Pottnina plačana V gotovini. Leto XXII., št. 90 Jpravnifltvo: LjuDijana, tlnarijeva 6 — TelefoD štev 3122. 3123. 3124, 8125, 312«. inseratnJ oddeleK: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 tn 3892 Podružnica Maribor: Grajala trg •L ? — Telefon 2456. Podružnica Celie: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 17.749. Ljubljana, sreda ft. aprila I94I Cena t Din dan razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 dto. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, teielon 3122, 3123, 3124, 3125, 312«; Marmor, Grajski trg »t. I, telefon St 2455, Oeije, Strossmayerjeva ulica ttev. 1, telefon St 66 Rokopisi ne vračajo. vono poročilo Italijani zasedli Knin v Dalmaciji dospeli do šibenika - V Alba-niji so Italijani vkorakali v Ksreo, v severni Afriki v Sollum na egiptskih tleh — Bombardiranje Bara Nekje v Italiji, 15. aprila. Komunike št. 312 generalnega štaba italijanskih vojnih sil pravi: V Jugoslaviji so kolone druge armade, potem ko so bile prišle v stik s četami, ki prihajajo iz Zatira, zasedle središče Knina in prisilile garnizijo, da se je vdala. Neka druga motorizirana kolona je dosegla Šibenik. Izkrcevalne čete mornarice ter drugi oboroženi oddelki so popolnih zasedbo otokov v okolici Zadra. V Albaniji so bile severno od Skadra gladko zlomljene krajevne jugoslovanske akcije ter je nasprotnik utrpel hude izgube. Grška fronta: Naše čete so po odstranitvi sovražnikovega odpora vkorakale v korčo. Napredovanje se nadaljuje na fronti devete in enajste armade. Naše letalstvo je izvršilo bombniške akcije proti oskrbovalnim središčem, vojaškim napravam ter nasprotnikovim mehaniziranim kolonam na grškem in jugoslovanskem frontnem odseku. Odredi za bombardiranje v strmo-glavnem poletu so z bombami zadeli vozle prometnih potov ter prometnih naprav. Most Doljana — zapadno od Kalibakija — je bil pretrgan. Na novo je bil zadet most pri Peratu na Vojuši, ki je bil popreje popravljen S strojnica-m; so bili obstreljevani strelski jarki m01"1 animirana sredstva ter sovi ikove čete V !uki B-'r so hiJ^ zadete z granatami tamkai zasidrane jadrnice. V teku zračnih borb so bila tri sovražna letala sestreljena: eno izmed naših letal se ni vrnilo na svoje oporišče. V Egei^kem morju so naša letala večkrat bombardirala luko v Pireju. Nekaj parnikov je bilo poškodovanih in potopljenih. V noči na 15. aprila so britanska letala izvršila napade na Brindisi in Valono, pri čemer so poškodovala dva parnika. V Valoni je protiletalsko topništvo sestrelilo eno sovražno letalo. V severni Afriki je bil zaseden j Sollum. V noči na 15. aprila je sovražnik izvršil nov napad na Tri-polis; bilo je nekaj žrtev m nekaj škode. Italijanska vzhodna Afrika: Poročati ni nič pomembnega. Italijanski tisk o vojnih dogodkih Rim. 15 apr (DNB) Današnji rimski listi se obširno bavijo z zasedbo Korče. v katero so vkorakale čete devete 'tal janske armade. Nadalje obširno poročajo o orodi-raniu nemško-italijanskih oklopnih edinio na egiptskem ozemlju prav posebno oaž-njo pa posvečajo listi tud; begu angleške ekspedicijske armade iz Grčije Nič manj pomena ne pripisujejo rimski listi v današnjih jutranjih izdajah uničenju pretežnega dela srbske armade po nemških četah. Navzlic temu. da so iz različnih virov dospele vesti o vkrcavaniu angleškega ekspedicij^kega kora v Grčiji vendar — kakor naglaša »Popolo di Roma« — v Italiji še dvomijo, da bi mo^la kaka država že tako docela izgubiti občutek za svojo čast. da bi mogla hladnokrvno prepustiti svoji usodi dva naroda ki jima je bila sveto obljubila svojo pomoč a jih zdaj brez najmanjših naporov prepušča poginu Eglptski parlament imel tajno sejo Stockholm, 15. apr. (DNB) Kakor poroča angleški radio, se je egiptski par- lament sestal na tajno sejo. Na seji je baje predsednik egiptske vlade Husein Siri paša obrazložil stališče, ki ga namerava zavzeti egiptska vlada glede na dejstvo, da se italijansko-nemške čete že nahajajo na egiptskem ozemlju. ★ G. Grazioli vrnil obisk g. banu Ljubljana, 15. aprila Včeraj dopoldne ob 11. uri je zastopnik ministra tajnika fašistične stranke povrnil obisk, ki sta mu jih prejšnji dan napravila ban in župan na vojaški komandi. Z dvema motociklistoma kraljevih karabinerjev na čelu so vozila zastopnika stranke in spremstva dospela pred sedež banske uprave. Tukaj je bil Federale Grazioh sprejet ob vhodu častnega stopnišča od bana, ki ga je potem spremil v svojo uradno pisarno Ban je prosil zastopnika stranke, da predloži Ducejn njegov in prebivalstva banovine vdani pozdrav. Zagotavljajoč lojalnost prebivalstva, je ban dr. Natlačen izrekel pričakovanje, da bodo vojaške in civilne oblasti postopale dobrohotno s prebivalstvom. Federale Grazioli je izjavil, da bo s posredovanjem ministra-ta j nika stranke tolmačil pri Duceju izražene občutke lojalnosti ter je poudaril, da ima fašistična Italija navado, da postopa pravično, absolutno odločno in lojalno ter je izrazil pričakovanje, da bo prebivalstvo zasedenega ozemlja odgovorilo z enako lojalnostjo. Ko se je še zadržal v pogovoru o nekaterih problemih, ki zanimajo prebivalstvo. je zastopnik stranke zapustil bansko upravo, spremljan do glavnega vhoda po g. banu in nekaterih njegovih funkcionarjih. vo?ske os k i armadi ?e zared' poraza v vardarsk dolini zelo otežkečen um.k proti Albaniji Berlin, 15. apr. (Štefani) Današnji nemški listi poročajo o uničenju glavnega dela srbske armade ter komentirajo umik nasprotnikovih čet skoraj na vseh frontnih odsekih. »Volkischer Be-obachter« pravi, da se nemški in italijanski vojaški komunike medsebojno izpopolnjujeta v ugotovitvah, da je srbski armadi umik v smeri proti Albaniji posebno otežkočen zaradi tega, ker je srbska armada v vardarski dolini doživela poraz in ker se je nemškim in italijanskim vojaškim silam posrečilo vzpostaviti medsebojne zveze preko jugoslovanskega ozemlja. »Das Reich« se vprašuje, kako so si mogli Srbi zamišljati, da bodo v vojni močnejši, kakor so bili Francozi in če so bili pozabili usodo Poljske. Spominjajoč na poslanico angleškega ministrskega predsednika Churchilla Srbom, pripominja »Berliner Borsenzei-tung«, da pač ne more biti ta poslanica četam generala Simoviča v posebno vzpodbudo. To poslanico omenja tudi »Volkischer Beobachter« ter jo označuje za izivalno. ker je pahnila v obrambo in pokol narod, ki pa je zdaj po vseh neštevilnih obljubah na tem, da bo popolnoma prepuščen svoji usodi. London, 15. apr. Sinoči objavljeni službeni komunike grškega vojnega ministrstva naglaša. da so se grške čete umaknile na nove postojanke. Sovražniku so bile prizadejane hude izgube Beograjski ministri, v Turčiji Stockholm, 15. aprila. (DNB). »Stockholm Tidningen« poroča iz Carigrada, da je več jugoslovenskih ministrov z letalom prispelo v Turčijo Baje raj bi zopet vzpostavili prekinjene zveze z Angleži. Rutnuni žele dobiti jugoslovanski Banat Bukarešta, 15. apr. (DNB). Rumunski listi objavljajo informacije iz Temešvara. da ie prišlo tjakaj 23 Rumunov iz treh občin v jugoslovanskem Banatu. Ti Ru-muni so zaprosili prefekta v Temešvaru, da bi posredoval pri rumunski vladi naj ti rumunska vojska vkorakala v jugoslovanski Banat. ker so se jugoslovanska ar- mada. kakor tudi jugoslovanska civilna oblastva že umaknila iz tega področja. Ru-muni so izjavili, da so v d. mačh občinah že razobesili rumunske zastave in da ie skrb za javno varnost prevzela posebna rumunska garda Stališče, ki ga bo zavzela rumunska vlada, še ni znano, prav tako te informacije doslej od rumun=ke cenzure še niso bile odebrene za objavo v listih. Upor angleških čet ▼ Sanghaju SanghaJ, 15. aprila. Vest o angleškem porazu na Balkanu in v Afriki je tukaj iznenadila in napravila velik vtis. V? ed sklenitve rusko-japon kesa pakta je Japonska pridobila popolno svobodo gibanja. Za Sanghaj je postal položaj nemogoč. Glasom nekaterih vesti so se uprli dva angleška generala in 25.000 mož angleških čet v Sanghaju. Centralna banka za Irsko Dnblin, 15. aprila. V parlamentu je bil predložen predlog de Valere. da se 06nuje centralna banka za Irsko ki naj bi po-speševela irsko gospodarstvo. Z grških bojišč Atene, 15. aprila. (Švic. poroč. služba) Danes dopoldne je bilo objavljeno grško vojno poročilo za včerajšnji dan. Javlja med drugim, da so izvedli nemški oklopni oddelki močan prodor v ozemlju pri Florini ter izvajajo močan pritisk v smereh na Koziani, Siatisto in Klisuro. Nadalje javlja poročilo, da so morali Grki zaradi prodora nemških oklopnih divizij skozi južno Srbijo izprazniti mesto Korčo v Albaniji in se umakniti na nove postojanke. Iz gornjega poročila je predvsem razvidno, da so Grki evakuirali tudi že Florino. Mesto Klisura, ki ga omenja poročilo, leži namreč 50 km južno od Florine, Siatista pa 80 km južno. Koziani leži 60 km južnozapadno od Vodene. Atene, 15. apr. (Švic. poroč. služba) Grško notranje ministrstvo javlja, da so bili preteklo noč izvedeni letalski napadi na Pirej, na nekaj vasi v Lako-niji in AtUri ter na mesti Preveso in Janino. Berlin, 15. aprila. (DNB) Kakor poročajo iz Aten, je angleška admirali-teta