, da so Angleži v boju z domorodci v Novi Zelandiji prvič uporabili tudi kolesa. Njihov zunanji videz je tako prestrašil domačine, da so takoj kapitulirali. Šok je bil za Draisa prehud...in tisti trenutek se mu je ustavilo srce. Šele dolgo časa po njegovi smrti so ljudje začeli njegovo, toliko časa po krivici zasmehovano, pionirsko delo prav ceniti. K vsej sreči pa so se za Draisom rojevali, ki se jim je v žilah pretakalo strojno olje, v glavi pa so se jim vrteli zobniki in škripčevje. Ti so kolesu znali dodati še šprikle, udoben zic, zračnice, zavorne sisteme, z modernimi materiali zmanjšali težo, montirali razsvetljavo in pa seveda sinhrona prestavna razmerja, ki kolesarja popeljejo do zavidanja vrednih hitrosti... ali v osamo izzivov gorskih čeri, katerih se normalen človek tudi peš izogiba. Nalašč pravim normalen, kajti smeri razvoja kolesarstva, tako tehničnega kot oblikovalskega, so človeka že pripeljale v tiste meje njegovih sposobnosti, ko se enostavno mora vprašati.-,,#«/ pa sedaj
Jože Ovnik
.X.
1}
sTan
Ob odločitvi Odbora za gospodarstvo DZ RS o črtanju S.dela zakona, ki zagotavlja sredstva za prestrukturiranje zasavske regije
KDO BO PREGNAL ČRNE OBLAKE NAD ZASAVJEM?
Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije je na svoji seji 29.marca obravnaval predlog "zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji Termoelektrarna II in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije", in državnemu zboru predlagal sprejem zakona brez tretjega dela, ki opredeljuje razvojne cilje in zagotavlja sredstva za razvojno prestrukturiranje regije. Na to odločitev se je ostro odzvala Občina Trbovlje oziroma njen Občinski svet na svoji seji 3.aprila 2000, ki je zato poslancem poslal pobudo in poziv, v katerem ugotavljajo, daje takšna odločitev za zasavsko regijo povsem nesprejemljiva, predvsem pa povsem nerazvojna. "Po zaprtju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in po prenehanju obratovanja Termoelektrarne II, brez aktivne pomoči države, v tej, že danes zelo problematični regiji, ne bomo mogli uresničiti razvojnih načrtov, ki jih predvideva tretji del zakona in so bili usklajeni tako znotraj regije kot tudi z Vlado Republike Slovenije," je še zapisano v pismu.
Po ocenah svetnikov naj bi izločitev tretjega dela zakona imela za gospodarstvo in socialni položaj prebivalcev regije usodne, dolgoročne posledice.
"Z ukinitvijo energetske dejavnosti v Zasavju z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da bo DBP padel za okrog 25%, zato je nujno potrebno zagtoviti nove programe in delovna mesta, kar pa je brez tretjega dela zakona nemogoče," ugotavljajo svetniki in nadaljujejo, "zato pošiljamo pobudo in poziv Vladi Republike Slovenije, da v Državnem zboru vztraja pri svojem predlogu zakona z vsemi tremi deli. Poslance Državnega zbora pa pozivamo, da s sprejetjem celovitega zakona zagotovijo Zasavju razvoj, prebivalcem, med njimi predvsem mladim, pa perspektivo, ki bi jih v regiji obdržala in vanjo tudi vračala.”
Ob koncu pisma svetniki pozivajo vse tiste, ki so na referendumu o izgradnji TET III obljubljali in zahtevali namesto tega projekta državna vlaganja v gospodarsko prestrukturiranje in razvoj zasavske regije, da izpolnijo svoje obljube in zagotovila.
Tej pobudi in pozivu se pridružujejo tudi župani občin Hrastnik, Zagorje ob Savi. Litija, Radeče in laško, katerih občinski sveti so seznanjeni s celotnim predlaganim zakonom in ga tudi podpirajo.
Tudi Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Zasavje oziroma njeno Predsedstvo in njen Svet za razvoj (oba organa sestavljajo ugledni gospodarstveniki zasavskega območja), sta na svoji seji 10.aprila 2000 obravnavala aktualno problematiko ob sprejemanju takoimenovanega zasavskega zakona. K tej obravnavi jih je vzpodbudila že navedena odločitev sprejetja zakona brez poglavja, ki opredeljuje	razvojno
prestruturiranje regije. Oba organa sta se tudi seznanila s pobudo in pozivom Občinskega sveta Trbovlje.
Pri tem sta tako Predsedstvo Oblmočne gospodarske zbornice Zasavje in njen Svet za razvoj ob navzočnosti najodgovorjenših predstavnikov lokalnih skupnosti (županov zasavskih občin in občine Laško) ter poslancev v Državnem zboru iz območja navedenih občin, v imenu zasavskega gospodarstva sprejela več ugotovitev in zaključkov.
Tako Predsedstvo kot Svet za razvoj podpirata pobudo in poziv trboveljskega občinskega sveta, kakor tudi argumenti, ki pojasnjujejo nujnost takšnega sprejema za zasavsko območje oziroma vključene občine.
Upravni odbor Območne zbornice Zasavje je na svoji seji 21.junija 1999, ko je obravnaval predlog zakona za prvo parlamentarno obravnavo, podprl zakon v celoti. Takrat so tudi ugotovili, da predlog zakona po vzema vse dobronamerne napotke in kritike, ki so bile
izpostavljene v razpravah pri obravnavi Zakona o poroštvu RS za najetje posojil za izgradnjo TET 3 in pri referendumskem odločanju o načinu financiranja TET 3. Prav tako so že 21.junija izrazili mnenje, da je zakon proevropsko usmerjen in da kot tak prvič primer ustreznega pristopa, ki celovito obravnava razreševanje konkretnega primera na regijskem območju z razvojnim prestrukturiranjem. Zato so po tej seji naslovili pismo na Odbor za gospodarstvo DZ in poslanske skupine s pobudo, da bi bilo smotrno navedeni predlog zakona sprejeti na septembrski seji parlamenta v letu 1999.
Vprašljiva je tudi odločitev Odbora za gospodarstvo DZ o npr. neusklajenosti zakona z Zakonom o spodbujanju regionalnega razvoja oziroma Strategijo regionalnega razvoja Slovenije in s tem zahtevo za izločitev tretjega dela zakona.
Po njihovem mnenju je utemeljitev predlagateljev zakona, ki pojasnjujejo, da je namen programa ukrepov pravočasno razreševanje specifičnih problemov zaradi pospešenega	opuščanja
energetske dejavnosti, ki posredno ali neposredno vplival na več kot 75% zaposlitev v regiji, legitimna. To je tudi eden ključnih ciljev spodbujanja skladnega regionalnega razvoja.
Pri Območni zbornici Zasavje menijo, da je politični interes izničil z argumenti podprtega strokovno-razumskega. večkrat so že izrazili pripravljenosrt za svojo angažirano vključevanje v razvojne preobrazbene procese, ki bodo ob ustrezni aktivni državni podpori nujni. Že večkrat pa so hkrati opozorili, da v zvezi s to problematiko in njeno uporabljanje za politični poligon niso pripravljeni sprejeti odgovornosti za morebitno nadaljno zaostalost zasavske regije, kar seveda tudi z nacionalnega vidika ne bo prispevalo in zagotavljalo enakomernega razvoja Slovenije, kar je eden od pogojev kredibilnosti Slovenije v evropskih povezavah.
Zato mora vlada vztrajati pri predlagani vsebini zasavskega zakona, vključno, z razvojnim delom, poslanci pa morajo zakon čimprej sprejeti v celoti. Na ta način bodo omogočili povečanje sposobnosti regije za uspešno izvajanje njene razvojne strategije in programa razvojnega prestftikturiranja, kar pa v nasprotnem primeru ne bo mogoče. To pa bi po mnenju Območne zbornice zasavje imelo znatne dolgoročne gospodarske in socialne posledice, ki se bodo odražale tudi izven zasavskega območja.
V primeru, da bi bil zakon sprejet brez tretjega dela, torej razvojnega prestrukturiranja regije, je po mnenju zasavskih gospodarstvenikov za zasavsko območje nesprejemljiv in se mora tak zakon zavrniti.
"Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja predvideva sofinanciranje skladnega regionalnega razvoja iz občinskih proračunov, državnega proračuna, zasebnih in drugih virov. Ker pa občinski proračuni v zasavski zakon vključenih občin (tudi zaradi slabega gospodarskega stanja) nikakor ne bi mogli znatno prispevati k realizaciji projektov izključno po omenjenem zakonu, bi ravno sredstva iz razvojnega prestrukturiranja regije omogočala hitrejšo in učinkovitejšo preobrazbo območja zaradi specifične problematike, povzročene s pospešenim opuščanjem energetske dejavnosti. Zato je za uspešno razvojno preobrazbo regije, po mnenju zasavskih gospodarstvenikov, potrebno zagotoviti sinergijo zakona o spodbujanu skladnega regionalnega razvoja in zasavskega zakona z vključenim navedenim programom ukrepov za razvojno prestrukturiranje regije," je še zapisano v ugotovitvah in zaključkih razširjene seje Predsedstva in Sveta za razvoj pri Območni gospodarski zbornici Zasavje.
Peter Motnikar
20. MALTRAVNA 2000
R r, jr.ar,F.
ANKETA
Greste kdaj na 'en drink in pizzo' s prijatelji? Kaj pa na kosilo ali večerjo v restavracijo? Pri tem je lahko novega le toliko, kolikor so se prijatelji pripravljeni razgovoriti. Prilika je ugodna tudi za, recimo, zoperstavljanje vplivom o tisti oranžni barvi, za katero so preostali prepričani, da ni boljše za vas, k tej bluzi in k onim hlačam. Tembolj so druženja zanimiva, če je vabljiva gostinska ponudba, če je prilika za iznajdljive debate, porogljive nasmeške in za bolj ter manj primerne iskrenosti. Tudi naključni anketiranci so pripovedovali, kdaj in koliko so dovzetni za gostinske ponudbe in kako pomembna so jim tovrstna druženja.
Besedilo in slike: Petra Radovič
Grega Oblak, dijak iz Radeč:
"Včasih, ko med učenjem naredim odmor, se s prijatelji dobimo v kakšni restavraciji.
Tovrstna druženja so odvisna od gostinske ponudbe, velikokrat pa od tega, če smo s
prijatelji dosti skupaj."
Janez Vodišek, dijak iz Hrastnika:
"S prijatelji gremo v restavracijo zgolj na pizzo, sicer pa ne. Rajši se zabavamo s športom, se družimo ob igri ali se pri kom dobimo in se pogovarjamo.”
Alma Duiič, dijakinja iz Hrastnika:
"Sploh ni skrivnost, kje se dobivamo s prijateljicami, saj gremo včasih tudi na sok ali kavo v restavracijo. Gostinska ponudba v Hrastniku je super in je zadovoljiva za zaljubljene, za prijatelje in
sošolce."
Jasmin Hrstič, dijak iz Hrastnika:
"Če greš s prijatelji na pizzo ali sok. so to prilike za hece in zaupanje. Vendar se večinoma družimo pri športu, prilagodimo se pač razpoloženju, gostinska ponudba pa je kar v redu."
Nada Godicelj, administratorka iz Hrastnika: "Le
parkrat letno se s prijatelji odločimo.
da si privoščimo kosilo ali večerjo v kakšni restavraciji.
In to je premalo, čeprav je odvisno tudi od finančnih možnosti, vendarle so takšna druženja prijetna, sprostilna, odvrnejo od vsakdanjih skrbi in še zabavaš se."
Redžap Ramič, delavec iz Hrastnika: "Z
diabetesom in z malo denarja, se pač ne zanimam za gostinsko ponudbo, čeprav je verjetno kar dobra."
Katarina Matjašič, dijakinja iz Hrastnika: "Če se s
prijatelji dobiš kje zunaj, v restavraciji, so pogovori drugačni, a ni nujno, da so zaupljivejši. Pri tem gre bolj za družbo, da spoznaš nove prijatelje."
Adrijana Pečnik, gospodinja-oskrbnica z Dola pri Hrastniku:
"Dostikrat gremo s prijatelji ven na kavo in taka druženja so potrebna in prijetna. V Hrastniku je pestra gostinska ponudba, dovolj je restavracij, da ob kavi pokramljamo, radi pa tudi zahajamo v različne pizzerije."
Jadranka Vrtačnik, vzgojiteljica iz Trbovelj: "Pogosto se dobimo s prijatelji, takšna druženja so prijetna, čeprav včasih odvisna od finančnih možnosti in od gostinske ponudbe. S tem tudi utrjujemo prijateljstva in
izmenjamo mnenja."
Jože Zavec, voznik iz Zagorja:
"Druženje je zanimivo, ker spoznaš nove ljudi, utrdiš prijateljstva, greš še v druge pizzerije. Tudi za sok v restavraciji si je kdaj treba vzeti čas, da si oddahneš in popestriš sivino dneva."
Alja Kastelic, učenka iz Zagorja: "Po šoli gremo s sošolkami včasih na pizzo in trenutno nam druženje zelo veliko pomeni, da se pogovarjamo in izmenjamo mnenja ter se skupno zabavamo."
Dušan Breznikar, dijak iz Litije:
"Včasih za gostinsko ponudbo s prijatelji pogledamo tudi izven Litije. To ni le zapravljanje, je bolj zabava, hec in druženje, kar tudi izboljšuje prijateljstva."
s " in n
20. MALTRAVNA 2000
Marta Hrušovar
...IN PRIŠEL BO ČAS, KO BO BOLEZEN SRAMOTA...
Nesramna in drzna trditev - na prvi pogled - in vendar se je nad njo vredno zamisliti.
V literaturi, ki jo prebiram, sem že večkrat naletela na to trditev. Že res, da to ni bila trič-trač literatura, res pa je tudi, da niso bile niti kakšne vesoljske novice ali novice iz kakšnega drugega sveta. Bila je majčkeno bolj alternativno naravnana rubrika med drugim tudi v naših tednikih.
Sicer pa so se takšne in podobne zadeve že kar lepo udomačile v našem življenju, za vse pa velja: vzemi ali pusti.
Ko sem pomislila, da bom morala stopiti predenj, mi je srce razbijalo, kot bi mi hotelo skočiti iz prsi, v želodcu pa meje tiščalo, v grlu me je stisnilo in glas je postal hripav, noge pa so me tako bolele, kot da bi šla peš na postajo in nazaj... Take in podobne občutke zaznavamo skoraj vsak dan in to prav vsi. Zdaj pa se zamislite, koliko zdravnikov bi morala obiskati samo zaradi ene zoprne misli, ki prihaja iz glave in hromi celo telo. Po pravici mi lahko rečete, da sem malo čez les, če bom za to šla do vseh zdravnikov po pomoč. Kaj pa naj potem naredim, ko pa čutim bolečine v vseh delih telesa?
Pa smo tam! Pri že tolikokrat izrečeni, uporabljeni in istočasno tako težko dojemljivi trditvi, daje vse v naših glavah, v naših mislih.
Te bo treba krepko spremeniti in zamenjati, kajti one so tiste, ki nam ne dajo spati, ki nas črvičijo v drobovju, ki omrtvijo ude, nas zastrupljajo in povzročajo bolezni in bolečine. Da ne bo pomote! To so tiste naše negativne misli, ki sprožajo negativna čustva, ta pa se kot bumerang obrnejo proti tistemu, ki jih je poslal od sebe. To je potlačena jeza in zamere, ki so se že dolgo vrsto let ugnezdile v nas zdaj od znotraj razjedajo, nas dušijo in nam ne dovolijo, da bi jih odslovili in odpustili. Včasih se sploh ne zavemo, kdaj jim ponudimo domovanje in jih spustimo vase, v svoje misli, šele telo nas opozori, da so tukaj in da nam škodujejo.
In zakaj bo nekoč bolezen sramota? Zato, ker bodo nekoč vsi dojeli, kje so vzroki bolezni. Vedeli bodo, da so v glavah ljudi napačni vzorci, slabe misli, nezmožnost odpuščanja in sprejemanja sveta takšnega, kot je, in bližnjih takšnih, kot so. Predvsem pa nesposobnost, nezmožnost ali kar lagodnost in brezvoljnost storiti nekaj zase, razčistiti sam s seboj, kje je tisti trn, ki povzroča gnojno rano in ga, kljub bolečini, odločno zagrabiti in izpuliti.
V sebi je treba poiskati in najti moč, da se vzrok, ki povzroča nelagodnost in bolečino, odstrani, malodušje in pesimizem, sploh pa smiljenje samemu sebi pa nadomesti z veseljem do življenja.
Tudi to drži, da ni vedno lepo in prijetno in z rožicami postlano, vendar imajo tudi slabi časi in dogodki svoj smisel, če se iz njih kaj naučimo in se bomo znali naslednjič na daleč izogniti situaciji, ki bi nas spet pripeljala vanje.
Po tem in takem je naše zdravje krepko odvisno od naših misli, zato bodimo pozorni nanje, kajti misli so energija - dobra in slaba... in zdravilna!
Ni za lase privlečeno opozorilo: "Pazi, kaj misliš!"
Vsemu temu razmišljanju na rob pa: odločitev je vaša - vzemite ali pustite
... ampak rečem vam, da deluje...
KISOVŠKA MARELA SPET Z NAGRADO
Tudi na sejmu Alpe-Adria, ki standardno poteka na ljubljanskem gospodarskem razstavišču se za nagrade potegujejo Zasavčani. Natančneje so se dobro uvrstili na sejmu KULINARIKA, kjer so v petek, 7. aprila tekmovali v kuhanju priprave menuja za 32 oseb, tekmovanje pa je bilo organizirano za kuharje, stare do 24 let.
Zato so posebej tekmovale srednje šole, v kategoriji izven-konkurence pa so tekmovali že skorajda priznani mladi kuharski mojstri. Skupno so si bili v konkurenci: HIT Nova Gorica, Hotel Bernardin Portorož, Hotel Maestozo Lipica, Sodeksa iz Ljubljane in Stip Marela Kisovec. In
kisovško restavracijo Marela so z ekipo zastopali trije kuharji: Tomaž Ravnjak, Zlatko Kantužar in Mitja Klančišar, vodja celotne ekipe pa je bila Sabina Kajbič. Morali so skuhati menii za 32 oseb in strogo komisijo v sestavi: Janeza Lenčka, Natalije Končina, Dragice Ajdovec
Tomaž Ravnjak predstavlja menu.
in Matjaža Pozdevca, s skuhanimi mojstrovinami navdušili. Kot je povedal vodja kuharjev Tomaž Ravnjak, so za hladno predjed postregli s piščančjo galantino po rudarsko, za glavno jed: polnjeno postrv v testu s holandsko omako in krompirjevimi kroglicami v blitvini posteljici. Zlasti očarali so s sladico: Hruško lepe Zagorjanke. S prvo nagrado med tekmovalci so bili zelo zadovoljni, prav tako tudi direktor Stip Marela Kisovec, Dušan Ašič, ki
zavzeto spodbuja uspešne kuharje. In ker jim idej za dobro kuho ne manjka, se bodo še kdaj potrudili in predstavili zasavske kuharske dobrote.
ZASAVSKI INSTRUMENTALISTI V GŠ HRASTNIK
Na 26.instrumentalni reviji GŠ iz Litije, Zagorja, Trbovelj in Radeč je bilo v torek, 11.aprila 56 nastopajočih. "V Delavskem domu Hrastnik se je zbralo kar precej obiskovalcev, posebno mladine," je dejala Elza Jakšič, ravnateljica GŠ, ki je bila tokrat organizator.
Prvič pa se bodo odpravili tudi na 4.revijo Slovenije v Krškem, kjer se bodo zbrali simfonični orkestri glasbenih šol. Elza Jakšič, ki ta orkester vodi že drugo leto, je dejala, da so takšna srečanja zelo dobra, ker se lahko družijo člani orkestra, učitelji, obenem pa ugotavljajo, kje je njihovo mesto na tem področju glasbe. Srečanje v Krškem bo v soboto, 22.aprila.
_____________________Fanči Moljk
Zmagovalna kuharska ekipa.
Olga Dečman Dobrnjič:
:i | r» n I. i
1 |\ ffA fj I “ * ^ *

1 | i/,
J in
Ko sva se sestali z Olgo Dečman Dobrnjič, seje narava še kotila z belino snega. Iz njene pisarne v tretjem nadstropju Dijaškega doma v Trbovljah pa se je v jasnem, sončnem dopoldnevu videlo sinje modro nebo, ki je napovedovalo skorajšnji prihod pomladi.
Danes, ko to pišem, je narava že odeta v belino neštetih cvetov, vse to pa dokazuje, kako je čas relativen. Izmislili smo si ga ljudje, bolj kot nujno zlo, kot pa dobro, saj se pogosto, mnogo prepogosto slišimo reči: »Nimam časa!«. Midve sva si ga to dopoldne vzeli - ne, odmislili sva ga, saj je lahko en trenutek večnost in v enem izmed teh se je rodila Olga Dečman Dobrnjič in v enem izmed njih so zapisane njene misli, ki so letos februarja zagledale luč sveta v knjigi Duša in Duša, ker se je odločila, da jih bo delila z drugimi, njihova odločitev pa je, ali jih bodo sprejeli ali ne.
Izdati knjigo - to je življenjsko delo. Kdaj in kako ste začutili, da bi svoje misli delili z drugimi, oziroma, da jim imate kaj povedati?
To je bilo tako. Enkrat sem že imela možnost, da bi izdala knjigo, ampak takrat sem se odločila, da je ne bom. Knjiga se mi zdi nekaj zelo osebnega. Ko izdaš knjigo, to pomeni, da daš v javnost tudi sebe in svoje življenje. Saj ni nič posebnega v mojem življenju. Vsak ima svoje vzpone in padce, kar je tudi normalno, ampak takrat sem dejala:« Ne še!« Potem se je primerilo, da sem v lanskem letu na literarnem natečaju pri Zasavcu za Hašišarja dobila nagrado. Nagrada je bila sodelovanje oziroma pomoč pri izidu knjige. Še vedno sem razmišljala, da ne bi. Pogovorila sem sa s prijateljicami, ki so me vzpodbudile. Dejale so, naj ne razmišljam o kritiki, takšni in drugačni, ampak o tem, da bom s svojimi zgodbicami ljudi razveselila in razvedrila. »Prav, izdala bom knjigo.« Zasavc mi je ponudil 24 strani in naslovnico. Poiskala sem še dodatne sponzorje, ker je 24 strani premalo za knjigo. Tekste mi je pregledala prijateljica prof. Jasna Drnovšek, ki jo zelo cenim in mislim, da je strokovnjakinja, ena najboljših na svojem področju. In je »ratalo«...
Ko začneš pisati pesmice ali zgodbice -ali mora človek prej skozi kakšno posebno življenjsko izkušnjo ali te spontano nastajajo skozi čas?
Moja knjiga, dela, ki so objavljena v njej.
je nastajala v bistvu dvajset let. Imela sem tudi
UGADita! DOBRNJIČ
nekaj pesmi v srbohrvaščini, ker sem takrat, ko je bila vojna, nekako čutila v tem jeziku, vendar jih je bilo premalo, da bi tvorile svoj sklop. Za sebe lahko trdim, da pišem, kadar so v meni močna čustva ljubezni, žalosti ali kadar sem pod vplivom kakšnega drugega čustvenega doživetja. V vmesnem stanju ne pišem. Najbolj me prevzameta čustvo ljubezni in čustvo smrti, medtem ko čustva sovraštva ne poznem. Pesmi, ki bi jo napisala iz sovraštva, ni. Me pa prevzame tudi čustvo sreče.
Kaj je nastalo najprej?
Na začetku sem pisala pesmice. Zdaj pa že dolgo nisem napisala nobene, ker so le - te spontano prešle v zgodbe. Nastale so iz vsakdanjega življenja, doživetja, opazovanja, dogajanja.
Na primer: Kje pobrati ljubico? Kako je nastala ta zgodba?
Vsak večer sem šla na eno ali dve - urni sprehod. Pot me je vodila mimo cerkve. Tam je teman skrit kotiček in tam se v Trbovljah »pobere« veliko ljubic. Nihče te ne vidi (če imaš srečo), pobereš ljubico v avto in odpelješ. Ko sem prišla domov s sprehoda, je nastala ta zgodba, seveda pa so v njej še druge misli. Ali pa Skriti kotiček. S sodelavko sva ves čas dobro sodelovali. Nikoli pa si nisva povedali, da se imava radi. Torej: v našem življenju so
ljudje, s katerimi smo vsak dan, pa jim nikoli ne povemo, koliko nam pomenijo in da jih imamo radi. Zakaj ne bi najbližjim to povedali? Če smo jezni, največkrat stresemo jezo na tiste, ki jih imamo najraje, na moža, otroke... na žalost ne na tistega, na katerega smo jezni.
Torej zgodbice nastajajo iz opazovanja dogajanja v vsakdanjem življenju?
Vse so tako nastale, to je moj vir.
Kako usklajujete delo in željo po ustvarjanju - kaj se zgodi, ko začutite v sebi nagib, ko začutite, da se rojeva nova pesem ali zgodba?
Najbolje jo je kar takoj napisati. Zdaj, ko imam majhnega otroka, mi marsikakšna misel uide. Vem, da bo kasneje prišla nazaj, ampak če ne ujameš pravega trenutka, misel pobegne. Včasih zvečer ne morem zaspati, pa mi »šine«. Takrat jo grem napisat ali pa takoj zjutraj, ko vstanem. Najpomembnejši je tisti trenutek, ko se misel porodi. Potem zapisano misel počasi oblikujem, pustim in čez kakšen teden spet malo pogledam...
Delate v pedagoškem poklicu, imate tri otroke. Odveč je vprašanje, če jih imate radi, pa vendar...
Otroke imam zelo rada. Ti so moja »šibka točka«, bi lahko rekla. So moj vir pozitivne energije in ustvarjanja. Zgodi se, da pridem nezadovoljna v službo. Takrat grem med otroke in to me čisto umiri. So ljudje, ki v svojem poklicu na otroke stresajo svoje nezadovoljstvo, jezo. Jaz osebno grem med nje, da se naužijem njihove sproščenosti in miru. Grem v dve, tri sobe, se z njimi malo pogovorim in sem kot prerojena, čisto »nova«.
Kaj pa, če so razposajeni, živahni ali celo nemirni?
Tudi to jim pripada. Saj so otroci. Pred kratkim sem prebrala zgodbico - zelo rada berem meditativne zgodbice iz zbirke Pomembna je vrtnica. Sinko vpraša mamo: » Mami, kakšni so hudobni volkovi?« Mamica mu pravi: » Sinko, ni hudobnih volkov, so samo volkovi, ki so nesrečni...« To pomeni, da tudi ljudje niso hudobni, ampak samo nesrečni in če je mladostnik zadirčen, nesramen, ima prav gotovo vzrok za to.
Je to torej klic na pomoč?
Mislim, da je tudi nesramnost lahko nekakšen klic na pomoč.
.Iti m 2 n?;] tl
20. MALTRAVNA 2000
Vas imajo tudi otroci radi?
To bi morali njih vprašati, ampak nekdo od njih mi je napisal, da me ima rad, čeprav sem ravnateljica. Mislim, daje bil to Žiga.
V vaših tekstih se pogosto pojavljajo nasprotje oziroma pojmi, ki se medsebojno izključujejo, kot so neskončna končnost, bo večnost dovolj ... Kaj vam pomenijo skrajnosti?
Ljudje, dokler smo v povprečnem življenju, niti ne opazimo toliko dogodkov okoli nas. Takrat vse »fura«, je vse »fajn«, ko pa pridemo do neke skrajnosti, jih pa občutimo in od ene skrajnosti do druge je zelo malo ... tako malo rabimo od sreče do nesreče, ali od nesreče do sreče. »Za vsakim dežjem posije sonce,« je pregovor ali rek, ki drži. Pri meni sto odstotno. Lahko sem ta trenutek zelo žalostna, naslednji trenutek pa se že smejim in obratno. Dobro se je v življenju naučiti - na svet pridemo takšni kot smo, življenje nas pa uči - kadar si žalosten, da nisi doma in sam, ampak greš ven med ljudi. Ljudje pomagajo, le poiskati je treba pot do njihovih src. Nikdar se sramovati sebe. Kakršen si pač si in tisti, ki te ima rad, te ima zaradi tega, ker si. Na žalost tega ne znamo povedati ...
Ena od vaših črtic govori tudi o tem, kaj pomeni rad imeti sebe...
Zdi se mi, da je to sodobno gibanje, ki tako poudarja »imeti rad sebe«, šlo predaleč, oziroma ljudje tega pravilno ne razumemo. Mogoče ima samo gibanje drugačno vsebino in sicer, da to ne pomeni biti egoist, ampak vzeti sebe takšnega, kakršen si in se sprejeti. Poznam žensko, katere možje zdravljen alkoholik. Veliko ljudi to skriva, ona pa vedno pove, da se je z možem skupaj zdravila. Rada se ima tako, kot je in v tem najde moč in če imaš neke napake in jih vidiš in popraviš, to je za mene pozitivno. To mi pomeni rad se imeti. Tudi če pademo »na dno« se zavedamo, da smo to še vedno mi in se poberemo, dvignemo in bogatejši za izkušnjo gremo dalje
in se ne obsojamo in ne krivimo. Ob vsem tem pa tudi druge sprejemamo takšne kot so in jih ne poskušamo spreminjati.
Nekoč sem bila nekje na obisku in neka mama mi je vsa obupana pripovedovala, kako rada ima svojo hčerko, ona pa je nikoli ne objame in ji ne pove, da jo ima rada. Pa sem jo vprašala, če je ona svoji hčerki to že kdaj povedala in to naredila - »Ne,« je rekla, »jaz tudi ne...« Tega se je treba naučiti. Mogoče je tudi zato toliko kriminala in sovražnosti med ljudmi, ker mnogi nikoli niso ne slišali, ne povedali teh besed.
Se vam zdi, da bi nam bilo lepše, če bi se oprijeli teh miselnih vzorcev in živeli po njih?
Tista misel, ki sem jo povedala na predstavitvi ob izidu knjige: čeprav nas drugi opozarjajo na napake in jih tudi sami zaznamo, jih vendarle nočemo »videti«. To se zgodi pozneje, in ko začnemo kritizirati, se vse skupaj samo še poslabša. Če bomo nekomu govorili, da je siten, takšen tudi zares bo, če pa mu govorimo, kako je prijazen, potem ne more biti drugačen.
Kaj mislite, bomo s pozitivnim pristopom do ljudi vedno uspeli?
Takole razmišljam. Če je človek vse življenje doživljal kritiko in same negativne stvari, je v njem ogromno odporov. En sam pozitiven pristop ne bo dovolj, za to je treba čas, mnogo časa in pozitivnega doživetja. Potrebno pa je začutiti tudi pristop v odnosu in takrat se vprašam, zaradi koga sem taka, kakršna sem, zaradi njega ali zaradi sebe. Moje življenjsko stališče (o tem pišem v Rdeči luči) je, da sem z ljudmi prijazna in če je kdo do mene nesramen, sem jaz še vedno prijazna, ker tisti drugi je tak, kakršen pač je ... ampak, ko sem dovolj dolgo prijazna tudi drugi običajno spremeni svoje obnašanje. Mislim, da smo vsi ljudje v svoji notranjosti lačni ljubezni. Vsakdo je rad ljubljen in ima koga rad. Srečni smo, kadar smo zaljubljeni, mar ne? Zdi pa se mi, da nas ta demokracija, čas, ki nas je začel razvrščati po
razredih, po pomembnost, kdo je kdo in kdo se s kom druži, razdvaja. Človek se v tem izgublja.
Povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si?
Tega ne vzamem čisto tako. To lahko pomeni hierarhijo, strogo pripadnost, odvisnost. Res je, da te določena družba lahko potegne vase, ena skupina ljudi ima lahko določen model obnašanja in razmišljanja, ampak jaz se tega reka ne bi oprijela. Verjetno tisti, ki ga je izrekel, ni mislil dobesedno tako, kot izzveni, kot ga razumemo in smo si ga razložili mi. Prilagoditi ga znamo svojim potrebam. Saj sporočila, kijih dobivamo iz sveta oblikujemo po svoji podobi, po izkušnjah, ki jih imamo v glavi.
Ko sva že pri rekih, se vam zdi, da drži, da nikoli ne recimo nikoli?
Stvari, za katere rečemo »nikoli«, se potem zelo rade dogodijo, ker o njih preveč razmišljamo in smo z njimi obremenjeni. Že s tem, ko rečemo, tega pa nikoli ne bomo naredili, je v nas rojena želja, da bi pa le ... Pa kaj zato, če ljudje nismo idealni... Stvari v življenju se pač »dogajajo« in vsak ima pravico živeti življenje, ki si ga izbere, jaz zaradi tega ljudi nimam nič manj rada. To se odraža tudi v mojih zgodbicah - v njih nikogar ne obsojam! Nikogar nimam pravice kritizirati in tega tudi ne želim. Izražam samo svoj pogled na dogodek , neko stališče.
Veliko ljudi mi je dejalo, da tudi tako, podobno razmišljajo in da sem jaz v svojih zgodbicah zapisala tudi njihove misli . Mnogokrat imamo želje, ki si jih ne upamo izraziti in pravimo, »saj je vseeno«. - Pa ni! Zakaj ne bi jasno povedali, kaj si želimo - to je naša pravica.
Ste kdaj pomislili, kaj bodo »rekli drugi« ob izidu knjige?
Sem. Zato je tudi tako dolgo trajalo, da sem se odločila zanjo, oziroma sem morala v sebi razmisliti, da mi ni pomembno, kaj bodo rekli in mislili drugi. Tisti, ki bodo knjigo sprejeli, mi
bo verjetno laskalo, da jo sprejemajo, tisti, ki jo bodo kritizirali, pa naj kritizirajo - to je njihova odločitev in pravica. Če jim moja no všeč, naj berejo drugo ali naj sami napišejo knjigo, ki bo boljša.
Kako sprejemate ljudi, ki radi vsevprek kritizirajo?
Zdi se mi, da nosijo taki ljudje v sebi nekakšen strah. Strah pred izgubo, strah pred tem, da bo nekdo boljši od njih, strah pred svojo neuspešnostjo ... Morda se ne zavedajo, da s kritiziranjem izgubljajo pri ostalih ceno odnosa, če lahko tako rečem. Kdo pa si želi kritike? Ni konstruktivne kritike. Je samo kritika. Tudi za spletkarjenje mislim, da nima nobenega pametnega smisla. Ljudje vemo, da kakršen je kdo do drugih, tak je pred drugimi do nas. In če je komu spletkarjenje del življenja, naj uživa naprej . Ljudje smo polni drugačnosti in nekakšnih čudnih užitkov.
Se strinjate, da so ljudje, ki nas obkrožajo, naše ogledalo?
Da. Kadar se jezim na koga, poskušam ugotoviti, kaj je z mano narobe. To sem opazila pri vzgoji otrok. Za stvari, zaradi katerih sem se najpogosteje jezila, sem ugotovila, da so »moje«. Je pa res, da se je treba tega naučiti in to je dolga šola. Naučila sem se sprejemati stvari, takšne kot so. Včasih mislim, da v danem trenutku dobiš tisto, kar potrebuješ in da srečaš ljudi, ki jih moraš...
Kaj pa »literarni« načrti?
Knjiga Duša in Duša je moje prvo leposlovno delo. Objavljala sem že v strokovnih publikacijah, raziskave o življenju in delu v dijaških domovih. To je sicer drugačna sfera, pomenila pa je začetek podajanja mojih misli širšemu krogu ljudi. Še bom pisala, še ustvarjala, saj v življenju nikoli ne zmanjka snovi, le oči je treba odpreti in dovoliti, da se nas dogodki dotaknejo. Ne vem, kako bo to z mano, kako dolgo bo trajalo in ali bo izšla še kakšna knjiga, vendar - pustimo se presenetiti ...času...
MAH
CD
REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA
V
Zelja po znanju ne utruja, ampak osvežuje tako, da nas znova povezuje s tistimi plastmi bitja iz katerih izhajata neustavljiva radovednost in igriva radost odkrivanja vedno novega.
m obilo želja po novem znanju.
KOLEKTIV REVIRSKE LJUDSKE UNIVERZE!
Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo z njim postal.
Ruskin
u&em/
(milcem/ ^Zasauca/ IsAtemou ijLo&cima; ui/ jAsnv
Multima, d.o.o.
‘Fortunah
d.o.o. TRBOVLJE
Najsrečnejši ljudje so tisti, ki zgrakijo življenje na najštevilnejšik mestik.
Ljudje, ki trpijo, imajo ponavadi samo eno zanimanje, pa jik usoda oropa še za tistega.
Theodore ROOSEVELT

a
m m
v.
ti a r>*tvia!vTi
'KAJ JE STAROST?"
V Domu upokojencev Franc Salamon na Tereziji je bilo 4.aprila še posebej svečano in praznično. Jedilnica doma se je spet spremenila v dvorano, ki so jo napolnili stanovalci in njihovi obiskovalci do zadnjega kotička. Tako so se gostje, oskrbovanci in nastopajoči združili v isti skupni želji, čim lepše in prijetneje praznovati 21.rojstni dan Doma na Tereziji.
Mnogo čestitk in lepih želja so izrekli "slavljencu" gostje, med katerimi so bili župan očine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar in podžupan Andrej Železnik, predsednik literarnega društva LIKUS pri Zvezi DU Slovenije Zmago Rafol, člani tamburaškega orkestra DU Ljutomer Lotmarški tamburaši, predstavnice DU Zidani most in Sevnica, Društva invalidov Trbovlje, Turističnega društva Trbovlje, predsednik DU Trbovlje Cveto Plevnik in pa številni znani slovenski umetniki Janez Knez, Smiljan Rozman, Lojzka Špacapan, Ivan Minetti, Janez Krajnc in mnogi ustvarjalci iz domačih logov, ki šele stopajo na to pot.
Dom upokojencev, na 5.628 m2 neto površine in s 198 posteljami, je eden najpomembnejših objektov v občini Trbovlje v zadnjih dveh desetletjih, saj se število starejših, ki ga nujno potrebujejo, nenehno veča. Dom postaja čedalje bolj utesnjen, vendar to ne pomeni, da je življenje v njem utesnjeno in dolgočasno. O tem, da se v njem "dogaja" dobršen del kulture v občini, smo že pisali, želja vseh pa je, da se ta dejavnost v DOmu nadaljuje. Pri tem ima dosti zaslug rojak Janez Krajnc, katerega gostje so bili mnogi slovenski umetniki, kakor tudi tisti, ki so v Domu in na njegovih stenah, delali prve korake na poti v svet uajetnosti.
Na praznični dan so v jedilnici pripravili razstavo ročnih in likovnih del stanovalcev, ki se je ne da opisati Č treba je videti in vedeti, kdo so izdelovalci umetnin. Da so to zares prave umetnine, ne gre dvomiti,saj so
narejene z mnogokrat neverjetno voljo in željo po ustvarjanju. Ob otvoritvi te razstave je spregovoril predsednik domske skupnosti Franci Lavrač in kratko predstavil njihov trud in prizadevanje.
Tudi razstava slik slikarjev naivcev, očeta in sina Antona in janeza Repnika iz Mute, na temo "Življenje naše polno je skrivnosti," ki jo je otvoril in obiskovalcem predstavil oba umetnika akademski slikar Janez Knez iz Trbovelj, je bila postavljena na pravem kraju in ob pravem času.
Vse skupaj je zaokrožila pesem tamburaškega okteta DU Ljutomer, Lotmerski tamburaši in predstavitev pesmi ljudskih pesnic Gabrijele Kolar in Hede Bebe Peterkovič, članic literarnega kluba Likus iz DU Zidani most in Sevnica.
Predsednik Likusa Zmago Rafol je predstavil delovanje kluba in povabil vse, ki imajo voljo, čut in korajžo, da se pridružijo zdaj že tristotim ljudskim piscem, med katerimi pogreša pesnike in pisatelje iz Zasavja, kajti: "... vsi naši pisci so najboljši - ni slabih, ni dobrih, ni boljših..."
Poleg pestrega kulturnega življenja pa se v Domu zadnja leta tudi vedno kaj obnavlja, prenavlja,	dograjuje,
posodablja... za kar ima nemalo zaslug direktorica Danica Flren, vodstvo in zaposleni, ki se trudijo, da bi bilo življenje v ustanovi čim bolj razgibano, zadovoljivo za vse stanovalce in predvsem prijetno, da bi bil to dom vseh stanovalcev v pravem pomenu besede.
"Kaj je starost?" se je v svojem govoru spraševala Danica Flren. Ugotavlja, da je beseda "star" v današnjem svetu zelo vplivna, saj se marsikdaj po tem presojajo dejanja ljudi. Preprostega odgovora na njeno vprašanje ni, saj je odgovorov mnogo, vsekakor pa označuje neko življenjsko obdobje, ki se ga bolj ali manj vsak boji in odriva misel na to. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da bo današnja srednja generacija jutri že stara in ker je
najštevilčnejša, bo leta 2020 v Sloveniji že okrog 400.000 starih in to nad petinšestdeset let - vsak peti prebivalec - in ta generacija bo tedaj tako ležala, kakor si bos edaj postlala...
Ob praznovanju se je vsem oskrbovancem zahvalila za zaupanje, celotnemu osebju doma pa za izredno požrtvovalnost pri delu in pri medsebojnih stikih in vzornem negovanju vseh oskrbovancev, vsem ostalim, občini in DU Trbovlje pa za vsestransko pomoč.
Prisotnim je spregovoril tudi župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar in jih s€znanil s tekočimi zadevami, s katerimi se trenutno ukvarja občinski svet ter jih razveselil z nekaterimi novostmi, ki zadevajo upokojence v občini (avtobusni prevozi). Za njegovo prizadevanje mu je Društvo upokojencev Trbovlje podelilo izredno priznanje.
Vsem lepim mislim in čestitkam se je pridružil tudi Janez Krajnc, ki je pogost gost oziroma gostitelj znanih slovenskih kulturnikov v Domu upokojencev in s pomočjo katerega je Dom na kulturnem področju postal to, kar danes je.
Družabni večer je zaokrožil praznovanje.
MAH
MED0BM0ČNA REVIJA MALIH PEVSKIH SKUPIN ZASAVJA
V	četrtek, 13.aprila je potekala v dvorani Doma Svobode v zgornjih Trbovljah medobmočna revija malih pevskih skupin Zasavja. Organiziral jo je Sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost-Območna izpostava Trbovlje. Na reviji je nastopilo šest zborov, ki so bili deležni toplih priznanj s strani poslušalcev.
T.L
V APRILU DVA LETNA KONCERTA
V	začetku aprila, v torek 4.IV. so se v hrastniškem delavskem domu spet predstavili člani MPZ Svoboda Hrastnik, ki jih vodi Vanja Tomc. Petindvajset- članski zbor tudi tokrat ni razočaral
nabito polne dvorane s svojim pestrim sporedom. Prvi del je vseboval pesmi iz narodne zakladnice, v drugem delu pa so se odpravili na morje... Pričarali so sonce, oddih, morje. Scenarij je zasnovala Manja Goleč, sceno Boris Volaj, režijo je prevzel Janko Kumlanc. Program je vodila Eli Kaluža, na harmoniko je igral Bojan Frangeš. Program sta v vmesnem delu zapolnila člana skupine Jabadabadu, ki je bil po mmeri za vse starostne skupine v dvorani.
V	sredo, 12.aprila pa sta v
dolski kinodvorani pela oba šolska zbora - dolski in hrastniški. Vodita jih Alenka Razpotnik in Simona Kepa. polna dvorana je mlade pevce nagradila z navdušenim	aplavzom.
Sodelovali pa so tudi gojenci GŠ Hrastnik.
Fanči Moljk
PEVSKI KONCERT SV0B0DAŠEV
V	marcu je Mešani pevski zbor KD Svoboda iz Trbovelj izpeljal svoj letni koncert. Polna dvorana je bila priča dobremu nastopu 35-članskega zbora z 18-imi ženskimi in 17-imi moškimi glasovi. Večerje povezoval Janez Rus, na koncertu pa so sodelovali tudi sopranistka Lidija Sitar, tenorist Gregor Špajzer in drugi tenorist Rudi Baloh, pri dveh pesmih pa je s spremljavo na klavirju sodelovala tudi Katarina SKrinjar. Tokratni koncert je bil prvi povsem samostojen koncert, ki ga je pripravila mlada zborovodkinja Barbara Bola.
Ob koncu koncerta se je predsednik zbora Miha Zupančič toplo zahvalil vsem pevcem, posebno pa še zborovodkinji za opravljeno delo in doseženi uspeh.
IL
ZAHVALA
Ravnateljici OŠ Podkum Ireni Mihevc, vsem zaposlenim, staršem otrok ter gostom, ki so na "Dnevu odprtih vrat" zbrali sredstva in jih podarili moji hčerki Moniki, se v njenem in svojem imenu najlepše zahvaljujem.
Jelka Škoberne
20. MALTRAVNA 2000

< i i t, ri J . ri \» ri
Piše: Sašo Taškar
Prunus serrulata - japonska češnja
Samo ime, japonska češnja, mnogim ne pove kaj dosti, če pa dodam, da se tako imenujejo drevesa, ki se drevoredno razraščajo ob glavni cesti v Zagorju in nas v tem času presenetijo z bujnim cvetjem roza barve, potem verjetno ni človeka, ki mu te prekrasne češnje ne bi ostale v spominu.
So kult japonske tradicije in večna moda slovenskih vrtov. Na Japonskem vsako leto aprila tisočglave množice odidejo iz mest občudovat prekrasne češnjeve gaje. Tako poznamo in občudujemo množico listopadnih kultivarjev japonske češnje, ki jih s skupnim imenom imenujejo 'Sato Zakura'. Trenutno se na slovenskem trgu pojavljajo kultivarji češenj; Prunus serrulata 'Kanzan', (ta je tudi v zagorskem drevoredu), Pr. serr. 'Amanogava', (stebraste rasti, cveti roza barve, primerna za manjše vrtove, poiščemo jo lahko ob prehodu v zdravstveni dom v Zagorju), Pr. serr. 'Pink Perfection' (podobna Kanzan
češnji z nekoliko bolj bledimi cvetovi). Pr. serr. Kiku Shidare Sakura' (s povešavimi vejami, cveti roza barve). Pojavljajo pa se tudi češnje bele barve, kot sta Pr. serr. 'Taihaku' in meni osebno najlepša Pr. serr. 'Shimidsu Sakura', ki pa na žalost ni prisotna na slovenskem trgu. Vsak kultivar je nekaj posebnega, vendar imajo vse japonske češnje dve skupni značilnosti: nobena ne rodi, kar pomeni, da so zanimive le kratek čas v letu, če odvzamemo lepo listje, ki dolgo v jesen ostane na drevesu; druga značilnost pa je, da so vsa drevesa cepljena na našo domačo češnjo Prunus
avium. Cepljenje opravljamo avgusta na speče oko ali spomladi, s predhodno pripravljenimi cepiči. Mlada rastlina raste hitro, saj ima lahko letni prirastek tudi do enega metra. So veliko bolj odporne na različne bolezni in tudi glede tal niso preveč zahtevne. Razen na mokrih tleh, uspevajo skoraj povsod, če je le dovolj sonca. Obrezovanje češnje ni potrebno, saj samostojno oblikuje dovolj lepo krošnjo. Če pa že moramo obrezati češnjo, takrat moramo premazati s cepilno smolo, vse odrezane površine, ker se češnja zelo slabo zaceli, šc posebej, če je veja debelejša od treh
centimetrov.
Kot je za češnje značilno, imajo po celotnem deblu razporejene značilne prečne proge, ki jih strokovno imenujemo lenticele. Še večja značilnost pa sta dve žlezi rdeče barve, kijih najdemo na vrhu peclja listov. Ti so enostavni, izmenični, listni rob pa je rahlo narezan. Koreninski sistem je globok in šopasto oblikovan. Korenine so prava poslastica za zemeljske glodalce, zato je priporočljivo drevesa saditi v žičnate zaščite.
Japonske češnje so že v prejšnem stoletju prišle v Evropo in danes jih poleg že omenjenih, tržišče ponuja okoli 75 različnih varietet. Na žalost premnoge še niso prodrle na naše tržišče.
Čeprav bi marsikdo hotel imeti okrasno češnjo v svojem vrtu, ne smemo pozabiti, da zraste v dokaj veliko drevo. In tu vsekakor priporočam, da se ne poslužujete vrtnih Škarij, s katerimi bi samo uničili podobo njene lepote. Ko se odločate za nakup češenj se najprej posvetujte s strokovnjakom katera varieteta bi uspevala v vašem vrtu, ker nam hi tako hudo, če takšne češnje ne moremo imeti v svojem vrtu, kot to, da moramo uničiti prelepo drevo, ko je preseglo svoje dovoljene dimenzije.
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
-	načrtovanje in urejanje vrtov
-	svetovanje
-	obrezovanje dreves
-	urejanje grobov
-	izdelava vodnih objektov
ŠE O KOŽI
Ker nam je v prejšnji številki zmanjkalo prostora, da bi napisali vse, kar se nam zdi pomembno o negi kože, bomo z nekaj nasveti postregli v tej številki. Rastline so čudovite zaveznice kože. Lahko jo zdravijo in negujejo hkrati. Od znotraj v obliki čajev, od zunaj pa v obliki obkladkov, vodic in kopeli. Najpomembnejše pa je, da v vseh letnih časih uživate sadne sokove in jejte zelenjavo. Predvsem korenje, kumarice, kreša, peteršilj, limona in jabolka, ki so najboljši prijatelji kože.
Če opazite, da vam koža postaja mlahava, da ji manjka napetosti, potrebujete nekaj kopeli, čajev in vodic. Ko bo čas ribezovega soka, naredite z njim kuro. Koži bo vrnil lesk, prožnost in ravnovesje. Hkrati pa dvakrat tedensko na vse telo položite tople obkladke, v kateri so se eno noč namakale te rastline (za 1 liter vode):
RASTUNE ZDRAVILNE RASTUNE ZDRAULNE BASTUNE ZDRAVILNE RASTUNE
po 10 ščepcev cvetov slezenovca, listov vrtnice ter listov in cvetov timijana. Zjutraj pijte poparek naslednje sestave (za eno skodelico): po dva ščepca janeževih semen, listov bazilike, listov in cvetov žajblja, cvetov lipe in lipovega lubja.
Če imate mastno kožo, skrbite, da bo vaša koža vedno zelo čista, saj prevelika količina loja pospešuje infekcijo, to pa pomeni odprta vrata za akne. Za okrepitev kože se redno kopajte v kopeli iz cvetov gloga, listov repinca, cvetnih listov šipka in preslice. Po en ščepec vsakega na liter vode. Dobro je poleti narediti kuro z jagodami. Priporočljivo je tudi razkuževanje obraza nad poparkom cvetnih listov vrtnice, materine dušice in timijana dvakrat na teden ter s toplimi obkladki iz (za liter vode): 10 ščepcev cvetov slezenovca ter po pet ščepcev cvetov materine dušice in timijana. Lužijo naj se čez noč. Dobro je tudi vsako jutro in na večer piti
poparek listov in cvetov žajblja, listov in cvetov materine dušice po dva ščepca na skodelico. Druga naravna zdravila proti mastni koži so še: poparek cvetov gloga, rožmarina, robide in timijana, po ščepec na liter, nadalje prevretek korenin milnice (dva ščepca na skodelico) za obkladke in za čaj ter lužina iz listov oreha, cvetnih listov rdeče vrtnice, preslice in listov žajblja. Jejte veliko hrane bogate z vitaminom A: lubenica, krompir, paradižnik, špinača.
Če imate pordelo kožo se ne izpostavljajte soncu in vremenskim neprijetnostim. Ne umivajte se z milom, temveč z mlekom. Naredite kuro s pšeničnimi kalčki. Če pa boste delali hkrati še kopeli iz kuhane zelene, boste dosegli bistveno izboljšanje stanja kože. Dobro je zjutraj in zvečer popiti po eno skodelico poparka iz
2.ščepcev listov mete in lipovega lubja.
Če imate suho in občutljivo
kožo, koristi mazanje z mandljevim ali olivnim oljem. Koristi tudi kura s pšeničnimi kalčki. Na obraz si lahko nanesete naslednjo masko: 1 jajčni rumenjak, stepen z eno žličko olivnega olja. Maska deluje četrt ure, nato se očistite z vato, namočeno v mleko, ki ste mu dodali nekaj kapljic izvlečka vrtnice. Spijte po dve skodelici poparka iz: dveh ščepcev listov in cvetov rmana, poprove mete in cvetnih listov rdeče vrtnice. Jejte veliko hrane, bogate s kalijem: radič, krompir, kivi, marelice, ribe.
Pri občutljivi koži pomaga pitje poparka iz 2 ščepcev cvetov slezenovca, citronaste verbene in melise ter po ščepec listov in cvetov šetraja, timijana, šcepec rožmarina in bazilike. Jejte vse vrste jagodičevja in ananas.
Pri razpokani koži pomagajo še ovitki s kumaricino kašo in obkladki iz pečenih jabolk. Dobro je tudi mazilo iz brezovih brstov.
Pripravil Igor Gošte
V MESECU APRILU.
CLIO, KANGOO, MEGANE
CENEJŠI
OD 120.000 DO 180.000 SIT.
tel.: 0601/27-666,27-525
E-mail: prodaja.trbovIje@ avtohisamalgaj.si,
www.avtohisamalgaj .si
RENAULT
Rr&\ferit& no\si, zares udoben način odplačevanja!
[PolMBdlBEtm Bon s® [ptrcstptrB&csjflftm
Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450 www.malgaj.si
AVTOHIŠA VESEL
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IJM SERVISER CESNJICE 16 B, 1251 MORAVCE
Tel.: 061/731-032
bogata oprema dvojni air bag elektro paket centralno zaklepanje imobilizator motorja
SWIFT 4X4 GUSTY že za 1.970.000.- SIT
Vinko Hrovatič s.p.
RAČUNALNIŠTVO
PRODAJA, SERVIS, IZOBRAŽEVANJE
TRBOVLJE
Šuštarjeva 42, 0601 26 040 LITIJA
Ul. M. Pregljeve 4, 061 883 546
GOTOVINSKI POPUSTI - UGODNI KREDITI 3 LETNA GARANCIJA
20. MALTRAVNA 2000
ZG.ZRV G11.17
ul&bslgo 7
OLGA DRNOVŠEK
Lenarjenje je ne pritegne, čeprav človeka rada 'crklja', saj zmeraj kaj dobrega skuha, speče, in ker je tudi zelo pedantna, tudi vedno kaj čisti, lošči, pomiva. Ampak pravi, da urejenost od drugih zahteva le na zunaj, da se potrudijo za svoj izgled. Pospravljanja pa ima resnično zadosti, saj še v šoli od učencev zahteva, da se naučijo pospraviti obleke, da znajo pripraviti zajtrk... Seveda, pri pouku gospodinjske vzgoje se učijo še marsikaj, še razne pogrinjke znajo narediti, veliko pečejo, kuhajo in zvedo o zdravi prehrani, delajo okraske za različne praznične priložnosti in drugo. In ker je svojemu delu zelo predana, so ji šolske ure na OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju zares v veselje.
Prvih deset let službovanja je poučevala pouk podaljšanega bivanja, potlej pa vseskozi pouk gospodinjske vzgoje. Odkar so pridobili še učilnico in kuhinjo za pouk gospodinjske vzgoje, so šolske ure še zlasti pestre in učinkovite. Tudi razredničarka je in povedala je, da se z zdajšnjimi šestošolci dobro razume. Posvečanje učencem ji ni v breme, zato ji še osmošolci radi zaupajo in ji pozornost namenijo še potlej, v času študija. Spominja se, da so v družini, kjer so bili trije otroci, praznike obilno obeležili z raznoraznim pecivom. Pravi, da pri kuhi ne gre le za spretnost, marveč še za veselje do kuhanja. Kajti pouk gospodinjske vzgoje vsebuje tudi pridobivanje spretnosti, da je pri kosilu prijetno vzdušje, da so si ljudje prijazni, da znajo ravnati z jedilnim priborom in dajim jedi teknejo.
Za pedagoški poklic se je navdušila že kot osnovnošolka in pravi, da je tovrstno delo prijetno, čeprav se generacije otrok spreminjajo, rabijo drugačne pristope, še vedno pa si želijo pogovarjanja in posvečanja. Opaža, da osnovnošolci potrebujejo druženje s starši, kljub temu, da jih kot najstnike povsem prevzame druženje s prijatelji. Vesela je, kadar se učenci radi učijo in če najdejo veselje do določenega šolskega predmeta. "Uspešnost sleherni rad doživlja," pravi, zato se ji zdi pomembno, da ima vsakdo kakšno zanimanje in daje kdaj uspešen.
Zatrjuje, da je v življenju potrebno znati izražati tudi vljudnost, prijaznost v medsebojnih odnosih in da si dostikrat zapomnimo tisti prvi vtis o človeku. In k temu poudarja tudi iskrenost in poštenje, saj je s tem tudi komunikacija zanimivejša. Sicer se rada pogovarja in dosti da na prijateljstvo. "Če bi se več pogovarjali med sabo," pravi, "bi bilo manj nesoglasij." In da je pri pogovarjanju treba izbirati lepe besede, iskati vrline pri sogovorniku in biti čimbolj toleranten. Pravi še, da že slovenski pregovor pravi, da gre ljubezen skoz želodec in da ženska moškega očara tudi z urejenostjo. Rada je v družbi prijetnih ljudi, rada ima gledališče, ples in poslušanje tihe nežne glasbe. Všeč ji je, če so otroci in starši prijatelji, za velikonočne praznike pa so v šoli izdelali krasne pisanice in tudi domačo mizo bo obložila ne le s pirhi in potico, marveč še s kakšnim presenečenjem.
Besedilo in slika: Petra Radovič
SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE
(8. del)
SV. BRATA CIRIL IN METOD
Sveta brata Cirila in Metoda imata med vsemi slovanskimi narodi poseben pomen. Seveda nista bila prva misijonarja med Slovani, sta pa s svojim izredno pomembnim delom med Moravani in panonskimi Slovenci ter s svojim versko-kultumim vplivom na slovanske narode postavila temelje slovanski krščanski kulturi.
Izhajata iz Soluna. Njun oče Leon je bil namestnik solunskega vojvode. Družina je bila grškega rodu, okolje v katerem so živeli, pa pretežno slovansko. Metod seje rodil leta 812,
Ciril pa leta 826 ali 827. Imeni Ciril in Metod sta redovni imeni. Njuni pravi imeni sta Konstantin in (verjetno) Mihael.
Oba sta bila visoko izobražena ter nekaj časa na visokih državnih in cerkvenih službah. Pred odhodom med Slovane sta se pridružila državnemu odposlanstvu med Hazari. Na povratku je Konstantin na Krimu našel ostanke papeža sv. Klemena, kije umrl v izgnanstvu konec 1. stoletja (bilje 3. Petrov naslednik). Kasneje sta jih Konstantin in Metod odnesla s seboj na Moravsko, od tam pa preko današnjega slovenskega ozemlja v Rim, kjer so shranjeni v baziliki sv. Klemena.
Jeseni leta 862 je v Carigrad prišlo odposlanstvo moravskega kneza Rastislava, ki seje želel otresti vpliva vzhodnofrankovskega kralja, čeprav je bil njegov vazal. Zato je poskušal ustanoviti lastno samostojno cerkveno pokrajino z bogoslužjem v domačem jeziku, kar bi bilo do neke mere tudi osnova za politično samostojnost. Cesar Mihael je na prošnjo kneza Rastislava za to poslanstvo določil Konstantina in Metoda, ki sta bil vešča v (staroslovanskem jeziku. Konstantin in Metod pa sta se pred odhodom na pot dobro pripravila. Konstantin je za ta namen pripravil slovansko abecedo (glagolico) in začel prevajati evangelij ter bogoslužne knjige v slovanski jezik.
V	prvi polovici leta 863 sta Konstantin in Metod s svojimi učenci prišla na Moravsko. Njuna misijonska metoda je bila drugačna od drugih. Ustanovila sta šolo, v kateri sta pripravljala mlade može na cerkveno službo, obenem sta prevajala bogoslužne knjige. Najprej sta uvedla slovansko bogoslužje po bizantinskem zgledu, kasneje pa tudi slovansko rimsko bogoslužje.
Na Moravskem sta se mudila 40 mesecev, nakar sta šla posvetit svoje učence. Na odhod je vplivalo tudi dejstvo, da seje knez Rastislav moral bolj podrediti kralju Ludviku, v deželo pa so zopet začeli prihajati misijonarji iz zahoda.
Sveta brata Konstantin in Metod sta se konec 866 ali v začetku 867 iz Starega mesta pri Velehradu na Moravskem napotila v Panonijo, kjer so takrat prebivali pretežno panonski Slovenci (dokler jih niso kasneje iz večjega dela ozemlja izrinili Ogri/Madžari). Dvor mejnega grofa je bil pri Blatnem jezeru. Kocelj je vzljubil slovansko bogosložje, zato sta sveta brata pri njem ostala nekaj mesecev. Od tod sta skupaj z okoli 50 učenci odpotovala preko ozemlja današnje Slovenije v Benetke.
V	Benetkah sta dobila povabilo papeža Nikolaja L, ki pa je kmalu nato umrl. V Rimu ju je nadvse slovesno sprejel novi papež Hadrijan II. S seboj sta Ciril in Metod prinesla relikvije papeža Klemena I.
Papež Hadrijan II. je v baziliki Marije Snežne v Rimu slovesno blagoslovil njuno poslanstvo med slovanskimi narodi ter blagoslovil slovanske bogoslužne knjige. Ob tej priložnosti so Metod in nekateri njuni učenci prejeli mašniško posvečenje.
Politične razmere ter nasprotovanje vzhodnofrankovskih škofov so onemogočili njuno vrnitev v Panonijo. Ostala sta v Rimu in skupaj z učenci prevajala rimsko bogoslužje v slovanski jezik. Medtem je Konstantin zbolel. Želel je umreti kot menih, zato je napravil redovne zaobljube in si nadel ime Ciril (Kyrillos). Umrl je 14. februarja 869 star 42 let. Pokopali so ga v Rimu v cerkvi sv. Klemena.
V	tem času so se na Velikomoravskem in Panoniji uprli vzhodnofrankovskemu vplivu, zato seje Metod kot apostolski delegat in s Kocljevo pomočjo lahko vrnil in uredil vse potrebno za ustanovitev samostojne slovanske nadškofije. Na prošnjo Koclja in v spremstvu slovanskih velikašev seje vrnil v Rim, kjer je pri papežu dosegel ustanovitev panonsko moravske nadškofije, kije bila obnovitev nekdanje nadškofije s sedežem v Sirmiumu, sam pa je prejel škofovsko posvečenje.
Ob koncu leta 869 seje Metod vrnil v Panonijo, žal pa so se politične razmere zopet poslabšale. Svetopolk seje izneveril Rastislavu in ga spravil v ujetništvo. Vzhodni Franki so zasedli Moravsko. Metod seje kljub težavam odpravil na Moravsko, kjer so ga zajeli poleti 870 in ga odpeljali v Regensburg. Tu so mu verjetno sodili, ravnali z njim zelo surovo, ga obsodili in zaprli. O dogodkih so pred papežem molčali, vendar pa je papež o zadevi izvedel od kneza Koclja, kije ohranil samostojnost. Le-ta je s pomočjo Metodovih učencev vodil cerkveno življenje v kneževini, kije tako bila cerkvenopravno podrejena neposredno svetemu sedežu. Papež Janez Vlil. kije nasledil Hadrijana II. seje na Kocljevo posredovanje zavzel za Metoda in dosegel izpustitev (konec leta 872). V istem času pa je papež prosil takratnjega slavonskega kneza Montemira, naj svojo kneževino pridruži Metodovi Sirmijski metropoliji.
Po letu 874 so bile politične razmere zopet nenaklonjene Metodu. V Rim so ga tožili z izgovorom, da širi krivo vero. Dejansko pa je šlo za nasprotovanje cerkveni uporabi slovanskega jezika. Metod seje zato moral zagovarjati pri papežu. Leta 880 je ponovno dokazal nesporno veljavo in pravovernost svojih prizadevanj. Toda Metod ni imel več dovolj moči, da bi se upiral spletkam in nasprotovanjem. Potrpežljivo je prenašal nasprotnike.
Leta 882 je odpotoval v Carigrad. Po vrnitvi je prevajal sveto pismo in zbirko državnih cerkvenih zakonov. Pred smrtjo je za naslednika določil učenca panonskega Slovenca Gorazda. Metod je umrl 6. aprila 885. Pokopali so ga v stolnici (verjetno blizu Velehrada).
Pomen bratov Cirila in Metoda za slovanske narode je izjemen. Uvedla sta slovansko bogoslužje, postavila temelje nekaterim slovanskim književnim jezikom, odločilno pa sta vplivala tudi na kulturo zahodnoslovanskih narodov ter na razumevanje pomena domačega jezika za versko življenje. Gradila sta tudi most med krščanskim vzhodom in zahodom.
Branko Nimac
Kmetijsko zodruga Izlake z.o.o.
Želi vsem svojim članom in ostalim
občanom Zagorja vesele velikonočne in prvomajske praznike.
Želimo Vam vesele
velikonočne
praznike!