stavila grški mornarici zahtevo, da mora grško brodovje kriti umik angleških čet iz Grčije. Berlin, 15. apr. DNB) Iz Aten javljajo, da je prišlo v Pireju do spora med angleškimi častniki in grškimi pristaniškimi uradniki. Angleži so namreč zahtevali od Grkov pilote, da bi spravili svoje ladje skozi minska polja v grških teritorialnih vodah. Grške oblasti so to odklonile. štirje angleški ruštlci onesposobljeni za boj Berlin, 15. aprila. (DNB) O priliki napada nemških letaJ na Pirej v noči od nedelje na ponedeljek, je bil med drugim močno poškodovan neki angleški rušilec v pristanišču. Ena bomba je padla v neposredno bližino rušil ca, druga pa je zadela v polno. Ladja se je brez kontrole pričela vrteti v krogu. Drugi angleški rušilec v bližini je zaman skušal priti na pomoč močno poškodovani ladji. Pretekli teden so nemška letala onesposobila za akcijo vsega 4 angleške ru-šilce. Dne 8. oziroma 9. sta bila dva angleška rušilca, med njimi eden v konvoju, hudo poškodovana v bližini angleških obal. Tretji rušilec je bil močno poškodovan ob priliki napada na Malto, četrti, zgodaj omenjeni pa v grških vodah. Medameriški kulturni institut v Washingtonu New Tork, 15. apr. (Štefani). Kakor poročajo iz Washingtona nameravajo v podkrepitev panaimeriške kampanje, ki je v ostrem nasprotju s težnjami ameriških latinskih republik, ustanoviti v Washingto-nu poseben »medameriški kulturni institut«. Zakoni z Židinjami na Madžarskem Budimpešta, 15. apr. c. Po novem poročnem zakonu nobena tujka ne more postati madžarska državljanka, ako si ni neglede na sklenjeni zakon pridobila madžarskega državljanstva Doslej se je namreč dogajalo, da so bogate Židinje iz Galicije sklepate tako imenovane »navidezne zakone« z Madžari in tako postale madžarske državljanke. V židovski četrti v Budimpešti so obstojale posebne trgovine, ki so se uspešno bavfle s temi posli. Nemško vojno poročilo Zasledovanje srbske vojske med Mosfar em in Sarajevom ■ Vdor nemških čel v Grčijo — Obsežni napadi nemškega letalstva Berlin, 15. aprila. (DNB). Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Nemške in italijanske čete so nadaljevale zasledovanje in obkoljevanje na prostoru med Mostarjem in Sarajevom skupaj stisnjenih ostankov srbske vojske. Ujeti so bili nadaljnji mnogoštevilni ujetniki, med njimi vr-hsvni poveljnik srbske južne vojske. Madžarske čete so končale zasedbo trikota med Dravo in Donavo ter so dosegle vzhodno v prodiranju proti jugu Donavo in zasedle Novi Sad. V severni Grčiji so brze nemške čete in oddelki SS zavrnili v sunku proti jugu angleške pehotne in oklopne sile, zavzeli v ostrem zasledovanju Ptolemais in Kozani ter izsilile severno od Servie prehod preko Aliakmona Pri Ptolemaisu je bilo uničenih 30 angleških oklopnih vozov Drugi oddelki so prodrli iz Soluna preko spodnjega Aliakmona proti jugu. Angleži so skušali svoj umik kriti z zaščitnicami ter zadržati nemško zasledovanje z obsežnimi opustošenji Na albanski fronti se umikajo grške čete pred italijanskimi napadi Oddel ki zasledujoče italijanske vojske ssv->;;tvi vr'j- nik stotniie pehotnega rolka in nad-poročnik Rast. novciinik stotnije pionirskega bataljona. Hitler — dr. PaveiKu V posebno vesel e rrv je, da lah« o zrazim prizra je neod tsni hrva sk državi4' Berlin, 15. apr. (Štefani). Vodja rajha je naslovil na dr Ante Paveliča naslednjo brzojavko: »Zahvaljujem se vam za vašo brzojavko. kakor tudi za ono generala Kva-ternika, v katerih ste v soglasju z voljo, izraženo od hrvatskega naroda sporočili proglas neodvisne države Hrvatske ter me zaprosili za priznanje neodvisne Hrvatske s strani nemškega rajha. V tej uri, v kateri je hrvatski narod po napredovanju čet držav osi spet našel svojo svobodo, ki si jo je tako dolgo želel, mi je v posebno veselje in zadoščenje, da vam lahko izrazim priznanje neodvisne hrvatske države s strani nemškega rajha. Nemška vlada bo srečna da se bo po svobodni izmenjavi vidikov z nacionalno hrvaško vlado lahko sporazumela glede meja nove države. Izražam svoje najboljše želje za vas ter za bodočnost hrvatskega naroda.« manifestacije ▼ Monakovu Munchen, 15. apr. (Štefani) Nad tisoč Hrvatov, prebivajočih v Munchenu, je priredilo velike manifestacije pred pa- lačo bavarskega državnega namestni-štva Posebna hrvatska delegacija je izročila na vodjo rajha naslovljeno poslanico, v kateri se zahvaljuje vodji rajha za osvoboditev Hrvatske Proglas ob prihodu dr. Paveliča v Zagreb Zagreb, 15. aprila. Danes opoldne je bil po radiu objavljen naslednji proglas: Hrvaški narod! Sporočam ti radostno vest, da se je tvoj s slavo ovenčani poglavnik Ante Pavelič vrnil v glavno mesto Zagreb in prevzel vso suvereno oblast v nezavisni hrvaški državi. Naš poglavnik Ti pošilja svoje pozdrave ter stavlja na razpolago svoje srce. energijo in um. s katerimi bo delal zase dan in noč. Ti pa mu sledi s svojim delom! Za dom spremni! Namestnik poglavnika. vrhovni poveljnik oborožene sile, vojskovodja Slavko Kvaternik. Zagreb, 15. aprila. Danes opoldne je bila po radiu objavljena naslednja odredba: Imenujem krilnika Slavka Kva-ternika za vojskovodjo. V glavnem stanu ustašev v Zagrebu, dne 15. aprila 1941. Lastnoročno Ante Pavelič. Kritična ura vojne na morju New Tork, 15. apr. (DNB) Kakor poroča agencija Associated Press iz Wa-shingtona, je poslanik Butler, ki je dodeljen angleškemu veleposlaniku Hali-faxu, na nekem zborovanju izjavil, da sedanja vojna še ni dosegla svoje zaključne faze. Nedvomno pa je, da je vojna na morju že dosegla svojo kritično uro. Toda, če Nemci Anglije ne bodo premagali zdaj, se jim to tudi kasneje ne bo posrečilo. Butler je nato izrazu! upanje, da bodo ameriške trgovinske ladje, ki bodo v naslednjih mesecih zapustile ladjedelnice Zedinjenih držav, ustvarile med Ameriko in Anglijo trden most ▼ pomoč Veliki Britaniji. Nagla-sil je, da je izid borbe za Atlantik v največji meri odvisen od tega. ali bo imela Anglija na razpolago zmerom več trgovinskega brodovja. Berlin, 15. apr. (Štefani). Formacije nemških bombnih letal ao t angleških teritorialnih vodah spet z uspehom napadle angleške trgovinske parnike. Bombe so hudo poškodovale za približno 6000 ton angleškega trgovinskega brodovja. Na eni izmed ladij je nastala huda eksplozija, tako da se lahko računa z izgubo tega parnika. Prepoved točenia alkoholnih pijač Združenje gostilničarjev v Ljubljani nam sporoča, da je točenje alkoholnih pijač na območju Ljubljane ponovno do nadaljnjega zabranjeno. Toliko v pojasnilo gostom, ki zahajajo v gostilne in nočejo verjeti, da se alkoholne pijače ne smejo točiti. Pomagajmo povsod našim oblastem! Japonska bo posodila Nemiiji voine ladja Nemške protlusluge Japonski — Vplivanje na Rusijo, da Nemci ne bodo napadli Ukrajine New York, 15. apr. (DNB). So-trudnik lista »New York Post«, Ted Franc, piše, da je japonski zunanji minister Macuoka sklenil v Berlinu tajni dogovor, po katerem se je japonska izrekla pripravljeno posoditi Nemčiji podmornice in križarke, da bi Nemčija z njimi napadla britansko vojno brodovje na Tihem oceanu. Kot protiuslugo je Nemčija vplivala na Rusijo, da je le-ta sklenila z Japonsko nena-padalni pakt, ki krije Japonski hrbet za primer vojne z Zedinjenimi državami, hkrati pa postavlja konec vsaki nadaljnji ruski podpori za Kitajsko. Po zatrjevanju istega informatorja se je Nemčija zavzela tudi za to, da Rusija prizna vse japonske teritorialne osvojitve v Aziji. Kakor zatrjujejo v vvashington-skih diplomatskih krogih, je Rusija ob sklenitvi pakta z Japonsko dobila tudi zagotovilo, da ne bo izvršen noben napad na Ukrajino. Po teh informacijah je bil dosežen tudi sporazum, da bodo nameščeni nemški tehniki v raznih ruskih industrijah, kakor tudi na ruskih železnicah. Angleški tisk ostro kritizira vlado New York, 15. apr. (DNB) Alarmiran zaradi neuspehov angleške armade v Severni Afriki, angleški tisk ostro kritizira svojo vlado, češ, da se je zmerom trudila omalovaževati vse angleške po-greške. »Ewening News« označuje napredovanje italijansko-nemških čet v severni Afriki kot dobro pripravljen udarec, katerega končni cilj je pregaziti Egipt ter se usidrati ob Sueškem prekopu, kakor tudi v Aleksandriji, ki predstavlja ključ do celokupne britanske politične oblasti v Sredozemskem morju in na Balkanu. »Dailv Herald« piše, da so angleški politiki, ki posnemajo politiko ptiča noja. varali angleško prebivalstvo. Vsako zavezniško napredovanje so prikazovali kot nekaj izredno velikega, dočim so vsako nasprotnikovo zmago označevali kot postranski dogodek, ki mu ne pri- tiče nobena važnost. Čeprav se bo sedanja vojna odločila na Atlantiku, je vendar treba spraviti s sveta otroško naivne predstave, da Afrika in Balkan ne pomenita ničesar, ter da kom-ij moreta vpliva na zaključek sedanje vojne. »Ewening Standard«, glasilo ministra Beaverbrooka piše, da ie komaj nekaj sto tankov zadostovalo, da so nemške in italijanske čete dosegle meje Egipta ter s tem na mah bistveno izpremenile vojno sliko. Izguba Bardie sicer ni tako zelo važna- toda Anglija navzlic temu ne sme dopustiti, da bi egiptske luke zadela enaka usoda, kakor luke v Grčiji. List se nato vprašuje, kaj se utegne zgoditi, ako bi Nemci poslali dve svoji oklopni divizi ji s kaki en 800 tanki na britanske otoke. W«shington. 