o noč
(joičimo (j±£m
mz
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
TRBOVLJE
20. MALTRAVNA 2000
Vlado Garantini
DOMA
Vse, vse bi morala pričeti znova, Franca, vse, kot zemlja, trava in drevje na pomlad. Pet sva jih spravila na svet, h kruhu, vse je spridila dolina.
Ostala sva sama, beteežna, stara.
Kaj mi bo nova stala, hiša, cel grad, tolikšen grunt!
Da se vračajo, praviš.
Seveda, za god, praznike, vse svete, a že na pragu se jim strašno mudi, ker imajo tam odgovorne službe, grozno veliko dela, s kadri večne probleme.
Nabasane cajne strpajo v avte in brž odbezljajo v dolino.
Vse, vse bi morala pričeti znova, Franca.
Leziva k počitku, Ivan, pozno je že.
n.j. £Tt fj.Ti.Ji
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI K45 NAGRADIMO
Prejeli smo kar nekaj pravilnih odgovorov na našo zadnjo literarno uganko. Pravilni odgovor seje glasil Vladimir Pavšič-Matej Bor. Žreb je nagrado, knjigo Olge Dečman Dobrnjič Duša in duša dodelil Marku Podkoritniku, Novi Log 11, Hrastnik. Danes pa vas sprašujemo po imenu in priimku pesnika, sicer bolj znanega po vojaški plati. V pomoč vam zaenkrat navajamo le del njegove pesmi z naslovom Završkifantje. Zvečer se pa završki fantje zbero, zbero in na Selce pojo.
Pod vrhom med slivami hramek čepi, po poti mu gledajo okenca tri, za tretjim, za cvetjem pa Katrica spi.
Saj spi, a se precej zbudi, ko fantje svoj glas zaženo;...
Uganko sestavil Igor Goste
KULTURNI KOLEDAR
10.aprila seje rodil pesnik in dramatik Pavel Goba. Velja za klasika slovenske mladinske gledališke igre: Jurček, Uboga Ančka,.... Umrl je leta 1959.
11 .aprila leta 1744 seje rodil pisatelj in prevajalec Jurij Japelj, poznan predvsem po prevodu in izdaji svetega pisma. Umrl je leta 1807.
14.aprila seje rodil pesnik in prevajalec Vladimir Pavšic-Matej Bor. Umrl je leta 1993.
Pripravil Igor Goste
BILANCA LJUBITELJSKE KULTURE V TRBOVLJAH
Dne 5.aprila je v DD Trbovlje potekala II.konferenca Zveze kulturnih društev Trbovlje ali na kratko ZKD Trbovlje, potem, ko se je ljubiteljska kulturna dejavnost v Sloveniji na novo organizirala. Konference so se udeležili predstavniki društev, ki delujejo v ZKD, uvodna poročila pa sta pripravila predsednik Vinko Kovačič in tajnik Zdravko Pestotnik. Občino Trbovlje je na konferenci zastopal Branko Krevl. ZKD Trbovlje povezuje v svojem okviru 20 društev, ki imajo skupno okoli 1000 članov. Iz podanih poročil je možno povzeti, da so vsa ta društva in ZKD v preteklem letu organizirali in izpeljali 350 najrazličnejših prireditev - koncertov, gledaliških uprizoritev, plesnih prireditev, likovnih razstav in priložnostnih nastopov ob raznih priložnostih, predvsem na proslavah, tako v domačem kraju, kakor tudi na
gostovanjih. Organizirali pa so tudi gledališki abonma tako za večernike, kakor tudi mladino in najmlajše. V večernem abonmaju je bilo pet predstav, za mladino 2 in za najmlajše 3 lutkovne predstave.
Najtrši oreh, s katerim se spoprijemajo ljubiteljski kulturniki so predvsem finance. Denarja vedno primanjkuje, saj bi ga potreboavli za pokritje vseh stroškov dva do trikrat več kot ga dobijo sedaj iz občinskega proračuna, kaj več jim tudi navzoči predstavnik občine ni mogel obljubiti. Po njegovih besedah daje občina Trbovlje za kulturne namene in potrebe okoli 100 milijonov tolarjev, s tem pa pokrivajo del stroškov poklicnih ustanov (Delavski dom. Knjižnica, Zasavski muzej in še nekatere druge), ljubiteljski kulturi pa je letos iz proračuna namenjenih le desetina tega zneska. Sicer pa ZKD dobro sodeluje s Skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti-Območno izpostavo Trbovlje, navzoči so bili mnenja, da naj tajniške posle še naprej opravlja
MINUTA ZA JEZIK
Rada bi videla in slišala Aleša, simpatičnega radijca, ki je bral v prejšnji številki Zasavca zadnje vrstice v svojem dnevniku. Piše: Brali ste 40.vrstic za dva dni... Kar seveda pomeni štiridesetič vrstic... Stavim, da on ni postavil pike. Podobno se je zgodilo kolegu Igorju na zadnji strani, ko so pred petnajstič leti kupovali v Avstriji kavo, zasavski mali nogomet pa je bil poražen s petindvajsetič goli razlike. Včasih sem potrpežljivo hodila v trgovine in predlagala, naj ne prodajajo na tretjič obroke. Zadnje čase teh napak v trgovini ni več toliko. Govorim o glavnih števnikih, ki nimajo pike in vrstilnik, ki jo imajo. Nekoč me je nekdo vprašal: "Pa se ti res zdi pikica tako pomembna?” No, svet se res ne bi podrl zaradi nje, tudi vlada ne bi padla, ampak stvari, ki jih večkrat uporabljamo, si je dobro zapomniti, da lahko drugi vedo, kaj jim želimo sporočiti. In med vzroke, da se med seboj še vedno 50% ne razumemo, sodi tudi pika.
Fonči Moljk
dosedanji tajnik, čeprav poklicno opravlja dela vodje območne izpostave SLKD v Trbovljah. Sicer pa je ZKD z vsemi društvi, ki jih povezuje, opravila v zadnjem dveletnem obdobju veliko delo na kulturnem področju. Zamislimo si, kak dolgčas bi vladal v trboveljski dolini, če ne bi bilo toliko prireditev kulturnega značaja, ki jih po številnih vajah toliko pripravijo člani ljubiteljskih kulturnih društev. Priznanja, kijih daje publika nastopajočim po vsakokratnem	uspelem
kulturnem dogodku, izvajalci hvaležno sprejmejo, vendar pa pričakujejo za kritje predvsem materialnih stroškov društev tudi večjo denarno pomoč.
IL
o
o
MMgjha!
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029,884 209, 880-390
GSM: 041 681-584
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani	_
snemanje prireditev za interno	\7^)U'^JLI U^ilU 041 765-1
uporabo in javno prikazovanje, z	4	+ M
možnostjo sponzoriranja	postanite. 1)10 1^1 H I
trženje in produkcija za gospodarsko	—
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signaI@sioLnet
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
89,7
MHz
radio
EOSS
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj .si/radio/
20. MALTRAVNA 2000
j ! T7 n r? t f ~ r>
OKROGLA MIZA RDEČEGA KRIŽA
ŠTEVILO KRVODAJALCEV V LITIJI NARAŠČA
V ZASAVJU IMAMO PODROČNO KODO 03
V poslovni enoti TELEKOMA v Trbovljah bo po besedah direktoija enote Pavleta Hacina prišlo do naslednjih sprememb. Dosedanja omrežna skupina 0601 se je spremenila v področno kodo 03. Tako prehajamo iz petmestnih številk na sedem mestne. Sprememba je za naše področje lažja, saj je potrebno pred staro številko dodati le 56 (primer sedanja XX XXX bo postala 56 XX XXX, nj ena oblika pisanj a pa bo 5 6X XX XX). Na vprašanje, kdaj se je to začelo, je povedal, da se je zadeva začela že 16.julija lani, ko je TELEKOM pričel s tehničnimi predpripravami na projekt. V marcu letos so pričeli obveščati uporabnikov o spremembah in pripravljati vire informacij o novih telefonskih številkah. 30.marec štejejo kot uraden začetek spremembe številčenja v telekomunikacijskem omrežju in začetek delovanja vzporednega tele-komunikacijaskega sistema. Od marca pa do novembra bo potekalo vzporedno	delovanje
telekomunikacijskega sistema, kjer bodo uporabniki dosegljivi na stari in novi telefonski številki. V maju bo izšla elektronska inačica novega telefonskega imenika na CD-romu. Novembra bo prenehal delovati vzporedni sistem, tako, da bodo uporabniki dosegljivi le na novih številkah. Na starih pa se bodo oglašali brezplačni odzivniki, ki bodo sporočali novo telefonsko številko. Novembra bo izšel nov tiskan telefonski imenik, posamezne knjige imenika pa bodo razporejene po novih področnih kodah. Imeniki za geografske kode bodo za naročnike brezplačni, drugi pa bodo naprodaj po dostopnih cenah. Kasneje, do decembra, glede na padec števila klicev na stare telefonske številke, bodo postopoma izključil odzivnike. Celotna sprememba številčenja pa naj bi bila zaključena najkasneje s 1.januarjem 2001. Na dveh brezplačnih linijah bodo uporabnike oskrbovali z informacijami. Na telefonski številki 080 80 80 bodo
operaterji odgovarjali na splošna vprašanja v zvezi s spremembami, kot tudi dajali podatke o novih telefonskih številkah. Na številki 086 98 98 pa se bo oglašal avtomatski odzivnik, ki bo posredoval splošne informacije v zvezi s spremembo številčenja in napotke za uporabo informacijskih odzivnikov. Če bomo hoteli izvedeti novo številko bomo npr. pri številki 0601 64250 poklicali 086 0601 64 250 in odzivnik nam pove novo številko, 03 56 64 250. Poleg tega bodo naročnike obveščali neposredno; z osebnimi obiski, s pošto in z obvestili na zadnji strani računov za storitve. Spremembe nekaterih številk oz.večino priključitev so že izpeljali, največ v nekaterih predelih ljubljanske in koprske omrežne skupine. Te naročnike so v obdobju zadnjih mesecev priključevali z analognih na digitalne centrale, oziroma so zamenjali dvojčke z enojnim priključkom.
Iz 12.dosedanjih omrežnih skupin je po novem nastalo 6 oziroma sedem področnih kod.Ena od teh konkretno 06 bo zagotovljena za vzporedno delovanje starih in novih številk.
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
R.Š.
NOVA DOKTORICA ZNANOSTI
Dne 6.aprila je mag.Anita Solar, rojena Topole, univ. dipl. inž. agr., trboveljska rojakinja, zagovarjala svojo doktorsko disertacijo. Zagovor je potekal na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Tema disertacije je bila Izbor morfometrijskih in pomoloških kazalnikov za
V prejšnjem tednu je občinsko združenje Rdečega križa Litija pripravilo okroglo mizo o krvodajalstvu posvečeno svetovnemu dnevu zdravja. Udeležili so se je : direktor Zavoda za transfuzijo krvi Republike Slovenije dr. Božidar Volje, predstavnik Zdravstvenega doma Litija dr. Marko Kolšek, predstavnik Rdečega križa Slovenije Damjan Slabe, predsednik območnega združenja Rdečega križa Litija Karlo Lemut, krvodajalci, ki so
Marija Smrkolj, kije kri dala 215-krat) in aktivisti Rdečega križa Litija.
V uvodu seje dr. Božidar Volje dotaknil etike krvodajalstva in med drugim dejal:
» Etika krvodajalstva je sila globoka stvar in če sem rekel, da ste krvodajalci dobri ljudje zaradi tega, ker ne veste komu ste kri sploh dali. Dobro pa veste, da ne boste nikoli spoznali tistega človeka, kije dobil vašo kri. Za to ne boste dobili
žlahtnejša oreha (Juglans regia L.). Podelitev tega naslova bo potekala nekoliko kasneje, že sedaj pa lahko mladi znanstvenici iskreno čestitamo!
GOSTOVANJE SMG V TRBOVLJAH
Zavod za kulturo Delavski dom
nobenega plačila, ker je to brezplačno dejanje in zato ste se prostovoljno odločili. Nihče vas ni v to silil. Ni vam v korist, če vam vzamejo 450 ml krvi, ampak je v korist nekoga drugega, ki ga pa vi ne boste nikoli spoznali.«
Predsednik Območnega združenja Rdečega križa Litija Karlo Lemut pa je postregel z izredno pomembnimi in spodbudnimi rezultati:
Letno sta v Litiji dve krvodajalski akciji (spomladi injeseni). Zadnja je
bila v letošnjem marcu. Udeležile se je je rekordno število krvodajalcev, kar 444 in do tega jih je prvič darovalo kri 39, kar je 10 % več kot leto poprej (v letu 1999jih je darovalo kri, za primerjavo, 874) kar je znak, da bo krvodajalstvo še naprej živelo.
Zanimiv pa je tudi podatek, da v Sloveniji zberemo letno 50.000 litrov krvi, kolikor jo tudi potrebujemo za svoje potrebe in da 35 % Slovencev krvi še nikoli ni darovalo.
Besedilo in sliko: Marjan Šušteršič
Trbovlje je 21.marca organiziral gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Ta gledališki ansambel je uprizoril delo Kdo se boji Tennesseeja Williamsa. To je bila že 4.predstava v tej gledališki sezoni za večerni abonma.
T.L
največkrat dalUkiH<(tered njmgldudtze v Bistroju Valvasor Litija.
(m


D==.
foc.0
imu
C?®
7—
""“aVA»	Vil
VARSTilO PRI DELU VARSTVO PREDPOŽAROM FIZIČNO IN TEHNIČNO VAROVANJE MERITVE MIKRO-KLIME UPRAVLJANJE S STANOVANJI STORITVE INVALIDSKE DELAVNICE
S!
""hizrzD
fcu
Podjetje za storitve in proizvodnjo d.d. Grajska pot 8,1430 HRASTNIK Tel.: 0601 54-021, Fax: 0601 44-075

Cesta komandanta Staneta 15, 1270 Litija - Slovenija Telefon,fax:061/883-465; e-mail: ma3ca@sioI.net
izdelava reklamnih napisov expres izdelava štampiljk izdelava reklamnih vrečk sitotisk in tampotisk color ofset tisk
iUe verjemite na besedo, preizkusite nas ! 9Zon stop: 041 412 - 060 in 0609 647 - 885
MA3CA AJDONIK & CO d.n.o.. Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve, Parmova 7, i 270 Litija
„0^ /VS DOMŽALE
Servis in trgovina d.o.o., Blatnica 3a, I0C Trzin. 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42.061/162-37-00 ______________1ax: 061/162-37-05_______
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2000
TOURING	mo« (kW/KM)	M PC
GL 1500 SE Gold Wing	74/100	3.689.000
ST 1100 Pan European	74/100	2.655.000
ŠPORT- touring		
CBR 1100 XX Super Blackbird	121/164	2.489.000
OB 1100 SF (X-11)	103/140	2.289.000
VFR 800 F1	81/110	2.412.000
CB 600 F Hornet	71/97	1.634.000
OB 600 S Hornel (poloklep)	71/97	1.719.000
ŠPORT		
VTR 1000 SP-1	100/136	2.749.000
VTR 1000 F FireStorm	81/110	2.137.000
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.366.000
CBR 600 F	81/110	1.889.000
NSR 125 R	11/15	869.000
CHOOPER		
GL 1500 C Valkvrie	74/100	2.724.000
VF 750 C Magna	64/87	1.928.000
VT 750 C2 Shadovv	32/44	1.719.000
VT 750 C Shadovv	32/44	1.622.000
VT 600 C Shadovv	29/39	1.510.000
VT 125 C Shadovv	11/15	1.078.000
ENDURO		
XL 1000 V Varadero	70/95	2.251.000
XRV 750 V Africa Twin	44/60	1.899.000
XL 600 Translap	41/55	1.400.000
XR 650 R	45/61	1.581.000
NX 650 Dominator	32/44	1.114.000
NX 250 Dominator	17/23	1.211.000
XLR 125 R	8/11	959.000
GROSS		
CR 250 R	43/58	1.199.000
CR 125 R	30/41	1.183.000
CR 80 RD	20/27	759.000
SKUTER		
X8R-S (cestni)	4/5.5	444.000
X8R-X (cross)	4/5.5	444.000
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 10.1.2000.
20. MALTRAVNA 2000
r:yn riF.Tr-ir.R
Vet>ežeVv\1k*?k
oblcriVA
• ' ' £
Spoštovane bralke in bralci zasavca!
Med pisanjem odgovorov na vaša vprašanja se moram vedno znova zahvaliti za vašo potrpežljivost, ker mirno čakate, kdaj boste vendar prišli na vrsto.
V prihajajočih spomladanskih dneh pa se odpravite tudi na kakšen krajši sprehod! Upam, da se vas spomladanska utrujenost še ni polotila. Veliko moči in energije vam v prihajajočih deževnih april-skih in majskih dneh želim.
Hkrati pa vam želim, da čim bolj prijetno in čim bolj po svojem okusu preživite velikonočne in prvomajske praznike.
Vedeževalka Nataša
[ŠIFRA: ANOMIS (18.02.2000)|
1.Ljubezen številka 2
Moram reči, da sem v svojem arhivu poiskala vaš odgovor iz meseca novembra, ker težko odgovorim kart tako na pamet o tem, zakaj sem takrat omenila številko 2.
Sprašujete me o ljubezni in sicer povezano z eno konkretno osebo. Ta številka dve je povezana z njim. Hkrati pa tudi z vami, kajti rojeni ste drugega v mesecu. In vse kar se vam zgodi v povezavi s številom dve je povezano z vami po numerološki plati. Sem pa prepričana, da je vaše ljubezensko življenje dobilo pravi smisel ravno v tem času, torej v mesecu februarju. Če je temu tudi tako, potem lahko pričakujete dolgotrajno vezo z omenjeno osebo. Svetujem vam, da pustite čustvom prosto pot in ne tako, kot ste vi navajeni, da je ravno obratno - da poskušate čustva potlačiti in ravnati tako, kot vam narekuje vaša glava. Pa
to ni prava pot, to boste seveda spoznali kasneje. Pa še vedno tudi ne prepozno, saj ste še zelo mladi in je večji del življenja še pred vami.
ŠIFRA: J0CI (11.02.2000)
1.	Šola in posel
Za vas vidim iz kart, da boste v prihajajočem času zaposleni tako s študijem, kot tudi s službo. Po vsem tem sledeč vam tudi dolgčas ne bo. Drži pa tudi, da bostze zaradi obojetsranskih zaposlitev, tako s šolo, kot tudi s službo imeli manj časa zase in za vse tiste, ki jih imate vi najraje. Toda tako kot ponavadi boste tudi tokrat našli pameten kompromis, ki bo malce po vašem okusu, malce po okusu drugih.
Rekla bi nekako takole. Leto 2000 si boste zapomnili kot uspešno leto, predvsem bo to veljalo za drugo polovico leta. Takrat vam bo pri študiju šlo tako kot bi si želeli. Občasno kar malce izgubite vero vse in svoje sposobnosti, vendar verejmite, da ste sposobni storiti tisto, česar ste se lotili. S tem pa se boste z menoj strinjali. Po naravi in karakterju ste takšen človek, da se lotite le tistih stvari in zadev, za katere menite, da ste jih sposobni speljati do konca. Tudi tokrat je bilo tako. Zato naj vas male težave, ki so rešljive, ne spravijo v slabo voljo in vam naj ne vzamejo vsega poguma, ki ga imate. V službi bodo vaš trenutni položaj razumeli in vam stali ob strani, hkrati pa vam bodo tudi izkazali priznanje, ko boste dosegli uspeh.
V službi sami ne boste doživljali večjih stresov, prej bi lahko rekla, da se vam obetajo bolj pozitivne spremembe, ki pa se jih boste na vsak način zelo razveselili.
2.	Ljubezen
Ljubezen je eno izmed
s,—	■	---
VEDEŽEVALKA NATAŠA
Karte, nihalo, razlaga sanj
090/46-89
Vs	.. V
področij, ki si ga še niste uredili čisto po svojih željah in prepričanjih. To je predvsem vaša naloga za prihodnje, dokončali pa jo boste v letu 2001. Zapomnite si, da živite svoje življenje in ne poskušajte posnemati drugih. Ni vredno. Doživite in izživite le tisto, kar je vam namenjeno in tako boste tudi sami najbolj zavodovlji. Pa veliko sreče vam želim!
m
i
1.	Zdravje
Ste že v življenskem obdobju, v katerem morate tudi malce bolj paziti nase, kajti tako se boste obvarovali tudi kakšnih zdravstvenih težav, na katere bi lahko eventuelno tudi naleteli.
Občutljive imate dihalne organe, tako da vam svetujem čim več sprehodov v naravo, gozd, tako da boste svoja pljuča malo prezračili, v kolikor pa kadite, bi bilo dobro, če bi to opustili.
Pazite tudi na kosti in hrbtenico. Revmatična obolenja, bolečine in težave že dobro poznate in zato o njih ne bi izgubljala besed. Vi sami dobro veste kaj vam koristi in kaj škoduje. Tega drugega se poskušajte čim bolj izogniti.
2.	Upokojitev
Kaj naj rečem drugega kot to, da bo upokojitev prišla. Boste videli, ko pa boste upokojeni, si boste še naprej želelidelati, kajti kar naenkrat vam bo postalo malce dolgčas.
Upkojitev pa se bo izvedla nekje po vaših predvidevanjih in pričakovanjih.
3.	Denar
Če bi si lahko sami odrejali in krojili svoje finančno stanje,
potem bi bilo prav gotovo drugače. Toda tudi vaše sedanje stanje ni tako zelo slabo. Le vi ga občasno vidite zelo in izjemno črno, bolj kot dejansko je.
Ste pa varčen človek, tako da predobro veste, kako morate obrniti svoj denar in so vam drugi dostikrat zelo nevoščljivi, ker sami namreč te sposobnosti nimajo.
Mnogi sprašujejo po dobitkih na igrah na srečo, pri vasjih v letu 2000 ni videti. Sami pa ste že tako in tako mnenja, da te sreče načeloma sploh nimate.
4.0troci - sin in hči
Imate dva čudovita otroka, na katera ste izjemno ponosni.
Sin - sreča in uspeh
Vaš sin je zelo ambiciozen človek, čeprav to dostikrat zadrži v sebi in tega ne pokaže navzven. Po drugi strani pa je tudi zelo skrben, varčen in vztrajen. Tako, da lahko pričakujete, da se bo on počasi, a seveda vztrajno vzpenjal po svoji osebni lestvici, kakšnih korenitih preskokov v trenutku naprej pri njem ne boste zasledili. Moram pa reči, daje vaš uspešen v svojem delovanju nasploh in da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Ta odgovor bi lahko zaključila takole: da se vam za njegov uspeh in srečo v življenju prav gotovo ni potrebno bati.
Hči - služba in sreča
Pri hiši pa imate še eno zelo odločno in ognjevito bitje, za katero obstaja samo ena pot in to je njena pot in njena smer. Tega ne bo nihče spremenil in narobe bi bilo, če bi kdo to želel storiti.
Iz napisanega lahko tudi sami sklepate, da bo njena življenska pot uspešna. V nasprotju s sinovo, se pri hčerkini pripravite na hitre in sunkovite spremembe. Tudi sami veste, da sta si zelo različna oziroma nasprotna.
----
ŠIFRA:__________________
Datum rojstva:__________
Rad-a bi izvedel a:_____
v_________________________________________________________y
Slovenija ima nove področne kode!
Imate novo.
Od 30. marca 2000 dalje v medkrajevnem prometu klicne številke področnih kod (omrežnih skupin) nimajo več šestice. Področna koda Ljubljane bo odslej 01, Maribora, Murske Sobote in Raven na Koroškem 02, Celja in Trbovelj 03, Kranja 04, Kopra, Nove Gorice in Postojne 05 ter Novega mesta in Krškega 07. Opozorilo: V primeru, ko ste morali doslej odtipkati številko omrežne skupine, morate v prehodnem obdobju odtipkati novo področno kodo, tudi če je nova področna koda enaka kot vaša. Primer: Če kličete iz Kopra v Postojno, vtipkajte 05 pred telefonsko številko.
Splošne informacije: 086 98 98.
Novo številko izveste, če vtipkate:
086 + omrežna skupina + stara številka
Telekom
http://www.telekom.si	Slovenije	W
Zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji bo Telekom Slovenije do konca leta povsem digitaliziral slovensko telefonsko omrežje.
RŠEFTI ^ 64-3SO, 64-166
. . ;
S M_______A
Kontrola in nadzor
Pintarjeva 46,1410 Zagorje ob Savi
•	FIZIČNO VAROVANJE LICENCA a 030498/F
•	REDARSKE STORITVE
« KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA
•	ODKUP DOLGOV
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH IN OBHAJILNIH OBLEK Z DODATKI
»NEVESTA«
H. TRATNIK s.p.
Mlinše 35C, 1411 Izlake
Tel.: 0601/75-143, GSM 041/745-931
Samo URBANIJA
tel.: 041-638-950
ff\
Odpiralni čas: ponedeljek - četrtek od 9-12 in od 16-19 petek od 9-12 ure, sobota zaprto
Novo v Zasavju!!!
Servis avtomobilskih klim za vse vrste vozil, polnjenje klim, menjava filtrov, menjava kondenzatorjev.
UGODNE CENE!
0601/73-529
ELEKTROTOM
SERVIS&TRGOVINA
Tomaž Draksler s.p.. Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec
SERVIS VSEH VRST:
-bele tehnike -električnega ročnega orodja -generatorjev -malih gospodinjskih aparatov tel.: (0601)71-321, gsm:(041)507-321
_____PREVZAMEMO, POPRAVIMO, DOSTAVIMO
ZASTAVUALNICA LITIJA
Toni Murn
Trg svobode 2 12/0 Litija tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665
Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato,
Realizacija kredita takoj!
Delovni čas od 9h do 1 6h,
ZOO MARKET KANfift.
-vse zat male Živali
Ulica 1. junija 7. TRBOVLJE Tel.: 041-331 791
8.00 - 12; 8,00 ~ 10 8.00 - 18
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._
7Š
JJ
m
>
in
■b
ZDRAVJE, DENAR, USPEH, PRIHODNOST, LJUBEZEN c
090-46-25
090-43-58
POKLIČITE NAS,	|
POMAGALI VAM BOMO « IZ VAŠIH TEŽAV	«
AGENCIJA
KREAsp
tel.:063-412-493
Uredimo vam resno zvezo ali avanturo po vsej Sloveniji.
Če ste osamljeni, samski ali vdovi, željni samo avanture zaupajte nam, ne bo vam žal.
group
Agencija G Ljubljana Grafično podjetje Izlake @team G Ljubljana
i. ste nezadovoljni?	•
z. bi radi napredovali?	"
3. radi delate z ljudmi?	a
••••:• sodelavca v
grafičnem studiu Izlake
Pogoji:
-	obvladovanje osnovnih grafičnih programov (Photoshop, Freehand, QuarkXPress, lllustrator, Corel Draw)
-	izpit B kategorije in lasten prevoz
-	ustrezna izobrazba V. ali višje stopnje
••••:• komercialista za
območje Zasavja in okolice
Pogoji:
-	izpit B kategorije in lasten prevoz
-	i-letne izkušnje iz komercialnih del na terenu
-	izkušnje iz grafične industrije so zaželjene
Prijavo s kratkim življenjepisom, dokazilom o izpolnjevanju pogojev . in opisom doslej pridobljenih delovnih izkušenj pošljite v 14 dneh na naslov:
GRAFEX, Podlipovica 31,1411 Izlake, tel.: 0356 57100
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, Sin 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
#
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 7“ do 13“
OBČNI ZBOR LITIJSKIH ALPINISTOV
V	petek, 31.marca, so se člani Alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Litija zbrali na občnem zboru. Na svoji domačiji jih je gostil janez Firm v Podšentjurju pri Litiji.
Namen tega večera je bil pregledati delovanje odseka v zadnjih treh letih, odkar je bil ponovno oživljen, predstavitev načrtov za naslednje obdobje, predvsem pa druženj e in izmenjava izkušenj ter doživetij.
Načelnik AO Janez Tomažič je predstavil delo in rezultate zadnjih treh letih. Alpinistični odsek je v Litiji deloval že prej, v letih od 1982 do 1994.
V	tem obdobju je bilo v Litiji nekaj zelo uspešnih alpinistov. Plezali so v najzahtevnejših gorah doma in v svetu. Kakor pa se vsaka dobra stvar ekrat konča, seje tudi tu. Aktivni člani so si ustvarili družine, med mladimi pa ni bilo dovolj navdušenja. Vse to so bili vzroki, daje takrat AO Litija prenehal z delovanjem.
Pred tremi leti pa so se trije litij ski alpinisti Janez Tomažič, Franc Intihar in Jože Repina odločili, da ponovno pričnejo z delom. Njihova želja je bila, da zopet oživijo odsek, da pridobijo nazaj stare člane in predvsem, da se jim pridružijo mladi. Tako so že prvo leto organizirali alpinistično šolo in z
njo nadaljevali tudi naslednja leta, tako da sedaj poteka že tretjič.
V tem obdobju seje odseku pridružilo kar lepo število članov, tako mladih, kot tudi tistih, ki so bili že prej aktivni. V teh treh letih je bilo zabeleženih tudi lepo število alpinističniv vzponov v domačih gorah in v naj višjih gorah Evrope.
Na tem občnem zboru so izvolili tudi novega načelnika. Soglasno je bil sprejet Jože Repina. Jože je kot novi načelnik predstavil načrte za naslednje obdobje.
Alpinistična šola se bo nadaljevala še naprej in sicer v enakem obsegu, kot v preteklem času. Načrtovanih je kar nekaj vzponov v tujih gorah kot so turni smuk iz Monte Rose v Švici, vsakoletni vzpon na Grossglockner, plezanje v Paklenici, čez celo leto pa bodo plezali v domačih gorah, med povabljenimi je bil tudi predsednik Planiškega društva Litija, ki seje zahvalil trem alpinistom, ki so odsek ponovno oživeli, obenem pa nam je zaželel vsaj tako uspešno delo še naprej.
Po končanem uradnem delu jim je Marjan Brodar postregel z dobrotami z njegovega žara. Ob dobri hrani in pijači seje pogovor zavlekel v zgodjne jutro.
ce^imme^km
trgovsko podjetje d. d.
blagovnica LITIJA
tel.: 061/883-238, fax: 061/881-209
Voščimo vam vesele velikonočne praznike!
Turistično društvo Mlinše in
časopis Zasavc objavljata razpis za
ZASAVSKI PAR,
ki se bo poročil na
13.KMEČKI OHCETI PO STARIH SLOVENSKIH ŠEGAH IN NAVADAH IS.julija 2000 na Vidrgi.
Pogoji:
-	slovensko državljanstvo
-	za oba prva poroka
Pisne prijave pošljite na uredništvo časopisa Zasavc; Zasavc d.o.o., C.20.julija 2/c, 1410 Zagorje s pripisom "Zasavski par 2000".
RSEFTI
ŠIVILJA ANA
Izdelovanje oblačil po naročilu
GSM: 041/ 395 30!
Želi svojim strankam in prijateljem vesele velikonočne praznike!

AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar	Telefon:
NAROF 32	0601/73-615
1411 IZLAKE	GSM: 041/405-828
Želim vam vesele velikonočne praznike!
DREMS BAR
(bivši Charly)
Gimnazijska cesta 22 1420 Trbovlje
vas VABI na
otvoritev s priložnostnim programom
PETEK, 21.04.2000 Ob 16.00URI VABLJENI
eilPsrty Presenečenja
M4a	pwDe8ustaci)a
20. MALTRAVNA 2000
IP^}
Ii . J J.r-
uarc
SPET RAZSTAVA V CIKLAMI
V Cvetličarni Ciklama so lansko pomlad pozdravili na prav poseben način. Nov letni čas, ki konča zimsko počivanje in oznanja začetek novega življenja, lahko na simbolični ravni povežemo tudi s poroko.
In tako so razmišljali tudi v Ciklami in pripravili posebno razstavo poročnih šopkov in drugih cvetličnih aranžmajev, ki sodijo k taki slovesnosti. Slavnostno preobleko so dobile tudi jedilne mize in stoli, avtomobil, pa tudi na svečane obleke niso pozabili. In ker je
razstava doživela dober in navdušen odziv obiskovalcev, so se odločili za ponovitev, ki se bo zgodila v zadnjem tednu meseca aprila. "Vendar pa bo letos razstava še obsežnejša in bolj pompozna, k sodelovanju pa bomo poskusili privabiti še več ljudi," pravi Marjan Planinšek, lastnik cvetličarne in tisti mojster, ki izdeluje aranžmaje, nad katerimi se navdušujejo bodoče in nekdanje neveste. "Človeka prime, da bi se kar še enkrat poročil, tako čudoviti so ti šopki... pa obleke. V naših časih, veste, ni bilo toliko lepih rož, neveste so imele ponavadi le šopek nageljčkov, ali pa še tega ne. jaz sem si svoj šopek kar sposodila..." je ob lanskoletni razstavi navdušeno razlagala starejša ženica, ki je svoj poročni dan doživljala ob koncu druge
svetovne vojne, v času pomanjkanja in odrekanja za lepši jutri. "Organizacija poročnega dne je lahko kar naporna zadeva, še vedno pa se človek najlaže odloči, če v živo ne na fotografijah, vidi kaj vse se da z izbiro pravega cvetja in kombinacij doseči. Pri mojih kreacijah fantazija nima meja, vendar žal ni vedno tako. Pri izbiranju cvetja za poroko je namreč največkrat meja cena. In ravno to je namen naše razstave; doseči, da ljudje lahko vidijo različne možnosti, pa tudi cenovne omejitve," meni Planinšek. Lanskoletno razstavo je sestavljalo sedem različnih poročnih šopkov s pripadajočimi cvetličnimi aranžmaji, od cvetja v laseh, naprsnih šopkov pa do namiznih, stenskih dekoracij in avto šopkov. "Šopke sem oblikoval glede na cvetje, ki sem ga izbral za tisti šopek. Namenoma sem se odločil za nenavadne barve in drugačno cvetjem, saj je najpogostejša odločitev nevest omejena na temno rdeče vrtnice s kančkom belega. Mi pa smo lani pokazali, daje šopek lahko prečudovit tudi, če ga sestavlja na primer le nekaj cvetov belih orhidej in nenavadnih listov. Pri obliki šopkov sem upošteval tudi stil poročnih oblačil, ki nam jih je posodil Mali princ iz Ljubljane, največkrat pa je oblikovanje stvar trenutne inspiracije. Če domišljije ne omejuješ preveč, ponavadi dobiš najboljše rezultate," je prepričan Marjan, ki ga letos čaka še državno prvenstvo v floristiki, saj je v lanskem septembru na predtekmovanju v Novi Gorici zasedel šesto mesto. Razstavo pa bo popestrila še razstava fotografij ljubiteljskega fotografa Viljema Limonija iz Domžal. Njegov najljubši motiv so ravno cvetlice in pa naravna lepota Slovenije. Zagotovo bodo motivi polja cvetočih sončnic, drobnih gorskih cvetlic in Cerkniškega jezera lepo dopolnjevali dehteče
šopke, ki bodo tako kot lansko leto kraljevali v spodnjem prostoru Cvetličarne Ciklama. Obiskovalce razstave čaka tudi posebno presenečenje, kakšno bo letos, Marjan ni želel povedati, namignil je le, da so lani izžrebali nevesto, ki je zastonj dobila šopek, izposojo video kamere in slavnostno frizuro. Izmed ostalih obiskovalcev pa so izžrebali gospo, ki je dobila prelep šopek iz belih lilij. Za pokušino pa si lahko ogledate dva izmed poročnih šopkov, ki sta bila večini obiskovalcev najbolj všeč. Radovednost pa si bomo lahko vsi, bodoči mladoporočenci in ostali, ki to nismo, napasli v zadnjem tednu aprila v cvetličarni na vogalu Valvazorjeve in Jerebove ulice.
Besedilo in slika: Alenka Kotnik
VELIKONOČNI OKRASKI NA GOVORILNI URI
Na dolski in hrastniški šoli so potekale v ponedeljek, 17.aprila govorilne ure, kjer so lahko starši izvedeli, kakšno je stanje njihovih otrok na učno-vzgojnem področju. Na Dolu so razstavili tudi velikonočne okraske, ki so jih ustvarili pred štirinajstimi dnevi na popoldanski delavnici.
Šolski pevci na prejšnji govorilni uri so starše navdušili
"Specialne trgovine imajo res bogato ponudbo materiala - od valovite lepenke, žahlovine, okrasnih trakov do riževega papirja in različnih barv," je
dejala Cvetka Železnik, ena izmed mentoric, "vendar je vse to potrebno uskladiti...". Po ogledu velikonočnih aranžmajev, voščilnic in velikonočnih okraskov iz jaj so si lahko izdelke starši tudi kupili. Tako so si pokrili stroške za material, plačilo za ustvarjalno delo pa so bile pohvale staršev.
Fanči Moljk
SPOMINSKA RAZSTAVA OB 100-LETNICI TONETA SELIŠKARJA
Mestna knjižnica v Trbovljah nosi ime po Tonetu Seliškarju, pesniku in pisatelju, odkar se je vselila v svoje nove, sedanje prostore na Ulici l.junija 19. Ob 100.letnici njegovega rojstva so l.aprila postavili v mali galeriji te knjižnice spominsko razstavo. Na njej so postavili na ogled knjige, ki jih je napisal, videti pa je tudi listine, ki so se nanašale nanj, ko je kot učitelj služboval na osnovni šoli na Vodah v Trbovljah v letih 1920/22. In že leta 1923 je izšla njegova pesniška zbirka z naslovom Trbovlje, ki vsebuje vrsto socialno obarvanih pesmi iz tistega obdobja. Zato je knjižnica tudi po njem povzela svoje ime.
T.L.
MIMO JE OBČINSKA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV
Zveza kulturnih društev Trbovlje je 20.marca v gledališki dvorani DD Trbovlje pripravila tradicionalno vsakoletno občinsko revijo otroških pevskih zborov, na kateri je sodelovalo sedem otroških pevskih zborov. Zbori so zapeli vsak od 2 do 4 pesmi. Reviji je prisostvoval tudi Mitja Gobec iz Ljubljane, ki je svojo oceno organizatorjem sporočil naknadno in tudi predlagal, kateri izmed zborov naj bi nastopil na medobčinski reviji. Vzpodbudno je bilo, da je na reviji nastopilo preko 200 mladih pevk in pevcev, napredek pa je očiten tudi v kakovosti.
tL
GESff arouo
POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO
agencija
fotografiranje studijska fotografija
fotografiranje na trerenu fotografiranje iz zraka sodelovanje s fotomodeli
grafično oblikovanje produkcija "od ideje do izvedbe in prodaje"
trženje plesna skupina Janje Zupan Latina Passion oglaševanje pano Trojane, Grafexgroup Novice javne prireditve organizacija in vodenje
grafex tiskarske storitve
grafična priprava za tisk izvedemo celovito grafično pripravo za tisk
skaniramo na bodenskem skanerju do 5000 dpi vkopiramo fotolite v predpripravljene datoteke osvetljujemo grafične filme do širine 46 cm
tisk izvajamo tudi najzahtevnejši 4-barvni tisk na
offset tiskarskih strojih do formata 485 x 660 mm širok izbor opreme za dodelavo grafičnih izdelkov nam omogoča kratke dobavne roke tudi za najzahtevnejše kupce
dodelava tiskovin plastifikacija lakiranje različne vezave številjenje perforacija izsekavanje
grafex izdelki in druge storitve
reklamni napisi grafična oprema avtomobilov izdelovanje transparentov napisi na tablah za opremo razstavnih prostorov obcestne table....
štampiljke in pečati klasični modeli na ročaju
žepni ali namizni modeli v kaseti večbarvne štampiljke v kaseti datumske štampiljke...
štampiljke izdelamo v eni uri (lasersko graviranje)
klišeji za registrske blagajne klišeji za vse standardne elektronske blagajne
izdelava iz specialne gume trajno napojeni s posebno barvo OKI barva za klišeje
lasersko graviranje graviranje v različne vrste materialov
grafex založba
knjižni program novoletni program
@team
digitalna produkcija elektronski katalogi w\nw marketing
agencija G ljubljana grafex
linhartova 40,1130 ljubljana podlipovica 31,1411 izlake tel 0143 85 650 tel 0356 57100 fax 0143 85 654 fax 0356 57 207
20. MALTRAVNA 2000
G.rTj.ČHTr^jT.G
ORIENTACIJSKI POHOD KUMSKE KONJENICE
Kumska konjenica, ki jo vse od ustanovitve dalje vodi Jože Garmuš, organizira 1.orientacijski pohod iz Lontovža pod Kumom okoli Kuma (1220m). Potekal bo na območju štirih občin Trbovlje, Zagorje, Radeče in Hrastnik. Dolžina poti, ki jo bodo konjeniške ekipe preježile, bo znašala okoli 28 km in to v blizu treh urah. Namen orientacijskega pohoda je preizkus vzdržljivosti konj in konjenikov, spretnosti in še kaj drugega. Pohod bodo izpeljali v nedeljo, 30.aprila z
začetkom ob 11 .uri iz Lontovža, cilj pa bo prav tako v Lontovžu.
T.L
RELIK SODELUJE Z OSNOVNO ŠOLO TRBOVLJE
Člani Društva revirskih likovnikov RELIK v Trbovljah so pred kratkim zelo uspešno pričeli sodelovati z Osnovno šolo Trbovlje pri izvajanju raznovrstnih likovnih dejavnosti in to v 1., 2. in 3.razredu. V šolski likovni delavnici so že izdelovali razne spominke za materinski dan, naslednje tedne pa so in bodo učenci ob sodelovanju članov RELIK-a izdelali še vrsto drugih
likovnih stvaritev.
TL
NOVA TURISTIČNA PANORAMSKA KARTA ZASAVJA
Konec marca letos je izšla iz tiska nova turistična panoramska karta Zasavja. Izdale so jo občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, v produkciji EPSI d.o.o., natisnila pa jo je Tiskarna Ljubljana. Na prednjem delu karte je panoramski pogled na zasavski planinski in dolinski svet, z vrisanimi in vpisanimi informacijami, označbami najpomembnejših predvsem turističnih in podobnih objektov v posameznih naseljih, športnih
objektov in naprav pa tudi nekaterih podjetij oziroma družb. Na hrbtni strani pa je na kratko opisano območje Zasavja v slovenščini, nemščini in angleščini, preostali prostor pa je namenjen reklamnim prispevkom. Nova karta je pred začetkom turistične sezone v dobršni meri izpopolnila vrzel na tem področju. Zaenkrat je izšla v nakladi 2.000 izvodov.
IL
ALPINISTIČNE NOVICE
V soboto, S.aprila, sta se člana alpinističnega odseka PD Trbovlje Sebastijan Jančič in Drago Kodrič lotila plezanja v steni Grintovca
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
Pred nami so prvomajski prazniki in verjetno ne bo nikogar, ki jih ne bi izkoristil za kakšne sprehode v naravo. Mnogi bodo osvojili tudi kakšen bližnji hrib. Saj veste, kako prijetno je, ko prideš na vrh in se zaveš, da si zmagal v boju s svojo leno polovico. No, v današnjem Mišmašu so še na snegu v Bohinju, kjer so se mudili petošolci z OŠ Toneta Okrogarja. Veseli smo, da so poslali različne prispevke, saj je preveč dolgočasno, če bi vsi opisovali, kako so se smučali. Veliko povedo tudi fotografije. Le da se iz oddaljenih posnetkov, žal, ne vidijo posamezniki.
KANDRŠE
Moj domači kraj so Kandrše. So kar na visokem. Imamo gostilno in trgovino. Na malem gričku leži cerkev, v katero hodim jaz in drugi. Cesta pelje do Moravč. Na igrišču hodijo gasilci in vadijo. Vsako leto so tudi veselice. Zelo blizu so tudi Žabše
in Peške Kandrše. Imamo tudi potok Kandrščico. Velikokrat se vozim s kolesom po Kandršah in jih opazujem. Je veliko gozda in travnikov. Pozimi pa se smučam, sankam in kepam. Veliko imamo smeti, ki jih mečejo ljudje in jaz jih pobiram in mečem v smetnjak. Imamo lep razgled na okoliške hribe: Slovno, Limbarsko goro. Sveto goro,... Ob jasnem vremenu se v daljavi vidi celo Triglav. Kandrš ne bi nikoli zamenjal za mesto. Doma imam koš, na katerega velikokrat mečem s prijatelji, kadar je lepo vreme. Včasih grem v gozd in nabiram plodove z dreves. Tudi v Kandršah je slabo vreme, toda malokdaj. Ko so veselice, velikokrat kaj dobim. Glavne nagrade pa še nisem zadel. Zvečer, ko se stemni, se prižgejo luči in v Kandršah gredo vsi ljudje v svoje hiše in gledajo televizijo ali pa gredo spat. Če se pelješ do Bukovice, se pa vidi tudi Vrh in Peške Kandrše.
Rok Bregam 3.razred
NA KOBLI
Februarja smo bili v šoli v naravi. Smučali smo na Kobli, učili pa smo se v domu v Bohinju.
V četrtek se je naša skupina z učiteljem Simonom odpeljala na vrh smučišča na Kobli. Pri presedanju na drugo sedežnico smo bili zelo neprevidni, zato nas je učitelj okaral. Ubogali smo ga, saj nismo želeli, da bi se komu
kaj zgodilo. Ko smo zagledali strmo progo, nas je bilo malo strah, a nas je hitro minil, saj smo se spustili po družinski progi, ki ni tako strma. Drug za drugim smo previdno vozili slalom, ker je bila proga malo poledenela, zadnji del proge je bil precej položen, zato smo se morali poganjati. Na naslednji progi je bilo več snega in manj ledu. Učitelj nam je povedal, kako bomo smučali. Spustili smo se po strmini. Proga je postajala vse bolj strma in smučali smo vse hitreje. Morali smo bolj močno zavijati. Sneg je frčal po zraku. Nekateri sošolci so padali, jaz pa sem užival v tej vožnji. Veselje me je minilo, ko smo prišli do naslednje proge. Od tam smo se v dolino peljali z dvosedežnico. Ni nam bilo žal, da nismo presmučali zadnje proge, saj smo jo naslednji dan.
V teh petih dneh sem zelo
užival.
Matic Drnovšek, S.b. OŠ T.Okrogarja
SEDEŽNICA SE JE USTAVILA
V šoli v naravi smo bivali v lepem domu ob Bohinjskem jezeru. Smučat smo se vozili na Koblo, kjer se je vsak dan dogajalo kaj novega. Drugi dan smučanja smo spoznali novega učitelja. Najprej smo se vozili le s sidri, a ker nam to ni bilo dovolj, smo se odločili, da gremo na vrh smučišča. Učitelj se je strinjal in smo se odpeljali s sedežnico. Vožnja ni bila preveč prijetna, ker je bilo precej hladno. Nenadoma seje sedežnica ustavila. Prestrašili smo se. Stali smo kar nekaj časa. Žičnica se je začela počasi premikati. Zopet se je ustavila. Sedaj manj časa. Počasi smo se le pripeljali na vrh, ki je bil zagrnjen v meglo. Ogreli smo premrle ude, saj nas je že pošteno zeblo. Malo me je bilo strah, ker