15. apr. (Štefani) Komentatorji ameriškega radia poročajo glede na najnovejše vznemirjajoče vesti z bojišč, ki so prišle v Ameriko v teku pretekle noči, da so v ameriških vojaških krogih zelo pesimistični glede vojaškega položaja Velike Britanije. V vojaških krogih izražajo mnenje, da ni mogoče predvidevati nobene možnosti kako naj bi se naglo italijansko-nemško prodiranje na frontah ustavilo. ot prgj silo stvi aponsico Moskva, 15. aprila. Ministrski predsednik Macuoka je poslal sovjetskemu ministru za zunanje zadeve Molotovu brzojavko, v kateri poudarja, da bo sklenjeni pakt med obema državama urejeval smernice za razmerje med obema silama in je otvoril novo pit prijateljstva. Macuoka je orepri^rj. da bo ta dokument nov svetilnik, ki bo usmerje-val nadaljnje skupno postopanje. Zahvaljuje se ministru Molotovu za njegove posebne zasluge, da je bil pakt tako hitro sklenjen. Molotov je odgovoril z zahvalo za izražena voščila, poudarjajoč, da ima za pospešeno sklenitev dogovora posebne zasluge japonski ministrski predsednik knez Konoje. Nadalje izraža prepričanje, da bo pakt postal steber obojestranskih odnošajev. Slednjič izraža Macuoki želje za zdravje in dobre uspehe pri delu. Pakt že predložen mikadn Tokio, 15. aprila. Sovjetsko-japonski pakt je bil predložen vladi, da ga prouči, nakar ga bo vlada predložila kroni v odobren je. Tckio, 15. aprila. (DNB). Japonska vlada i e na svoji današnji seji odobrila pakt o nevtralnosti z Rusijo ter obenem sporočila. da bo ratifikacija pakta v japonskem državnem svetu izvedena še ta teden. Vis v Italiji Nemci i Berlin, 15. apr. (Štefani). Obravnava-joe sklenitev japonsko-ruskega nevtralnost nega pakta piše današnji »Volki-scher Beobachter«, da sprejemata Nemčija in Italija ta dogodek na znanje kot nesporno zmago japonske diplomacije, ter smatrata, da pomeni med Moskvo in Tokiom doseženi sporazum nadaljnjo važno etapo na poti k sodelovanju med velesilami. »Politische und diplomatische Korres-pondenz« poudarja, da med Moskvo in Tokiom sklenjeni nevtralnostni pakt daje Japonski možnosti za utrditev njene pozicije na azijskem prostoru, kakor tudi možnosti za uresničenje svojega gospodarskega in političnega programa v vzhodni Aziji. List pripominja, da pomeni v Moskvi podpisani pakt nov udarec ameriškemu prestižu na Daljnem Vzhodu, dočim pomeni za države berlinskega pakta moskovski sporazum nov korak k uresničenju njihovega konstruktivnega programa na področjih, ki so za te države življenjskega pomena. Razočaranje v Ameriki Washington, 15. apr. (DNB) Senzacija velikonočne nedelje je bil podpis nena-padalnega pakta med Sovjetsko unijo in Japonsko. Udarec, ki je v obliki tega pakta zadel Zedinjene države, je tem močnejši, ker so še včerajšnji newyorški jutrnjiki na uvodnem mestu in z debelim tiskom objavljali vesti, da je Moskva poslala v Budimpešto oster protest zaradi vkorakanja madžarskih čet na jugoslovansko ozemlje. Dasi na službenih ameriških mestih doslej do japon-: ko-rusksga nenapadalnega pakta še niso zavzeli stališča, je vendar znano, da si je ameriška politika zmerom prizadevala z ruskim strahom držati Japonsko v šahu, da ne bi započela kakih ne-ljpželjenih akcij. Tej optimistični perio- di v ameriški politiki pa 30 povsem nepričakovano sledile nekatere neprijetne reakcije tako v Srbiji kakor tudi v Grčiji. V Ameriki se zdaj v političnih krogih zaskrbljeno vprašujejo, kaj utegne v bodoče storiti Japonska. Stališče Rusije, ki jo je namestnik zunanjega ministra Welles še pred nekaj dnevi označil kot odločujočo velesilo, ter jo službeno pohvalil zaradi sklenitve nenapadalnega stališča z Jugoslavijo, je v Ameriki povzročilo zdaj veliko razočaranje. Tu ugotavljajo, da je Sovjetska unija povsem iznenada in iz nerazumljivih razlogov sklenila pakt z glavnim nasprotnikom Zedinjenih držav v Tihem oceanu. Vpliv na položaj na Daljnem vzhodu Šanghaj, 15. apr. (Štefani). Nevarnost, da bodo italijanske in nemške čete v kratkem v Egiptu in pred Sueškim prekopom, kakor tudi japonsko-ruski nenapadalni pakt, predstavljajo najslabše novice, ki so kdaj prodrle v angleško-ameriške kroge na Daljnem vzhodu. Tukajšnji anglosaški krogi so se naenkrat iz največjega navdušenja znašli v globoki potrtosti. Zlasti ja- ponsko-ruski pakt je povzročil tu veliko zaskrbljenost, ker je celo okrepil položaj Japonske ter ji omogočil, da bo lahko v bodoče odstranila vsako nevarnost, ki bi jo mogla ovirati na začrtani poti. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da se je Anglija na Daljnjem vzhodu zmerom zanašala in opirala na Zedinjene države, Zedinjene države pa so se s svoje strani opirale na Rusijo ter na kitajsko prebivalstvo, ki je bilo poslano pod vodstvom maršala čangkajška na branik proti Japonski. Japonsko-ruski pakt je Japonsko osvobodil največje grožnje, hkrati pa je zadal strašni udarec maršalu Cangkajšku. Nadalje zatrjujejo v tukajšnjih krogih, da so kitajske komunistične čete že prešle na stran nankinške vlade in da so že prisegle zvestobo Vančingveju. Kažejo se že tudi prvi znaki, da si bodo Zedinjene države prizadevale, da ne bi še bolj vznemirile Japonske. Del tiska označuje v razmotriva-nju položaja Anglije v Evropi in Aziji angleški vojaški položaj kot zelo nevaren. Velika za§krb'je-msl v Londonu Bern, 15. apr. (Štefani). Kakor poročalo iz Londona, so v merodajnih angleških krogih zelo malo zadovoljni z razpletom vojnih dogodkov. V teh krogih poudarjajo nevarnost, ki grozi Egiptu in Sueškemu prekopu ter naglašajo, da je splošni vojaški položaj Velike Britanije v veliki opas-nosti tako na Balkanu, kakor tudi na Bližnjem vzhodu. Velika zaskrbljenost vlada v Londonu tudi zaradi ugotovljenega dejstva, da so nemška oklopna vozila vojaško nadmočna vozilom, s katerimi razpolagajo Angleži. Neugodne posledice za Rooseveltovo politiko V Ameriki se boje, da bi moglo splahniti navdušenje podpiranje Roose.elfove zunanje polit ke New York, 15. apr. (DNB) Washing-tonski dopisnik lista »New York Times«, Artur Krock, se v daljšem članku bavi z neugodnimi posledicami, ki jih utegnejo imeti najnovejši vojni dogodki na Rooseveltovo zunanjo politiko. Brzina in udarnost, ki so jo pokazale nemške čete v balkanski ofenzivi, je v Zedinjenih državah silno iznenadila in v uradnih krogih v Washingtonu vlada skoraj slično razpoloženje, kakor za časa dunkerqueške katastrofe. V službenih krogih so zlasti zaskrbljeni glede vpliva, ki ga utegnejo imeti vojni dogodki na ameriško javno mnenje. Krock piše, da je ta skrb vsekakor zelo utemeljena. Zlasti se je bati, da bo med ameriškim ljudstvom ugasnilo navdušenje za podpiranje Rooseveltove zunanje politike. To navdušenje, ki so ga podnetili prejšnji angleški uspehi v Sredozemskem morju, kakor tudi prodor v Libiji, zdaj ugaša. Pričakovanja, ki jih je stavilo ameriško prebivalstvo v angleško vojaško silo, se niso izpolnila in vera je omajana. Krock izraža tudi bojazen, ki navdaja razne ameriškt službene kroge, da utegne imeti razvoj vojnega položaja v Evropi neugodne posledice tudi na izvajanje ameriškega oborožitvenega programa. Neugodno bi se zasukal položaj za Anglijo posebno še tudi v primeru, ako b; znala Nemčija po vrsti senzacionalnih uspehov nasloviti na Zedinj. države primerne pomirljive besede. Ta možnost je sicer še v daljni bodočnosti, vendar pa jo ie treba imeti v vidiku ter z njo že zdaj računati. Kranj na veliki teden il Kranj, 15. aprila. Vsako leto je od velikega četrtka naprej ležalo nad mestom velikonočno razpoloženje. Letos pa so zgodaj zjutraj ljudje, ki stanujejo ob cesti proti mostu, slišali naglo tekanje sem in tja in glasno govorjenje z ulice. Skozi priprta okna hiš, v katerih so ljudje še spali, se je nenadoma zaslišal glasen vzklik: »Vstanite, most bodo podrli!« Vse mesto je bilo v trenutku na nogah in začelo se je napeto pričakovanje, ki je trajalo od ure do vire, ne da bi se bilo kaj dogodilo. Ura je odbila deset in četrt. Kmalu nato se je naenkrat ves Kranj stresel v strahovitem poku. Okna in vrata hiš 90 se odprla, s sten je padel omet. Takrat je vedelo vse mesto: most so pognali v zrak. Prvi detonaciji je sledila druga, tretja... Popoldne so stroji v tovarnah utihnili. Tovarne so prenehale z delom. Od vseh strani so prihajali v mesto vojaki in odhajali dalje z vlakom, peš, na kolesih. Začelo je snežiti in kmalu je pokril planine nad Kranjem nov sneg. Tudi na veliki petek je bil dan mrzel, siv in mračen in mesto je vznemirjeno čakalo novih dogodkov. V soboto popoldne so prišli na sresko načelstvo prvi nemšk: vojaki. Za njimi je prikorakalo še kakih petdeset ali več vojakov. Zdaj pa zdaj je preletelo mesto letalo in njegovo brnenje je utihnilo v daljavi. Ljudje so se komaj zavedali, da je velika noč pred vrati, da so lani ob tem času hodili k božjemu grobu, da so nosili blagoslavljat velikonočna jedila in prižigali velikonočne kresove. Toda v dveh treh dneh se je mesto spet pomirilo. Prišli so prvi italijanski vojaki, a življenje se skuša vrniti v svoj stari, običajni tek. Promet z Ljubljano je vzpostavljen. Trije vlaki vozijo iz Kranja in v Kranj. Ljubljančani, ki imajo svoje sorodnike v Kranju, so dobili prve obiske in pomirjujoče vesti. Tudi oblaki nad pokrajino so se porazgubili in planine, pokrite s snegom, so se prikazale v vsej svoji lepoti nad mestom. Na sodišču je spet redno poslovanje Ljubljana, 15. aprila. Na ljubljanskem okrožnem in okrajnem sodišču v sodni palači se je danes začelo redno poslovanje, ki kaže povsem normalen obraz kakor še v nedavnih rednih časih. Uradništvo je v celoti zjutraj prihitelo na svoje redno delo. Tudi v razpravnih dvoranah je življenje oživelo in tečejo razprave po starem tiru, kakor je bilo že pred prazniki vse urejeno. Tako v razpravni dvorani okrožnega sodišča na štev. 79, kakor tudi v razpravni dvorani okrajnega sodišča na štev. 28. so danes sodili sodniki. Pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Rajka Lederhasa sodelovala gg. s. o. s. BreJih in Jerman, so bile za danes razpisane tri razpiave, ki so se zavlekle preko opoldneva. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Lučovnik. Pri prvi razpravi je bil neki obtoženec zaradi pomanjkanja dokazov oproščen vsake krivde in kazni Tožen je bil. da je sodeloval pri nekem vlomu v podstrešje neke ljubljanske palače v družbi z dvema drugima prevejanima tatovoma. ki sta zaradi istega delikta že bila letos v januarju obosjena na pre- cej občutne kazni. Spadala sta med tiste prijatelje tuje imovine, ki so se naglo prilagodili zahtevam časa in sta pokradla precej kovinskih reči, ki sta jih za drag denar spravila v promet. Po drugi obtožnici pa so bili toženi štirje fantje iz ljubljanskega predmestja, ki jim je obtožnica očitala celo raj-do tatinskih grehov. Zlasti v ljubljanskem predmestju so postali že precej nevarni in verjetno bi bili napravila še dokaj več škode, če bi jim varnostni organi ne bili pravočasno stopili na prste. Od te četvorice so bili obsojeni le trije, in sicer slaščičar Rudolf £au na 10 mesecev strogega zapora in na eno leto izgube častnih državljanskih pravic, ključavničarski vajenec Aldo Frank na tri mesece strogega zapora in Ludvik Uhan na dva meseca strogega zapora in na enoletno izgubo častnih državljanskih pravic. Frankov brat Aleksander pa je bil popolnoma oproščen vsake krivde in kazni. Kakor v razpravni dvorani okrožnega sodišča je tudi na okrajnem sodišču sodnik g. Franc Peterca, vse dopoldne izpolnjeval svoje sodniške dolžnosti. ŠPORT Nekaj besed • • • Po kratkih, toda pomembnih dnevih, v katerih ie moralo prenehati vse življenje na športnih terenih, je šum vojne vihre oahrumel drugam. Mnogo ie še negotovega ta dan. na kopico vprašanj je treba še dobiti odgovore in razumljivo v sedanjih razmerah tudi naši športniki še nimaio trdnih tal pod seboj. Dogodki se prehitevajo. vsa skrb in pozornost veljata zdaj težavam, ki so nas doletele skoraj čez noč in bodočnosti. Id nas še čaka. Toda življenje gre svojo pot in športna igrišča bodo slei ko prej spet oživela tudi pri nas. Ni sicer še nikogar, ki bi zdaj mislil, kako bomo spravili pod streho ono dobrodelno akcijo v korist SK Ljubljane in tudi nikjer še ni znakov, da bi naši kolesarji ali motociklisti želeli pomeriti svoje sposobnost na belih cestah za pokale ali častne naslove, skratka prav vsi. k: so ljubili in se žrtvovali za naš šport, so še pod vtisom zgodovinskih dogodkov preteklega tedna. Enako kakor za aktivne športnike velja tudi za uredništvo, ki je v spremenjenih razmerah naletelo na razne nepričakovane težave, vendar pa bo kljub vsemu skušalo v okviru danih možnosti obdržati in zmerom bolj izpopolnjevati tudi svojo soortno rubriko. Vse to v upanju in prepričanju, da se bo nam za zeleno mizo kmalu pridružilo tudi čim več onih, ki so dajali na- šemu športu dobro ime in lep sloves, ki sta šla po vsem svetu. Nogomet v Italiji Preteklo nedeljo so imeli v tekmovanju za italijansko državno prvenstvo v nogometu na sporedu XII. povratno kolo. ki je prineslo med klubi prve divizije naslednje izide: Ambrosiana — Triestina 1:1 (0:0). Nova-ra — RCma 1:1 (1:1). Napoli — Torino 2:1 (0:0). Genova — Atalanta 2:0 (1:0). Lazio — Bari 2:2 (1:1). Milano — Fiorentina 3:2 (2:0). Bologna — Livorno 3:0 (3:0). Juven-tus — Venezia 2:2 (1:1). Po tem kolu vodi še zmerom Bologna s 37 točkami, nato pa sledijo: Ambrosiana s 33. Juventus in Fiorentina s 30. Milano in Atalanta z 29. Napoli s 27. Triestina in Roma s 26. Genova, Novara, Venezia in Livorno s 25. Lazio in Torino s 24 in Bari s 17 točkmi. Prvenstvo tekme, ki jim manjkajo do konca še tri kola. se bodo nadaljevale prihodnjo nedeljo. Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 15. aprila. Snoči so bile v šahovskem turnirju igrane prekinjene partije. Smislov ie po odlični igri porazil Ke-resa. Partija Boleslavski-Bondarevski je zopet prekinjena Po 13 kolu je stanje v turnirju naslednje: Botvinnik 6 in pol (3). Keres. Smislov po 6 (1). Bondarevski 4 in pol (4). Bole-slavski 3 in pol (5). Lilienthal 3 in pol (4) i Kupim . VSOKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLRTINO BRIUPNTE SMRRRCDE SRFIR3E RUtlHC BISERE ITD STBBINSKI HRKITE TER UMETNINE PO NRJVIŠJIH CEMAH .J STORBTVODKO )os EBERLE LJUBLJRNO T Y R SE VA 2 ^HdTEL^FsLOH Posest Parcele prodaja v šiški, St. Vidu, Kodeljevem, Vlžmarjih ln Mednem Zajec Andrej, posredovalnica nepremičnin, LJubljana, Tavčarjeva ul. 10, stanovanje: Vižmarje 78. 7437-20 »REAMTETA« posestna posredovalnica v Ljubljani je samo ¥ PF.ESE.1N0VI ULICI 54 Nasproti glavne pošte Telefon 44 - 20 Prodamo večjo njivo-stavbišče po 60 din in dve stavbni parceli po 170 din. Vse parcele ležijo ob Tyrševl c;sti. Kupimo vsako hišo od dve sto tisoč do pet milijonov. Kupimo njive na periferiji mesta ln bližnji okolici. Iščemo v naiem njire in travnike za večletno obdelovanje v mestu in okolici. Ponudilo takoj! Posestna posredovalnica v Prešernovi ulici »Realiteta« Predam parcelo v Vlžmarjih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7488-20 Krojaškega pomočnika prvovrstnega za veliko delo, — sprejme takoj Prane Avšič, LJubljana, Komenskega ulica 36. 7497-1 Postrežnico sprejmem. Ljubljana VII Jezerska ul. 4. 7490-1 Službe išče Pisarniška moč trgovsko naobražen, z večletno prakso v lesni trgovini, z znanjem slo-vensk., ltalljansk., nemškega jezika, za pisarno ali skladišče, kot poslovodje. išče službo za takoj. Pogoji: resnost, primerna p^ača. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten 1234«. 7478-2 Trgovski pomočnik (dijak) z znanjem italijanščine ln deloma nemščine, Išče mesta v boljši trgovini ali pisarni. Tudi na deželo. Takoj. v vseh posloval-ni^seh Jutra. 7479-2 Italijanščino poučujem temeljito. — CenJ. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sedanjost«. 7489-4 Otroško posteljco z mrežo prodam. Pavla Frank, Kranj, Klane 8. 7466-6 Antičen lestenec kristalen ln dragocena slika ugodno naprodaj pri »Sveči«. Ljubljana, Stritarjeva ul. 6. 7491-6 Nagrado din 500 plačam za rekvirlranl osebni Skoda avto. kdor mi ga vrne ali poizve, kja nahaja. Avto ima evidenčno številko 3S36. Nahajal se Je v Mirni na Dolenjskem. — Foto Jug, Kranj. 7485-31 hranilne knjižice bank ln hranilnic ter vrednostne papirje pa najugodnejših cer.ah Kupuje — prodaja Bančno kom. zavod MARIBOR 127 -16 Belo omaro kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za obleke«. 7481-7 Damski frizer ln trivče. išče nameščenih v L"ubJjani ali bliž-nii ck' lici Nastop takoj. PoiH'dbe na oglasni odd Jv.tru pod »Frizer« 7464-2 m Frizerko dol.:" moč. sprejmem takoi Salcn Drago Weber, Ty še t a 13. 7472-1 Gospodično ali mlado vdovo. Izobraženo. sprejmem za dru-žabnico. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Tipka«. 7458-1 Usnjarski pomočnik z.nožen vsega ročnega dela, dobi službo z vso oskrbo. Pismene ponudbe poslati na Zagode, usnjarna, Brežice. 7468-1 Krojačlca ali krojač. r obrtnim listom. dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutsa pod »Dobro plačilo«. 7476-1 Bivši uradnik s perfektnim znanjem italiianskega jezika, se nudi za korespondenta, prevajalca ali inštruktorja. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Beograjski Slovenec«. 7457-2 Brivski pomočnik išče zaposlitve za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7454-2 Vajenci (ke) Vajenca za n:am fakturno stroko sprejmem. Vprašati: Ce=ta 29. oktobra 9-II., vrata 16. 7471-44 13-letno hčerko dam za svojo ali v uk k šivilji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7467-14 gamag Enosob. stanovanje oddam, I. nadstr., veliko, sončno, predsoba, shramba, balkon. Najrajši starejšim ljudem in poštenim plačnikom. — Einspilerjeva 23, Bežigrad. 7470-21 Dvosob. stanovanje prijazno, oddam v vili. Podrožnikom, Večna pot štev. 26. 7455-21 Stanovanja. sfv Iščem stanovanje štiri ali petsobno, ze avgust. Ponudbe in naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro sDentist«. 7475-21a Sobo s posebnim vhodom, čisto in mirno, z 2 posteljama odda boljša družina v neposredni bližini centra. — Naslov v vseh posloval. Jutra. 