(2558m) v Kamniško Savinjskih Aplah. Sprva sta nameravala nanj splezati po južnem grebenu te gore, vendar se tega nista lotila, ker je bilo vse južno pobočje Grintovca odeto z vodnim ledom. Odšla sta v 200 m visoko Grapo čez jame, ki je bila tudi vsa ledena, potekala pa je domala ves čas navpično proti vrhu. Plezala sta razmeroma hitro in uspešno. Na času sta pridobila nekaj, ker sta se vzpenjala nenavezana. Vrh Grintovca je bil zavit v meglo, rahlo pa je tudi snežilo. Sestopila sta varno. Naklon smeri je bil 60/ 55-45 stopinj.
T.L
TOMAŽ HUMAR PREDAVAL V TRBOVLJAH
V torek, 11.aprila ob 19.uri je bilo napovedano predavanje slovitega alpinista Tomaža Humarja v kinodvorani Delavskega doma Trbovlje z naslovom Čez mejo mogočega -sam v južni steni Daulaghirija. Dejansko pa se je srečanje z gostom pričelo nekaj po 20.uri, za kar se je domala polni dvorani poslušalcev in gledalcev opravičil. Po uvodnem pozdravu predsednika PD Kum-Trbovlje Milana Žnideršiča, je gost pokazal film, ki so ga zmontirali iz
številnih filmskih in foto posnetkov vse od njegovih začetkov v Kamniško-Savinsjik Alpah preko številnih zahtevnih in uspešnih vzponov v Himalaji pa v El Capitainu v Kaliforniji, vse do dramatičnega vzpona preko južne stene Daulaghirija. Po filmski predstavi pa je potekal dalje časa pogovor z navzočimi, ki so želeli odgovore na številna vprašanja. To je gost v svojem značilnem žargonu pa tudi ob humorju rad posredoval, za kar so mu bili poslušalci zelo hvaležni in so ga nagradili z večkratnim ploskanjem. Vsi, ki so
bili na srečanju navzoči, so zadovoljni odšli iz dvorane, saj so bili dejansko priča vrhunskemu uspehu slovenskega alpinista v svetovnem merilu.
T.L
NOVO VODSTVO LD IZLAKE
Na občnem zboru LD Izlake so marca v lovskem domu v Kisovcu izvolili novo vodstvo. Dosedanjega predsednika dr.Franca Grošlja, je na predsedniškem mestu zamenjal Jože Smrkolj z Izlak. Izvolili so tudi devet-članski izvršilni odbor.
Igor Gošte
MIŠ MAŠ MISMAŠ MIŠ MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
sem pomislil, da bi se žičnica lahko tudi utrgala. Seveda tega nisem hotel pokazati. Bili smo veseli, da smo se končno lahko pognali po strmini. Skrbelo nas je le še to, da ne bomo zamudili smučarksega avtobusa.
Ta dogodek mi bo ostal v spominu, saj me je bilo poleg lepih doživetij tudi strah.
Tadej Sapač, 5.b.
PRVIČ NA DRSALKAH
Zimovali smo v Bohinju. Nisem imela smuči, zato sem bila v skupini nesmučarjev. Ni mi bilo žal, saj smo vsak dan doživeli kaj novega. Najbolj mi je ostalo v spominu drsanje.
Do drsališča Pod skalco smo se odpravili peš. Moj pogled je najprej obstal na navpični skali, ki je bila na debelo prekrita z ledom. Tudi učiteljici se je zdela enkrtna, zato nas je ob njej slikala, po ogledu drsališča smo odšli do majhne hiške, kjer smo si izposodili drsalke. Sedla sem na klop in si jih obula. Prepričana, daje drsanje enostaven šport, sem nekoliko okorno stopila na led. Noge so se mi pošteno tresle, zato sem se držala za ograjo. Učitelj nam je pokazal nekaj osnovnih vaj. Kar hitro sem jih osvojila. Drsala sem sprva počasi in previdno, potem pa vse bolj pogumno in hitro. Čeprav sem nekajkrat pristala na trdi ledeni ploskvi, sem začela z lažjimi triki.
Šlo mi je res dobro, a so fantje začeli nagajati. Malo sem se razjezila, a potem se nisem več zmenila zanje. Spretno sem drsela po ledu in uživala ob misli, da znam drsati.
Upam, da bom imela še kdaj priložnost drsati, saj meje ta šport zelo prevzel.
Kaja Leskovšek,5.a.
ŽIVA KAČA
Učenci petih razredov smo se odpravili v šolo v naravi v Bohinj. Prebivali smo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti.
Vsi dnevi so se mi na poseben način vtisnili v spomin, najbolj pa torek. Se sprašujete, zakaj? Tako kot vsak dan, smo se po smučanju zbrali v učilnici. Tokrat smo posedli kar po tleh. V učiteljičinih rokah sem zagledala kačo, ki se je zvijala in ji lezla za rokav. Po vsem telesu me je zmrazilo. Ko sem spet prišla k sebi, sem prisluhnila zanimivi razlagi. Izvedeli smo. da je to ameriški gož, ki ni prav nič nevarna kača, zato jo bomo lahko prijeli. Spet meje stisnilo v grlu. Nobene želje nisem imela, da bi prijela živo kačo. Opazovala sem sošolce, ki so navdušeno nastavljali roke. Vedela sem, da se moram sama odločiti. Misel na to, da se je ne bi dotaknila, sem opustila takoj, ko me je pogledala s svojimi prijaznimi očmi. Nastavila sem roke. Počasi mi je lezla po njih.
Njen dotik ni bil prav nič strašen. Bila sem ponosna nase. Živo kačo sem držala v rokah.
Tega dne resnično ne bom pozabila. Bi si upali prijeti živo kačo?
Katja Grabnar, S.b.
GRAD GAMBERK
Naš grad živi že petsto let, zato v njem ni moč živet. Odslužil je mnogim generacijam,
ki v preteklosti živele so tam.
Ob pogledu nanj se vrnejo spomini,
kako živeli so v pradavnini.
Ko Turki z vzhoda so prišli ustrahovat slovenske ljudi, so naši pametni graščaki, borili se z vojaki.
Bernarda Kovač, 4.a. OŠ Ivana Kavčiča Izlake
IZLAKE
Prišla sem na Izlake, in videla same mlake. Skakale so žabe, čez cele Izlake.
Imele so dolge krake, obiskale so vse junake. Mogoče še jutri, obiščejo šolske veseljake.
Monika Pikelj, 4.a., OŠ Ivana Kavčiča Izlake
ŠENTGOTARD
V kraju lepem sem doma, Šentgotard so imenovali ga, tu bivajo srečni ljudje, to znano od nekdaj je že.
Stopetne lipe kraj krase, skoz leto lepo zelene, prav lep pa pogled je nanje, ko sonce v krošnje ujame se.
Nika Vetršek, 4.a. 05 Ivana Kavčiča Izlake
h P. iT j " I j G 77 fi
IZ DNEVNIKA SODELAVKE ZASAVCA - FANČI MOUK
SREDA,12.april / Ob sredah imam odbojko. Kadarkoli se spomnim, razgibavam in masiram prste. Preseneča me, da tako rada igram. Več let so me odbojkarice vabile medse - med njimi je skoraj polovica mojih nekdanjih učenk - vendar sem se izmikala, ker sem si v mladih letih pri tej igri zvila nogo in zdaj nisem hotela tvegati.Pred dvema letoma pa sem se jim priključila in doslej hvalabogu še nisem imela poškodbe. Igre z žogo so res imenitne. Koliko različnih situacij v eni sami minuti... Včasih me razganja od veselja, ker rešim žogo v trenutku, ko že vsi menijo, da je izgubljena, drugič bi se spet požrla, ker sem kiksnila čisto lepo podano žogo... Navadno sta zraven še obe starejši vnukinji, ki se v tej uri in pol naužijeta plezanja po steni, po vrvi, tekanja... Nova športna dvorana na Dolu je res imenitna.
Ob enih grem po Ano Nušo v malo šolo, Rebeka, ki je prvošolka, pride sama. Na Dolu sta seveda zaradi varstva, čeprav je prva doma v Hrastniku, druga pa v Sedražu. Okrog hiše se potem s sosedovimi otroki do onemoglosti igrata. Mislim pa, da mi obe že pošteno rasteta čez glavo. Včeraj, ko je bilo po dežju vse mokro, sta prišli blatni do ušes.... »Danes si bosta pa sami prali hlače,« pravim. Šli sta v
hišo in ko pridem za njima, sta res imeli v kopalnici žehto. Žulili sta hlače in se lotili celo čevljev. »No, no, lepo...,« zamrmram negotovo in se spet odpravim ven, ker sem morala še nekaj prekopati. Vedno imam slab občutek, kadar sta sami v kopalnici, saj vse prebrskata in preizkusita, zato se vrnem... Obe sta bili goli in bosi... »Tudi majčko pa hlačke je bilo treba oprati,« pojasnita. Vsak kos perila, od katerih je vse teklo, sta zavili v brisačo, »da se bo prej posušilo«... Prešine me misel, ki jo večkrat prodajam tudi drugim- da vse kar se nam dogaja, sprožimo sami...
Med pošto se najbolj razveselim pisma Janeza Menarta, ki sem mu poslala v oceno Andrejine pesmi. Piše, da ima velik smisel za občuteno pripovedovanje v izbranem jeziku, kar še posebno velja za Pisma iz Moskve. Pohvali tudi mene, ker se še vedno zanimam za svoje učence. Če se bo kdaj kdo čudil, zakaj sem jo v nedavnem razgovoru v Zasavcu vikala, naj povem, da je to šola prvega urednika Zasavca, Marka. »Če nekoga predstavljate, predstavite njega, ne pa svojega odnosa do njega,« nas je likal.
Skočim še v rastlinjak, da prepikiram največje sadike paradižnika na stalno mesto. Zunaj dežuje, jaz pa lahko nemoteno delam-
kot pod šotorom. Saj nisem kak vrtnarski strokovnjak, ampak uspeva mi marsikaj. Solato jemo že od začetka marca in še druge zalagam z njo. Mož mi je ta teden zmontiral še police, da razni sajenčki v platojih ne bodo ležali kar na tleh. Na kratko- rastlinjak je imenitna zadeva.
Četrtek, 13.aprila/ Vsakih štirinajst dni ob četrtkih odpošljem prispevke za Zasavca. Nekaj dni pred tem rokom blodim po stanovanju, prebiram zapiske z raznih prireditev, razgovorov, kličem naokrog in si kradem čas za pisanje. Pišem že od prve številke dalje. Vmes se jih je na hrastniškem področju kar nekaj priključilo, a tudi kmalu prenehalo. Ne vem, zakaj sama vztrajam. Še najbolj me žene dejstvo, da je treba zapisati, kar se dogaja v našem kraju. Da vedo tudi drugi. Če ni zapisano, se ni zgodilo. Nekateri se tega zavedajo in imajo v podjetjih človeka za stike z javnostjo. Še več pa je takih, posebno društva, da novinarje ne obveščajo o svojem delu.
Naj zaključim tole dnevniški zapis za Zasavca s povabilom bodočim novinarjem hrastniškega področja. Pri začetnih težavah sem pripravljena pomagati z nasveti.
Uredil Igor Goste
POD KOŽO SMO VSI...
LJUBO C VAR: »0 »MRTVIH« VSE NAJLEPŠE«
Moj sogovornik se je rodil leta 1956 na Vidov dan (15.junij) materi Ljudmili in očetu Ljubomirju. Pravi, da je bil takrat dober letnik, in da takšnih menda ni bilo več. Ima sina Andraža, kar poleg tega, da je še vedno poročen, šteje med svoje večje dosežke. Opravlja delo sekretarja Območne organizacije ZSSS Zasavje. Po duši je romantični idealist, zato je vse od leta 1979 »komunist«.
1.	Kateri je vaš najljubši praznik?
Jasno, l.maj, kajne. Za to obstajajo vsaj trije razlogi:
-	prinaša prave male počitnice (a ne za sindikaliste)
-	ker prvega ne pozabiš nikoli-kaj ne, maja (tako moja stranka)
-	ker bi postal presežek po 8.vprašanju, če bi si izbral kak drug praznik...
2.	Kaj vam pomeni l.maj, praznik dela in kje ga boste praznovali?
Je tradicija. Praznoval ga bom tako rekoč na delovnem mestu-kresovanje na predvečer na strelišču Dobrna (Kipe) v
Trbovljah, l.maj pa na Plešah...
3.	Kaj je vaš najljubši hobi?
Prepiranje, seveda, sicer ne bi
bil profesionalni sindikalist. Pa kakšna rekreacija, tarok in rock. That s ali, folks.
4.	Ali vas sindikalno delo, ki ga opravljate, večkrat osrečuje ali ste večkrat razočarani?
Podplat je koža čez in čez postala... Osrečuje in prizadene me bolj kot naše nasprotnike. Vse preredko me razveseli uspeh in prepogosta razočaranja so me v 12. letih naučila, da jemljem to delo kot vsako drugo in da se čustvom ne smeš preveč prepustiti...
5.	Kakšna je vaša ocena Drnovškovih treh vlad? Predvsem me zanima ali so ali niso bile naklonjene delavcem?
O »mrtvih« vse najlepše. Gospoda Drnovška zelo cenim, njegove zasluge za relativno blagostanje v lepi naši so nedvomno velike. To, da ga napadajo in poskušajo kritizirati z vseh strani, po mojem kaže na to, da je uspešno ohranjal ravnovesje med raznolikimi
interesi. Kot sindikalist in član ZLSD bi seveda želel, da bi vlada v preteklih letih naredila več za delavce, toda potem bi to bil po mnenju nekaterih že skoraj socializem. Bojim se, da bo nova vlada, kakršna koli že bo, delavcem še bolj »krušna mati«.
6.	Vaš najljubši pregovor je...
S polno ritjo je lahko srati.
7.	»Upate« odgovoriti kolikšna je vaša plača?
Moja povprečna plača v letu 1999 je bila 242.351 SIT bruto oz. 148.197 SIT neto. Trenutno moja plača znaša 182.000 SIT neto.
8.	Če bi se pred. ZSSS mag.Dušan Semolič odločil, da bo nekaj zaposlenih v sindikatu odpustil, ali bi stavkali?
Stavkal ne bi. Ne izključujem pa možnosti, da bi malček popenil. No, upam da je vaše vprašanje zgolj hipotetično, saj je tovariš Semolič preudaren človek, ki ve, da ni dobro žagati veje...
9.	Ali so po vašem zasavski direktorji obdarjeni s socialnim čutom ali v večini ne?
Smisel za estetiko.
Dokaj, v povprečju, seveda. Nedvomno bolj, kot marsikje drugje v Sloveniji. Z večino se da dogovarjati, izjeme pa potrjujejo pravilo.
10.	Sindikat KNSS-Neodvisnost praznuje 10-letnico delovanja. Kako se glasi vaša čestitka?
Iskrene čestitke malemu bratcu. Da bi dolgo živel, bil botrom v ponos in članstvu v korist. Pripis: združeni smo močnejši.
Igor Goste
T?n..r.i-u*nTar>
20. MALTRAVNA 2000
SIMONA weiss JE VELA V ZAC-OVJU
V sklopu štirimesečne turneje po Sloveniji je Simona Weiss promocijski koncert svoje najnovejše zgoščenke: Milijon rubinov, pripravila v športni dvorani Zagorje v petek, 31. marca. Na triurnem koncertu je bilo možno slišati tudi Vlada Kalemberja, Ivico Šerfezi, Alfija Nipiča, Terezo Kesovijo, pa tudi malo mlajše pevke in pevce, kot so: Karmen Srež, Manja Šalun ter Ivan Hudnik in s slednjim je Simona Weiss v duetu odpela kar nekaj pesmi.
Ansambel AMADEUS je instrumentalno spremljal nastop Simone Weiss, ki je dejala, da je poglavitno ogreti srca publike, jih nasmejati, razvedriti z glasbo, katero na slovenski glasbeni sceni ustvarja že petnajst let. Preizkusila pa se je v kar nekaj zahtevnih duetih - tudi z opereto s Terezo
Kesovijo, z Vladom Kalemberjem, Alfijem Nipičem. Kot je dejala Simona Weiss, ji ni nikdar žal časa za opevanje, saj želi z glasom čimbolj napredovati. "Vendar niso le dober glas in lepe melodije tisto, s čimer želim ugoditi publiki," je povedala Simona Weiss, "z ekipo želimo dati ljudem čimbolj kompleten užitek, tudi vizualnih učinkov." Zato je na odru zablestela v vsega šestih - vedno dolgih in bleščečih - oblekah. "Ženske smo itak rade lepe," pravi Simona Weiss, "in tudi moški nas imajo radi lepe in to je nekakšno vizualno zadovoljstvo, ki smo ga glasbeniki dolžni publiki." Na koncertu tudi smeha ni manjkalo, publika je dobro sodelovala pri aplavdiranju in petju, kar je Simono Weiss navdušilo. Povedala je, da ima sicer rada
tolerantne ljudi, sinček Simon pa bo jeseni že prvošolec. "Spoštujem družine, v katerih imajo tri ali več otrok, saj je veliko truda in odrekanja potrebnega za vzgojo otrok. Sploh pa imaš rad
pri otrocih, če kdaj kaj zapojejo," pravi Simona Weiss, ki je še sentimentalno pripomnila, da bo družabno iskrivost nastopajočih, po izteku turneje ob zgoščenki: Milijon rubinov, kar pogrešala.
Tekst in foto: RR.
Simona Weiss: “A bi kdo zapel z mano?"
VARAVA HUMORJA 2000 NA TURNEJI VO SLOVENIJI
Kdaj ste nazadnje "pokali" od smeha? Prireditev PARADA HUMORJA 2000 je bila vsaj toliko smešna, če ne še bolj, saj
so - v petek, 7. aprila ob 20. uri v litijski športni dvorani -nastopali zvezdniki, ki svoj sloves večajo, kakopak, s
humorjem. Seveda jih poznate: Vinko Šimek - Jaka Šraufciger, Nela Kržišnik - Marica Hrdalo, Ivo Godnič - Tito, Iča in Matevž, Cigana Brajdimir in Berta, Podrepnik in Fata iz TV Dober dan, Sašo Hribar, Strašna Jožeta, glasbene točke pa so popestrili Frajkinclarji, še najstniška pevska zvezda Daniela Bervar in Kičo Krunoslav Slabinac. Na prireditvi je Rajko Dordevič, predsednik združenja lokalnih televizij Slovenije, ki že vrsto let organizirajo tovrstno prireditev po Sloveniji, podelil tudi nagrado VITEZ DOBRE VOLJE, ki so jo doslej dobili: Milan Kučan, Tone Partljič,
Tone Fornezzi-Tof, Andrej Šifrer, letos pa jo je prejel Vinko Šimek. Nagrada ŽUPAN DOBRE VOLJE pa je pripadla kar litijskemu županu Mirku Kaplji. Smešne fore pa so si "sposodili” pravzaprav kar mimogrede, še na oglas: Iščem ženo, bi se menda javilo sto odgovorov: Vzemi mojo. Pa kako bi zrecitirali Prešernovo: Vrbo, če bi bila vsaka druga beseda zgolj: šit, ful, kul. Skratka, nasmihali so se tudi šalam na račun znanih Slovencev in Slovenk, pa najsi kdaj kakšno "ušpičijo" ali ne, saj pravzaprav skušajo zvabiti nasmešek tudi z najbolj zvito foro.
Tekst in foto: RR.
OBČINSKA -REVIJA ORT IN A\RZ V ZAC-ORJU
Kot že vrsto let doslej, se je tudi v petek, 7. aprila ob 18. uri v KC DD Zagorje - v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti ■n Zveze kulturnih organizacij Zagorje ob Savi - zgodila občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Kljub temu, da so pričakovali še večjo udeležbo pevskih zborov, Pa je vendarle kvaliteto Pripravljenega pevskega reper-
toarja predstavilo skupno šest otroških in mladinskih pevskih zborov. Po vrsti so nastopili takole: Zbor cicibanov Vrtca Zagorje, katerih zborovodkinja je Srečka Vutkovič, pri klavirju jih je spremljala Aleksandra Pelemiš, pod taktirko Tanje Medvešek in pri klavirju Katarine Škrinjarje sledil nastop OPZ OŠ Tone Okrogar. Pevci in pevke so za svoj nastop pripravili večinoma po tri ali štiri pesmi.
Nastopil je tudi OPZ CICIDO GŠ Zagorje, katerih zborovodkinja je Mojca Zupan, inštrumentalno spremljavo pa so sestavljali: Slavi Gregl - klavir, Marko Zupan -flavta, Peter Kuder - klarinet, Aleš Stopinšek - basklarinet. Iztok Pepelnjak - tolkala. Nastopili so še: MPZ OŠ Tone Okrogar z zborovodkinjo Tanjo Medvešek, pri klavirju jih je spremljala Katarina Škrinjar ter MPZ JUVENTUS GŠ Zagorje
z zborovodjem Francijem Stebanom, pri klavirju jih je spremljala: Urška Vidic in MPZ VESNA Zagorje z zborovodjem Rihardom Majcnom. Strokovno oceno z nastopa bo nastopajočim pevskim zborom oziroma zborovodjem podal Franci Kovač, zborovodja iz Kamnice, seveda pa se bodo najboljši pevski zbori predstavili tudi področni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov.
20. MALTRAVNA 2000
Uk
K
77 jj g Jr. r» rf n n r? Jr. r
PRAZNIK ZLATOPOROČENCEV
V soboto, 1.aprila je potekalo v gradiču na Trgu Franca Fakina v Trbovljah posebno slavnostno vzdušje. Tokrat sta vnovič potrdila svojo 50 let trajajočo zakonsko zvestobo dva zakonska para iz Trbovelj. Ob navzočnosti številnih sorodnikov, prijateljev in znancev, je župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar ob vzpodbudnem nagovoru znova poročil, tokrat z zlatim sijajem, vse štiri zlatoporočence. Najprej sta bila deležna te časti deležna zakonca Sonja in Franci Lesičar iz Doma in vrta 28. Oba dobro poznamo, saj je bila Sonja, rojena Levec, dolga leta zaposlena kot zdravstvena delavka v Splošni bolnici Trbovlje, Franci pa je kot strojni inženir dolga leta služboval v STT, kasneje pa na IBT, odkoder je tudi odšel v pokoj.
Drugi zlati zakonski par pa sta bila Rozina in Anton Stošicki iz Trga svobode 35 v Trbovljah. Tudi tadva sta vsem domačinom znana kot delaven in zgleden zakonski par.
Poleg čestitk domačih in ostalih vabljenih ter predvsem župana Žgajnarja, je obema zlatima paroma čestital tudi predstavnik Društva upokojencev Trbovlje Andrej Ferjanič. Ob tem jima je
izročil pisno priznanje in manjše darilo.
Po uradnem delu sta oba zakonska para vsak na svoji lokaciji skupaj s sorodniki nadaljevala s slavljenjem tako pomembnega dogodka kot je zlata poroka.
Zlati zakonski jubilej sta tiste dni proslavila na svoj način tudi zakonca Marina in Slavko Potrata iz Kolonije l.maja 5. Vsem zlatoporočencem veljajo tople čestitke in najboljše želje tudi s strani Zasavca!
IL
BOGATA ŽETEV DRUŠTVA UPOKOJENCEV TRBOVLJE
V četrtek, 30.marca dopoldan je potekal v dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje, občni zbor tega društva. Prisostvovala mu je polna dvorana navzočih članov in gostov iz sosednjih društev upokojencev iz Hrastnika, Dola pri Hrastniku in Zagorja, navzoč pa je bil tudi župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar. Občni zbor se je pričel s krajšim koncertom Moškega pevskega zbora DUT pod vodstvom Mihe Hercoga. Po pozdravnih besedah predsednika F.Plevnika so izvolili organe občnega zbora, nato pa so sledila poročila tako predsednika
kakor tudi predstavnikov vseh delujočih sekcij v tem društvu. Florjan Plevnik je na kratko opisal nastajanje nove pokojninske in invalidske zakonodaje, v grobem opisal opravljeno delo v zadnjem letu , nato pa so poročali o delu posameznih sekcij, odborov in komisij njihovi vodje ali člani. Janez Malovrh je poročal o delu solidarnostne posmrtninske samopomoči, J.Ferjanič o delu moškega in ženskega pevskega zbora, VIS-a, literarne sekcije ter ročnodelskega krožka, Albin Hauptman o delu športnikov petih športnih panog, dopolnila ga je še Marja Kužnik o delu literarnega odbora, Štefi Matko je opisala delo izletniške sekcije ter komisije za socialno varstvo, Vinko Pfeifer o delu planinske skupine, Dom Franca Salamona na Tereziji pa je predstavila direktorica Danica Hren. Potrdili so poročilo o finančnem poslovanju ter finančnem načrtu za leto 2000, potrjeno pa je bilo tudi poročilo predsednika nadzornega odbora Jožeta Drnovška. Župan Ladislav Žiga Žgajnar je razveselil upokojence z vestjo, da se bodo od l.maja naprej lahko upokojenci brezplačno vozili z avtobusi na temelju posebnih kartic, ki jih bodo natisnili na občini, razdelili pa na DUT. Opisal je še delo občine na raznih področjih dela, pohvalil delo društva, ki je zelo obsežno in učinkovito, izrazil pa je tudi obžalovanje, da so poslanci državnega zbora RS vnovič zavrnili predlagano zakonsko rešitev za Zasavje potem, ko bi zaprli Rudnik Trbovlje-Hrastnik in prenehali z obratovanjem TET. Po pozdravnih besedah sosednjih društev upokojencev je predsednik F.Plevnik podelil dve priznanji. Najprej je zlati znak Zveze društev upokojencev Slovenije dobil Janez Zavolovšek za dolgoletno uspešno sodelovanje pri delu DUT ter Marja Kužnik za Radio Trbovlje, prav tako za uspešno in dolgoletno	vzajemno
sodelovanje. Na konxcu pa se je razvila živahna razprava ob kozarčku. Potek zbora je vzorno vodil Janez Zavolovšek.
IL
ŠE NAPREJ BREZPLAČEN PREVOZ
Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je podaljšal
brezplačne prevoze vsem upokojencem in nezaposlenim invalidom v Občini Zagorje na vseh avtobusnih linijah znotraj Občine Zagorje. Upokojenci se bodo lahko brezplačno vozili še naprej, odločitev pa velja za obdobje do l.maja leta 2002. Vsi upravičenci bodo lahko koristili brezplačne prevoze na podlagi vozovnic, ki so jih uporabljali že doslej. Kdor tega še ni izkoristil, se lahko oglasi na sedežu Društva upokojencev v Zagorju, s seboj prinese fotografijo in dobi vozovnico. Brezplačne prevoze omogoča dogovor med avtobusnim podjetjem Integral in občino.	(Vir: Bilten)
OBČNI ZBOR HRASTNIŠKIH UPOKOJENCEV
Na letošnjem občnem zboru hrastniških upokojencev se je poslovil predsednik Adolf Laznik, ki je opravljal to funkcijo osem let. Prevzel jo je Franjo Krsnik, znani politični delavec v občini. V prihodnje želi pripraviti dobre pogoje za sodelovanje med društvi v občini. DU Hrastnik je sicer s 1650 člani najbolj številčno društvo v občini in deluje v dveh pododborih -Rudnik in Steklarna.
Fanči Moljk
PRVA SKUPINA UPOKOJENCEV NA LETOVANJU
Dne 10.aprila je odšla prva skupina upokojencev iz Trbovelj na 10-dnevno letovanje na Rabac, na vzhodno-istrsko obalo. Na pot jih je odšlo 50 in bodo izkoristili ugoden predsezonski popust. Letovanje organizira komisija za letovanja pri Društvu upokojencev Trbovlje, skupino pa vodi Štefi Matko.
IL
KONCERT V DOMU STAREJŠIH OBČANOV NA IZLAKAH
Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje je v četrtek, 13.aprila gostoval v Domu starejših občanov Polde Eberl na Izlakah. V popoldanskih urah je pripravil koncert narodnih, ljudskih in umetnih pesmi raznih domačih in tujih skladateljev. Zbor je pel pod vodstvom zborovodje Mihe Hercoga. Petje je bilo namenjeno predvsem oskrbovancem in zaposlenim v tem domu pa tudi občasnim obiskovalcem in gostom.
IL
Pobarvali so pirhe
V četrtek, 20. aprila bo na sporedu ura pravljic z Romano Bizjak v Knjižnici Zagorje. Dejavnosti se pričnejo ob 17. uri in tako je bilo tudi v četrtek, 13. aprila, ko so likovno ustvarjalnico malce velikonočno obarvali. Kar petintrideset otrok -predšolskih in šolarjev - je prineslo s seboj trdo kuhano
jajce, ki so ga potem različno poslikovali z vodenimi barvicami,	flomastri,
lepenkami in drugim. Knjižničarka Urša Kurež je povedala, da so otroci zelo domiselni in radi ustvarjajo. Velikonočni motivi pa so jih povsem navdušili saj so iz pirhov delali stojala za svinčnike, nanje risali zajčke, medvedke, tigrčke. Risali pa so tudi metuljčke in Kirn je povedala, da jo metuljčki spominjajo na pomlad. Tamara pa si je metuljčke izbrala zato, ker so lepih barv, Laura je metuljčku narisala še srček na krila, dejala je, da zato, ker se pomladi tudi metuljčki zaljubijo. Timi pa ni izbral pomladanskih motivov, marveč je pobarval in okrasil pirh, kar mu je vzelo precej časa, Misel pa je na pirh narisal tigra, ker je njegova najljubša
^ va''	Besedilo in slika: RR.
HRASTNIŠRI ŽUPAN-VITEZ DOBRE VODE
Karavana humorja, ki v organizaciji velenjske TV mreži po Sloveniji, je imela svoj zadnji letošnji nastop na Dolu. Tako se je na povabilo župana Leopolda Grošlja in dolskih rokometašev zbralo v nedeljo, 16.aprila v dvorani Dolanka okrog 900 obiskovalcev. "Došli smo u Dol, pa smo se vozili gor," se je čudila Nela Eržišnik.
Ljudje so dobili v dveh urah za vstopnino 1700 SIT dobro porcijo smeha, župan Leopold Grošelj pa še kristalno srce in naziv "Župan dobre volje".
Dolski rokometaši si zaslužijo za organizacijo vse priznanje, še posebno zato, ker so imeli na voljo le teden dni časa.
Fanči Moljk
BOGDAN BAROVIČ JE RAZSTAVLJAL SVOJA DELA
Novinar Radia Trbovlje Bogdan Barovič se v prostem času samorastniško že nekaj let ukvarja s slikanjem na platno. Do 26.marca je v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu razstavljal 30 svojih stvaritev v oljni tehniki z najrazličnejšimi motivi. Razstavljena dela si je v času od 20. do 26.marca ogledalo precejšnje število obiskovalcev. To je bila že
njegova 30.samostojna razstava, namenjana pa je bila počastitvi 35-letnice Radia Trbovlje, ki ga praznuje letos.
IL
KRPANJE REGIONALNE CESTE SKOZI TRBOVLJE
V dneh od 5. do 7.aprila je Cestno podjetje Ljubljana - nadzorstvo Litija, na poškodovanih mestih obnovilo asfaltni del na regionalni cesti, ki vodi skozi Trbovlje proti Savinjski dolini. Prvi dan so s strojem izkopali vnaprej označene dele poškodovanega cestišča, zadnji dan pa so vse vdolbine in jarke vnovič zalili z asfaltom.
Sašo Hribar:
V glasbi ga pritegne romantika
Nikarte, da bi govoril zgolj o zvezdništvu, kje pa! Čeprav daje občutek, da bi o vsaki stvari lahko razpredal na dolgo in široko; mogoče zato, ker ima venomer pred sabo radijski mikrofon, ki kar izvablja besede in pa, seveda - tudi številne občudovalke in občudovalce, ki jih radio s Sašom Hribarjem zelo pritegne. Ko je nastopil na PARADI HUMORJA v športni dvorani Litija v petek, 7. aprila, je prikazal le delček tistega imitatorstva, po katerem je uspešen in najbolj znan. Glasovno je "povzel" Sandija Čolnika, Borisa Cavazzo, Vlada Kreslina in še mnoge druge, pa bi zaman iskali, da bo pri kakšni besedi "zafušal". In ker je prepričljiv, so njegovi heci tudi zares smešni.
Je zabavanje ljudi preprosta zadeva?
Ne, zabavanje ljudi ni preprosto. In ne vem, če je v tem kakšen čar. Marsikdaj sploh nimam občutka, da koga zabavam. O čustveni plati smeha bi dejal, da je emocionalnost pač biokemijski pojav vsakega človeka in se lahko realno izmerja. Lahko sicer rečem, da sem bolj v fazi "zime" in ni kakšnega emocionalnega vznemirjenja. V humorju pa kakšne nove stvari ne moreš odkriti, čeprav je inovativnost moja želja. Produciram sicer nove like, prek trideset sem jih glasovno zapopadel, saj me imitacija zelo zanima in s tem se ukvarjam. Nizke frekvence glasu pa so na radiu zelo iskane, ker je nizek glas nevtralen, je blagozvočen, je božajoč in če je še eleganten in nežen, potem enostaVno vsebina ni več pomembna.
Kakšni liki vas privlačijo?
Privlači me avtohton kmet, s tem, da ne izgublja svoje kmečkosti, in privlači me kak salonski intelektualec. Skratka, "visokoleteči" ljudje z veliko mero govora, samopoveličevanja, kritikarstva, ampak nikakor ne kritičnosti.
Kaj vam pomeni uspešnost?
Uspešnost je matematična determinizacija, ki je merljiva. Namreč uspešnost vsakega estradnega umetnika se lahko ponazori s
komunikacijo, kije 1:1, kadar se vzpostavi pri šanku ter v najožjih družinskih krogih in med prijatelji. Če pa hočeš komunikacijo spremeniti v razmerje 1:X, kjer je X čedalje večji, potem pa lahko na ta način meriš uspešnost, ki je komercialna zadeva, in glasbeniki, na primer, jo merijo v številu prodanih plošč in v številu 'fanov', ki jih imajo. Skratka, večji kot je X, večja je uspešnost.
Kaj pa prijateljstvo?
Kar zadeva prijateljstvo, imam rad vse svoje izgubljene iluzije in to so prijatelji iz otroštva, na katere imam še vedno lepe spomine. Vendar smo šli vsak svoja pota, ampak ti prijatelji so mi še vedno dragi, kar nekaka nostalgija je za njimi.
Kakšni filmi vas navdušijo?
Komedij nikoli nisem gledal. Zelo rad pa imam znanstveno-fantastične filme in še to v režiji Stanislava Lema ali Andreja Tarkovskega, kot sta recimo filma: Odiseja 2001 ali Solaris.
Je radijski mikrofon še vedno izziv?
Pred desetimi leti je bil radijski mikrofon zares velik izziv in še vedno delam na radiu.
Toda če imaš možnost in željo, lahko iz tega dosti narediš.
Kateri parfum najrajši uporabljate?
Pokošeno seno je zadnji parfum, katerega se spomnim, da sem uporabljal. Dišave mi namreč ne pomenijo veliko.
Ali poletno zagorelost čez zimo ohranjate v solariju?
Sploh ne poskrbim za poletno zagorelost in mi tudi pozimi solarij ne pride prav. Na sončenje gledam zgolj kot na D-vitamin, ki včasih koristi. Spomnim pa se, ko smo s prijatelji nekoč potovali v Avstralijo, in ker nisem bil zagorel niti od sonca, niti od solarija, tudi z druženjem na plaži ni bilo nič - preostali so si pred potovanjem namreč nabrali toliko "barve”, da so sončne žarke prenašali brez opeklin.
Kaj storite, če želite koga pobliže spoznati?
Ha, kaj neki, stopim do njega in ga povprašam zakaj, kako itd. A je še kakšna druga taktika? Menim namreč, da obstajata le dva načina. Prvi je, da poveš empirične stvari oziroma podatke, kot bi na primer o hladilniku hotel čimveč zvedeti. Druga zadeva je pa refleksija in to je, da hočem pri nekom vzbuditi natanko take občutke, kot si jih jaz želim, oziroma da bi na nekoga s komunikacijo vplival natanko tako, kot bi si jaz želel.
Bi lahko povedali, katera glasbena uspešnica vam je bila nazadnje zelo všeč?
Z intenzivnim poslušanjem glasbe sem končal pri štirinajstih letih, ko sem poslušal Pink Floyde. Kar zadeva klasično glasbo pa so mi blizu glasbene stvaritve Gustava Mahlerja, tudi Chopina, Bach mi je zoprn, Mozarta poslušam le včasih, Rahmaninov pa ni moteč tudi takrat, ko sem slabe volje.
Besedilo in slika: Petra Radovič
:£ Tl TL 3 7,2 ? S
LOŠKA STUDENČNICA ZELO KVALITETNA
Že kar nekaj let se krajani KS Kisovec- Loke in tudi iz drugih krajev, s steklenicami odpravljajo po vodo na Loke. Tam namreč teče studenec, ki so ga v KS poimenovali studenec Kisovec Loke. Naj bo deževno ali daljše sušno obdobje, studenčne vode je vedno dovolj in kar je še pomembnejše, da voda v vseh obdobjih ohranja bistrost in zdravstveno ustreznost. Pa še neklorirana je, kar tudi ni nepomembno. Ker pa so se v kraju začele širiti govorice, da voda, ki priteče iz tega studenca naj ne bi bila zdravstveno ustrezna oziroma so se v vodstvu KS odločili, da govoricam stopijo na rep. Vodo so dali v analizo Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana-enota Trbovlje. Vzorec loške studenčnice za mikrobiološko preiskavo je bil vzet sredi februarja. Analiza j e pokazala (dokumente opravljene analize smo si lahko ogledali v prostorih KS), da vzorec te pitne vode ustreza zahtevam Pravilnika o zdravstveni ustreznosti vode. Analize so v primerjavami z drugimi pitnimi vodami na področju te KS pokazale, daje loška studenčnica celo najkvalitetnejša, tako da je odslej vsaka bojazen, da ta pitna voda ni zdravstveno oporečna, prazna.
Torej le pridno na sprehod do loškega studenca. In ne pozabite prazne posode.
Ko smo se mudili v prostorih KS Kisovec- Loke nam je tajnik KS Ivan Zore še povedal, da vabi vse krajane na javno razgrnitev osnutka lokacijskega načrta za plinifikacijo, rekonstrukcijo vodovodnega ter KRS omrežja in javne razsvetljave naselja Kisovec, ki bo v sredo 3.maja ob 16. uri v prostorih Krajevne skupnosti.
Igor Goste
Gasilci so se srečali
V soboto, 8. aprila je bil ob 9.30 uri zbor Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije, ki je potekal v Gasilskem domu Zagorje ob Savi, saj zagorska gasilska društva beležijo že 130-letno tradicijo delovanja. Na sestanku, ki ga je vodil Janez Kunc iz Gasilske zveze Kamnik, so dali poudarek izobraževanju mentorjev in pridobivanju finančnih sredstev.
Rudi Zadnik, predsednik Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije, je povedal, da je treba v to dejavnost vključevati vse več mladih, jih usposabljati in s tekmovanji dajati možnost uveljavljanja. Na sestanku so tudi razrešili člana sekretariata Mladinskega sveta Branka Žižka iz GZ Lendava in za novega kandidata izglasovali Alojza Vuka iz GZ Lendava. Letos so izdali tudi razpis za pokalna pionirska in mladinska gasilska tekmovanja.
v septembru pa bo v Destrniku potekalo 20. državno srečanje članov društev Mladi gasilec. Mladinsko državno tekmovanje pa bo 27. maja potekalo v Kočevju, kjer imajo 120-letno tradicijo gasilstva. Poudarili so, da je gasilska dejavnost prostovoljna, mlade pa privabijo k sodelovanju s kvizi, pohodi, izleti, tekmovanji ter s skupno dejavnostjo s skavti, taborniki, planinci in šolami. V avgustu bodo pripravili tudi Mentorjado, kjer se bodo srečali gasilci - mentorji in pripravili še nekaj dejavnosti v stilu slogana: Dnevi brez drog. Zatrdili so še, da je usposabljanje ena od najvažnejših nalog gasilske organizacije, še posebej, če želijo mlade ustrezno motivirati za delo v prostovoljnih gasilskih društvih.
ER.
OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE HRASTNIK
Konec marca, v petek 31.III. je imela v prostorih PGD Dol pri Hrastniku GZ Hrastnik občni zbor, kjer so pregledali delo v preteklem letu. Predsednik Miran Grohar je v svojem obširnem poročilu poudaril, da spadajo gasilci med najstarejše množične slovenske organizacije. Veliko povedo številke, da imamo 1200 društev s 130.000 člani. Njihovo
Na eni izmed zadnjih vaj na Logu na Rudniku v Hrastniku
poslanstvo se po sprejemu zakona o zaščiti in reševanju celo širi, saj rešujejo poleg požarov še naravne nesreče, izlitja nevarnih snovi, prometne nesreče in podobno. Zato je potrebno poskrbeti tudi za izobraževanje, kar redno opravljajo. Pozornost posvečajo tudi najmlajšim, saj so jim lani organizirali tudi tabor v Gorah, ki bo verjetno postal tradicionalen. V bodoče bodo poskušali oživiti gasilsko desetino na Kovku, ki že nekaj let ne deluje. Lepe rezultate 'so dosegli na raznih tekmovanjih, na katera se tudi v teh pomladanskih dneh dobro pripravljajo. Požarna varnost v preteklem letu je bila relativno dobra - 61 intervencij - od tega 27 požarnih in 34 ostalih. V slovenskem merilu
je bilo požarov 3580, kar znaša 2,3 milijarde tolarjev. Ti statistični podatki povedo, da je treba z osveščanjem prebivalstva nadaljevati in zahtevati od ljudi večjo odgovornost. Miran Grohar je omenil tudi družabno dejavnost, med katere sodi sodelovanje s pobratenimi gasilskimi društvi Velejna, Male Polane, Prebolda, Kriftel iz nemčije. Bohinjske Bistrice in henkel Slovenija. Tradicionalno je postalo kresovanje v Prapretnem in kmečke igre v Turju. V programu, ki so ga sprejeli za tekoče leto, velja omeniti organizacijo 100.obletnice delovanja PGD Dol pri Hrastniku. Predstavnik GZS Slovenije je podelil na občnem zboru republiška odlikovanja. Gasilsko odlikovanje I.stopnje je prejel Darko Rotar, Il.stopnje Janez Žižek, III.stopnje Januška Grčar in tri gasilske plamenice Il.stopnje PIGD Steklarna, Danilo Lisec in Alojz Golouh. Plamenico IILstopnje pa je dobil Andrej Ferk. Nagrajencem in ostalim gasilcem je za uspešno delo čestital in povedal nekaj vzpodbudnih besed tudi župan Leopold Grošelj.
Fanči Moljk
SANACIJA ZEMEUSKEGA PLAZU PRI URANKARJU
V prvih dneh aprila je v teku sanacija zemeljskega plazu pri Urankarju, torej domačiji, ki leži ob cesti Liza-Vrhe nad Trbovljami. To je eden večjih plazov, ki so se sprožili v zadnjih letih ob raznih hudih nalivih. Izvajalec del mora odstraniti oziroma odpeljati okoli 2000 m3 plazovine na deponijo. Nato bo sledil še izkop kanala za temelje in betoniranje škarpe, za kar bodo porabili okoli 240 m3 betona. Dela bodo predvidoma končali do 15.maja letos. V tem času pa ej promet na tem odseku ceste moten. Stroške sanacije v višini okoli 17 milijonov tolarjev bo krilo Ministrstvo za okolje in prostor RS.
T.L
OKVARA NA TOPLOVODNEM OMREŽJU
Dne 4.aprila je prišlo vnovič do večje okvare na toplovodnem omrežju v Trbovljah. Radiatorji v številnih stanovanjskih, poslovnih, šolskih in drugih zgradbah so naenkrat postali hladni. Okvara je nastala na magistralnem vodu pri rudniškem gasilskem domu na Trgu revolucije. JP Komunala Trbovlje se je s svojimi sodelavci takoj lotila popravila tako, da so v najkrajšem možnem času koristniki toplotne energije znova bili deležni toplotne energije oziroma ogrevanja.
IL
I*
Zasavski športni vikend
2.slovenska nogometna liga: Tabor Sežana - Zagorje 1:1, 3.slovenska nogometna liga - center: Litija - Status Kolpa 0:2, Belinka - Rudar (T) 2:0, Košarka - Liga Kolinska: Kraški zidar - Zagorje 71:59, Rokomet - 1.A.liga: Radeče - Inles Riko 27:20, l.B.liga: Krim - Dol TKI Hrastnik 21:27, Ormož - Avto Mikolič Rudar 36:29, l.SLMN finale, prva tekma: EM Pelikan Celje - Lesna Litija 5:3
Malonogometne lige Zasavja
DERBI ELEKTRO DOMADENIKU/MTO
V 13.kolu štirih malonogometnih lig Zasavja je bil v ospredju prav gotovo derbi prve lige med prvouvrščenima ekipama Elektro Domadenik/MTO in Pekarno Leniči/Čebelica. To je bil tudi dvoboj kandidatov za naslov prvaka, katerega so zasluženo dobili varovanci Branka Praznika-Kose, ki so si tako priigrali veliko prednost šestih točk, vendar pa je ekipa Pekarne Leniči/Čebelica odigrala tekmo manj.
Sploh je bilo veliko izenačenih tekem. Najbolj razburljivo je bilo na derbiju zadnjeuvrščenih ekip med ŠD Izlakami in SMP Ocepkom, kjer se je zgodil neponovljiv preobrat. Domačini so štiri minute pred koncem vodili s 4:2, nakar so gostje zaigrali z vratarjem-igralcem in dosegli štiri zaporedne zadetke.
Rezultati 13.kola l.lige: ŠD Izlake - SMP Ocepek 4:6, Malo po Malo - Planinski dom Sv.gora 5:3, Trgovina Wit boy - ŠD Mlinše 2:2, Juventus - Kovinostrugarstvo Gobove 1:1, Čolnišče/Integral - Pizze-ria Kukuca 1:1.
Trenutni vrstni red: Elektro Domadenik/MTO 34 točk, Pekarna Leniči/Čebelica 28, Pl.dom Sv.gora 25, Malo.po malo 19, Trgovina Wit boy 18, ŠD Mlinše 18, Juventus 18, Kovinostrugarstvo Gobove 15, ŠD Čolnišče/Integral 15, Pizzeria Kukuca 13, SMP Ocepek 7, ŠD Izlake 5.
Strelci: 19 Andželič, 15 Razboršek, 13 Džafič, Škofca, Guna, 12 Tesko, Barič,...
Rezultati 13.kola 2.lige: M šport - Amadeus/Panterji 1:6, ŠD Prapreče - Mexico Pancho 1:7, Fejst pub - Trgovina Čop 1:1, ES Potočnik/Pizzerija Ašič - Oprema Dom/Imperius 4:2, Ni da ni - TNR Inženiring 5:3, Šentlambert - ŠD Čolnišče II 4:0.
Trenutni vrstni red: Mexico Pancho 29, Fejst pub 25, Trgovina Čop 25, Ni da ni 24, Amadeus/Panterji 22, Šentlambert 21, ES Potočnik/ Ašič 19, Oprema Dom/Imperius 17, ŠD Prapreče 15, ŠD Čolnišče II 12, M šport 11, TNR Inženiring 2.
Strelci: 22 Alič, 19 Starc, 16 Zupanc, 14 Juvan, Klančišar, 13 Holešek, 12S.Mars, Zaletel, 11 B.Šink.
Rezultati 14.kola 3.1ige: ŠD Mlinše II - Potepuhi 1:1, Zlatarna Lea - Trinajst M 8:1, ŠD Sava - Udarnik TSG Lunar 1:0, Nočni klub Ex-treme - Eti 2:2, Antimon Bistro 91 - IAK SCT 0:0, Branko bar prost.
Trenutni vrstni red: Potepuhi 28, Branko bar 27, Zlatarna Lea 25, ŠD Sava 24, Nočni klub Extreme 23, IAK SCT 19, ŠD Mlinše II 19, Trinajst M 13, Eti 8, Udarnik TSG Lunar 6, Antimon Bistro 91 5.
Strelci: 22.Ljoljič, 13 Golob, 12 Karlin...
Rezultati 14.kola 4.1ige: Bistro Slavi - ŠD Izlake/AS Poropatič 2:3, Frizerstvo Ivi - Bistro Maln 7:2, ŠD Čemšenik - Okrepčevalnica gasilček 0:9, Kadeti - Gamsi 6:2, Medija - Bartec Varnost 2:2, Pizzeria Pepita -Zasavc 3:3, ŠD Podkum - Zlatorogi 5:11.
Trenutni vrstni red: Bistro Slavi 36, Okrepčevalnica Gasilček 34,
20. MALTRAVNA 2000
s§
Frizerstvo Ivi 33, ŠD Izlake/AS Poropatič 30, Zlatorogi 28, Gamsi 22, ŠD Podkum 19, Medija 17, MGM 15, ŠD Izlake/Bistro Maln 14, ŠD Čemšenik 14, Pizzeria Pepita 6, kadeti 5, Bartec-Varnost 4, Zasavc 3. Strelci: 43 Gracar, 37 Ravnjak, 25 Kokalj...
Rekreativna liga v badmintonu
Vrstni red po 2.krogu 6.ciklusa:
l.liga moški: 1 .Tilen Omahne (Zag) 5 točk, 2.Gregor Cerjak (Trb) 3, 3.Max Lasič (Zag) 3, 4.Marko Zaletel (Zag) 2, 5.Uroš Starc (Zag) 2, 6.Stani Lasič (Zag) 2.
l.liga ženske: 1.Tamara Fresl (Zag) 3 točke, 2.Bojana Klavs (Zag),
3.Branka Lebar (Lit) 2, 4.Katja Kalan (Trb) 0, S.Maruša Hauptman (Lit) 0, 6.Barbara Kralj (Lit) 0.
Rekreativna košarkarska liga Zagorje 2000
Do konca rednega dela lige bo odigranih še sedem tekem, potem pa bo organiziran zaključni turnir najboljših štirih ekip, kjer se bo vsaka ekipa srečela z vsako.
LB Zasavje - Rorčki 0:20
Tekma je bila predana brez boja, saj "bankirji" niso bili sposobni zbrati štiri igralce.
Sokol 2 - Ašič 30:38 (18:17), strelci: Draksler 10, Vidic 6, Jotič 5, Gruden in Murn 4, Manfredo 1; Flisek 15, Žaubi 10, Vozelj 5, S.Drolc 4, Pavlič 2, Medved in Juvan po 1.
Tekma je v 1.polčasu potekala izenačeno. V zaletku 2.polčasa so se "Ašiči" odlepli in prednost držali do konca.
Trenutna lestvica: Okrepčevalnica Ašič 22 (-1 tekma), Rorčki 23 (-2 tekmi), Škarfa 21 (-3 tekme). Sokol 2 (-1 tekma) in Sokol 1 (-2 tekmi) 18, LB 16 (-2 tekmi) 16, Bikci (-3 tekme) 15, Botrans 14.
Trenutni vrstni red strelcev: Sandi Krofi (LB Zasavje) 148, Elvis Delič (Škarfa) 146, Klemen Drolc (Škarfa) 120, Marko Praznik (Sokol 1) 118. Matjaž Murn (Sokol 2) 115,...
Zgodilo se bo:
Športna dvorana Litija, 21.aprila ob 20.00 - druga tekma finala l.SLMN: Lesna Litija - EM Pelikan Celje,
Štadion Zagorja, 22.aprila ob 15.00 - 2.SNL: Zagorje -Esotech Šmartno
BADMINTON
SPIN
Zagorje GSM 041-779-383
jr.
U
Rokomet mladih
ZAGORJANKE TRENUTNO NAJVEČJI HIT!
Starejše deklice 1.85: ŽRK Zagorje - ŽRK Piran 24:15 (14:6)
V	S.krogu polfinala državnega prvenstva mladih so starejše deklice Zagorja po odlični igri premagale vrstnice Pirana in si 3.kroge pred koncem skoraj zagotovile sodelovanje na finalnem turnirju. Na srečanju, kjer je nastopilo vseh 15 igralk, so s hitro in domiselno igro v napadu in globoko obrambo že v prvem delu srečanja naredile neulovljivo prednost osmih zadetkov, tako da so v drugem delu srečanja stopile v igro vse igralke in razliko iz prvega dela zanesljivo obdržale oziroma povečale za en zadetek. Zadetke so dosegle: Nadja Korinšek 7, Violeta Kos 4, Urška Šikovec, Anja Kurent in Eva Kovač po 3 ter Ina Poglajen in Tjaša Klukej po 2.
Polfinale državnega prvenstva - mlajše deklice letnik 88
ŽRK Zagorje je organiziral polfinale državnega prvenstva mlajših deklic letnic 88, na katerem so nastopile ekipe Žalca, Hrpelj in domačinke. V prvem srečanju sta se pomerili ekipi ŽRK Zagorje in ŽRK Žalec. V prvem delu srečanja je bil rezultat izenačen, potem pa so v dvorano prišli domači navijači Crazy boysi, nakar so v peklenskem vzdušju domačinke povedle s štirimi zadetki in srečanje obn koncu zasluženo odločile v svojo korist z rezultatom 9:6 (3:2). Za domačinke so zadetke dosegle: Špela Peterlin in Alisa Osmanovič po 3 ter Dinka Fazlič, Lea Medvešek in Lara Cajlinger po 1.
V	drugem srečanju so igralke ŽRK Žalec premagale ekipo ŠŠD Hrpelje z rezultatom 12:7.
Zadnje srečanje med ekipama Zagorja in Hrpelja so Zagorjanke zanesljivo odločile v svojo korist z rezultatom 19:6 (10:3). Zadetke so dosegle: Špela Peterlin 6, Dinka Fazlič in Lea Medvešek po 4, Alisa Osmanovič 2 ter Neža Češek, Lara Cajlinger in Ivana Mimič po L
Igralke ŽRK Zagorja so se tako uvrstile v finale, ki bo 6.ali 7.maja.
Izjava po turnirju - Oto Pavlin, trener Zagorja: "Zadovoljen sem, da se nam je s samo enim porazom v rednem delu prvenstva uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva. Vedel sem, da bo srečanje z Žalcem odločalo zmagovalca turnirja, kar je pokazal tudi izenačen prvi del srečanja. Potem, ko so navijači Crazy boysi ustvarili enkratno vzdušje, je igra stekla. Naredili smo razliko štirih zadetkov, ki je na koncu zadoščala za zanesljivo zmago. Hrpeljčanke niso bile dorasel nasprotnik, kar govori tudi končni rezultat. V ekipi, ki skupaj trenira že tretje leto, bi posebej pohvalil vratarko Diano Topalovič in veliki up zagorskega rokometa Špelo Peterlin. Mislim, da tudi v finalu, ki bo po vrnitvi ekipe z mednarodnega rokometnega turnirja v Pragi, nsimo brez možnosti, da v zagorje prinesemo drugi naslov državnega prvaka v rokometu."
4.turnir DP mladih - mladinke letnik 1981
ŽRK Zagorje je bil v soboto organizator zadnjega turnirja mladink letnic 1981. Na turnirju so poleg domačink nastopili še ekipi Žalca in PUV Celja. V prvem srečanju so se Zagorjanke pomerile s Celjankami, ki so ob dveh zmagah še upali na uvrstitev v finale DP-ja. Domačinke so kljub temu, da je njihova najstarejša igralak Manca Jere letnica 1983, ostale pa mlajše (večina so letnice 86), srečanje odlično pričele in vodile vse do 36.minute srečanja z azdetkom ali dvema, na koncu
pa klonile z rezultatom 19:20 (11:11). Za elppo domačink, ki si je s prikazanim zaslužila vsaj točko, je kar 9 zadetkov dosegla Manca jere, ostale pa so prispevale Nadja Korinšek in Violeta Kos po 4 ter Petra Ritter in Jasna Medvešek po enega. V drugem srečanju turnirja je ekipa Žalca premagala Celjanke z rezultatom 25:19.
Tudi svoje drugo srečanje proti ekipi Žalca so Zagorjanke prvi del srečanja odigrale odlično in ga odločile v svojo korist z 10:9. Na začetku drugega dela pa so Žalčanke najprej izenačile, nato pa povedle s štirimi zadetki, kolikor je znašala tudi razlika na koncu - 21:17. Ponovno je bila najboljša strelka Manca jere s 7 zadetki, Violeta Kos je dosegla 4, Petra Ritter 2 ter Urška Šikovec, Anja Poglajen in Tea Sedej po enega.
Zaradi bližajočih praznikov in sodelovanja ŽRK Zagorje z ekipo starejših deklic letnic 85 in mlajših deklic letnik 87 na mednarodnem rokometnem turnirju Praga 2000, bodo v domačem prvenstvu s polfinalom, ki bo 29. ali 30.aprila v Izoli nadaljevale kadetinje letnice 1983.
Ivan Ramšak
Mali nogomet
LITIJANI DVAKRAT V FINALU
Klub malega nogometa Lesna industrija Litija še naprej uspešno brani lani osvojeno dvojno krono državnega in pokalnega prvaka Slovenije. Pred dnevi so se namreč uvrstili še v svoje drugo finale v letošnji sezoni in sicer v finale državnega prvenstva, kjer pa so v boju na dve zmagi v prvi tekmi morali priznati premoč ekipi EM Pelikan Celje, ki jih je premagala s 5:3. Sicer pa so si Lilijani drugo finale -pokalno - zagotovili pred nekaj tedni.
Po rednem delu prvenstva in odigranih 18-ih krogih so litijski malonogometaši osvojili šele četrto mesto, ki je pomenilo najslabšo možno pozicijo v končnici oziroma v polfinalu državnega prvenstva, tekmovalni pravilnik pravi, da se v polfinalu srečata prvi in drugi ter drugi in tretji. Igralo se je na dve dobljeni srečanji, s tem, da bi se morebitno tretje srečanje igralo v dvorani bolje uvrščenega kluba. No, tega Litijanom v polfinalu ni bilo treba upoštevati, saj so vse dvome o zmagovalcu rešili v dveh tekmah. Najprej so Sevnico premagali na njihovem terenu s 4:3 (v rednem delu je bilo 3:3, zlati zadetek je prispeval Andrej Vrhovec), na drugem srečanju pred polno litijsko dvorano so "lesarji" le še potrdili dobro formo in zmagali s 3:2, kar je pomenilo tudi uvrstitev v finale DP-ja. Prvo srečanje se je že odigralo, drugo bo 21.aprila v Litiji ob 20.uri, morebitno tretje pa spet v Celju in sicer 27.aprila.
Tudi v finalu pokala Slovenije se bosta pomerili isti ekipi, kar pomeni, da sta ti dve moštvi daleč najuspešnejši v tej sezoni. Lilijani so v polfinalu ugnali Sevnico. V dveh srečanjih je bilo najprej v Sevnici 5:5, v Litiji pa so zmagali domači z 2:1. Finalni tekmi bosta 6. in 12.maja, kdo pa bo domačin prve tekme, bo odločil žreb.
Sicer pa igralci vabijo vse ljubitelje malega nogometa, da jih na obeh finalnih srečanjih v litijski športni dvorani vzpodbujate v čim večjem številu in še enkrat več dokažete širni Sloveniji, da je ob ekipi najboljša v državi tudi publika.
Stane Kokoli
20. MALTRAVNA 2000
3T) DT
Trboveljčani osvojili Ameriko
Trboveljski karateisti Žiga Šantej, Poldi Herman, Franci Ceferin, Dalibor Filipič, Jernej Simerl, Miha Kovačič, Edin Salkič in Borut Markošek so Trbovlje in Slovenijo več kot uspešno zastopali na karate turnirju v ZDA. Kljub nekaterim neprijetnostim so namreč dosegli enega največjih uspehov trboveljskega karateja.
Člani Karate kluba Trbovlje so na že tradicionalnem turnirju The Millenium Big Aplle Challenge, kije
Nosilca odličij iz ZDA- Borut Markošek in Dalibor Filipič v ozadju kip svobode
bil 9. aprila v New Yorku, med šeststo tekmovalci iz Venezuele,
Argentine, Puerto Rica, Kanade, Anglije, Hrvaške, Jugoslavije in večih zveznih držav ZDA, osvojili štiri medalje. Dalibor Filipič bronasto v katah posamezno ter srebrno v borbah v kategorij i do 60 kg in trener trboveljskega kluba ter selektor vseh državnih reprezentanc, Borut Markošek, v kategoriji nad 35 let srebrno v katah in zlato v športnih borbah. Trboveljski tekmovalci bi lahko dosegli še več, vendar so jim to s svojo pristranskostjo preprečili domači sodniki.
Karateisti in vodstvo kluba so se že pred odhodom zavedali, da so njihove možnosti velike, saj so tekmovalci na zadnjih tekmovanjih dokazovali, da so dobro pripravljeni, vedeli pa so tudi, daje v Evropi karate najboljši. Kljub temu niso želeli ničesar napovedovati, saj na tem tumiiju še nihče ni nastopal. Obljubili so le, da se bodo potrudili po najboljših močeh in da bodo pokazali vse svoje karatejsko znanje. Kot sta povedala trenerja, Markošek in Borut Simerl, so si medalj želeli, vendar j ih niso mogli obljubiti.
Da so dali vse od sebe, je dokazal že Dalibor Filipič s tretjim mestom v katah, kar sicer ni njegova najboljša disciplina. Tudi v športnih borbah bi si po ocenah trenerjev zaslužil prvo mesto, vendar so mu sodniki preprečili zmago nad domačinom. Navijanje domačih sodnikov za
domače tekmovalce je bilo po besedah trenerske ekipe še bolj očitno v ekipnih nastopih v športnih borbah. Tuje Dalibor v uvodni borbi zanesljivo dobival dvoboj proti ameriškemu rezprezentantu. vendar
je glavni sodnik v ringu odločilno točko kljub očitni akciji v Daliboijevo korist dosodil ameriškemu tekmovalcu. Ker protesti trenerjev Markoška in Simerla proti sojenju sodnikov niso bili učinkoviti, sta se le-ta odločila, da celotno ekipo potegneta z borišča. V ekipnem tekmovanju so v članski konkurenci nastopili Jernej, Miha in Edin, vendar je bila prva ameriška ekipa, sestavljena iz sami ameriških prvakov, za najmlajšo člansko ekipo za las premočna.
Z Američanom se je na
tekmovanju kar dvakrat pomeril tudi, sicer trener trboveljske ekipe, Markošek. V katah je moral priznati premoč nekdanjemu prvaku ZDA, v športnih borbah pa se mu je za prvi poraz oddolžil. To zmago so seveda
najbolj bučno pozdravili njegovi učenci na tribuni.
Trboveljski karateisti so bili poleg sodnika Primoža Debenaka edini predstavniki Slovenije na tumiiju, saj jih je tja osebno povabil njihov prijatelj karateist Ravee Raghavan (8. DAN). Raghavan je namreč pred dvema letoma potoval po bivših jugoslovanskih republikah in se med drugim ustavil tudi v Trbovljah. Že takrat jihje povabil na ta turnir, zdaj pa jim je celo omogočil bivanje na svojem domu v New Jerseyu.
Branka Jan
Ekipa karate klub Trbovlje (v ozadju Manhattan)
TRBOVELJČANI NADALJEVALI PO AMERIŠKO
V 16. aprila je v Žalcu potekalo državno prvenstvo za članice in člane. Na prvenstvu je nastopilo 183 tekmovalcev iz 39-ih slovenskih klubov.
Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na prvenstvu nastopili Miha KOVAČIČ, Jernej SIMERL in Edin SALKIČ. Vodila sta jih trenerja Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL.
Vsi Trboveljčani so pripotovali iz Amerike šele v soboto popoldan, tako da so tudi zaradi časovne razlike bili precej utrujeni. V okviru priprav na to DP so v Ameriki opravili tudi nekaj treningov, tako da so prišli v Žalec odločeni, da nadaljujejo z nizom dobrih rezultatov.
V kategoriji do 70 kg sta nastopila Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL. Miha je moral priznati premoč nasprotnika že v 1. kolu. Jernej je v 1. kolu sicer zmagal s tesnim rezultatom 2:1, vendar je ves čas borbe kontroliral in obvladoval situacijo. V drugem kolu ga je premagal večkratni državni prvak in stalni član državne reprezentance, Mariborčan ZARIČ. Z Zaričevo uvrstitvijo v finale je bil Jerneju omogočen boj v repesažnih borbah za bronasto medaljo. To priliko je izkoristil ter svoje nasprotnike dobesedno mlel. Ljubljančana IVANOVIČA, ki je tudi stalni član mladinske reprezentance je premagal celo z
rezultatom 6 : 0 še pred iztekom regularnega dela borbe. Jernej je edini Trboveljčan, ki je v obdobju pol leta osvojil medalje na DP mlajših mladincev - zlato, starejših mladincev - srebrno ter članov -bronasto. Zagotovo pa je bil na tem prvenstvu najmlajši nosilec medalje v športnih borbah, saj je šele pred dvemi meseci dopolnil osemnajst let.
Edin SALKIČ je bil v kategoriji do 65 kg še prepričljivejši. Svoje nasprotnike je vse do polfinala dobesedno pometel. V borbi za finale je izgubil z enim izmed najtrofejnejših slovenskih tekmovalcem Krščanom Sašom VAŠEM. Edin je po polovici borbe prepričljivo vodil, nato paje VAŠ z
dvemi namernimi, močnejšimi udarci v glavo, za katere so mu sodniki namesto kazni dosodili točke, preokrenil rezultat sebi v prid. V repesažnih borbah je Edin zopet nastopil v svojem slogu in vse borbe končal že pred polovico regularnega časa z maksimalnimi rezultati in razliko v točkah.
Po tekmovanju sta bila trenerja vidno zadovoljna. Borut MARKOŠEK pa je v daljšem razgovoru s samimi tekmovalci opravil analizo zadnjega obdobja in vsakemu posebej nakazal možnosti nadaljnega kvalitetnega razvoja, kateri bi omenjene tekmovalce pripeljal v vrh evropskega in s tem tudi svetovnega karateja.
Franjo GLAVICA
čjjGr
j.
o
Lokostrelstvo
DOBRI NASTOPI NAŠIH NA KUBI IN V ZDA
V četrtek, 13.aprila 2000, seje domov vrnila slovenska lokostrelska reprezentanca, ki je nastopala na tekmah svetovnega pokala na turnirju Golden Targers International tourna-ment Havana - Cuba in Arizona Cup 2000 v Tucsonu Arizona v ZDA.
Za tričlansko ekipo so nastopali Dejan Sitar in Alojz Pavlovič (iz Lokostrelskega kluba Valvasor iz Zagorja) ter Dušan perhač iz LK Mozirje, ženski del reprezentance pa so sestavljale Bernarda Zemljak-Perhač iz LK Mozirje in Irena Rosa (LK Ankaran).
Tekmovanje na Kubi je potekalo v zelo vetrovnem in vročem vremenu, saj so se temperature dvignile do 35 stopinj Celzija.
Nastopilo je 17 tekmovalk in 26 tekmovalcev iz 11 držav. Po kvalifikacijskem delu tekmovanja so bile uvrstitve predstavnikov LK Valvasorja naslednje: 1.Dejan Sitar, 5.Alojz Pavlovič.
Končni uvrstitvi po streljanju na izpad pa sta bili: 2.Dejan Sitar in 7.Alojz Pavlovič.
V	ekipnem delu tekmovanja je ekipa Slovenije (Sitar, Pavlovič, Perhač) zasedla tretje mesto.
Iz Havane so lokostrelci odpotovali v ZDA, točneje v Tucson v Arizoni. Turnirja Arizona Cup 2000 se je udeležilo 245 tekmovalcev iz 21 držav. V izredno močni konkurenci in podobnih vremenskih razmerah, kot so bile na Kubi (močan veter, temperatura nad 32 stopinj Celzija), so se naši lokostrelci odlično držali.
Vsi so se uvrstili v kyltfikacije, naša dva piltfet^iikapa sta volilu compound zasedla 6.mesto De Pavtovič.
KoncnDB^a^it, po bojih na iz 30.Alojz Pavl
V	finalnem Dave Cousinls
,irt 26.mestd Alojz
' dveh predstavnikov bili: l.Deja/ Sitar in
vju je imel svetovni prvak eliko dela, djlje na koncu premagal Dejnna Sitarm^a sta bila po finalnem dvoboju izenačerut^^li je šele po tretjem shoot-offu uspe[^iŽmaLtKsbarja za en krog razlike.
V dvoboju ekip seje^tftša-ekrpnrtSlTar, Pavlovič, Perhač) odlično držala in se v finalih spopadla z ekipo ZDA. Zmagovalna ekipa je bila znana šele po zadnji seriji puščic, ko so Američani premagali našo ekipo za tri kroge razlike. Kljub porazu v finalih so naši lokostrelci zadovoljni z uspehom in
doseženim drugim mestom.
Vsi doseženi rezultati so našim lokostrelcem utrdili mesta na Svetovni rang lestvici. Dejan Sitar je trenutno na 6.mestu,m Dušan Perhač na 22.mestu, Alojz Pavlovič pa se je s 73.mesta povzpel na 55.mesto in dosegel status športnika mednarodnega razreda.
Drago Butja
Karate
GRIČARJU BRONASTA MEDALJA
V	soboto, 8.aprila so mladi karateisti Tike zelo samozavestno nastopili na prvi državni pokalni tekmi v Ljubljana Polju, čeprav so njihovi trenerji bili v tem času z ekipo starejših tekmovalcev na mednarodnem turnirju v New Yorku.
V	dvorani Kašelj se je v konkurenci deklic in dečkov skupno pomerilo 332 tekmovalk in tekmovalcev ter 29 ekip. Za Trbovlje so tekmovali med mlajšimi deklicami in dečki Nastja Bevc, Moni Hribar, Denis Jurman, Rok Lopan, Kristijan Ostojič in Anis Zukanovič, med starejšimi deklicami ter dečki pa Jasna Kovačič, Tomy Cestnik, Gorazd Gričar in Elvis Selimovič.
Vsi so tekmovali v katah. Pri izvedbi so bili zelo zavzeti. Največjo konkurenco so imeli majši dečki, saj jih je v isti starostni kategoriji začelo tekmovati čez 70. Ker so najmlajši Trboveljčani nastopali na tako pomembni tekmi v glavnem prvič, so se zaradi premajhnih izkušenj težko kosali za vidnejše uvrstitve. Med starejšimi deklicami in dečki sta se v drugi krog med šestnajsterico uspela uvrstiti Jasna in Gorazd, Elvis pa je v tretjem finalnem krogu naredil napako ter osvojil 8.mesto.
Ekipa mlajših dečkov (Lopan, Zukanovič in Jurman) je osvojila 5.mesto, ekipa starejših dečkov v sestavi Selimovič, Cestnik in Gričar pa je pristala na 6.mestu. Najbolj razočarana je bila ekipa mlajših Trboveljčank, ki je računala na dobro uvrstitev, a sta Nastja Bevc in Moni Hribar ostali brez tretje Nine Posebal, ki je zaradi bolezni morala ostati doma.
V športnih borbah sta se pomerila le bolj prekaljena Gorazd in Elvis. Za Elvisa je bil že v prvem kolu kasnejši zmagovalec premočan, medtem ko je Gorazdu uspelo osvojiti bronasto medaljo.
Mlade Trboveljčane je na tekmovanju vodil trener Ivan Ostojič, ki je nalogo opravil zelo dobro. Pred ringom na tekmovališču mu je pomagal Arnold Skuhala iz Ruš, ki je pomočnik selektorja državnih reprezentanc.
Arnold je priskočil na pomoč tudi v trboveljskih telovadnicah pri izvedbi treningov, ko so glavni trenerji bili v Ameriki.
Po prihodu domov je vodja naših tekmovalcev pohvalil novi val mladih Trboveljčanov, saj so se v svojih nastopih zelo trudili. Z medaljo, ki so jo prinesli, pa so dokazali, da zmorejo osvajati najboljša mest, četudi niso z njimi glavni trenerji njihovih skupin.
Pohvalo in zahvalo zaslužijo tudi starši: Nastjina ter Denisova mama Mojca in Branka ter Anisov in Jasnin oče Hajrudin ter Igor, ki so bili vzorni šoferji in pomočniki vodje tekmovalcev.
__________________________ Franjo Glavica
Namizni tenis
2.DRŽAVNO TEKMOVANJE ZA OŠ S PRILAGOJENIM PROGRAMOM
V	četrtek, 23.marca 2000, so v OŠ Litija -Podružnici s prilagojenim programom organizirali 2.državno tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo devet šol iz cele Slovenije. Ob prihodu so učenci OŠ Litija - Podružnice s prilagojenim programom pripravili kratek kulturni program. Tekmovanje je potekalo v Športni dvorani Litija.
V	disciplini deklice posamezno so se uvrstile: l.Angelca Osolnik, OŠ 27.julij, Kamnik, 2.Romana Šeme, OŠ Ljubo Šercer, Kočevje, 3.Maja Miloica, OŠ Litija -Podružnica s prilagojeiiitriJpj;i>gramom.
Pri dečkih s?'|||g§|gg§|L Boštjan Ranisavljevič, OŠ Ljubo Šercer, Kočevje,
2.Mesud Handapagtč, Zavod Janeza Levca, Ljubljana, 3 Peter Merela. OS Litija -Podružnica s pMagojehim ^programom.
Tekmovanje je bilo'zaključeno s podelitvijo medalj in praktičnih nagrad. OŠ Litija -Podružnica s prilagojenim programom bo tudi v bodoče organizator državnih tekmovanj v namiznem tenisu, tokrat pa so tekmovanje omogočili: glavni sponzor: Mestna skupnost Litija, sponzorji: Urbana Kočar&Kočar d.n.o., Območna obrtna zbornica Litija, T.D.M. d.o.o., Emona Merkur d.d., Mercator - Profitni center Golovec, Kolinska d.d., Žito d.d. -Pekarna Šmartno pri Litiji, Marino d.o.o., ZIBTR d.o.o., Šuligoj Nada s.p.. Kovinska galanterija Igor Majcen s.p., Vina Koper d.o.o., Kovina, IUV PE Šmartno pri Litiji, Društvo prijateljev mladine Litija, Škrbec d.o.o.. Sadje in zelenjava Ftoni.
Marjeta Mlakar-Agrež
popoT:o’r£.njc
20. MALTRAVNA 2000
Peter Brečko
UTRINKI IZ INDIJE II. del
Vožnja s taksijem iz Tiruvanamalaja proti jugu je do Maduraia trajala dobrih sedem ur. Za kakšnih 400 kilometrov razdalje je to spoštljiv podatek, če upoštevamo stanje cest in udeležencev v prometu. Glede slednjega se ne splača izgubljati besed, saj včasih po prispetju na cilj, res z veseljem stopiš na trdna tla. Prevoz s taksijem je cenovno takoj za letalskim prevozom, s tem da imaš tukaj vsaj malo zasebnosti, neomejen pogled na okolico in hitro dostavo, res pa je zaradi tega dražji od avtobusov in vlakov za desetkrat.
Po krajšem van-dranju po Madu-raiu, sva se zvečer s Katjo vkrcala na vlak	proti
Trivandrumu, glavnemu mestu Kerale, kamor sva prispela po osemurni vožnji. Kerala je ozek, zelo ploden pas, ki na zahodu meji na visoke gore, na drugi strani pa na Indijski ocean. Prebivalci, ki jih je okrog 30 milijonov, govorijo jezik malalayam, ki se je razvil iz tamilščine. Vsa dežela je prepletena z rekami in kanali, vode je v izobilju, zato pravijo Kerali tudi zelena magija Indije.
Po prispetju sva se na glavni postaji takoj vkrcala v motorno rikšo ter odropotala proti Kovalamu, natančneje na Light house beach. Po krajšem pogajanju za ceno sva se nastanila v hotelu See Brezze, ki me gosti že kar nekaj let. To je bila nastanitvena hiša s sobami, ki premorejo dve postelji, kopalnico s tušem in WC-jem in zelo pomembnim ventilatorjem, ki te hladi v vročih nočeh. V hotelu poskrbijo za manjši prigrizek, čaj in kavo, drugače pa
si mora popotnik za zadovoljitev prehrambenih potreb poiskati restavracijo na plaži. Ena poleg druge so stisnjene ob rob zaliva in s svojo raznovrstno ponudbo okusne hrane dodobra napolnijo želodec in spraznijo žep.
Nedaleč proč od obale je v manjšem zalivu ribiško naselje, kjer stoji precej velika krščanska cerkev, na nasprotni strani zaliva pa se bohoti čudovita muslimanska mošeja. Na vrhu vzpetine stoji svetilnik, ki je poleg tega, da opozarja ladje na bližino obale, tudi nekakšen turistični simbol Kovalama in tako po razglednicah potuje po vsem svetu.
Ribje specialitete
Značilnost vseh plaž po Indiji so prodajalci, ki ponujajo turistom vsemogočo kramo, rjuhe, obuvala, sadje, pa tudi različne tobačne izdelke, tako da je najbolje, da jim pobegneš
v vodo. Vsi so precej vsiljivi, glasni in po vseh pravilih tudi trgovsko zviti, saj te poskušajo med nakupom mimogrede prenesti okrog. Po vsej zahodni obali sva srečevala prodajalce iz Karnatake, v svojih značilnih nošah so prodajali večinoma cenen nakit in tipične vzorce tekstila, tako da jih nisi mogel zgrešiti. Večina prodajalcev me pozna že od prej, le včasih se je kakšnemu novincu zataknilo pri ceni, tako da sem ga moral pošteno okarati. Bralce Zasavca pozdravljajo sadjarke Nasnda, Suda in Girida, Sunglasses in Michael, ki je nesmrtno zaljubljen v eno deklico iz Zasavja.
Po boljših hotelih ob večerih prirejajo keralski ples katakali in same priprave ličenja in izdelava maske traja kar polni dve uri. Katakali plešejo samo moški, ki upodabljajo tudi ženske like. Po izročilu naj bi ženske s svojo prisotnostjo oskrunile mistično plesanje. V samem plesu plesalci z mimiko obraza in z gibi pripovedujejo zgodbe iz indijske mitologije in verovanja. V slikovitih oblačilih, s profesionalnimi in do potankosti izdelanimi gibi plesa, ki ga ves čas spremljajo glasni ritmi bobnov, te enourna predstava kar malo uroči, saj iz plesalcev izžarevajo skrivnostne vibracije starodavne kulture.
Jutra so se zlivala v večere, večeri v dneve, ki so tekli ob pečenih ribah in rakcih, kopanju in sončenju ter obiskih bližnjih krajev, po 14-dnevnem bivanju v Indiji je Katja ugotovila, da tukaj ni slabo in da to sploh ni tako grozna dežela, izvzemši komarje, ščurke, kuščarje in garjave pse. Ker so mi šli moji tukajšnji znanci počasi že na živce, saj so nenehno zahtevali in prosili denar, sva si počasi določila datum odhoda proti severu. Z rezerviranim prvim razredom vlaka (indijska tipizacija), sva se namenila proti Mangaloru, mestu, ki je približno na pol poti do Bombaya in ki nama je služil za prodiranje proti Gokarni, mestecu, kjer sem bil davnega leta 1992.
Prodajalka iz Karnatake
Light house beach
Mošeja blizu Kovalama
(se nadal|u|e„.)
20. MALTRAVNA 2000
J i (7 J . Ii
BORILNE VEŠČINE
PRVO MESTO BARBARE MRVA V IZOLI
V	soboto j e v telovadnici OŠ Livade v Izoli potekal 2.turnir v kickboxu za dečke in deklice v šemi kontaktu. Turnir je štel za državno prvenstvo. Sodelovalo je 12 deklic in 33 dečkov, med njimi Barbara Mrva in Hribar iz PON-DO-KWAN kluba Izlake.
Hribarje svoj prvi dvoboj v Izoli izgubil, mnogo uspešneje pa je nastopila Barbara saj je v kategoriji deklic do 45 kg osvojila prvo mesto in si s tem na široko odprla vrata za osvojitev naslova državne prvakinje.
ŠE EN USPEŠEN NASTOP IZLAEANOV IN ZAGORJANOV NA DP
V	soboto, 14.aprilaje v novogoriškem Športnem parku v dvorani Balon potekal 2.tumir za DP v kickboxingu v šemi contactu. Tekmovanja, ki se ga je udeležilo 89 tekmovalcev iz 8-ih slovenskih klubov, smo si ogledali tudi mi in se tako še enkrat prepričali o dobri pripravljenosti obeh klubov iz zagorske občine. Izlačani in Zagorjani so osvojili skupno kar pet prvih mest, dva druga in pet tretjih mest. Po tekmovanju smo pomočnika trenerja reprezentance in trenerja Zagorja Alojza Miklavčiča vprašali, kaj meni o pripravljenosti reprezentančnih kandidatov z Izlak in iz Zagorja. Povedal je, da so reprezentantje v večini prikazali dobro pripravljenost. Nekaterim, tudi Klemenu seje poznalo, daje bil zaradi operacije kolena še nekoliko slabše pripravljen. Igorje po njegovem in tudi sami smo se v to prepričali, dokazal da v Sloveniji nima dostojnega nasprotnika. Dobro tehniko je prikazala tudi Brigita, ki žal v svoji kategoriji nima dovolj kvalitetnih nasprotnic za hitrejši napredek. Vprašali smo ga tudi, katera borba je bila najbolj po njegovem okusu in povedal je, da borba med Juvanom iz Zagorja in Vetrškom z Izlak.
Rezultati Zagorjanov in Izlačanov:
ČLANI do 63kg-3 .Miloš Rozman (Izl.) in Klemen Buzina (Zag.), do 69kg-
3.Klemen Juvan (Zag.), do 84kg-1 -Igor Kalšek (Zag.)
ČLANICE do 60kg-1 .Brigita Plemenitaš, 2,Tea Roglic (obe Izl.), do 65kg-1 .Urša Dolinšek (Izl.)
MLADINCI do 48kg-2.Blaž Plevnik (Izl.), do 56kg-l.Sašo Stojanovič (Zag.), do 63kg-l .Marko Razpotnik (Izl.), do 71kg-3.Matej Kimovec (Izl.), nad 71 kg-3.Raniš Smajlovič (Zag.)
NOGOMET
ČLANOM SVOBODE NE GRE
Člani NK Svobode so na prvi tekmi v pomladnem delu pred domačo publiko razočarali. Še tretjič so izgubili. Tokrat jih je z 2:0 premagala ekipa NK Dren-Dragomer. Pravih priložnosti za zmago si Kisovčani niso pripravili. Nekoliko bolj kombinatorno igro so prikazali, ko je trener Navratil v drugem delu opravil nekaj menjav. Z minimalnim izidom 1:0 so izgubili še v naslednjem kolu na gostovanju v Jevnici in so z ničnim izkupičkom točk v pomladnem delu še naprej zadnji. Šest pomembnih točk za boj za vrh prvenstvene lestvice so osvojili starejši dečki, ki so prvega nasprotnika (doma) premagali z 1:0 (gol je dal Adnan Fejzič), v naslednjem kolu pa še s 3:0 ekipo Dren-<
Dragomer. Gole sta dala: dva Matjaž Anžur in enega Andraž Vedenik. Dva kola so odigrali tudi mlajši dečki in sicer so najprej gostovali v Borovnici. S prejetim golom prav v zadnji minuti srečanja so še četrtič v tem delu izgubili. Tokrat z 2:1. Gol za Kisovčane je dal Enis,Halilovič. Visoko pa so domaugnaliJevničane. Rezultat na koncu seje glasil 11:0. Gole so dali: tri Denis Nikolič, po dva pa David Ocepek, Anej Kurež, Enis Halilovič in Boštjan Brvar.
NAMIZNI TENIS
ŠD Izlake oziroma rekreacijska sekcija, kiji predseduje Mojca Kovačič, jev nedeljo (9.4.) v izlaški telovadnici organizirala tradicionalno tekmovanje v namiznem tenisu. Vseh udeležencev je bilo 29. Tekmovali so v štirih kategorijah. Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli pokale. Rezultati: Mladinci: L Iztok Zupančič, 2.Gregor Kovačič, 3.Crt Lipovšek Člani: LJanezUdovč, 2.Jernej Kovačič, 3.Marjan Lipovšek Članice: 1 .Alenka Lipovšek, 2.Marjana Logaj, 3.Metoda Sopotnik Veterani: l.Aleš Maček, 2.Milan Bedrač, 3.Rudi Bantan
RIBOLOV
Ribiška družina Zagorje je v soboto (8.4.) v reki Savi pripravilo tradicionalno tekmovanje v ribolovu za »naj« postrv. Tekmovanja se je udeležilo 25 ribičev, člani RD Zagotje in povabljeni gosti. Zmagalje domačin Andrej Dornik, kije ujel dve pol metrski postrvi. Po tekmovanju so ribiči zagorske RD v svojem domu ob robniku pripravili pogostitev za vse udeležence uspelega tekmovanja.
KEGLJANJE
SELOVSKI-MAHKOVIC DRUGA KADETA V DRŽAVI
Lilijana Selovski in Mahkovic sta na DP v dvojica za kadete v Celju osvojila drugo mesto. Skupno sta podrla 1728 kegljev oziroma 21 manj od zmagovalcev. Selovski je podrl 873 kegljev, Mahkovic pa 856.
VARNOST-ELEKTRONIKA OSVOJILA PREHODNI POKAL ZAGORJA
Kegljaško društvo Zagorje je organiziralo tekmovanje v kegljanju za prehodni pokal. Tekmovanje je potekalo s tako imenovanimi borbenimi igrami ter še s 6 krat po petdeset lučajev. S tekem jepokal prepričljivo osvojila ekipa Varnost Elektronika. Podrli so 1683 kegljev oziroma 87 več od drugouvrščene ekipe Alnex-a. Tretji so bili s 1560 podrtimi keglji kegljači druge
ekipe Cvetličarne Lenarčič-Kumplast.
Rezultate in dogodke spremljal Igor Goste
skupnim seštevkom obeh
lUt
TRBOVLJE
20. MALTRAVNA 2000
3 P D ?
1.
h
Okrepčevalnica Marela V A BI
na 2.prijateljsko srečanje in tekmo na piko Marela 2000, ki jo organizira Ludvik Grobelj šek.
Tekma bo 27.aprila 2000 na Mareli nad Kisovcem. Štartne številke boste prejeli v Okrepčevalnici na Mareli, kjer bo tudi podelitev po končani tekmi.
Startnina je 1.000 SIT, vsebuje pa prevoz s kombiji, prevoz s sedežnico, hrano in pijačo.
Nagrade: posamezno pokali + 5.000 SIT za prva tri mesta pokali za prve tri ekipe praktične nagrade do 30.mesta
Letijo lahko vsi, tudi s 1 .izpitom, vendar so zaželjene izkušnje. Ker je tekma bolj prijateljske narave, lahko pripeljete tudi dame za ples, saj vas bo po končanem tekmovanju zabavala skupina Štirc bend.
Poleg tega bo v programu sodelovala tudi Lokostrelska sekcija iz Škofje Loke, ki bo demonstrirala uporabo loka in v uporabi le-tega se bodo lahko pomerili tudi obiskovalci.
Dobimo se na sedežnici pod Marelo ob 8.00 uri.
Dodatne informacije dobite po telefonu 041/807-334, 0601/71-125 ali 71-706.
Prvih 10 obiskovalcev s kuponom Zasavca dobi brezplačno pasulj, drugih 10 obiskovalcev pa brezplačne karte za sedežnico.
Gold VIP srečanje Poreč 2000
ŽUR SE NADALJUJE 6.MAJA V SALINERI!
V soboto, 8.aprila je v Poreču v kompleksu Hotela Diamant v Poreču potekal uvodni VIP turnir in tudi tokrat obiskovalci organizatorja Ginterja Kržišnika niso izneverili z obiskom. Sami znani obrazi so se spletali in zapletali v pogovore. Tako smo med obiskovalci lahko videli lepa brhka dekleta, Vasjo Bajca, Bineta Norčiča, Martina Strela, Janjo Zupan, Marjana Šonsa, Janeza Potočnika, Staneta Bočka, Mileta Mitroviča, Romana Kržišnika in še in še, srečanje pa je otvoril Pihalni orkester Delfini iz Poreča. Da ne pozabimo omeniti še zmagovalce srečanja - v tenisu je 1.mesto pripadlo dvojici Čižman-Frlič in v malem nogometu Pizzerija Botana Lahovče. In še sponzorji: za prehrano je odlično skrbel kuhar "Renzo" iz hotela Rubin, za pijačo je poskrbel Agro Lakop d.d. iz Poreča, nagrade pa so prispevali Dve murvi, Kristal, Rubin, Droga Portorož, Graverstvo Čižman in Gostišče Kvartin.
Peter Molnikar
Pred teniškim dvobojem med Damirjem Bankom (direktorjem športnega centra Diamant) in Ginterjem Kržišnikom ter Marjanom Šonsem (predstavnik Telekoma) in predstavnikom Fittop iz Mengša
Okrepčevalnica na Mareli tudi obvešča, da bo prvih 70 obiskovalcev koče ob prvomajskem pohodu na Pleše prejelo dežnike i Okrepčevalnice Marele. Radia Trbovlje, Mladinske knjige Zagorje in |_ Eduppsa.	______________
Malonogometaši - čepijo (z leve): Vasja Bajc, Ginter Kržišnik in Mateja Koliope. Stojijo (z leve): Igor Koenig, Polona Govek, Vanja Rešetar in Vera Horvat ter selektor Marjan Sons
Manekenki Plesne skupine latino passion Janje Zupan v izhodu Harly bara Novo mesto
Povezovalca prireditve Borisa Smrkolja smo "ujeli" tudi na plesnem parketu skupaj s hosteso Tjašo Fajdigo
jr.rGn.j.cn.o
( Zasavski frker ~)
ZASEGLI SO MU TABLICO
Policisti PO Hrastnik so 22.3. zasegli A.J.G.-ju iz Hrastnika registrsko tablico, ki ni pripadala njegovemu vozilu. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je tablico pred časom našel na Dolenjskem in jo namestil na svoje vozilo, namesto da bi jo vrnil lastniku J.G.-ju iz Zagorja ali izročil policistom.
TRČIL V NASPROTI VOZEČI AVTO
Hrastnik, 3.4. okoli 14.20 ure je H.G. iz Hrastnika vozil škodo po lokalni cesti skozi Podkraj. Zaradi neprimerne hitrosti je trčil v nasproti vozeči avto, ki ga je vozil K. A. iz
Hrastnika. Na vozilih je nastalo za najmanj
350.000	SIT škode.
NAPIHAL 2.601
Hrastnik, 16.4. ob 00.20 uri so policisti PO Hrastnik ustavili F.J. iz Hrastnika, ker je v prometu nezanesljivo vozil neregistriran osebni avto. V postopku so ugotovili, da je imel v izdihanem zraku kar 2.60 kg alkohola, vozil pa je tudi brez vozniškega dovoljenja. Zoper njega so ponovno podali predlog SP-
ju-
SOPOTNIK LAŽJE POŠKODOVAN
Trbovlje, 13.4. ob 19.27 so policisti obravnavali prometno nesrečo na cesti
Gabrsko - Planinska vas, kjer je voznik neregistriranega yuga zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča, pri tem pa se je vozilo trikrat prevrnilo, sopotnik pa je dobil lažjo telesno poškodbo.
TOVORNJAK V AVTO
Izlake, 4.4. ob 11.25 uri se je zgodila prometna nesreča pred Valvasorjem na Izlakah. Na kraju nesreče je patrulja ugotovila, da je voznik tovornega vozila zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v osebni avto. na vozilih je nastala materialna škoda, vozniku tovornega vozila G.J.-ju pa je bil izdan plačilni nalog.
VERIŽNO TRČENJE - PRVIČ
Zgornji Log, 12.4. je voznik zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v pred seboj vozeče vozilo, le-tega pa je porinil še v tretjega. Sledi predlog.
VERIŽNO TRČENJE - DRUGIČ
Litija, 18.4. ob 6.30 uri je prišlo na mostu pred semaforjem do verižnega trčenja. Voznik je namreč prehitro zapeljal na most in pri tem trčil v stoječo kolono, tako da je poškodoval še dve vozili.
( Kradejo kot sraktT)
Hrastnik, 19.3. je hišnik športne dvorane Dolanka v dvorani zalotil pri tatvini žog mladoletnika z Dola, ki je pred njim pobegnil. Policisti so še isti dan mladoletnika izsledili in zoper njega podali kazensko ovadbo.
Hrastnik, 3.4. je neznani storilec pred osnovno šolo v Hrastniku odtujil mobilni telefon s klopi, kamor ga je odložil oškodovanec S.M. iz Hrastnika.
Trbovlje, 3.4. v dopoldanskem času je bilo vlomljeno v cerkev na Ulici 1.junija. Preko vikenda je neznani storilec preko stranskih vrat vstopil v cerkev in odnesel nekaj drobiža.
Trbovlje, 3.4. je T.B. policiste obvestil, da mu je neznani storilec vlomil v klet in mu odnesel kolo znamke scott.
Vače, 4.4. je v trgovini neznanec občanki ukradel denarnico. Našli so ga.
Zagorje, 5.4. ob 16.15 uri je policiste oškodovanec M.L obvestil, da mu je neznanec od 1.4. do 5.4. iz kleti ukradel dve pnevmatiki znamke barum in ga s tem oškodoval za
15.000	SIT.
Trbovlje, 5.4. v dopoldanskem času je bilo vlomljeno v trgovino s sadjem in zelenjavo na Rudarski cesti. Iz blagajne je odrfesel
10.000	SIT. Istega dne je neznani storilec vlomil v prostore Strelskega društva Alojz Hohkraut, kjer je bilo odnešenih nekaj cigaret.
V noči s 6. na 7.4. je neznani storilec na Novem Logu 19 v Hrastniku z osebnega avtomobila mazda 323 odtujil registrsko tablico LJ E8-85C, na vozilu pa predrl obe pnevmatiki.
Trbovlje, 8.4. ob 20.28 uri je A.V. policiste
Auf‘biks
£ 5.4. je na Rozmanovem trgu v Litiji občan drugega občana obrcal. Sledi vabilo Srečka Katanca in predlog SP-ju.
£ 9.4. ob 21.40 uri so policisti intervenirali v Kisovcu, kjer je J.M. grozil družini s pobojem. Ugotovljeno je bilo, da je kršil zakon o javnem redu in miru in je bil zato podan predlog SP-ju.
^ 10.4. je v lokalu v Šmartnem možakar pijan razgrajal. Napisali bodo predlog zoper razgrajača in natakarico, ker mu je pijanemu točila opojne substance.
£ 11.4. so na Rozmanovem trgu v Litiji intervenirali policisti, ker je družba pri praznovanju razgrajala. Iz stanovanja je namreč priletela prazna steklenica, ki je poškodovala parkiran avto. Sledi predlog zoper vso družbo.
£ 11.4. so policisti intervenirali na Brnici, kjer je A.S. iz Hrastnika verbalno napadel B.E.-ja in ga nato še stisnil za vrat. V pomoč mu je priskočila žena, ki je udarjala in ugriznila A.S.-ja še potem, ko je že spustil njenega moža. A.S. in BJ. sta v pretepu dobila sledi poškodbe, zato je bil zoper njiju podan predlog SP-ju.
£ 11.4. ob 22.45 uri so bili policisti poklicani na intervencijo na Trg pohorskega bataljona v Kisovec, kjer je K.E. grozil ženi z ubojem. Policisti so ga opazili na ulici in se z njim pogovorili. Ker je še naprej grozil, "da bo vse pobil", je bil pridržan.
£ 12.4. je v lokal v Litiji prišel pijan občan in razgrajal. Patrulja ga je umirila in napotila domov, pa še sodniku bo kaj povedal.
^ 14.4. sta se v Liiji dva občana na dvorišču sprla. Bilo je tako hudo, da je prišlo do medsebojnega obračunavanja. Zmagovalca bo določil SP.
^ 16.4. so občani Litije prijavili, da seje fant sprl z dekletom, brez dovoljenja vstopil v hišo in pretepel še dekletovega sorodnika. Ovadili so ga zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja pa še k sodniku za prekrške bo šel.
£ 17.4. je v Litiji občan udaril sosedo, ko je le-ta šla mimo njegove hiše. Predlog SP-ju.
£ 17.4. je neprivezan pes v Litiji napadal mimoidoče občane. Lastnici so izdali plačilni nalog.
1V T D TL i r, TL D
obvestil, da sta ga pred hišo neznanca napadla in mu odvzela torbico z vsebino. Na kraj so bili napoteni kriminalisti, ki so ugotovili, da je neznanec pri ropu uporabil sprej in nato iztrgal torbico iz rok A.V.-ja.
Trbovlje, 9.4. ob 8.33. uri je prišlo preko noči do vloma v Kum baru. Iz lokala je bilo odnesenih 10.000 SIT gotovine in nekaj zavojčkov cigaret.
Trbovlje, 9.4. ob 19.20 uri je C.A. policiste obvestil, da mu je izpred MM marketa v Trbovljah neznanec odpeljal motorno kolo APN 6 S. Kolo je svetlo modre barve s košarico in čelado oranžne barve.
Litija, 9.4. so neznanci vlomili v trgovino Merkur, razbili izložbo in vzeli motorno žago stihi. Podjetje so oškodovali za 150.000 SIT.
Litija, 9.4. je občanka prijavila, da ji je neznanec preko noči prerezal dve pnevmatiki na parkiranem avtomobilu.
Zagorje, 9.4. ob 11.30 uri je policiste M.N. obvestila, da ji je neznanec preko noči vlomil v osebni avto, kije bil parkiran na Cesti zmage v Zagorju. Iz vozila je bil ukraden avtoradio pioneer in dva zvočnika v skupni vrednosti
40.000	SIT, za storilcem pa še poizvedujejo.
Trbovlje, 11.4. je J.B. policiste obvestil, da je neznani storilec preko noči vlomil v nedograjeno hišo na Golovcu in odnesel hrano in pijačo ter nekaj tehničnih predmetov.
Litija, 12.4. so vlomili v yuga in odnesli zaboj za orodje in dva zvočnika.
Litija, 12.4. je občan prijavil krajo telefonskih impulzov preko interneta.
Šmartno, 12.4. so iz parkiranega avta neznanci odnesli avtoradio kenwood. Dela niso imeli pretežkega, saj je bila ključavnica pokvarjena.
Trbovlje, 13.4. je preko noči bilo vlomljeno v klet na Partizanski cesti, kjer je neznanec ukradel gorsko kolo znamke Rog.
Trbovlje, 13.4 ob 14.50 uri je M.B. policiste obvestil, da je neznani storilec preko noči vlomil v osebni avto znamke citroen AX, ki
je bil parkiran na Gimnazijski cesti. Iz notranjosti je storilec vzel avtoradio.
Litija, 13.4. so vlomili v avto na Rozmanovem trgu in odnesli avtoradio.
Okrog, 14.4. so prijavili tatvino cca 6 m3 mešanega lesa.
Hrastnik, 14.4. med 11.00 in 12.30 uro je neznani storilec vstopil v cvetličarno KZ Dol in s pultom odtujil denarnico, v kateri so bili dokumenti M.P. iz Laškega.
Trbovlje, 15.4. v dopoldanskem času so policisti obravnavali vlom v osebni avto pred lokalom Imperius na Izlakah, od koder je bil ukraden mobilni telefon ericson, razni dokumenti in 800 SIT.
Litija, 15.4. so na Rozmanovem trgu ponovno vlomili v parkirano vozilo, odnesli avtoradio in zadnjo polico z zvočniki.
Breg pri Litiji, 15.4. so vlomili v rastlinjak in odnesli radiokasetofon s CD-jem.
Litija, 15.4. je bil na CKS parkirano vozilo, v katerega so vlomili in odnesli avtoradio z zvočniki.
Kresniške Poljane, 16.4. je občan prijavil tatvino visokotlačnega stroja za pranje.
16.4. v dopoldanskem času so policisti obravnavali več vlomov v osebna vozila. Na območju Zagorja je bilo vlomljeno v sedem avtomobilov, v Trbovljah pa v štiri. Vsi avtomobili so bili znamke zastava yugo ali golf tip 2. V več primerih so bili odtujeni avtoradiji in več drugih predmetov, tudi igrače.
Gabrovka, 17.4. je neznanec poskušal vlomiti v bencinski servis, vendar ga je alarmna naprava, ki se je sprožila, pregnala.
OTROK UTONIL
Na območju Litije je 7.4. utonil 12-letni otrok v zbiralniku vode.
POLICIJA OPOZARJA
Policisti PO Hrastnik opozarjamo lastnike mobilnih telefonov, ki se zadržujejo v okolici šole in športnega parka, da svojih telefonov ne odlagajo in ne puščajo brez nadzorstva. V zadnjih dveh mesecih smo obravnavali že pet tatvin mobilnih telefonov na tem območju, zoper dva mladoletnika pa že podali kazenske ovadbe. Morebitne očividce pozivamo, da lahko informacije o storilcih sporočijo na anonimno številko PU Ljubljana 080 12-00 ali na PO Hrastnik, tel.: 56-41-602.
V zvezi s pogostimi vlomi lastnike vozil opozarjamo, da naj vozila puščajo na osvetljenih parkiriščih, po možnosti s pogledom na avto in naj ne puščajo vrednejših predmetov v avtomobilih.
Dne 21.aprila je zadnji šolski dan pred prvomajskimi počitnicami. Otroci se bodo v šole vrnili 3.maja, zato voznike opozarjamo, naj zmanjšajo hitrost predvsem v bližini šol.
Prav tako se bliža čas kresovanj. Policisti opozarjajo, da mora biti za vsak posamezen kres izdana odločba s strani pristojnega organa, poleg tega pa mora biti postavljena tudi gasilska straža.
ČESTITKA
V nedeljiv-H 7.aprila 2000 sta v razmajčjrnekžij ur poljgŽtajtlaata iis se je rodjElgn Patri jžma
ička oba
hčerka Patricia. naraščaju, "mlademu pai^ da se čimprej postavi na'
šmarno ob ' želimo, noge.
Kolektiv Policijskega oddelka Hrastnik
Imate novo.
Novo številko izveste, če vtipkate:
086 + omrežna skupina + stara številka
Če vas zanima nova številka v okviru omrežne skupine, iz lotere kličete, za 086 vtipkate le staro telefonsko številko.
Celje (063) in Trbovlje (0601) imata 03
S 30. marcem 2000 sta se dosedanji omrežni skupini 063 in 0601 združili v enotno področno kodo 03. Opozorilo: v primeru, ko ste morali doslej odtipkati omrežno skupino, morate v prehodnem obdobju odtipkati novo področno kodo, tudi če je nova področna koda enaka kot vaša Primer: če kličete iz Celja vTrbovlje, vtipkajte 03 pred telefonsko številko. Splošne informacije: 086 98 98
Telekom^)
http://www.telekom.si	Slovenije	W
Zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji bo Telekom Slovenije do konca leta zagotovil najmanj 44 priključkov na 100 prebivalcev.
20, MALTRAVNA 2000
Ri 7. Gfli.R
J- j .
r — — — ------------- ---------------------------— — —-----------------------— — n
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo
I
I poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ * je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM bivalni vikend z 250 trtami v okolici Brežic, naselje Zgornja Pohanca z zelo lepim razgledom, tel.: 43-511 PRODAM vikend (elektrika, telefon) s 600 trtami zaradi bolezni, lega: sončna na Telčah na Dolenjskem, tel.: 64-516 PRODAM parcelo 32 arov, 56 m2 na lepi legi, dovoz do parcele, voda, elektrika in telefon, lep pogled na Štajersko, okolica Radeč, tel.: 85-361 PRODAM 2 sobno stanovanje, vsi priključki, ugodno, tel.: 061/ 881-206 ali 061/881-463 V NAJEM dajem poslovni prostor 130 m2 s parkingom v Trbovljah, alternativa - trgovski lokal, tiha obrt, pisarne, razstavni prostor
NAJAMEM eno ali dvosobno stanovanje v Zasavju, prednost Trbovljem, vseljivo takoj, opremljeno ali neopremljeno, tel.: 063/471-932 ali 041/435-434 NAJAMEM stanovanje, lahko manjše ali v hiši v Trbovljah, tel.: 29-485 (zvečer)
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM citroen berlingo 1.8 D furgon, letnik 97, prva registracija 98, prevoženih
45.000	km, servisna knjižica, 1.lastnik, možnost plačila na kredit ali položnice, tel.: 30-170 (Avtoservis Špajzer)
PRODAM citroen xsara 1.8 16V break, letnik 98, 1.lastnik,
30.000	prevoženih km, servisna knjižica, možnost plačila na kredit ali položnice ali menjava staro za staro, tel.: 30-170 (Avtoservis
Špajzer)
PRODAM fiat uno 45, letnik 89, 3 vrata, lepo ohranjen, cena po dogovoru, tel.: 30-170 (Avtoservis Špajzer)
RAZNO
PRODAM komplet kuhinjo dolžine 3,5 m, tel.: 22-892 KUPIM rabljeno dekliško kolo za starost 12 let, tel.: 041/355-348 PRODAM televizor selečo ekran 37 cm ali sharp 51 cm, star 14 mesecev, tel.: 21-703 PRODAM 1 leto rabljen 80-litrski bojler TIKI, cena 10.000 SIT, tel: 0609/331-259 PRODAM opremo za neživilsko trgovino (vitrine, omare, prodajni pult, registrsko blagajno), več informacij na tel.: 041/515-171
INŠTRUKCIJE
INŠTRUKCIJE NUDI
absolventka angleščine, tudi prevajam, cena po dogovoru, tel.: 71-483
INŠTRUKCIJE NUDI
študentka angleščine, za osnovno in srednjo šolo, 1 ura zastonj, tel.: 041/569-797
LEKTORIRAM seminarske naloge in druga besedila, hitro in kakovostno, tel.: 49-142 INŠTRUIRAM računovodstvo in poslovno matematiko za srednje šole, tel.: 041/268-976 ali 28-274 INŠTRUIRAM matematiko in osnove elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM kemijo za OŠ in SŠ, tel.: 27-348 INŠTRUIRAM in pomagam pri vseh predmetih za osnovno
šolo, ugodno, tel.: 041/553-217 NUDIM inštrukcije pri vseh predmetih osnovne šole, tel.: 27-082
spominu tudi na fotografijah. Z vami bo poklicna fotografinja, tel.: 22419
DELO
REDNO ALI HONORARNO
zaposlim mlado, simpatično in vestno dekle za delo v okrepčevalnici	oziroma
slaščičarni, pisne vloge pošljite na naslov: Tomcat, Ulica 1 .junija 33, Trbovlje, dodatne inf. po tel.: 041/667-607
IŠČEM redno zaposlitev, tudi štiriurno, relacija Orehovica-Zagorje;	pomožna
administrativna dela in čiščenje, šivanje, sestavljanje, tel.: 73-723
POROKA naj vam ostane v
V VARSTVO vzamem enega ali dva otroka, tel.: 041/917-447 IŠČEM delo v trgovini, tel.: 041/917-447
IŠČEM natakarico, tel.: 041/ 861-773
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/ 735
ADROVIC & Co. Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in d.n.o, Kamnik	parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč.
tel.: 061/813-642, GSM: 041/680-751 Izdelava betonskih in kamnitih škarp.
Spomin na naše sfeupne dni v srcih še živi, naučili smo se močni biti strah in bolečino v sebi sferiti.
18.aprila je minilo dve leti,
Ikar nas je zapustil naš očka it ož
DARE ALEŠ0VEC
iz Kandrš
Hvala vsem, ki ste se postavili na našo stran in vsem, ki ste ohranili spomin nanj.
Nejc, Saša in Miša