7483-23 Dve sobi večjo in manjšo, čisti ln zračni. 15 minut od centra oddam. Karadžičeva 10, Kolezija. 7484-23 Klavir, nemščino francoščino, redno poučuje Aneta Potočnik, spec. dipl. Sprejme tudi nove prijave. Groharjeva 2, vhod Tržaška cesta 1, I. nadstr. 7480-23 Ruščino, nemščino angleščino, poučujem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7477-4 Italijaničino poučuje temeljito ln hitro, posamezno ali »kupno, prevode la korespondenco levriuje točno la solidno. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod llfro »Veftčak«. Informacije Oseba, ki je v soboto pomoto- j ma aH namenoma vzela 1 par moških čevljev v avtobusu, ki vozi na Je-žlco. Ker ga šofer dobro pozna, naj vrne v ogl. odd. Jutra, sicer ga prijavim policiji. 7469-31 Prošnja ee se je kdo vrnil od slovenskih vojakov, ki so od 1. do 12. aprila služIli na letališču pri Prijedoru (Bosna), ga lepo prosim, naj se osebno ali pismeno zglasi pri meni: profesor SkerlJ Ivan, Ljubljana, Miklošičeva 22 B. 7463-31 Prijazno sobico oddam stalnemu gospodu v bližnl centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7482-23 Oddam sobo v sredini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7462-23 Opremljeno sobo ali prazno s posebnim vhodom in souporabo ko palnice takoj oddam. — Ogled od pol 13. dalje. Fugnerjeva ul. 6, OT. n. levo. 7460-25 Krasno sončno sobo in malo sobico, prazno ali opremljeno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7461-23 Veliko zračno sobo s souporabo kopalnice, ev. klavirja, opremljeno ali prazno, oddam 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7459-23 Opremljeno sobo poseben vhod, sončno, zračno, 1 ali 2 postelji, blizu tramvaja poceni oddam. Sp. Šiška, čer-netova ul. 31, I. nadstr., vrata 13. 7474-23 Naproša se vojaka, ki J« bil prt I. planin, bat. 3. četa. ki Je vozil motor, rekvlr. v Gorlča-nah it. 2-2039, da ga vrne proti nagradi. Edl Mrak. trg. vajenec. Medvode. 7473-31 Kabinet z uporabo kopalnice oddam takoj. — Naslov ▼ vseh posloval. Jutra. 7465-23 Oddam sobo s souporabo kopalnice. Poljanska 18-11., levo. 7487-23 Opremljeno sobo s popolno oskrbo oddam takoj. Prule — Sokolska Ul. 5. 7224-23 BABYMIRA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUŠCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE EV VSE NEČISTOSTI ROŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAh PO CENI DIN 12.— ZA ŠKATLICO. Našim prijateljem Pod pritiskom nastalih razmer smo primorani izdajati naš list v skrčenem obsegu. S tem v zvezi je dvakrat izostal tudi naš priljubljeni roman «Daisy in Rosemary«, prav tako so izostale naše običajne rubrike. Sleherni naš prijatelj ie gotovo že sam sprevidel naš težavni položaj in nam tega ni štel v zlo Storiii smo vse, kar nam je bilo v moči, samo da bi zadovoljili svoje čitatelje. Vsem cenjenim naročnikom, inserentom in ostalim prijateljem sporočamo, da bo »Jutro« z današnjim dnem izhajalo redno najmanj na 4 straneh in to že v zgodnjih večernih urah. Naročniki ga bodo kakor doslej redno prejemali na dom, ostali prijatelji lista pa ga bodo lahko kupovali v kol-portaži že takoj zvečer, dokler je dovoljeno gibanje po mestu. Med tednom, zlasti pa za vsako nedeljo, bomo poskrbeli, da bo list izšel v večjem obsegu z zanimivim gradivom in slikami, pa, razume se. z najnovejšimi vestmi kakor zmerom. Skušali bomo »Jutro« tudi grafično izpopolnjevati od rubrike j do rubrike. j Kakor si bomo prizadevali iz vseh svojih moči. da ustrežemo željam čitajočega občinstva, pa tudi prosimo vse naše prijatelje in čitatelje, naj nam oproste motnie, ki so nastale, in nam tudi v bodoče ohranijo vso svojo naklonje nost. volu UfH-nuj...- ucic^ijica, ZjUiija uKoruova, ki je zapustila službo zaradi hude notranje bolezni. Bolezen jo je tudi živčno močno strla, kar ao sosedje večkrat farni opažih. Dne 10. t. m. je Okornova r.enadoma izginila. Iskali so jo jo naokrog, nikomur pa prve dni ni prišlo na misel, da bi bil odprl n;,eno stanovanje, ki je bilo zaklenjeno. Na velikonočni ponenedeljek pa je rajonski policijski stražnik pristavil lestvo k hiši pogrešanke ter se skozi straniščno okno splazil v stanovanje. Ko je s silo odprl vrata v spalnico, je našel Okornovo obešeno za podboji vrat. Truplo je bilo že docela otrdelo, kai da slutiti, da je Okornova storila samomor že pred štirimi dnevi. Kakor so izpovedali sosedje, je ne-srečnica zlasti zadnje dni pred obupnim dejanjem kazala očitne znake težke duševne potrtosti in neuravnovešenosti. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico, kjer čaka pokopa. u— Sezona kolesarskih tatvin je spet na višini, saj jih je vsak teden prijavljenih na policijsko upravo najmanj deset. Izpred Ljudske kuhinje v Streliški ulici je bilo Dragotinu Briclju odpeljano zeleno pleskano kolo znamke »Dtirkop« z dinamo svetilko. Kolo je še zelo dobro ohranjeno in je vredno 1.200 din. Črno pieskano moško kolo, vredno 1.000 din, je bilo ukradeno na Vodnikovem trgu Francu Razbor-niku. 900 din vredno moško kolo znamke »Miele«, rdeče pleskano in z clinamosvetil-ko, je nekdo odpeljal izpred gostilne ~ro-ha ob Ljubljanici Tereziji Anderletovi. Ivanu Mrvarju je bilo izpred Ljudske kuhinje ukradeno sivo pleskano kolo znamke »Caramba«, že precej obrabljeno in z di-namosvetilko. žensko kolo, znamke »Kolumbija«, črno pleskano in s črnimi plašči, ie bilo odpeljano Gabrijeli Pirjevčevi izpred splošne bolnišnice na Zaloški cesti. Zobna ordinacija DENTIST redno ordinira nterkoli Mfa $4 s fm t Gajeva ulica šfev. 3 zdravnik za splošno prakso, hemoroide, krčne žile in kosmetiko. zopet redno ordinira. * Anketa o trgovini z Levanfo. Naše gospodarske zbornice vodijo med svojim članstvom anketo o možnosti večjega trgovskega prometa z Levanto in Grčijo. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino, ki je dalo pobudo za to anketo, je sedaj izdelalo popis vseh predmetov, ki bi r>rišl: v j poštev in bo preko naših trgovskih delegatov v teh državah podprlo vsako akcijo za izboljšanje trgovskega prometa. * Novice iz Trsta. Ko je na veliki pone- ! deljek zjutraj 41-letna služkinja Marija 1 Barbo šla čez via Settefontane, jo je podrl neki biciklist in ji prizadejal nerodne poškodbe po rokah in po nogah. Podobne usode je bila deležna 40-letna Josipina Do-brilova z via delllstria, ki jo je prav tako neki kolesar vrgel ob tla in jo nerodno poškodoval po desni roki. Komaj 13 letni AvreHj Hrevattn z via Madonnina pa je tako nesrečno padel, da se je precej po-toBcel po glavi. u— Kaj vse kradejo. Na visoko ograjeno dvorišče Antona Rojine v Kolodvorski ulici se je v noči splazil tat in v svoji skromnosti odnesel 12 m dolg, 12 cm širok in 1 cm debel gonilni jermen, pleten v kameljo dlako, vreden 3000 din. Tatovi so vlomili v skladišče barv Marije Malnar-jeve na Lepem potu 1 ter odnesli 130 litrov firneža v vrednosti 1.500 din. Iz pisarne Josipa Otorepca, Za Gradom št. 9 je bila ukradena ročna blagajna, pri kateri pa se je tat pošteno uštel, kajti bila je prazna. Malce več sreče je imel rokomavh, ki je obiskal sobo Alojzije Jarčeve na Vodnikovi cesti in odnesel denarnico s 380 din gotovine. Iz a— Za italijansko vojsko so prišli v na-8e mesto te prvi prodajalci življenjskih potrebščin. Pripeljali do vino in vrtne pridelke, ki cmo jih vedno v tem času uvažali z Goriškega. Istrsko vino belo in rdeče, je frttoraj polovico cenejše, kakor je zdaj tržna cena v Ljubljani. Za perutnino pa vče-cvetače, solate, čebule, paradižnikov in rpi s. . so bile utrjene cene. čeprav imajo marmelade precej v skladišču. Po mestu se je o tem brž raznesel glas in 30 meščani ves dan prihajali k skladišču in živahno povpraševali in hoteli kupovati vino in druga živila, posebno cvetačo. ki je na našem trgu zadnje dni ni dobiti. u— gola Glasbene Matice prične danes v sredo 16. t. m. po velikonočnih počitnicah zopet z rednim poukom. Gojenci naj se zb*ro ob pol 11. uri pri svojih učiteljih racLi ureditve urnika. Ravnateljstvo. (—) u_ Spričevala n. drž. moške realne gimnazije v Ljubljani dobe učenci v četrtek 17. t. m. od 10. do 12. ure v pritličju realčnega poslopja v Vegovi ulici. — Ravnateljstvo. u— Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Učenci in učenke vseh odsekov in oddelkov, ki žele prejeti letna izpričevala za šolsko leto 1940 41, naj oddado ob do-poldnevih v šoli kolek za 20 Din ter naj poravnajo vse svoje obveznosti do šole (povračilo knjig iz dijaške knjižnice itd.). Izpričevala se bodo izdajala od 21. aprila t. 1. dalje. u-—■ žrtve raka. Lani je umrlo 100 Ljubljančanov za posledicami raka in drugih novotvorb, predlanskim pa 109. Med lani umrlimi je bilo 41 oseb moškega in 59 oseb ženskega spola. Nedomačinov, ki so se zdravili v ljubljanskih zdravstvenih zavodih, je umrlo 35. 15 moških in 20 žensk, tako da je skupno umrlo za rakom in drugimi novotvorbami v Ljubljani 135 oseb. Umiranje za rakom je leto za letom večje. Tudi lani je bilo med žrtvami več žena kakor mož — v razmerju 95 : 41. Vzrok tej razliki je relativno pogosto obolevanje maternice in prsne žleze za rakom. n— Samomor stare učiteljice. V Koro-tanski ulici št 12 ;e že nekaj let stano- Iz Cella UNTV. ASISTENT dr. Steriš Drago Specialist za notranje bolezni ordinira v Wolfovi ulici 3, od y22 d--» '44 Navijanje cen je strogo kaznivo Ljubljana, 15. aprila. Kljub neizmerni škodi, ki jo s tem povzročajo narodnemu gospodarstvu in kljub jasno objavljeni prepovedi nekateri brezvestni trgovci v teh dneh dvigajo cene življenjskim potrebščinam in drugim predmetom Zaradi tega ponovno in z vsem poudarkom opozarjam na določila uredbe o cenah (»Službeni list« št 238-26-41). po kateri je vsako zvišanje cen blaga najstrožje prepovedano. Vsi organi občnih upravnih obiastev I. stopnje, državna krajevna policijska oblastva. orožniki, kakor tudi organi finančne kontrole, trošarinski uslužbenci in tržni nadzorniki morajo pod disciplinsko odgovornostjo najstrožje nadzirati izvrševanje določil te uredbe in vsak prestopek takoj prijaviti sodišču. Vložilcu prijave, po kateri se izreče pravnomočna sodba, gre denarna nagra-od 20 do 2 odstotka izrečene kazni. Prodajalci, ki zahtevajo za blago višjo ceno od cene, ki je veljala 15 marca 1941. se kaznujejo z zaporom najmanj 15 dni. in denarno (od 5.000 do 100.000 din), v veliki prodaji pa s strogim zaporom najmanj treh mesecev in denarno od 50.000 do 1,000.000 din. Poleg teh kazni se izreče tudi odvzem blaga. Ban dr. Marko Natlačen * Razglas bana dr. Natlačena glede najstrožje prepovedi navijanja cen je treba razumeti tako. da se morajo cene prilagoditi onim, ki so veljale 15. marca t. I. kar pomeni, da se morajo v mnogih primerih celo znižati. Okupacijske oblasti odločno vztrajajo na tem in ne bodo trpele nobenega izkoriščanja prebivalstva po brezvestnih trgovcih in obrtnikih. Opozarjamo torej vse prodajalce na stroge kazni, ki bodo zadele vsakogar, kdor bi prodajal blago po višjih cenah, kakor so veljale 15. marca. Takim prodajalcem bodo odvzete tudi koncesije in poslani bodo na prisilno delo. Trgevcem! Združenje trgovcev v LJubljani opozarja članstvo po nalogu banske uprave na strogo in striktno izvajanje navodil, objavljenih v časopisju glede prepovedi zvišanja cen vsemu blagu Poleg tega se morajo trgovski obrati brezpogoino odpirati in zapirati po določilih obstoječe naredbe in sicer od 7.45 do 12 in od 14 do 18.30 ure Vsi ceniki v trgovinah življenjskih potrebščin moralo biti označeni s cenami, ki so veljale za blago na dan 15 marca t. 1 Ravno tako mora biti blago v izložbah označeno cenami, ki so veljale na dan 15 marca t. 1 Določila glede cen veljajo tudi za vse ostalo blago. zato se opozarjalo trgovci vseh strok da cene blagu prilagode oni orodajni ceni. ki je veljala na dan 15 marca t I. Banska uprava opozarja: kdor se ne bo dr?al gornjih določil, bo nosil vse posledice obstoječih predpisov o pobijanju draginje z zaplembo in -asego blaga ter zaporom in končno bo oblast kršiteljem obstoječih določil obratovalnice zaprla in proti njim uporabila določila o prisilnem bivanja Novi papirnat! denar po 10, 20 in $0 din je zakonito plačilno sredstvo Dogodilo se ie, da so stranke odklonile sprejem papirnega denarja po 10, 20 in 50 dinarjev, ki ga je Narodna banka v poslednjem času dala v promet. Glede na to razglašata ban in Narodni svet za Slovenijo, da je novi papirni denar po 10. 20 in 50 dinarjev izdala Narodna banka in ga je smatrati kot zakonito plačilno sredstvo. Tako vsi državni in drugi uradi kakor tudi zasebniki ga morajo sprejemati kot zakonito sredstvo. Včeraj je bil slab trg e— Tragična smrt Emanuela Zelinke. Te dni se je 451etni Emanuel Zelinka, pro-kurist kemične tovarne v Hrastniku, v Celju zastrupil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je dan nato izdihnil. e— Otrok je podlegel opeklinam. V Straži pri Rogatcu se je triletnemu delavčevemu sinčku Milanu Mikši pri štedilniku vnela obleka. Deček je dobil hude opekline. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je v soboto izdihnil. e— Zabodel jo je. Poštarico Frančiško Tajnškovo v Novi cerkvi je zabodel njen mož z nožem v spodnji del telesa. Tajnškovo so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Jetnik si je na begu zlomil nogo. Ne davno je hotel Slletni Janko Prosenc iz Trbovelj pobegniti iz celjske jetnišnice. Na begu pa je padel in si zlomil desno nogo poel kolenom. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. e— Novi grobovi. V Zavodni pri Celju je umrla 661etna vdova po gimnazijskem služitelju Marija Svetlinova. Na Babnem pri Celju je umrla šestletna posestnikova hčerka Danica Ograjenškova. — V Gosposki ulici v Celju je umrla TOletna vdova po učitelju Josipina Goriupova, rojena Hoffmannova. — V celjski bolnišnici so umrli: 291etna hčerka meščanskošolskega sluge Clga Butinarjeva iz Celja, 211etna kočarjeva hčerka Amalija Kunstkova s Huma ob Sotli in 201etni rudar Anton Rak iz Pesjega pri Velenju. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 17. Petek, 18. aprila: Romeo in Julija. Jubilejna predstava. Izven. Cene od 14 din navzdol. OPERA Začetek ob 17. Sobota, 19. aprila: Ples v maskah. Red B. Drama: V petek, dne 18. t. m. se začno redne predstave v Narodnem gledališču. Do nadaljnjega bo pričetek predstav točno ob 17. Jubilej v Drami. Uprava Narodnega gledališča opozarja, da bo v petek, dne 18. t. m. ob 17. 25. predstava Romea ln Julije« v tej sezoni Zasedba bo premierska, Julijo bo igrala ga. Ančka Levarjava. Opera V soboto, dne 19. t m. bo v Operi pred »tava »Plea v maskah« > pramiersko aased bo. Baritonsko vlogo Renata bo pel mladi baritonist Mirko Dolničar. Predstava bo m abortma B. Ljubljana, IS. aprila. Kakor zadnje dni, tako so tudi danes ljubljanske gospodinje od zgodnjega jutra vse do poldneva hitele proti tržnici, da bi nabrale, kar bi se dobiti dalo Prejšnji teden si v zmešnjavi niso kdo ve kaj pripravile živil za svoje kuharske umetni je, medtem smo preživeli tudi že praznike, kakor smo vedeli in znali iz vseh ostankov in iz v naglici nabranih živil, a danes tudi zaloge na trgu niso obetale kaj prida. Okoliške prodajalke zelenjave so imele le tu pa tam kakšno košaro navadnega poljskega regrata, na kakšnem koncu se je dalo izslediti tudi še par listov špinače, po klopeh je bilo nekaj čebule in česna, kakšna koleraba ali korenček, drobceni šopki peteršilja in zelene. Vse pa zelo drago. Med stolnico in semeniščem, kjer so bile prej bogate zaloge mlekarskih izdelkov, je bilo veliko povpraševanje po surovem maslu, a prodajalke in prodajalci so odkritosrčno priznavali, da so zavojčki, ki so se skromno skrivali kje v kakšnem kotu, že stari. Prodajalke so kupovalkam še štedljivo rezale bolj posušene kose sira. Na mesarskih stojnicah se je le s težavo še dobila kakšna goveja kost, teletine pa sploh ni bilo. Ostalo je le še nekaj suhih mesnih izdelkov. Še dokaj in tudi ne po pretirani ceni pa je bilo jabolk, a iz vseh košar se je z vseh koncev živo odražala barva pomaranč. ^ Na drugem mestu prinašamo oficielno obvestilo o veljavnosti novih bankovcev po 10. 20 in 50 din. S tem v zvezi naj objavimo še naslednje vrstice, za katere nas naproša čitateljica našega lista redna obiskovalka ljubljanskega trga: Prosimo vas. gospod urednik, opozorite poklicana oblastva. na i na trgu napravijo red. zlasti kar se tiče mesa Cas: so resni, vsakdo si zatiska pas. kakor mu na- rekujejo mošnjiček in razmere, zato pa ima vsakdo izmed nas — bodisi posameznik. bodisi cel stan — toliko mani pravice. sejati zaskrbljenost in nemir a kaj šele kar javno vpričo občinstva in nadzornih organov, kršiti obstoječe predpise. Ko sem prišla na trg. sem opazila, da je pred mesarskimi stojnicami velika gneča. iz katere se je oglašal velik vik in krik. Stopila sem proti mesarju. Dri katerem po navadi jemljem meso. in sem se skušala vmešati v gnečo A priznati moram. da sem kmalu obupala Nisem še doživela toliko neprijaznosti s strani prodajalca nasproti kupcu kakor tokrat čeprav sem se v teh časih pomanjkanja vsakršnega blaga že zdavnaj privadila na to. da prodajalec ne smatra več za eno prv h pravil svojega stanovskega bontona: bodi nasproti kupcu ljubezniv. Pred mano se je prerinila do roba stojnice starejša gospa, ki prav tako zmerom jemlje pri tem mesarju. Prišla je na vrsto. mojster ji je odrezal, natehtal in zavil v papir, a ko mu ie pomolila bankovec najnovejše emisije, io je osorno zavrnil, češ da tega denarja ne sprejme Gospa, ki ie dolgo čakala in ie s težavo prišla do svoje odmere, ga je skušala preprositi. da mu bo jutri prinesla drugačen denar, če se mu zdi. da ta ne velja. On Da ie nadvse neprijazno pograbil zavitek, ki ga le bil trenutek prej položil prednjo, brez besede meso vzel na za i in se obrnil k naslednji stranki: Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu — Pa vi? Ko sem nazadnje jaz prišla na vrsto — tn Doleg mene ie »red stojnico stalo še precei ljudi — oa se ie na lepem domislil. da ne bo več prodajal, pospravil robo. kar ie ie še imel in nap odpustil brez vsega * Ponovno naprošamo oblastva. na.i v tem (»ogledu napravijo red Trgovce in vobče prodajalce pa še enkrat opozarjamo na "dredbo pristojnih obiastev. da so za sleherno povišanje cen. na tudi za odtegova-nje blaga javnemu nrometu določene naJ-"trofclp kazni Klobuk HINKO nosi očkh in sinko Največja izbira na Gorenjskem HINKO Kranj V spomin Mari Mtkuiuževi Tam doli v sončni Vipavi Ti je zasijalo sonce v življenje, tu med nami Ti je zagrnil oblak te pretežke dneve, ki jih Tvoja nežna notranjost ni prenesla. V Tebi je bilo vse dobro in blago in to se je prelivalo v nežna otroška srca, l:ar jih je spremljalo na življenjsko pot. Vse Tvoje življenje je bila ena sama veriga požrtvovalnosti in žrtev za one, ki so bili blizu Tvojemu srcu. Vsa Tvoja šolska deca se je zatopila v Tebe, saj si bila po Svoji dobroti in plemenitosti pravi fluid, ki je nečuteno pritezal Tebi izročeno šolsko mladino. Tvoja roka je vodila mladino v neznane daljave življenja, ki so vsakomur zagrnjene z zaveso bodočnosti. Mladina se Te je vedno z globoko hvaležnostjo spominjala in Tvoja nenadna smrt je vsem ranila srce. Tvoja dobrota, ki si jo tako oogato razsipala nad vse, ki so Ti bili blizu, bo ostala nepozabna Težko je slovo od Tebe, Ti dobra, blaga, plemenita učiteljica. Naj Ti bo v večnosti sonce svetlo, katero Ti je v življenju zakril teman oblak. Grenkobo, ki je šla mimo Tebe, so čutili tudi Tvoji bližnji, toda nesrečni usodi Te ni bilo mogoče rešiti. I Ljuba in draga tovarišica, naj Ti bo na Ljubljanskem polju miren dom in cvetje, ki ti ga bomo prinašali, naj Ti bo dokaz naše ljubezni. Skozi okno večnosti bodi pozdravljena od vse Tvoje šclske dece ln od vseh tovarišev in tovarišic. Mara J. Tavčarjeva Na ljubljanskem živilskem trgu se ne sme več prodajati na merice Nič več na merice, temveč samo na tehtnice se sme prodajati blago, prineseno na ljubljanski živilski trg. Že dolgo časa si je mestna občina ljubljanska prizadevala za odpravo prodaje na merice, zdaj je pa prodajo na merice strogo prepovedala in bo vsakdo kaznovan, kdor zelenjave in druge- ga blaga ne bi prodajal na vago. Da si pa prodajalke in prodajalci omislijo tchtnice, stopi ta uredba v veljavo z vso strogostjo šele v petek 18. t. m. zjutraj. Tržni urad in druga oblastva imajo že dosti osebja za najstrožje nadzorstvo. Prvo Jugoslovansko mlinostavsko podjetje S. Forstnerlč Maribor - Melje izdeluje vse mlinske stroje, domače mline in mlinsKe kamne Bamobrusiloe. a un »talini mlinskimi kamni samobrusllci, M jfh ni treba ostriti ne klspatt. fVsem sorodnikom prijateljem in znancem sporočamo, da je po težki mučni bolezni umrl v 9tarosti 68 let naš dragi oče, brat, stric, gospod Maks Japelj THGOVEC Pogreb našega dragega pokojnika bo v sredo iz Zal iz kapele sv. Petra ob 16. uri. Moste — Ljubljana, dne 15. aprila 1941. Žalujoči sorodniki. Otomane modroee vrhnje tn spodnje — ima najceneje na zalogi SEVER, Marijin trg % IliilillHilillllllil Kupimo hiše z enim ali več nadstropij v Ljubljani, proti takojšnemu plačilu. Ponodbe: Zajec Andrej, posredovalnica nepremičnin Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10 stanovanje: Vižmar je 78 Skrbi modernega semenogojstva Odbrano seme zahteva mnogo truda in napora - Ne uničujte narave in njenih krasot! Le malokateri prijatelj vrtov in cvetlic, ki si kupuie seme za nove pisane in dehteče cvetke, se zaveda, koliko truda lahko tiči v takšnem majhnem zavitku semenja. Morda je bilo treba zanj nevarnih potovanj v neznane dežele, mnogoletnih poskusov in vedno novih preizkušenj, preden ie nastal mali čudež, ki daje jamrr.vo za bodočo lepoto Nova vrsta pilezalk je veljala producenta morda deset let dela in mnogo, mnogo tisočakov. Ko je med svojimi posevki zagleda; p-vič to plezalko, ki ie mnogo obetala, si je vse podrobnosti zapisal v knj:go in ie začel skrbno zbirati seme Leto za letom ie potem izločeval slabotne in grde eksemplar-je.. dokler ni izbral dva, tri zavojčke se- menja, iz katerega so nastajale potem samo izbrane cvetlice. Ce so bile letine slabe, je trajalo še dosti več časa, preden ie mogel dobiti zadostne količine semenja določene vrste, da ga je lahko uvedel med ljudi. Takšen sojitelj semenja se ne straši nobenih dolgih in nevarnih potovanj, da si nabere novih rastlin ki so primerne za gojitev Semena pošilja znanim gojiteljem. k: poskušajo na svojih tleh razviti najlepše barve in oblike. K? se je nabralo mno~o semena, te prične druga velika naloga: razdeli najboljše seme v majhne zavitke Naiorvo je treba seme skrbno očistiti, preiskati m preizkusiti. Alkohol v družbi Vloga alkoholnih pijač onstran morja Ameriški alkoholni in tobačni magnat Irvina Haim ve o družabni vlogi alkoh jla v Ameriki povedati mars kaj zanimivega. »Nekdanji naši bootleggerji so z odpravo prohibicije izgubili mnoso mil ionov dolarjev«, je dejal »Le ma'okater:m med njimi ie uspelo, da so se zasidrali v zakonito prodajo alkohola. Med prohibicijo so bili brez konkurence cene so d ktirali sami in so od kupcev tudi v resnici zahtevali to. kar so sami hcteli Ko pa je v prodaji alkoholnih pijač prenehala praksa, da si si utiral pot do kupca s strojno puško v roki in ko so začeli od prdajalcev zahtevati pameti in trgov?ke sposobnosti, so postali nenadno neporabni. Junaške magacinske zgodbe nas ne smeio zavajati da bi smatrali gangsterje za preveč inteligentne. Bili so zelo nečimerni brezobzirni, sentimentalni in so imeli skorai ž nski instinkt, bili oa niso niti inte1igentn: n'ti pogumni. Hvala bogu. da moremo v N>w Yorku govoriti o gangsterj;h kakor o nečem preteklem Odstranili so jih s temeljitostjo. ki ima samo to napako, da je niso uporabili že mnogo let prej. L. 1933. so z odpravo prohibicijskih zakonov gangsterji izgubili svojo moč Bilo bi pa nehvaležno, če bi trgovci z a^oho-lom ne hoteli sedai primati, da se morajo za marsikaj zahvaliti brotlleggerjem Med petnajstimi »suhimi« leti so ti namreč s svojo udarno propagando za potrošnjo alkohola storili več. nego bi mogli mi z našimi zakonitimi metodami v desetkrat daljši dobi. Veliko število dam in gospodov. ki pripadajo najboljši družbi in ki prej niso poskusili kaplje alkohola, so začeli redno piti. ker je to postalo moda Potrošnja žganja, piva in vina se je dvigala in danes se proda še dosti več nego v letih pred prohibicijo. Vendar bi pa bilo napačno, če bi trdili, da se v Amer ki pijančevanje širi Nasprotno, opite ljudi razmerama redko vidiš. V vseh lokalih visijo na stenah napisi, ki pridigujejo zmer- nost. ne da bi prepovedali pitie. Večinoma prihajajo mimoidoči samo na »skok« v točilnico, popijejo kozarec ali dva in odidejo. Barskih deklet ni več in kockanja tudi ne Zato ostanejo ti lokali lanko brez nadaljnjega odprti do 3. zjutraj. Poleg večine ljudi, ki svoi whisky ali pivo hitro popijejo dobimo sevda tudi uživače. ki se počasi vsedeio in popijejo svojo steklenico isto tako brez naglice Jaz sem jam med prohibicijo trgovino z alkoholom ostavil in se posvetil trgovini s tobakom, tako da uganjam sedaj oboje.« Konj jim je rešil življenje Neki kmet iz Reinstedta pri Magdebur-gu je privedel svojega konja h kovaču, da bi mu ga podkoval. Tam je dobil štiri znan ce, s katerimi se je zapletel v pogovor. Konj je stal najprvo mirno, nenadno pa se je iztrgal kmetu iz rok in oddirjal Po trenutku presenečenja so kmet, kovač ln znanci stekli za njim, čez četrt ure so ga ujeli. Ko so se vrnili vsi zasopli in srditi do kovačnice, pa so zagledali na njenem mestu en sam kup razvalin. Kovačnica, star trhel zaboj, se je bila sesedla vase in šesterica mož bi ostala pokopana pod njenimi ruševinami ter pod železjem, če ne bi bil konj s svojim občutljivejšim nagonom morda zaslutil, kaj se pripravlja. Oranžni sok namesto bencina Po nekem poročilu iz Tel Aviva je neki tamkajšnji kemični laboratorij izdelal iz oranžnega soka novo gorivo za motorje. Celo vrsto avtomobilskih motorjev so preuredili za to gorivo in so se prav dobro Izkazali Nj$h vaalMfaiifi tU Električni aparati ločujejo zrnca od prahu, zemlje, bilk. Potem gre semenj e skozi občutljive roke, ki odstranjujejo vse poškodovana zrnca. Končno izberejo določeno število zmc lz vsakega zavitka in jih preizkusijo, ali se morejo razvijati na pravi način. Mnoga semena so take drobna, da jih je treba polagati na steklo in pobirati s pretankimi kleščicami. V laboratoriju gojijo ta drobna semena potem na mahu ali pivnem papirju v pripravah, ki so videti podobne majhnim valilnicam. Seme. ki noče vzkliti. polagajo v druga tla in če je med preizkušnjami mnogo takšnih neuspehov tedaj zavitki ne gredo v prodajo. Pri izbranih semenih pa 90 takšni neuspehi bolj redki. Delo modernega semenogojca ie torej vse drugačno nego delo tistih poklicnih roparjev narave, kakršne je dobit; na žalost tudi pri nas. ki hodijo z nahrbtniki po krajih, kjer rase j o same od sebe najlepše in najbolj redke cvetlice. da jih potrgajo in izrujejo ter potem tako prodajajo Mod oren semenogojec nam lepoto. čeprav s trudom in žrtvami množi, ropar po jo brezvestno uničuje. Staro in mlado življenje Cvetje med antičnimi stebri nekje na Sicilijli ANEKDOTA Med vojno L 1793. Je polkovnik Szekuly poveljeval lahkemu odredu v bližin: Zwed-briickna. Nekega dne je na poizvedovalnem pojezdu naletel na vojaka, ki so je prepiral z neko kmetico. »Kaj pa je?« Je vprašal. »Vidite, gospod polkovnik.« 1e dejal vojak, »za ta mali košček masla zahteva žensika cel tolar. In ko sem ji rekel, da je preveč, je odgovorila: Prijatelj, vojna je!« »Vzemd ji ves kcš«. je de^al p lkovnlk. »Razdeli maslo med svoje tovariše.« Vojak je prijel koš. kmetica pa je začela kričati. »Nu«. je skomignil Szekuly z rameni »vojna je!« In je od jahal. VSAK DAN ENA Fod vročim AftiSklui Okiopna vozila nemške vojske, ki sodelujejo z italijansko oboroženo silo na ozemlja severne Afrike. Pozna sreča Ljubezenski par, ki je desetletja čakal na zakonsko zvezo Parnik »Montrose« je jdpclJ-tl v Kanado ljubezenski par. ki ie mota. desetletja čakati na združitev. Pred 35 leti je izročil neki Herbert Gould svoii zaročenki tradicionalni zaročni prstan in je potem odžel v Kanado, da bi tam ustvaril lobro materialno podlago nameravanemu uikou>j. leda lz Kanade se nI vrnil, uaapr^tnn, poročil se je tam z drugo žca>ko Pred časom je postal vdovcc potem se ga je lotilo domotožje in ;e obisk?l malo mesto, kjer je nekoč živela njogova zaročenka. Nikakor nI mislil n« to, ia bi jo obiskal. Tudi ona ae je bila med tem poročila in je postala vdovi, ČL?i.c slučajno pa sta se oba nekega dne ..rečala v Londonu. In tedaj sta se spomn,;a iz staro ljubezen. Ona se je prav za prav vedno spominjala, kajti nad poročnim prstanom je nosila vedno prstan, ki ga ji je dal Gould cb slovesu. Sromini na mlad? dni so vplivali nanju tako. da sta se sklenila poročiti. Gouldu sedaj ne bo treba m sliti na to. da bi dal svoji stari ljubezni udoben dom kajti z delom v Kanadi je že davno tega postal milijonar. žrtve divjih rodov Usoda belokožcev ob Amacocki Iz Mana osa, glavnega mesta province Amaconke poroča poveljnik ondotnega vojaškega oddelka o usodi ekspedicije, ki je bila poslana na pomoč izvidnici njegovih vojakov. Neka komisija za določevanje mejnega ozemlja je bila zaposlena ob reki DeminL Tam živi še divje pleme, ki smatra meso belokožcev za poslastico in če se le ponudi prilika, ugrabi belega moža, da si ga speče na ognju. Ko so divjaki opazili, da se v njih bližini nahaja cel trop belokožcev, so jih jeli zalezovati. Komisija je prišla kmalu v neprijeten položaj, da je morala prositi vojaškega poveljnika svojega okoliša za oboroženo pomoč. Drugi komisiji, ki se je odcepila od prve na majhnih čolnih ter je zašla v območje na majhnih čolnih ter je zašla v območje reke Rlo Negro, se je godilo še slabše kakor njeni matici. Njenih sedem članov ter zdravnika, ki je v teh krajih belokožcem nujno potreben zaradi malarije, so divjaki ubili z otrovnimi puščicami. Več drugih mož pa je bilo ranjenih od zastrupljenih konic divjaških izstrelkov. Nekaj manjših oddelkov, ki so se ločili od komisije, se doslej takisto ni javilo in je mogoče, da so jih divjaki ubili in pojedli. Zanaprej bodo vojaške oblasti nadzirale delo komisij z letali, ki jih bodo tudi oskrbovala s hrano. Mogoče bodo »jekleni ptiči« divjake opla-šili, da ne bodo več preganjali belcev. Davek na rdeče nohte Amerika se ponaša s posebno spretnostjo glede iskanja davčnih virov Kai si je pa izmislila uprava k pališča Lorrow Beacha pri Los Angelesu, pomeni tud: a Ameriko rekord. Vsako damo. ki je oblečena po najnovejši kopalni modi. tam skrbno opazujejo, ali nima nohtov na nogah lakiranih z rdečo ali kakšno dr go modno barvo. Ce jih ima. tedaj mora plačati za čas kopalne sezone 5 dolarjev davka. V kakšno korist grodo ti dolarčki. listi ne poročajo. Gospod doktor je prišel. • • Zdravnik: »Saj vi Imate 40 stopinj vročine!« Bolnik: »In koliko znaša svetovni rekord?« (»Dansk Famllie Blad«) Obisk zobarja v šoli za deklice. Vsaka mora odpreti usta in pokazati svoje zobe. Delo na riževih poljih na Kitajskem žf. Adams: 4t) j£)aisg in <0losemarg Roman »Vsekako jih je moral vzeti isti tat«, je dejala Alisa Gasterjeva. »Dva različna vloma tako neposredno drug za drugim! Morda je najprej vzel miniature, potem pa ni več utegnil izprazniti skrinjice.« To ni bilo zelo prepričevalno. »Pomislite vendar,« je rekla Daisy, »kako dolgo bi trajalo, preden bi odprl ključavnico in pobral miniature. Toliko časa gotovo ni imel.« Zdaj se je oglasil Bili, ki je dotlej molče poslušal. »Kaj te je napotilo, stric, da si tako mahoma vstal in šel gledat, kaj je s tvojimi miniaturami?« Vsi so zrli v gospoda Carterja, ki se je spustil v naslanjač in si potegnil z roko čez oči. »Tega skoraj ne morem pojasniti. Najprej nisem videl sploh ničesar. Potem se mi je zazdelo, da vidim tebe, Bili, in potem svoje žametne okvire — a prazne. Ali sem jih v resnici videl, ali je bilo sa-moprevara, ne vem. Vem samo, da sem moral mahoma misliti na svoje miniature, da me je nekaj gnalo pogledati, kaj je z njimi — in da so bile ukradene!« Nihče ni vedel, kaj naj reče. Vsi so bili videli in slišali, kar se je zgodilo pred njihovimi očmi. Presenetljivo je bilo in hkratu grozljivo in mučno. Ali je imela Ela Verdonova v resnici dar, videti in pokazati v notranjosti kristalne krogle stvari, ki so bile človeškemu očesu skrite? Staro, že tolikrat ponovljeno vprašanje! A zakaj jim ni bilo dano zvedeti vso resnico, ko so se bili že tako tesno približali njenemu odkritju? »Kaj misliš storiti?« je nazadnje vprašal Sid Verdon. »Prepozno je, da bi danes še kaj ukrenil«, je odvrnil Doran. »Burkett nam gotovo ne bi mogel pomagati, nadzornik Moody pa pride tako in tako jutri zjutraj. Morda je že kaj odkril. Upajmo!« 26 »Potem se mi je zazdelo, da vidim tebe, Bili!« Te besede Dorana Carterja so se Daisyji spet in spet oglašale v spominu. Negibno je sedela v svoji temni sobi in čakala, dokler se ni hiša umirila. Ali je bil Bili zagrešil novo tatvino? Se je bil polastil tudi miniatur? Tega si ni mogla misliti. Kmalu bo imela odgovor na to vprašanje. Neskončno počasi je mineval čas. Nazadnje je vstala in previdno odprla vrata. Vse je bilo tiho. Bledi svit edine svetilke ji je pokazal dolgi, prazni hodnik. Hitro je stekla k vratom kraljevske sobe. Nič se ni bilo izpremenilo v prostoru; stoli so stali še prav tako, kakor jih je bila Daisy postavila. Tiho je porinila enega pod tudorsko rožo; nekaj trenutkov nato sc je bila že vzpela po hrastovih oporah in je stala v pribežališču kraljevskega begunca. Skrinjica z lišpom je bila še vedno na mizi. Odprla je pokrov... dragulji so se zaiskrili in zableščali v svitu male žepne svetilke, a dragocenih miniatur Dorana Carterja ni bilo tu — ne v skrinjici ne na mizi ne v kakem kotu malega prostora. Čudno potolažena se je vrnila v spodnji prostor, takisto urno in tiho, kakor je bila prišla, zaprla opaž in postavila stol na prejšnje mesto. Zdaj je odprla vrata in prestrašena obstala. Hodnik je bil docela teman. Kako je bilo to mogoče? Ko je odhajala iz svoje sobe, je luč še gorela, zdaj pa je bila ugasnila. Kdo jo je bil utrnil ob dveh zjutraj? In zakaj? Nato je nekaj začula. Sum, kakor da bi nekdo z roko šaril po hrastovem opažu hodnika. Čeprav je imela Daisy strah pred skrivnostnimi, okultnimi stvarmi, se vendar ni bala teme. Urno je smuknila k stikalu. Vedela je, kje je bilo, in srečno naključje ji je pomagalo, da ga je takoj našla. Luč je zažarela, pregnala je temo — in nekaj korakov pred njo je stal šofer Alfred Smith. Osuplo sta zastrmela drug v drugega. Smith je bil v pidžami in nočni halji. Nobeden izmed njiju ni mogel izpregovoriti, a Smith se je kmalu zbral. »Se je kaj zgodilo, gospodična? Vam smem pomagati?« »Ne, hvala.« Daisy je bila še preveč iznenadena in sama ni vedela, kako naj pojasni svojo navzočnost na hodniku. »Kaj pa delate tukaj, Smith?« »Da, gospodična,« je rekel v hinavski zadregi, »gospod Johnson mi je bil naročil, naj utrnem luč v prodaj alnici, pa sem pozabil. Kar nenadoma me je zbudila misel na to. Zato sem prišel dol. In ko sem šel spet na vrh, sem mimogrede, povsem samodejno, ne da bi si kaj mislil, utrnil svetilko na hodniku. Na stopnicah sem že bil, ko mi je prišlo na misel, da mora ta luč goreti; hitro sem se vrnil, a v temi nisem mogel takoj najti stikala. Tedajci pa je postalo svetlo — in vi, gospodična, ste stali pred menoj. Ze dolgo se nisem tolikanj prestrašil... Ali res ne morem nič storiti za vas, gospodična?« Njegovo pojasnilo je bilo tako preprosto, in besede so mu tako gladko tekle z jezika, da Daisy skoraj ni mogla dvomiti o njihovi resničnosti. Morda tudi ni utegnila kritično tehtati njegovih besed, ker je morala sama pojasniti, zakaj tava ob tej uri po hiši. »Moj vrč za vodo je bil prazen; hotela sem iti v kopalnico po drugo vodo. Tako grozno vroče je, pa nisem mogla spati. Začudila sem se, ker na hodniku ni bilo luči ...« »Vam smem morda jaz prinesti vode, gospodična?« »Ne, ne. Kar spat pojdite. Hvala lepa.« »Kakor izvolite. Lahko noč, gospodična.« Govorila sta tiho, da ne bi zbudila ljudi, ki so spali v sosednjih sobah. Ne on ne ona nista opazila, da so se nedaleč od njiju neslišno odprla neka vrata, baš toliko, da je mogla dvojica oči skozi ozko režo videti, kaj se godi na hodniku, in dvojica ušes slišati, kaj govorita. Urejuje Du >uim ttuvijcu, - uj.*j