nTj^Ff* £ ulj £
20. MALTRAVNA 2000
dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku.
	Vljudno vabljeni!	
		Zavod za izobraževanje in kulturo
Občina Zagorje ob Savi VABI		Kulturni center Litija VABI
na predavanje o vzgoji okenskih in balkonskih rastlin, ki bo v četrtek, 20.aprila ob Ib.uri v OŠ Tone Okrogar. Predavala bo Ruth		na ogled razstave slikarja Francija Lesjaka. Njegove slike so razstavljene v avli Občine Litija in sicer do 8.maja v času uradnih ur.
Podgornik Reš. Vstopnine ni!		Vabljeni k ogledu!
		Matična knjižnica Litija
		
Občina Zagorje ob Savi		VABI
VABI		na prireditve v mesecu aprilu:
na sejem cvetja, ki bo v petek, 21.aprila 2000 od 14. do 19.ure na		- torek, 25.4.: Ura pravljic v knjižnici Litija ob 17.uri in v knjižnici
tržnici v Zagorju. Naprodaj bodo najrazličnejše sadike enoletnic in		Šmartno ob 18.uri, ob lO.uri: oblikujemo glino,
trajnic. Občanom, ki bodo tega popoldneva nakupovali sadike na		- sreda, 26.4.: Poslušamo pravljice in rišemo ob lO.uri v knjižnici
tržnici, bodo ob predložitvi računa na občinski stojnici nekaj cvetja		Litija,
tudi podarili. Vabljeni!		- petek, 28.4.: Plešemo in pojemo ob lO.uri v knjižnici Litija. Vljudno vabljeni!
Občina Zagorje ob Savi		
		
VABI		Kulturni center
v okviru mednarodne akcije v počastitev Dneva zemlje 2000 na		Delavski dom Zagorje
otvoritev razstave likovnih del "Zagorje 2000 - kaj mi je v mojem		VABI
domačem kraju najbolj všeč", ki bo v soboto, 22.4. ob lO.uri v		v sredo, 26.aprila ob 19.uri na pomladanski koncert Pihalnega
Delavskem domu Zagorje. Vabljeni!		orkestra Svea Zagorje.
Sokolsko društvo Zagorje		Vabljeni!
VABI
na aktivnosti, ki jih organizira in sicer na:
-	telovadba za najmlajše (2-10 let) ob petkih od 18.00 do 19.00,
-	rekreacijsko igranje košarke ob torkih od 19.30 do 20.30 in ob
sredah od 18.00 do 19.00.
V kratkem lahko pričakujete tudi test splošnega telesnega stanja in prireditev S športom proti drogi.
Vse aktivnosti se dogajajo v telovadnici Sokolskega doma. Vljudno vabljeni!
Sokolsko društvo Zagorje
ORGANIZIRA
3.prijateljski gorsko-kolesarski vzpon na Zasavsko goro, ki bo b.maja 2000 ob 9.uri s startom pri OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju. Vzpon je rekreativne in ne tekmovalne narave in s tem namenjen vsem starostnim kategorijam. Časovno je omejen na 3 ure, zeželjene _ pa so prijave na tel.: 041/414-900.
________Vabljeni!__________________________
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik VABI
na "Hrastniška obzorja", ki bodo v četrtek, 20.aprila 2000 ob 19.uri v prostorih knjižnice.
Vabljeni!
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
VABI
na otvoritev in ogled razstave risb članov likovne sekcije Univerze za tretje življensko obdobje iz Trbovelj, ki bo v četrtek, 20.aprila ob 19.uri v prostorih knjižnice.
Vabljeni!
Vrtec Hrastnik
VABI
na "Cici olimpiado", ki bo v četrtek, 20.aprila 2000 ob 17.uri v
ŠKLAB
Klub zasavskih študentov
OBVEŠČA-
21.APRILA SPET V IMPERIUS!
Se sprašujete kdo in kdaj? Šklab shure! In sicer v petek, 21.4., leta gospodovega 2000 v klubu Imperius. Poskrbljeno bo za vse vrste zahtev glede muzike, ker so naši okusi pač različni. Pa žejni tudi ne boste, vsaj na začetku ne. A, zakaj ne? Imate pa menda ja en free drink vsi po vrsti! Tema večera so jajčki - velikonočni, da ne bo pomote! Mislim, da smo našteli vse najnujnejše informacije. Če smo kaj pozabili, pa boste itak sami izvedeli v petek, ko boste prišli!
Vsi ste prav vljudno, lepo in čisto dobrodošli!!!!
PRVO KRATKO OBVESTILO O ŠTUDENTSKI TRŽNICI!!!
Študentje, ki to tržnico, z običajnim dogajanjem v Rožni dolini v Ljubljani, že poznate, ne potrebujete dodatnih razlag. Vsi ostali, ki pa vam je bilo to dogajanje do tega dne španska vas - posluh. Vse podrobne informacije bodo sledile v prihodnji številki Zasavca, danes
pa le tiste najvažnejše. Saj veste, kdaj in kdo in kako.Dogajalo
se bo v Ljubljani 9.5. 2000. Ampak, opa, tuki je sprememba mesta dogajanja - ni več Rožna dolina. Letos bomo v Tivoliju. Seveda Šklab ne bo manjkal. Imeli bomo svojo stojnico z vsemi pripravami, da bomo svoje obiskovalce lahko nahranili, odžejali,... . Organizatorji so letos tudi uvedli eno kopico novosti in novih idej, tako da smeha in zabave ne bo manjkalo. Vsekakor bomo, kot sem že omenila, več informacij izdali naslednjič. Malo o zgodovini študentske tržnice, malo o tem zakaj natančno se tam sploh gre, nekaj o inovacijah, ki so planirane za letos.
Datum se nevarno bliža. Šklab te nestrpno pričakuje, da boš navijal in ga žural z nami in ostalimi študenti iz cele vesoljne Slovenije.
UDBI TE ŠKLABIII
Na podlagi 5. in 42. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti(Ur.l.RS št.9/92,26/92,13/93, 45/94,37/95,8/96,59/99,90/99,98/99), ter na osnovi sklepa Občinskega sveta občine Zagorje ob Savi, sprejetega na 7.redni seji, dne 25.11.1999, pod številko 313-27/93
OBČINA ZA GORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi objavlja
RAZPIS
za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva odraslih na območju občine Zagorje ob Savi -za nedoločen čas.
1.
Predmet tega razpisa je podelitev proste koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva odraslih na območju občine Zagorje ob Savi, za nedoločen čas. Glede na pokritost javne zobozdravstvene mreže oziroma glede na dogovorjeno raven zobozdravstvene preskrbljenosti je na območju občine Zagorje ob Savi predmet razpisa podelitev ene koncesije enemu kandidatu.
2.
Na razpis za podelitev koncesije se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
-	da imajo zahtevano izobrazbo za opravljanje predvidene dejavnosti in so usposobljeni za samostojno delo (licenca),
-	da jim ni s pravnomočno sodbo sodišča prepovedano opravljanje zdravstvene službe oziroma poklica (potrdilo ministrstva za pravosodje ali sodišča),
-	da pridobijo mnenje pristojne zbornice,
-	da imajo zagotovljene prostore za opravljanje navedene dejavnosti (najemna pogodba ali dokazilo o lastništvu prostorov),
-	da imajo zagotovljeno ustrezno opremo (odločba o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev),
-	da imajo zagotovljen ustrezen zdravstveni kader (pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu ali izjavi zobnega asistenta in zobnega tehnika, ki bosta opravljala to storitev).
3.
Kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 2.točke tega razpisa, naj svoje prijave oziroma ponudbe, ter dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v zaprti kuverti s pripisom: « NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE«, na naslov Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5,1410 Zagorje ob Savi. Rok za oddajo ponudbe je 31. maj 2000.
4.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po seji Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi.na kateri bo v skladu s 16. členom Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni Vestnik Zasavja 6/99) občinski svet sprejel mnenje o predlaganem kandidatu za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstva odraslih na območju Občine Zagorje ob Savi- za nedoločen čas.
5.
Občinska uprava bo, na podlagi mnenja občinskega sveta, izbranemu kandidatu izdala odločbo o podelitvi zadevne koncesije.
6.
Razpis se objavi v Uradnem Vestniku Zasavja in časopisu Zasavc.
Župan:
Matjaž Švagan
Številka: 501-3/00, Datum :27.3.2000
NAŠE OKOLJE d.o.o. TRBOVLJE, Kešetovo 4, po pooblastilu
STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE,
Poljanska cesta 31, Ljubljana
objavlja
javno zbiranje pisnih ponudb za prodajo stanovanja.
1.	Predmet prodaje je dvosobno stanovanje št.15, ki se nahaja v večstanovanjski hiši Trg revolucije 9, Trbovlje, v izmeri 42,75 m2.
Izklicna cena stanovanja znaša 3.383.000,00 SIT.
STANOVANJE NI OBREMENJENO Z NAJEMNO POGODBO IN ETAŽNA LASTNINA ŠE NI UREJENA.
2.	Pogoji javnega zbiranja pisnih ponudb:
a)	Pisno ponudbo lahko predložijo fizične osebe, katere predložijo potrdilo o državljanstvu RS in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS, kar dokažejo z overjeno kopijo sklepa o registraciji. Pisna ponudba mora vsebovati: naziv ponudnika, njegov točen naslov, ponujeni znesek, plačilne pogoje in podpis ponudbe ter vsa zahtevana potrdila in dokaze.
Ponudbi mora ponudnik predložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 10% od izklicne cene. Varščino ponudnik nakaže na ŽR prodajalca št. 52700-601-18049, pri Agenciji RS za plačilni promet v Trbovljah. Varščina se bo izbranemu ponudniku - kupcu štela v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo brez obresti vrnjena v osmih dneh po izbiri.
Ponudbe brez vplačane varščine ne bodo obravnavane. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo obravnavane.
Prednost pri prodaji bo imel ponudnik, kateri bo ponudil višjo ceno in plačilo kupnine.
b)	Javno zbiranje pisnih ponudb velja do 28.aprila 2000 in sicer do 10.00 ure navedenega dne (dospelost po pošti ali osebna izročitev). Ponudbo je treba poslati - predložiti v zaprti ovojnici na naslov: Naše okolje d.o.o., Kešetovo 4, 1420 TVbovIje. Na ovojnici naj bo vidna oznaka "ponudba za odkup stanovanja - ne odpiraj". Na hrbtni strani ovojnice mora biti naslov ponudnika.
c.	) O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva roka za oddajo ponudb.
d.	) Stanovanje prodajamo po načelu: videno, kupljeno.
3.	Davek od prodaje nepremičnin, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača izbrani ponudnik.
4.Sklenitev pogodbe: izbrani ponudnik - kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku osmih dni od prejema obvestila o izbiri ponudnika. Če izbrani ponudnik v tem času pogodbe ne podpiše, velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo.
S.Plačilo kupnine: izbrani ponudnik plača kupnino najkasneje v osmih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Če izbrani ponudnik v tem času ne sklene pogodbe, velja, da odstopa od nakupa in plačano varščino zadržimo.
6.Izročitev in prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine in drugih stroškov iz točke 3 te objave.
7. Ogled nepremičnine: po predhodnem dogovoru (Andreja Femc) tel.: 31-040 ali 31-044.
NAŠE OKOLJE d.o.o.
20, MALTRAVNA 2000
■hmlnnTina m
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Kmembno vam je, da vas imajo ljudje radi in vas občudujejo. Tega ne boste dosegli z opozarjanjem nase za vsako ceno. Ljubezen je za vas zelo pomembna, zato se potrudite, dajo ohranite. Cilje boste imeli jasno začrtane. Št.: 28.
N	e
i zg ub Ij aj t e energije za stvari, kijih ne morete spremeniti, in ne borite se z umišljenimi težavami. Partner vam bo stal ob strani, če boste imeli vsaj malo posluha za njegove želje. Št.: 16.
Morali se boste potruditi, da zlezete iz svojega okvira in opazujete svet bolj	ne-
pristransko. Številni nesporazumi z okolico bodo imeli izvor v vašem napačnem dojemanju.Če boste preveč zadržani, boste zamudili veliko lepega. Št.: 1.
Bodite čim bolj samostojni in neodvisni. Ne dovolite drugim, da se vtikajo v stvari, ki se jih ne tičejo, saj s tem izgubljate svobodo. Resje, da vas ima partner rad in vam želi dobro, vendar to še ne pomeni, da ga morate slepo poslušati. Št.: 3.
Ne silite za vsako ceno v družbo, saj se boste sami veliko bolje počutili. Razmisliti boste namreč morali o določenih stvareh. Ne obremenjujte preveč svoje okolice, saj ste večino problemov sposobni rešiti sami. Št.: 13.
Imeli boste priložnost, da se uveljavite, pazite, da jo ne zapravite. Previdnost ne bo odveč, pretirano odlašanje pa se tudi ne bo obneslo. Lahko se zgodi, da sami ne boste znali dobro oceniti položaja, zato se s kom posvetujte. Št.: 19.
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
Jokhjcd: I)Aq$ konumLcVijja!
35 se jih je rodilo od 3.4. do 16.4.2000 - 19 fantkov in 16 deklic.
3.4.2000
Metka Kuharič, Škofja Riža 15a, Dobovec - sin Anže Jelka Tavčar. Ribnik 21, Trbovlje - hči Kaja Temvida Tamirovič, Nasipi 4, Trbovlje - sin Rasim Našič
4.4.2000
Alenka Gracar-Frol, Dom in vrt 46, Trbovlje - sin Andraž Valentič Alenka Krevel, Dolenji Boštanj 7, Sevnica - hči Anamarie
5.4.2000
Vadeta Mujič, Partizanska 26a, Trbovlje - hči Jasna Delič
Irena Golobič Blažič - Naselje H.Maroka 7, Sevnica - hči Anika Golobič-
Blažič
Tatjana Novak, Počakovo 28, Radeče - sin Blaž Andreja Polak, Cesta S.julija la, Hrastnik - hči Špela Vilma Strniša, Cesta T.Čeč 104, Trbovlje - sin Žan
6.4.2000
Janja Traunšek, Opekarna 18, Trbovlje - hči Pia
7.4.2000
Petra Garantini Izlakar, Narof 36, Izlake - hči Urša Simona Jeraj. Naselje A.Kaple 7a, Hrastnik - sin Luka Nina Kokalj, Opekarna 17, Trbovlje - hči Ana Hribovšek Suzana Šepetave, Pečovje 13b, Štore - sin Rok Cvek
8.4.2000
Maša-Vozelj, Prešernova 20, Zagorje - hči Lara Valič Marjeta Pestotnik, Pečarjeva 11, Zagorje - sin Simon Žlak
10.4.2000
Darja Lamovšek, Jelovo 3, Radeče - hči Urška
Manica Podrenk, Ravne 8, Polšnik - sin Žiga Podrenk Repovž
Irena Gianini, Prapretno 53, Hrastnik - sin Martin
11.4.2000
Marjeta Lipce, Pot na brod 6, Radeče - sin Urban Janja Kočnar, Gaberške 48, Trbovlje - hči Patricija
12.4.2000
Jožica Arh. Podlipovica 30, Izlake - sin Gašper Urška Božič, Ostenk 8a, Trbovlje - hči Mojca Matko Andreja Blazina, C.Miloša Zidanška 8a, Šentjur - hči Iza
13.4.2000
Katarina Kastelic, Farčnikova 23, Zagorje - sin Matej
14.4.2000
Tadeja Nimac, Jesenovo 40, Čemšenik - sin Janez Mateja Borštner, Novi dom 58, Trbovlje - hči Klara Volaj
15.4.2000
Nuša Vrtačnik, Podkum 9a, Zagorje - hči teja Leonida Volf, Pot na jezero 9a, Radeče - sin Lovro
16.4.2000
Vesna Kandolf, Novi dom 6, Hrastnik - sin Patrick Nina Štefane, Novi Log 13, Hrastnik - sin Luka Maja Dremšak, Log 20, Hrastnik - sin Luka Janja Dolanc, Novi Log 21, Hrastnik - hči Patricia Šlenc
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje,
darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12
HOM
Iz partnerstva boste črpali veliko energije, zato nikar ne počnite stvari, ki bi ta odnos ogrozile. Čeprav se trenu-24.9.-23.10. tno počutite močne bi bili brez partnerja izgunbljeni, zato mu nikar ne govorite stvari, ki ga spravijo iz tira. Št.: 9.
Ne obremenjujte se s stvarmi, ki niso nujno potrebne. Pogovor s partnerjem vas bo pomiril in vam pomagal razjasniti nekatere stvari. Prav je, da ste mu hvaležni in mu to tudi pokažete. Št.: 20.
Pred vami je
24.10.-22.11.
4^
23.11.-22.12.
lepo obdobje, ki bo tudi vse prej kot dolgočasno. Nabrali si boste novih moči v prijetnih dogodivščinah. Nikar pri tem ne pozabite na svoje dolžnosti, ker vas bodo počakale. Uporabljajte glavo in zaupajte intuiciji. Št.: 4.
Če boste popolnoma
ll Jfl ®*zPre8li<<’
ipSI boste kasneje A težko spravili k delu, ker ne boste " vedeli, kje začeti. V marsikateri 23.12.-20.1. stvari se boste morali prilagoditi, to pa še ne pomeni, da morate izgubiti lastno identiteto. Št.: 7.
Čim manj razmišljajte in bodite čim bolj dejavni. Ni dobro, da ste sami, družba vas bo razvedrila, čeprav boste morda miselno odsotni. Naučiti se morate, da si znate sami pomagati iz slabega razpoloženja. Št.: 23.
Če boste dejavni ne boste utegnili razmišljati o problemih. Z delom se boste	tudi
najlažje izognili občutku nemoči, ki vas bo preplavil takrat, ko se boste zaprli med štiri stene in začeli razmišljati. Št.: 21.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA
RES SKODA
“Gospod direktor, v vaši odsotnosti vas je iskal nek gospod, kije dejal, da vam bo polomil vse kosti:”
“Ja, in kaj ste mu vi odgovorili?”
“Da mi je žal, ker vas ni!”
ZA DENARNICO GRE...
“Kaj meniš, kaj je bolje kaditi ? Pipo ali cigarete?”
“Cigarete!”
“Ampak pipa je manj škodljiva!”
“To že, vendar cigarete ti sem in tja kdo ponudi, pipe pa nikoli!”
OBA GRKA
Tanja je študirala medicino in vedno seje rada hvalila, kako pozna strokovno terminologijo. In tako je nekoč napisala pismo staršem:
“Konec tedna ne bom prišla domov, ker sta me v posteljo položila gastritis in nelritis.”
Ko je oče prejel pismo, je takoj stekel na počto in odposlal telegram:
“Oba Grka takoj vrzi iz postelje in stanovanja in se nemudoma
SLOVARČEK' OKTOB|:,ICA: kvante™3 AKOLADA: črta v notnem črtovju AZORI N: španski pisatelj	vrni domov1”
Tl RO: rimski stenograf
1	lfV.2C.-T				ŠIROK PAS BLAGA Z ODPRTINO ZA GLAVO. KI POKRIVA PRSNO IN HRBTNO STRAN REDOVNIŠKEGA OBLAČILA		ODKRITEU (Sl,	LUKNJAČ	MOŠTVO, EKIPA	OČE	ČLANICA SENATA	SKUPEK PODOBNIH CELIC ŽIVIH BITIJ
												
NJf												
					Si							
					DRŽAVNI PREVRAT				ar Te'	SIk SEDMA GRŠKA ČRKA		
					PAMET 0HŠ V ANTIKI			ŽIDOVSKA m™ K				
									 »	; : :		•	REKA IN DEPARTMA V VZHODNI FRANCIJI
AVTOR: BOJAN ARKO	VRSTA IZ 8 VŠTRIC KORAKAJOČIH OSEB	VELIKA NEUREJE- NOST, ZMEDENOST	GLAVNI ZAMAK- NJENOST. EKSTAZA				pSk seTkIr ŠUBIC					
JESENSKA OKRASNA RASTLINA, <RIZANTEUA (NAREČNO)										SA ZfMI.IF cro°		
MESNO-RIŽEVA JED ZAVITA V LISTE ZELJA				■1111		PREBIVA-1 FC VFVČ AVSTRIJSKI musteI						
DEŽELA MOABITOV OB MRTVEM MORJU					S						S MENTAL	VOJAK, ZADOLŽEN ZA RED V ČASU POČITKA
DELNI VLADAR POD RIMSKO OBLASTJO				«««■■55			ilS	SVEŽENJ				
MANJŠA ZVER IZ DRUŽINE MAČK				M- POLlflK GOLOB				stSaf NEDOKONČAN KIP				
OLGA ČEHOVA			ŠKART						p™			
			ESTONSKI ATLET NOOL						RLOZOF (Zl)			
ZIMSKA PADAVINA					s, sKe?e							
VOJAŠKA NAHRBTNA TORBA, TELEČNJAK										rTcA, s		
NAŠ SKLADA- TEU DEV						pTsS M^lz						
LETEČA ŽIVAL						S7			NORDIJSKI So?			
fiL
@tf@ 2®
W@dl@looo
...da je med 24. in 25. aprilom 1953 ameriški senator Wayne Morse v senatu govoril 22 ur in 26 minut, ne da bi se enkrat samkrat vrnil na svoj sedež.
...da je pri Ifugaih, muslimanski etnični skupnosti na Luzo-nu, največjem fdipinskem otoku, nepogrešljiv statusni simbol, ki kaže tudi na lastnikovo bogastvo, klop iz enega samega kosa lesa.
...da vodne ptice, kot na primer race, pri plavanju ne porabijo skoraj nič energije, ker jih na vodni površini drži
zrak med njihovim perjem. ...da se je leta 1938 v Londonu poročila bogata in ekscentrična Bunty Soames. Ker je bila ena od mnogih njenih razvad, da je rada izzivala praznoverja, je na poroki zahtevala, da njeno vlečko nosi trinajst družic. ...da lahko Cyber 205-424, računalnik, ki so ga leta 1981 naredili v Združenih državah Amerike, opravi 791.860.000 operacij v sekundi.
...da v mestecu Freising na Bavarskem v Nemčiji še danes obstaja pivnica Weihen-stephan, ki so jo odprli pred več kot devetimi stoletji in pol, leta 1040.
ŠL
^atskesukovne ^

r%
©
20. MALTRAVNA2000

NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 26.4.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.8/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 06/
'2000 (nagrade prispeva Frizerstvo
Mateja Izlake)
1.	:Kompletno žensko stri-ženje BARBARA MATKO, NOVI DOM 25, TRBOVLJE
2.	: Kompletno žensko striženje:
IRENA R.HRIBERŠEK, NAROF 32, IZLAKE
3.	: Kompletno žensko striženje:
ANDREJA KUDER, CESTA ZMAGE 19, ZAGORJE
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 20.4. do 26.4. 2000 od 10.00 do 12.00 ure. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko!
TRBOVLJE
Ob četrkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sredah
6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
NA SLIKI JE BILA - DANICA HREN
V nagradni igri Kdo je kdo smo dvakrat zapored objavili sliko znane osebnosti iz Trbovelj in kar nekaj težav ste imeli pri ugotavljanju oziroma ugibanju. Mnogi ste udarili mimo, izmed vseh pravilnih odgovorov pa smo izžrebali Janjo Seršo, Vodenska cesta 39, Trbovlje, ki bo za nagrado skupaj z Danico Hren uživala v dobrotah Gostišča Pri Vidrgarju.
Janjina naloga je, da nas pokliče na uredništvo, da bomo uskladili datume glede izpeljave večerje.
[p [R ®	51 KO
Kino Zagorje
21.4.	- 25.4. ASTERIX IN OBELIX (komedija), pet., ned. in pon. ob 18.00, tor. ob 19.00; 21.4. - 24.4. APOSTOL (drama), pet., sob., ned. in pon. ob 20.00; 27.4. - 2.5. AMERIŠKA PITA (komedija), čet. ob 19.00, pet., sob., ned., pon. in tor. ob 18.00; 28.4. - 2.5. KLUB GOLIH PESTI (thriller), vse dneve ob 20.00
Kino Izlake
23.4.	ASTERIX IN OBELIX (komedija) ob 20.15; 30.4. AMERIŠKA PITA (komedija), ob 20.15;
Kino Trbovlje
20.4.	AMERIŠKA PITA (komedija) ob 20.00; 21.4. - 24.4. MIFUNE (komedija), pet., sob. ob 18.00, ned. in pon. ob 20.00;
21.4.	- 24.4. GENERALOVA HČI (thriller), pet. in sob. ob 20.15, ned. in pon. ob 20.15; 25.4. - 30.4. PRAVICA DO UMORA (thriller), tor. ob 18.00 in 20.00, sre., čet., sob. in ned. ob 20.00; 28.4. - 30.4. SEKSUALNE ČVEKARIJE (romantična komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00;
Kino Hrastnik
20.4.	- 23.4. KLUB GOLIH PESTI (thriller), čet., sob. in ned. ob 20.00; 21.4. - 23.4. POBEGLA NEVESTA (romantična komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 24.4. - 25.4. NI KINO PREDSTAVE; 26.4. - 30.4. MEDENI MOŽ (psiho thriller), čet., pet., ned., pon. ob 20.00;
28.4.	- 30.4. NEPOPISAN LIST (slovenski), sob. ob 18.00 in 20.00, ned. in pon. ob 18.00;
Kino Dol pri Hrastniku
21.4.	KLUB GOLIH PESTI (thriller) ob 19.00; 28.4. MEDENI MOŽ (psiho thriller) ob 19.00;
20. MALTRAVNA 2000
j j. j n (j j.
SKD+SLS=KPS (KooPerativno Sranje)... Nič več ne bo, kot je bilo, je (ne)davno tega dahnil predsednik republike Milan Kučan. Se popolnoma strinjam. Vidim, da je lahko še slabše!
... priznavam samo ud svoje partije ...Oj!...
Slovenci smo v zadnjem vikendu prejšnjega tedna doživeli tipično dinastijsko vojno za Titovo zapuščino. Vojno dveh političnih oliarhij, od katerih ni niti eni od njiju uspelo zavladati in prevzeti cesarstvo umrlega rdečega despota. Zato sta se veleumno odločili, da stopita v proizvodnjo lastnih plemen, kot načina kreiranj a nove zgodovine in novih biografij. Zakaj takšen uvod?? Glede na to, kar sta ti dve stranki pokazali do sedaj in glede na njuno panično obnašanje na samem združitvenem(!!??),kongresu, se postavlja vmesno vprašanje, kaj si le predstavljajo ti ljudje pod pojmom Združitev? Združevanje na primer, pomeni v določeni konotaciji celo zelo, zelo prijetno aktivnost. Seveda pa morata partnerja (bi, homo ali heteroseksualna, vseeno) pred tem početjem čutiti vsaj minimalno obojestransko simpatijo. Če ne celo ljubezni... toda to je že druga zgodba. Na silo te stvari početi pač ne gre. To je dokazano. Ali pa v tem uživa samo eden od partnerjev, medtem, ko je drugi samo objekt izživljanja. V primeru združitve SKD in SLS pa se bojim, da bo (spet) najebal tretji partner.. .Narod. Ki mu je celih 10 najboljših mladostnih let že itak požla vladavina eldeesesovcev ...
ZASAVC - eva "LOPATA JE (O)KROGLA!" Najbolje seje danes baviti z kopanjem. In spodkopavanjem. Vsega. Temveč lukenj - temmanj države. In, ko teh pogrebnih strank več ne bo, ko bo namesto njih kakšen pošten poklic, razen „Politik„ tudi gor vzet, šele takrat se bomo izvlekli iz lastne jame ... Ja! Na sonce!! Ne sam, ne kot posamezen, en in edini prst na roki. Temveč, kot nekoč, s skupnimi močmi, vsi prsti ene roke. Roke, ki lomi ... Samo tako in nič drugače. Pest slovenska! Samo pest. Ne prst. Njega edinega, samega, se da pokopati. Pesti se ne da. Ne! Ona tolče tudi po pogrebnih strankah...
ZASAVC - evo Slovensko SLOBO ... Naci Srbija, napumpana z propagando o fašistih „sa sve četiri Strane sveta,, naostrna proti Hrvatom, Bošnjakom, Albancem, ter sedaj še svojemu levemu oku v glavi, Črnogorcem (da o Slovencih, pederih, niti ne govorim), se bo morala slej ko prej soočiti z „ ubitačnim,, finišem v Srbiji že stoletja tako zelo popularne bratomorne vojne ... Tako nam že malo bolj poglobljene gostilniške antianalize političnega stanja na balkanski šahovnici ponujajo jasno vdenje, da obstajajo brez Miloševiča odprte vse vrste mahinalnih integracij. Tudi npr. z Albanijo namesto Slovenije. In če bo Mile poražen, torej če zmaga NATO, se zna zgoditi, da bo Slovenija postala del nekakšne nove integracije, popravljene Jugoslavije. Če pa Mile obdrži oblast, torej če NATO v Srbiji ne zmaga, se ohrani tudi slovenska samostojnost. Pestra izbira, ne. Se kdo ne strinja ...?
ZASAVC - ev "ERROR IZ ONEGA SVETA". Vedno bolj je očitno, da je Slovenija dežela z oznako - napaka. Tako menijo tudi svetovni multiplanerji. In temu primerno se moramo, po njihovem, Slovenci tudi obnašati. Tako pravi njihov računalnik, Veliki brat. In tako pravi tudi Mali ekran. Med vrsticami, seveda. Astituvidu? Čim si vsaj malo podoben Coca-Coli ali Vatikanu - pritisk takoj jenjava. Vidiš, dragi bralec, samo rdeč čep na glavi, in žeje mnogo, mnogo bolje. In to je bistven problem sedanjega časa. In to, nemajhen problem, ta dvoličnost, ta amoralnost, ta, ta ...
ZASAVC-ev Obračun pri O.K. Trifailu. Pa poglejmo še malo v domače, zasavske, logeije. Lahko bi pisal o, če pogledam skozi financprizmo, že kar arheološki rekonstrukciji parkirplaca na trboveljski železniški postaji, ki kaotičnost prometne ureditve na omenjeni lokaciji tempira že do te mere,
daje še kako omembe vredna tudi v „Trifail Tribunu,,. Lahko bi pisal o jedrskih pritiskih na Zasavje. Lahko bi pisal o kurjenju po travnikih in gredah sredi mesta, ko je po vsej državi vladala prepoved le-te. Lahko bi pisal o ustanavljanju kluba Perkmandeljc v Trbovljah, lahko bi pisal... tako pa ...
spomini so ena in edina prepreka v pozabo ...
Kaj pomeni kratica SLO? Samo Lopovi Obogatijo ...
Jože Ovnik
Redakcija LIKOFA pojasnuje vsem prizadetim bralcem, da je v prejšnji številki Likofa po pomoti izpadlo ime avtorja pisma v Pismih bralcev, Janeza Krajnca, (še smo velikodušni - ne bomo delali cirkusa za krajo intelektualne lastnine, HOHOHOOOORUK!)
DRNOVŠKOVI VLADI NEZAUPNICA
Ali je dobro da so poslanci Drnovškovi vladi prav na dan obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji izglasovali nezaupnico ali ne, bo pokazal čas, saj so okusi različni. Mene so pri tem najbolj zbodle izjave »poraženih« poslancev LDS-a pa tudi (še) predsednika vlade dr.Janeza Drnovška pomladnikom, češ, kakšno moralo imate, da ste pripravljeni imenovati svojega mandatarja s podporo Jelinčičevih »nacionalistov«. Kot je meni poznano, pomladniki niso (ne bodo) šli v koalicijo (beri kupčkanje) z Jelinčičem, pač pa so bili prav gospod Drnovšek in s tem njegova LDS v vladajočo stranko ustoličeni z glasovi Jelinčičeve stranke. In še notranjo ministrstvo je Dobrajčevi (SNS) ponudil Drnovšek. In le za en glas je bila prekratka. In Vi boste sedaj govorili o morali? Dajte no.
ZUNANJI DOLG IN ZGODBA 0 USPEHU
Zunanji dolg Slovenije je konec lanskega leta znašal rekordnih 5,5 milijard ameriških dolarjev. Na prebivalca naše države 2.700 ameriških dolarjev, kar je več kot je znašal dolg na osebo kdajkoli v nekdanji Jugi. Je tudi za to kriva opozicija? Delno že, a večji del odgovornosti nosi pozicija (beri vlada). Tako kot je izgleda, daje LDS v svoji osem letni vladavini s tujimi krediti kupovala svojo »zgodbo o uspehu«. Plačali jo bomo pa mi.
DESET ODSTOTKOV
Vse se suče okoli desetih odstotkov. Inflacija, razne podražitve (vrtcev, pogrebnih stroškov,...). A s tem smo se nekako kar sprijaznili. Ne smemo se in ne moremo pa se s tem, daje v Zagorju deset odstotkov več kršitev na področju javnega reda in miru, daje za petino več kriminala ter da so morali zaradi mamil policisti posredovati celo trikrat več kot leto prej. Samomorov je sicer nekaj manj, a tudi zasvojenost z drogo, ki narašča, se ne razlikuje prav veliko od samomora.
DOLGO SNUBLJENJE = DOLGO IME = DOLGA SKUPNA ZGODOVINA?
Očitno so se stranki SKD in SLS tako dolgo združevali, da so si izgleda prav zato na združitvenem kongresu izbrali tudi dolgo ime. Nekateri se že bojijo, da ga tiskarji ne bodo zmogli spraviti na glasovne lističe. Da bo zmanjkalo prostora. Kakorkoli že, klub vsem težavam, ki smo jim bili priče pri združitvenem procesu, je SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, predsednika dr.Franca Zagožna sedaj naša največja parlamentarna stranka. Kako dolgo še? Če so volivci naveličani Drnovškove ere zagotovo tudi še po naslednjih volitvah, sicer...
NAGRADNA IGRA
1 Kdoje bil v malonogometni tekmi poražen s 25-imi goli razlike, smo vas spraševali v prejšnji številki. Na uredništvo smo prejeli dva pravilna odgovora, ki seje glasil: ekipa Zasavca je s 25:0 izgubila z ekipo Bistro Slavi. Žreb je nagrado, knjigo Mire Štefanac Deveti dan, dodelil Rosandi Rataj, trg Franca Fakina 2b iz Trbovelj, ki je še pripisala: Bo pa drugičbolje. Tudi sam tako upam, a se bojim da ....
Igor Gošte
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
zavarovalnica triglav, d.d.
Elektro
za
podjetnike in
Celje - skladišče
D-Per
6/2000
5000008210,8
C0B1SS s
S
proklik nlb
j
udobno
j hitro


banka zasavje
^ Banka Zasavje d.d., Trbovlje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke