ste«, m o Ljubljani, g torek, dni 4. decembra 1906. Leto XXXIV. Velja po poŠti: 2a celo leto naprej K 26' — ia pol leta „ ,, 13'— za c«trt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: ia celo leto naprej K 20'— ta pol leta „ „ 10' — » 5' „ 1'70 ti tetrt leta n en mesec Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta(7?mrr)' za enkrat .... 15 h n dvakrat .... 11 „ za trikrat . .. 9 „ za jrf ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JredniŠtVO i® u Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod Jez - dvorišfe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev, 2. — ———Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, tlpravnlškega telefona štev. 188. Pouk! o cismu. Pa ukrade cigan ponoči konja; zajaše ga in odhiti. Gospodar opazi tatvino, zajaše in hajdi za ciganom. Ciganu izgubi konj podkev; gospodar ga dohiteva. Cigan prične streljati s samokresom na gospodarja- zasledovavca, izstreli, kar ima, ne zadene pa ničesar. Gospodar je že tik cigana. Tu pa ta skoči s konja, potegne gospodarja k sebi, ga začne objemati iu poljubljati in mu ginljivo klicati: »Prijatelj moj, ljubček, duša, zakaj se pa nisi oglasil; da sem zvedel, da si ti! A kakšna nesreča bi sc bila kmalu prigodila!« Gospodar sc mu za-krohoče in dobra volja, ki ga je spravil vanjo mu reši življenje. Pa berite »Narod«. Dokler je imel kaj upanja, da sc izjalovi vol. preosnova, je bil cigan na zdravem konju s samokresom v roci. To jc pokalo izdajic iu lo-povstva! Od včeraj pa že pričanja posnemati vlogo cigana, ki objemlje svojega napadavca. Tako-le piše: »Slov. Narod« nima vzroka, da bi se za pravkar sprejeto vol. reformo navduševal, dasi se mora priznati, da smo Slovenci v celoti dobili približno toliko število mandatov, ki nam gre po številnosti našega naseljema. In v tem prepričanju sprejemamo tudi volivno reformo kot zlo, ki se ne da več odvrniti, ki se pa lahko v dogledneni času izpremeni v blagor.« Takih besedi nismo še nikoli culi iz njegovih ust. Brez laži seveda tudi tu ne gre. Hinavec brez laži seveda nc more izhajati. Marka laži ima to-le lice: »Zbornica je vzela predsednikovo enun-cijacijo, da je definitivno sprejeta vol. reforma, na znanje z neko ravnodušnostjo in tiho resig-nacijo, kakor da bi instiktivno čutila, da vol. reforma, kakršna ie bila sprejeta v zbornici, ne bo prinesla državi in njenim narodom tistega blagoslova in tiste sreče, ki si so jo prejč obetali in s toliko emfazo napovedali tako-zvani prijatelj vol. reforme in vlada.« Soglasno poročajo vsi listi o nepopisnem navdušenju, ki jc zavladalo, ko jc bila volilna preosnova sprejeta. Kam cilja »Narod« s svojim ciganskim presukavanjem, je dobro znano. Do prihodnjih volitev se bo tako preslikal, da bo takrat že trdil: Mi smo bili vedno najod-ločnejši pristaši splošne in enake vol. pravice, ki je edino pravična in nasprotovali so ji edino le klerikalci. — Želimo mu obilo sreče na njegovem ciganskem potu. Gorice Gregorčičevo! Rodoljubne goriške Slovenke poživljajo vse Slovenke širom naše domovine, naj nabirajo za Gregorčičev spomenik. Lepa misel, vsplamtela na dnu tistih src, ki jih je v njihovi nežnosti najnežnejše znal opevati rajni pesnik. Misel s|)očeta v prvem žaru navdušenja, visok načrt, neizmeren kakor lepota pesnikovih koncepcij. Toda, kateri kamen in bron, kakšen okrasek in relief, kakšen napis bo v svojem za-siuitku mogel poosebiti in vdejstviti visokost iti idealnost Gregorčičevih misli in katera tvar bo tako mehka, da bi v njej in ž njo mogli oživiti mehkobo pesnikovih čuvstev? Da bo koncepcija v mramorju posebno v naših razmerah daleč zaostala za živo koncepcijo pesnikovih umotvorov, o tem nc dvomimo. Vzlic temu bi ničesar nc imeli proti nameri goriških rodoljubkinj, ako bi ne vedeli za boljšo misel, ki je veliko bolj v duhu našem iu v Gregorčičevem. Koliko je žrtvoval rajnik za goriški »Šolski Doni«! Vanj je položil, kar je planitclo na dnu njegovih rodoljubnih verzov, zanj je žrtvoval svoje bogate umske in skromne gmotne moči. In če posnemamo Gregorčičevo ljubezen v tem, mu postavimo najlepši spomenik, ki se ne bo ponesrečil, kakor se lahko ponesreči bronasti kip. Ce jameino nabirati za »Šolski Dom«, nam to ne bo mrtev kapital. Tudi je v takem delu več navdušujoče moči, kot v kateremkoli reliefu. S tem bomo'pesnika posnemali v njegovem rodoljubju, ki ni bilo zgolj teoretično. V »Šolskem Domu« v ožjem in v prosvetnem v širšem je izražena deviza Gregorčičeva in naša. Na Goriškem pa še posebno, ker je naš živclj obdan od tujega in kjer »Lega« raznaroduje posebno deco v mestih. Iu ravno Gorica se lahko pri tem najbolj izkaže. »Šolski Dom« —■ »Gregorčičev Dom« bo Ie nadaljevanje kulturnega in gospodarskega osvajanja Gorice. Tam so najboije začeli, naj šc najboljše izvedejo! S svojim »Šolskim Domom« so slovenski Goričani postavili proti navalu »Lege« najtrdnejši branik na iu-gu, s svojimi denarnimi in trgovskimi zavodi pa se povspeli do moči, ki za italijanskim živ-ijeni ue samo ne zaostaja, ampak ga s svojo mlado silo celo jame prekašati in izpodkopa-vati s svojim razvojem. V Gorici vlada med Italijani še vedno staro beneško narodn.iaško bizautiustvo, ki že samoposebi mora razpasti. Gregorčič je izraz, personifikacija mladega Slovenstva, ki .ie premagalo svoj pesimizem in jame svoje nazore in načrte klesati v živa srca, ne v mrtev kamen. Zato so ravno Goričani najbolj poklicani, tla izklešejo lepši in trdnejši spomenik za svoje žc zdaj znatne narodne pridobitve »Šolski Dom« »Gregorčičev Doni«. Pod Krnom ob Soških valovih je narava mrtvemu truplu vstvarila najveličastnejši spomenik. Kjer je želel, tam počiva. Mladina naj mu postavi najlepši spomin v svojih mislili, ki naj se v svojem poletu dvignejo tako visoko kot pesnikove, ves narod pa mu ne more vzdigniti primernejšega, kot s tem, da nabira in nabere po inicijativi tolminskih rodoljub-nikov velik gmoten dar za »Šolski Dom« »Gregorčičev Dom«, dar ki naj presega vse dosedanje. Drugo bo Ic bron in kamen. IIb^H iwijwiiit (Pismo iz Poljske.) Tudi med Poljaki se razvija krščansko socialno gibanje. Najbolj razvito je na Po-znanjskem, pod prusko vlado. Prusi so štrli skoro popolnoma vpliv poljske tradicije na ljudstvo. Mislili so, da če zdrobe vpliv šlahte, bodo lahko storili z narodom kar bodo hoteli, toda so se jako varali. Ljudstvo se je združilo na krščansko socialni podlagi in se bori za svoje pravice boli trdovratno, kot se je kedaj šlahta. O delavskih krščansko socialnih organizacijah sem se razgovarjal s svojim prijateljem č. g. Adamskim, tajnikom zveze poljskih delavskih društev. V njegovi zvezi je organizovanih že nad 20.000 delavcev, vsi prejemajo delavski list »Robotnik«. V organizaciji socialnih demokratov je komaj kakšnih .300 poljskih delavcev. Vpliv poljskih delavskih organizacij sc je pokazal tudi pri sedanjem šolskem štrajku otrok. Otroci sami bi bili težko toliko vstrajni, da bi bili raje tepeni, zaprti, vtaknjeni v prisilne vzgojevalnicc itd. kot da bi se učili veronauka po nemško, matere so se zavzele za štrajk šele, ko so otroci prvič prišli potolčeni iz šole. Ta zavednost iu vzajemnost se je vzgojila le s pomočjo delavskih organizacij. V Galiciji je delo radi posebnih razmer v tem oziru jako težavno. Vladajoči konservativni možje so sploh načeloma proti temu, da bi ljudstvo tudi kaj govorilo. Le žc mora imeti volivno pravico, naj jo ima, a oni bodo pred volitvijo stopili med ljudstvo in si kupili glasov, kolikor jih bo potreba. Potem naj bo pa spet vse tiho in mirno za nekaj let. — Radi tega so vzeli ljudsko delo v roke le socialisti in ž njimi sorodni »ludovci«. Boljšati se je začelo šc le v zadnjem času. Ustanovila se je katoliška ljudska stranka, takozvani »centrum«. Vodijo jo monsignor Pastor, prof. C z e r k a s k i, S t o j a I o v s k i (ki deluje sedaj popolnoma dobro) itd. Pričelo se je pa tudi z delavsko nepolitično organizacijo v ožjem pomenu. Poprejšnji podobni poskusi so bili le bolj zabavna in dobrodelna društva, v duhu vzajemnega podpiranja se je pričelo delovati šele zadnji čas. Na čelu temu gibanju stojita zdravnik dr. Nartovski in duhovnik M y t k o v i c z. V nedeljo dne II. listopada se jc otvonl krasen delavski dom, v katerem vre sedaj živahno življenje. Vedno so zborovanja, zasedanja odborov, snujejo se nove organizacije itd. Pri tem se vrše včasih krvavi spopadi s socialisti, ki vdro v dom in skušajo razgnati zborovanja. Toda ta terorizem bo kmalu premagan in že peša. Krakovske delavske organizacije imajo mlado izvrstno agi-tatorično moč v osebi mladega, jako gibčnega in zgovornega dclavca-tajnika gališke delavske zveze I. Z g o m j a k a. Toda največjo prihodnjost imajo poliske delavske organizacije tam, kjer jih je tudi najbolj potreba v kraljestvu poljskem. Dokler je vladal absolutizem, je bilo seveda vsako legalno delavsko organiziranje nemogoče. Samo socialni demokrati so sc širili iu organizirali na nelegalni poti v tajnih društvih. Radi tega so na Rusko-Poljskem socialni demokrati tako močni in revolucionarni. Toda v teku enega leta ruske revolucije je ljudstvo poljsko dobro okusilo sad njihovega delovanja in se je večinoma že odvrnilo od njih. Pričelo se jc že s snovanjem katoliških delavskih društev in, dasiravno ie tam delovanje iz raznih vzrokov jako težavno, ima doslej že znatne uspehe. Pred mesecem se je vršil v Censtohovu, pri največjem poljskem narodnem svetišču, prvi shod delegatov poljskih delavskih društev iz cele Rusije. Zastopanih je bilo že 20.000 delavcev. V ponedeljek 3. grudna se je vršil v Varšavi zaupni shod duhovnikov, patronov takih društev. Spored je bil sledeči: I. Poročila gospodov patronov o delovanju društva in razne opazke iz lastne izkušnje o tem delovanju. 1. Kakšne so težave pri ustanavljanju društev: a) od strani vlade; b) od strani raznih strank; c) od strani delavcev samih? Kako so se premagale? Kakšne težave so še? 2. Kako se zdai razvija društvo? Kakšni pomanjkljaji so še. 3. Kaka ie izobrazba v društvu? Kako se izobražujete? Kdo to vodi? Kako .ie to or-ganizovano? a) poduk o verouku in o moralki; b) poduk analfabetov; c) poduk otrok članov; d) pogovori iu predavanja; e) zavednost članov društva; i) šole za agitatorje; g) knjižnica, kako je urejena? Kaj eitajo člani najraje? Kaj se kupuje za knjižnico? -1. Hranilnice: kako so urejene in kako se vodijo? 5. Zabave. (). Versko in moralno stanje udov: ali so kakšna društva treznosti? II. Kratka diskusija o predmetih, o katerih se obravnava v poročilu in praktični zaključki in nasveti za prihodnjost. III. Kako naj se imenujejo naša društva? IV. Vložitev podrobnega programa gospodarsko socialnega. V. Stališče duhovnika patrona v društvu: a) kakšno ima on oblast in vpliv; b) stališče do odbora; c) stališče do drugih členov; d) stališče do inteligence, ki deluje v društvu. VI. Strokovna društva: kako in kakšna naj se ustanove? Njihovo stališče do splošno kulturne »Zveze krščanskih delavcev«. VII. Društva delavk: njihovo razmerje do moških društev. VIII. Nestrankarstvo iu politika naših društev. IX. Taktika o razmerju do skrajnih strank. X. Razmerje do narodnih strank. XI. Kako se med seboj navduševati za socialno delo? XII. Kako pridobiti inteligenco, da bo sodelovala v naših društvih? XIII. Prosti predlogi. XIV. Dogovori se dan, mesto in ura prihodnjega shoda. XV. Zahvalna molitev. Ravno, ko to pišem, sem zvedel, da je dosegla krščansko socialna organizacija prvo zmago nad socialisti v Krakovu. Krščanski socialci so namreč sklicali shod hišnih v ratarjev, da bi protestovali proti novi odredbi magistrata, po kateri morajo vratarji pometati ulice in da bi se zvezali v krščansko socialni organizaciji. Bil je prvi javni shod krščanskih socialcev, brez vstopnic. Vratarjev je prišlo do 300, moških iu žensk, a prišlo je tudi do 300 dobro organizovanih socialistov, večinoma Judov. Pri volitvi predsednika so socialisti stavili svojega kandidata, otvoritelj shoda proglasi, da ima krščanski socialec večino treh glasov. Socialisti zaženo strašen krik, da to ni res m prepir se je začel. To je bilo zvečer ob šestih in otvoritelj jc stvar zavlačeval kolikor se ie dalo do 7. zvečer, ko so imeli priti iz delavnic mesarski pomočniki, ki so tukaj avantgarda kršč. socialcev. Ob sedmih jih res primaha 150 mesarjev vsak s ključem v roki in jo udarijo po Judih, ki so ravno zapeli socialistično liitnno »Rdeči prapor«. Pometali so jih iz hiše na ulico, kjer jih je žc pričakovalo -4(1 policistov in glavne razgrajače pobralo. Vratarji so nato zborovali do 10. zv ečer iu pristopili vsi h krščansko socialni organizaciji. Tukaj tako terorizujejo judovski socialisti delavce, da je mogoče njihov teror i^biti samo s takimi sredstvi. VOLIVNA REFORMA V GOSPOSKI ZBORNICI. Specialna gosposkozbornična komisija za volivno reformo sc bo sešla 10. t. m. Načelnik namestnik srednje stranke grof Meran je izjavil, da ni volivni reformi načelno nasproten in bo v slučaju, če se uvede za gosposko zbornico »nuinerus ciausus«, glasoval za volivno predlogo, kakoršno je predložila pos1 . ska zbornica. (O tem smo svoje mnenje žc zdavna povedali, l ak nuinerus ciausus, kakoršnega si želi gosposka zbornica, jc nemogoč, ker bi oviral času primerno reformo gosposke zbornice.) Grof Meran izvaja dalje, da se on za pluralno volivno pravico prav nič ue ogreva. Gosposki zbornici bi k večjemu pomagala ku-riia najvišje obdavčenih, ki naj bi poslali svoje zaupnike v gosposko zbornico. Na vsak način meni grof se mora nasproti novi ljudski zbornici konstituirati nova gosposka, ki bo znale konservativne interese tudi primerno varovati. Ce gosposka zbornica nc izpregovori zadnje besede do 17. decembra, doživiino še hujše demonstracije, kot doslej. SOCIALNIDEMOKRAŠKI SHOD PROTI DRAGINJI MESA NA DUNAJU. — ADLER O VOLIVNI REIORMI. Dunajsko socialnodemokraško delavstvo je 2. t. m. priredilo v ljudski dvorani v mestni hiši velik ljudski shod proti draginji mesa, katerega se .ie udeležilo nad 20.000 delavcev. Demonstrirali so tudi za splošno in enako volivno pravico. Adler ie izvajal, kako je delavstvo pred letom demonstriralo pred državno zbornico iu poslancem pokazalo, kako je potrebna volivna reforma. Sedaj je sprejeta. Zadnjo besedo ima sedaj gosposka zbornica. Dobro v emo, da bo enaka volivna pravica gospodom težko šla od srca. Toda miru v Avstriji ne bo in tudi nobenega zdravega razvoja, ako se gosposka zbornica ne ukloni. Mi nočemo nobenega terorizma. Gospodov ne bomo strahov ali, ali ukloniti se morajo. Adler je pozval delavstvo, naj šc nadalje postopa tako previdno in obenem odločno kot doslej, kadar se bo šlo za to, da si ohrani s težavo priborjene pravice. Nato je občinski svetovalce Winarsky otvoril shod. Predlagal je. naj delavstvo izreče svoje zaničevanje vseiieincu Irotu, ki je svetoval poljedelskemu ministru, nuj razžcnc shod s policijo. (Viharni protesti proti vsenemceni.) Občinski svetovalec Reu-maiui jc predlagal resolucijo, v kateri izvaja, da ima draginja mesa svoj izvor v pomanjkanju klavne živine, ki jo še povečuje izvažanje živine, preprečitev vsakega uvažanja in zloraba postav o živinskih kugah. Otvori naj se za uvoz rumiiuska in ruska meja, odpravi zaprtje srbske meje in uvede prekomorski uvoz živ ine. Schuhnieier je napadal poljedelskega ministra in krščanske socialce, ki sc baje boje za dvajset kmečkih mandatov in si zato ne upa.io ničesar uvesti proti draginji mesa. Občinski svetovalec Klcbindcr je kot zastopnik dunajskega mestnega aprovizacij-skega odseka izjavil, da v tem vprašanju ni razlike med strankami. Ce se zapro meje proti uvozu, potem je zločinstvo, dovoljevati izvoz. Resolucijo, ki govori tudi o strahopetnosti vlade, so zborovalci soglasno sprejeli ter se potem razšli. Delavci so mirno odšli in policija ni imela nobenega opravka. V bližini parlamenta je množica vzklikala: »Doli s parlamentom privilegijev! Živela splošna in enaka volivna pravica! Doli s poljedelskim ministrom !« OGRSKA DELEGACIJA. — VOJNI MINISTER NE ZNA GOVORITI MAZARSKO. V vojaškem odseku ogrske delegacije ie vojni minister Schonaich izjavil, da za zdai ne namerava izvesti nobenega povišanja. Schonaich je v odseku priporočal, naj izvede izboljšanje gmotnega stanja častnikov in vojaških uradnikov, posebno pa naj poviša pokojnine za vdove in sirote vojakov. Za pokritje je že preskrbljeno v vojaškem taksnem ii udu. Minister je izjavil, da ne bo razlož i svojega programa obširno in oficiielno, ampak pri vsaki posamezni postavki povedal svoje mnenje. Grof Zicliv je nato protestiral, da v ojni minister govori nemško. Predsednik grof Batlhyanv ic stvar pojasnil, rekoč, da niso skupni ministri izrcčno vezani, posluževati se inažarščine, ako jo ne znajo. Vzlic tej izjavi je ministrski predsednik NVckerle izjavil, da ima grof Zicliv kot zastopnik neodvisne stranke prav. Po sedanjem pravu jc uradni jezik v državnem zboru m njegovih odsekih ma-/arsk in le hrvaški poslanci imajo pravico posluževati se svojega jezika. Odsek je r.ato vojaški proračun v principu sprejel. OGRSKA ZBORNICA. Ogrska zbornica jc odobrila trgovinski proračun. Nato sc je začela podrobnostim razprava o poljedelskem proračunu. Pri tem se je pokazala vsa gnjiloba in trhlost ogrske socialne zakonodaje. Poslanec ustavne stranke Navay je poživljal vlado, naj omeji strokovne organizacije kmečkih poslov, ki so anarhištiškega duha. Vendar naj pa vlada uvede ustavne in justične reforme ter reformo naselbinskih in parcelacijskih določb, kajti časi privilegijev so minuli. HRVAŠKI BAN PRI CESARJU V AVD1JENCI. Cesar je sprejel bana Pcjačeviča v eno uro trajajoči avdijenci, kjer je ban poročal o politiškcni položaju na Hrvaškem in delovanju sabora. Cesar je izjavil, da ga veseli mirni razvoj novega politiškega življenja na Hrvaškem. MINISTRSKA ZAHVALA. Ministrski predsednik baron Beck sc jc zahvalil tudi češkemu agraren Zazvorki, ker je podpiral hitro rešitev volivne reforme. PROPAI) PREBIVALSTVA NA FRANCOSKEM. »Oesterreichische Rundschau« od 1. t. m. prinaša sledeče poročilo: Francosko ministrstvo za javna dela ic priobčilo statistiko rojstev in smrtnih slučajev za I. 1905. Ta izkazuje sledeče: Le 37.120 rojstev več kot smrtnih slučajev, torej samo 19 slučajev rojstev, več kot slučajev smrti na 10.000 prebivalcev, dočim jc na Nemškem 148, na Angleškem 122 rojstev več kot smrtnih slučajev na 10.000 prebivalcev. V 44 departmajih pa število smrtnih slučajev stalno presega število rojstev. Brez komentara. ZAROTA PROTI SRBSKEMU KRALJU. Nemški listi sedaj zistematično poročajo o komplotih na Srbskem. Dunajska »Presse« je to časnikarsko vojsko s senzacijami proti Srbiji začela zaradi carinskega spora, »Zeit« pa je prva spravila na dan vesti o norosti srbskega prestolonaslednika. Demcntiranja srbske vlade niso mogla izbrisati vtisa, ki so ga napravile te vesti. Sedaj poročajo zopet, da so vesti o zaroti proti kralju Petru v toliko resnične, da nameravajo prisiliti kralja, da odstopi. — Srbska vlada bo odgovorila na zadnjo avstrijsko noto. Izjavila bo, da je ne veže več prejšnja obljuba, nabaviti v Avstriji za 26 milijonov blaga, pač pa sc hoče po možnosti ozirati na avstrijsko industrijo. MLADI RUSINI. V Lvovu se jc vršil shod mladih Rusinov, kjer je poslanec Romanczuk govoril o volivni reformi in obsojal postopanje poslanske zbornice. Ker so govorniki večkrat napadali krono, jc vladni komisar shod razpustil. UČINKI BEBLOVEGA NASTOPA. Včeraj smo poročali o Beblovem govoru v nemškem državnem zboru. Stari, šc vedno ognjeviti mož je s tem dosegel, da je stališče novega ravnatelja kolonijalnega odseka Dern-btirga omajano. Dernburg ni vedel na Beblo-va odkritja odgovoriti nič drugega, kot sledeče: »Bebel je s svojim govorom postavi nemško uradništvo na sramotni oder. To je bolj kruto, kot ostale trditve Beblove (!). Jaz bom uradnike kaznoval, nedolžne ščitil, obrc-kovalce tožil. Ne bom sc udal vplivom ne na desni ne na levi in če moje službe ne boni mogel izvršiti častno, bom šel.« (Klici: Le pojte!) Po Beblovem govoru jc tudi poslanec Roeren odkril senzačne stvari iz nemških kolonij. Uradniki so onečaščali mladoletne za-morke, neki uradnik je celo proglasil svojo ljubimko za kraljico. RUSIJA. V Jusovki v jekaterinoslavski guberniji so roparji napadli blagajničarja rudnikov. Gilo-va, ter niu vzeli 9000 rubljev. — V Rigi je policija odkrila skladišče orožja iu razstreliva, 27 bomb, 30 funtov dinamita, 15.000 patron, 1500 revolucionarnih spisov in ukradene cerkvene posode. — »Kmečka Zveza« jc skic nila volivni komnromis s socialnimi demokrati in revolucionarci. - »Zveza ruskega ljudstva« poživlja carja, naj ne skliče dume. MAROŠKO VPRAŠANJE. Francoski admiral Touchard je prevzel poveljstvo nad združenim francoskim in špan-sk ni brodovjem, ki ic odplulo proti Maroku. Iz Maroške dohajajo zelo vznemirljiva poro čila. D« JiVv. + Magistratnemu uradniku Antonu Aš kercu v Ljubljani pride vsako rojstvo, vsaka svatovščina in vsaka smrt prav, da take in enake dogodke opeva v »Narodovih« sobotnih podlistkih po dva krajcarja za vrstico. Tudi v zadnji 276. številki »Naroda« ovija mestni arhivar Gregorčičevo smrt v svojo krvavo fantazijo m pri tej priliki kapa iz Aškerčeve duše zopet enkrat po kratkem odmoru od samih ccrkvcnih sveč v inkvizicijske svrhe. V znanih šklopotajočih ritmih pravi, »kak genialen bil jc to poet — ki preselil se ic na oni svet.« Kajti »že dolgo ni oglasil bil sc pcvcc — nobeden, čuvstev vročih razodcvec.« Toda, »To variši njegovi vi domači napadali ste ga ko rokovnjači.« Na koncu pa pravi Hribarjev kanclist višjega činovnega razreda, da bi Gre- gorčič, ako bi bil šc živ, zavpil: »»Vi niste bili moji jaz ne Vaš!« Žalibog. da jc rajni pesnik žc pred smrtjo izjavil, da jc naš in da ne mara za duhovnike-odpadnike. O tem, da je Gregorčič bil pesnik krščanskega svetovnega naziranja, se z opesniteljem luteranskih in podobnih sumljivih eksistenc nc bomo prepirali, ker je to »Narod« sam šc komaj pred pol tednom priznal, obžalujoč rajnega pesnika, da io ni ubral za Aškerčevcini in Brcetovimi stopinjami. Za Aškerca, ki zna samo s koli otepati okoli sebe, jc pripravna neka bolj debela pesem. Iu ta jc sledeča. Pred desetimi leti se je rajni Simon Gregorčič, ko je potoval po Štajerskem, dal skupno z Aškercem, takrat še kaplanom, roko v roki fotografirati. No, še ni dolgo temu, pa je Gregorčič to sliko uničil, ker ni hotel biti skupno z Aškercem naslikan. Aškerc to sliko še hrani in morda jo objavi. Za komentar tej sliki smo pa že mi s tem preskrbeli. Je pa še nekaj boljšega Aškercu v pouk in drugim v zabavo. Nedavno še je Aškerc rajnega Gregorčiča v Gorici obiskal. Arhivar je vprašal pesnika, ali mu jc prav, če ga šc obišče. Naš nepozabni Gregorčič pa mu na to pravi: »Boljše je, če me nc obiščete več, Vi ste predaleč zašli.« Sedaj pa Aškerc piše Gregorčiču v »Narod« posmrtnico! Da bi vsaj poetična bila! Morda arhivar boljše opesni brco, ki mu jo jc prijazno privoščil rajnik. + V grobu bi se obrnil pokojni pesnik Simon (iregorčič, ko bi vedel, kdo se izdaja pred slovenskim svetom za njegovega brani-tclja. Neštetokrat je pokojni Simon prav iz srca obsodil podlo pisanje Gabrščekove »Soče«. Leta 1901. ga je list surovo napadal. Po-čenjanje Gabrščeka in njegove stranke je Gregorčiča silno peklo, kar kaže sledeči slučaj: Pokojnik jc sedel nekoč v neki slovenski gostilni. Bilo je to kmalu po razkolu. K njemu pride Gabršček in mu ponudi roko. Gregorčič pa mu resno odgovori: »Gospod Gabršček, Vam nič več roke!« — lil človek, ki ga jc pokojnik obsodil tako, si upa še igrati vlogo prijatelja in branitelja. i Goriški slovenski liberalci se pustijo milostno intervijevati od goriških Lahov, ki potem priobčujejo tc zgodovinske pomenke v »Gazzcttino Popolarc«. Tako jc neki liberalni esejist iz Goriškega pooblastil intervijevajo-čega dopisnika goriškega »Gazzettina», naj priobči, da so goriški Slovenci skrajno ogorčeni nad dr. Gregorčičem, ki je na svojih zadnjih shodih »ščuval proti Italijanom«, in Fur-lanom, ki so baje pred leti Gregorčiču pripomogli do mandata. Dr. Gregorčič jc torej šovinist. No, sedaj razumemo trojezične napise na Gabrščkovi tiskarni in njegove nemške vozne rede. To vse namreč ni — narodni šovinizem. kakor ga uganjajo grdi klerikalci. Tudi »Soča« podi dr. Gregorčiča nazaj v le-menat, ker brani slovenska prava proti Italijanom. To je torej tista »Soča«, ki je nekoč vsak dan zagrinjala cel tucat Lahov v svoje razpenjale valove! + Osebne vesti. Pravni praktikant pri novomeškem sodišču g. Anton Kajfcž jc imenovan za avskultanta nri nadsodišču v Gradcu. Davčni kontrolor g. Zazula ie imenovan za davkarja v IX., davčni adjunkt g. Al. Klofutar za davčnega kontrolorja v X. in provizorični davč. adjunkt g. Friderik Pavlin za definitivnega davčnega adjunkta v XI. činovnem razredu. + Ivan Lapajne, ki tako neokusno in nc-tečno grize in ščiplje naše zadružništvo, kadar zine, bi vendar rad kaj zaslužil pri njem. Z njemu lastno sitnostjo dela reklamo za ponatis neke svoje zastarele knjige »Navod o osnovanji in poslovanji slovenskih posojilnic«. Knjiga bo prekrščena v »Slovenski posojilni-čar«. Pozdravljali bi tako knjigo, ko bi sc izdala v soglasju slovenskih zadružnih zvez, ker bi potem res pomenjala neko enotnost, La-pajneta in njegovih neprebavljivih neslanosti smo pa siti. Pogreb č. g. župnika Zamljiča. Iz Opatije se nam piše: Vsi smo bili mokri do kože, tako je škropila iz oblakov rosa, a ni se ustrašil niti eden tega. »Vojničko društvo« z zastavo prihitelo je. ognjegasci bili so zastopani in videl sem, kako sc jc lesketala solza v očesu g. Spinčiča, diki hrvaškega naroda. Ni čuda, da je bila pri pogrebu č. g. Zamljiča veličastna udeležba. Saj je storil vsakemu le dobro, kar je bilo v njegovi moči, izpolnil jc; zastavljeno besedo nikdar in nikoli ni prekršil. Mnogi narodi, kateri pohajajo Opatijo, dejali so: Vašega župnika spoštujemo iz srca, mož mora biti jako dober. Pač dober! Delavci iz vseh krajev zemlje zatekali so se k njemu; vsak jc dobil, kar je prosil. In ubogi isterski narod mu jc bil tako udan, da bi dal srce iz telesa za njega, saj jc bil on prvi, ki je učil ljubiti in moliti Večnega v materinskem jeziku. Skrb za otroke, za vse odrasle, za gospe in gospode ic bila pri njem brezmejna; za vsakega ie hotel znati. Izgubili smo moža in na rod isterski je znal ceniti to izgubo. — S stolpa cerkve oznanjali so zvonovi to žalost in v samostanu plakata so nedolžna srca deklic po izgubi svojega dobrotnika očeta revežev Pred hišo, kjer ic č. g. monsignor bival, jc bil pravi naval. Več kot 1000 ljudi je hotele gospoda še enkrat poškropiti, in prišli so oni k j so ga odnesli iz hiše, v kateri je toliko let deloval za narod svoj. Osem gospodov župnikov neslo ga jc na pripravljeno nosilnico Društvo »Lovor« jc zapelo, monsignor F 1 c g o ic stopil naprej s solzami v očesu zvonovi so zapeli iu sprevod, v katerem jc bilo 28 č. g. duhovnikov pričel sc jc pomikat v dežju proti koncu Voloske, kjer so ob stran svetili z gorečimi svečami možje in žene. Za krsto jc hodilo sorodstvo. — Za tem c. kr. vodja tukajšnjega okr. glavarstva, visokorod. g. Schmidt-Zabierow in c. kr. šolski svetnik; občina, na čelu ji dr. S t a n g c r, c. kr. sod-uija, davkarija, žendarmerija, pomor, oblast, zastopstva vseli društev. Naposled prišli smo v cerkev, katero jc ranjki tako lepo okrasil. Gosp. župniku Ellneru vso čast na govoru. Pač ni bilo očesa, katero sc nc bi bilo solzilo. — Čast, komur čast — Pribiti moramo še, da mož, kateri v pinji hodi po kuhinji ter s pinjo na glavi zajtrkuje, ki reprezentuje tu »Schlaf\vagengesellschaft«, ui prišel s pinjo na glavi k temu pogrebu, nego z navadnim klobukom. Poznamo sc, gospod mojster! Tudi vam bodo nekeč zapeli zvonovi — a ljudstvo ne bode plakalo tako, kakor jc plakalo za možem, kateri je storil več, nego je bil storiti dolžan. — Posamezne osebe najvišja zdravstvena oblast. Piše se nam :Najvišja dež. oblast je deželna vlada. Posvetovalni organ v zdravstvenih rečeh ji je c. kr. deželni zdravstveni svet, kojega predsednik jc gospod dr. Zupane. Vlada in dr. Zupane sta postavila »Narod« brez pardona pod kap. Vsled tega ga je sram in hoče sc oprati. Ker nc gre gladko, jo mora malo zaviti. Včeraj prizna, da se zdravstvena oblast ni uradno pečala s stu-denško stvarjo. A neki član zdravstvenega sveta se je izjavil privatno, kakor je želel »Narod« in ž njim izvestna gospoda, ki hoče iz krivic kovati Judeževe srebrnike. »Narod« je očividno pisal za svoje backe. Normalen otrok ve, da posamezen član zdravstvenega sveta še ni najvišja zdravstvena oblast! Dvomimo pa, da bi sc bil mogel kot član zdravstvenega sveta izjaviti v »Narodovem« smislu. Ali na vse zadnje je tudi to mogoče, da enkrat vrana vrani oči izkljuje. Krasno zadete slike pesnika Simona Gregorčiča in siccr: 1. Zadnje dobe. 2. Na mrtvaškem odru. 3. Mrtvaški sprejem v Gorici. 4. »Zadnja pot« k cerkvici na hribu Sv. Lovrenca pri Kobaridu. 5. Panorama opeva-nega »Planinskega raja«, predstavljajoč: Sočo (bistra hči planin), hribček Sv. Lovrenca, Li-bušenjske in Vrstenske planine z sivim Krnom v ozadju. 6. Pogreb. 7. Opevani slap. 8. Rojstna hiša. 9. Rojstna vas Vršno. 10. Panorama Krnskega pogorja, — dobivajo sc na prodaj edino pri fotografu A. Jerkiču v Gorici in siccr posamezne slike v formatu 18X24 po 3 K; kabinetna slika iz zadnje dobe po 2 K. 'ovečane slike po dogovoru. Nobena slovenska hiša bi ne smela pogrešati slike Simona Gregorčiča! Umrla sta v Zagrebu meščan g. Ivan Štarkel in g. Peter Radenčič, star zagrebški meščan iz ilirske dobe. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino priredi v četrtek, dne 6. t. m., ob 7. uri zvečer v sokolski telovadnici na Savi »Miklavžev večer«. Stariši in prijatelji otrok se vljudno vabijo. Društvo »Kranj« v Kranju jc napravilo v nedeljo, dne 2 deccmbra predavanje. Govoril jc g. dekan Koblar o razdejanju Jeruzalema. Za uvod jc podal kratko zgodovino judovskega ljudstva iu na koncu govora zgodovino judovske naselbine v Judovskih ulicah Ljubljani in o prizadevanju Judov, stalno sc naseliti na Kranjskem. Dvorana jc bila polna poslušalcev, ki so pazljivo poslušali govornika. Prihodnjič bode g. društveni tajnik govoril o razmerah med Judi in drugimi narodi v naših dneh. Električna luč v Kranju je odpovedala, ker so sc krtače obrabile. Ta preklicana elektrika napravlja pri meščanih veliko nevoljc, ker ii vedno nekaj manjka. Mobilizacijo za poskušnjo je imela garnizija v Oseku dne 30. novembra in 1. decembra. — Italijanski ubojnik — proslavljen. Italijanski porotniki v Zadru so popolnoma oprostili Italijana Musafa, ki je pri zadnjih napadih na Hrvate ubil nedolžnega Hrvata Jen-koviča. Po oproščenju so mu Italijani priredili veliko slavnost. Dopolnilne volitve v hrvaški sabor. Mandat za okraj Garčin je odložil gospod Kronoslav Bešlič. Koalicija kandidira na njegovo mesto pristaša hrvaške stranke prava župnika dr. Mat. Novoscla. Mesto postajnega načelnika na državnem kolodvoru v Gorici je razpisano. Na to mesto sposobnega uradnika, ne pa nemškega rogovileža! — Poročila se je gdč. Gabrijela Mrcina z g. Josipom Moravcem. Zcnijalni tržaški tatovi. Pretekli četrtek pride k prodajalki tobaka Katarini Bajt v Trstu mlad človek kupit 14 znamk po 10 vin. in dva kolka po I krono. Vtaknil jih jc v pismo, ki jo jc imel seboj, potem pa segel v žep po denar. Kar zakliče: »Zlodja, pa sem pozabil denar.« Prodajalka mu je rekla, naj gre ponj, nakar jc mladi mož mirnega obraza položil kuverto nazaj na prodajalno mizo in stekel po denar. Ker ga pa dolgo ni bilo nazaj, jc prodajalka vzela kuverto da spravi znamke in kolke nazaj, toda — znamk in kolkov nikjer ni bilo. Prcbrisancc je kuverto zamenjal v žepu, kjer je imel pripravljeno drtigo prazno. — Umrla je včeraj 3. t.m. Terezija Milie-lič. rojena Eržen, v Kropi. Bila je mati dveh bogoslovcev. Prvi je umrl pred 16 leti, drugi pa študira sedaj v goriškem semenišču. Po dolgem in velikem trpljenju lahka ji žemljica! Zima nastopa. Od sobote na nedeljo jc padlo po noči vsled burje med dežjem na Kamniških planinah obilo snega, ki sega blizu podnožja. Pri nas ic temperatura padla od + 8 na 4° R. Štajerske no^Ue, š Slovensko katol ško akad. društvo »Zarja« v Gradcu ima v torek, dne 4. t. m., ob pol 8. uri zvečer tretji občni zbor pri »Zeleni Štajerski« z običajnim vsporedom: Branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. branje zapisnika bratskega društva »Danice; 3. poročilo odborovo; 4. slučajnosti. š Velikansko »farbarijo« si jc izmislila v zadnji .številki »Marburger Zeitung«. Pravi namreč, da je prišel k njenemu izdajatelju neki (?) agent vlade, ki mu je ponudil 50.000 kron, ako nc bo »Marburgcrca« pisala proti sedmemu slovenskemu mandatu na Štajcr-jerskem. Ta pa jc debela! Mariborska škrbasta tetka ima pač pravi pojem o duševnem stanju svojih zvestih bralcev, da jih tako nesramno nafarba. Kdo pa bo danes dal še en groš za to, čc »Marburgcrca« tako ali tako piše. List, ki je v Mariboru samem med svojimi lastnimi somišljeniki zgubil ves ugled tako, da so si morali ustanoviti drugo glasilo, ker jim je »Marburgcrca« preneumna, tak list naj bi kdo za kako politično stvar podkupoval! Pojdite se solit! Značilno je, da »Marburgcrca« sama ne ve in ne more povedati imena dotičnega vladnega agenta. To jc za vsacega razumnega človeka dovolj, da si iz tega napravi sliko o lažnjivi domišljavosti »Marburgarce«. š Mariborski dopisnik »Naroda« sc v zadnjem času pridno zaganja v nekatere duhovnike ter precenjuje njih narodnost in delovanje. Ko bi dopisnik bil Ic '/& toliko za narodnost storil, kakor napadeni duhovniki, bi mu mi peli slavo. Tako pa dosedaj ni le samo nič storil ampak še druge odganja od dela. Saj ga dobro poznamo in tudi njegovo delovanje, zato mu svetujemo, naj rajši molči, siccr prinesemo šc več podatkov o njegovi nedelavnosti. š »Marburger Presse«, deutschcs Organ, 'jc začela izhajati dne 1. t. m. v Mariboru. List že v prvi številki napada strupeno vero, ter s tem hoče pokazati, da je stopil v stopinje »Marburgerce«. Sicer pa je prva številka precej pusta in prazna. š Delovanje Zavadilovo. Opozarjamo poklicane oblasti na Zavadila, ki hodi brez vsakega dela po Spodnjem Štajerskem ter cclo duhovnike, katere jc v znanem »Štajercu« blatil, nadleguje s prošnjami za podporo. š Poroka »per procuratorem« jc bila dne 25. novembra v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Nevesta Ernesta Fink je biia poročena s Štefanom Kotz, ker pa ženin biva v Ohio v Ameriki, bil je po namestniku zastopan. š Čakali smo, a ne zastonj! »Marburger Zeitung« iu koroške »Karntner Nachrichten« sta začela prav pristen »vsenemški« boj proti novemu nemškemu časniku »Marburger Presse« — namreč z lažmi in obrekovanji. Trdita namreč, da bo ta novi list dobival od mariborskega škofa letne podpore 3.000 K; od vlade pa 20.000 K. To je taka debela laž, da jo lahko najbolj zabiti gumpec prime. Kakšen povod bi imela vlada, dajati lokalnemu listu, nemško-liberalnc in protestantovsko-klerikalne barve celili 20.000 K letne podpore. Toliko dobivajo komaj oficijozni vladni listi. No, »Slovenski Narod« sc jc na to glupo laž vsedel in prinaša to vest kot resnično dejstvo svojim »backoin« v premišljevanje. Seveda pristavi primeren komentar o tem, kaj mariborski škof za nemške liste izda. — Kako bedasta jc ta trditev, se vidi žc iz tega, ker jc list protestantovsko-klerikalen, kar sam priznava. V prvi številki pravi »Marburger Presse« izrecno, da je njen boj v prvi vrsti namenjen črni interna. c i ,i o n a I i — torej katoliški duhovščini. Kje se najde šc osel, ki verjame na škofovo podporo! — Hoteli smo že včeraj o stvari pisati, a smo čakali, da sede »Slov. Narod« na tc limanice! Čakali nismo zastonj, kalini so se vjeli. — Graška »Tagespošta« je prccej prišla na neumno laž. -- Seveda pa ima boljše mnenje o svojih naročnikih, kakor »Narod« o bac-kih! š Smrtna kosa. Iz Trbovelj se nam poroča: Umrl je dne 30. novembra Ernest S u š-n i k, posestnik, gostilničar in občinski odbornik pri Sv. Marku. š Nemški trgovci v Celju so začeli bojkot proti slovenskim uslužbencem. Gustav S t i-g c r jc odslovil pomočnika Janeza Potoča, kočevarski privandranec Ranzinger pa pomočnika Franca Slaviča. Vzrok za odslo-vitev jc, ker sta oba zahajala v slovensko družbo iu bila člana »Slov. trgovskega društva v Celju«. — Slovenci naj bi imeli za to samo en odgovor: Kdor nas, tistega mi! In še se bodo našli ljudje, ki nc sprevidijo niti pri tem jasnem vremenu! — Hujskal jc mladega Stigerja iu nadutega Ranzingerja zoper slovenska pomočnika znani Oeclis, ki bi bolje storil, da pazi na svojo poročeno — neporočeno Evo. Ali bodo našli slovenski trgovci v Ljubljani odgovor celjskim nemškim? Nemškega bojkota se njim v Ljubljani ni bati. š Roparski umor. Kakor smo žc poročali, je izginil posestnik Koron i k iz Št. Petra pri Mariboru. Ker jc kakih 14 dni prej izročil mlinarju Poredošu okoli 960 kron, začeli so sumili, da ga jc mlinar Poredoš umoril. Zaprli so Poredoša in njegovo ženo. Ker je bil njegov brat Ivan v istem času pri njem, iskalo je orožništvo tudi njega. Ko so ga prijeli na Ogrskem, jc takoj izpovedal, da ga jc ubil s sekiro, ker mu je brat obljubil zato 200 K. Najprej jc vrgel moža na tla, potem ga jc pa udaril s sekiro po desnem sencu. Truplo jc vrgel v Dravo. Vse sledove krvi so skrbno odstranili in sekiro odžagali od držaja, ker ic bila krvava, in i" 1 rgli v Dravo. Začeli so iskati truplo r ;a in ga kakih 150 korakov pod mlin i našli. Imelo jc dve rani. Eno nad ot tero si jc brž- kone zadal pri padcu, > sence. Aloiz Porcdoš je tajil pred preiskovalnim sodnikom. V hiši so našli 300 K denarja, žena pa je pozneje izdala, da je skritih 930 kron v postelji, kjer so jih res našli. Na vratih so znotraj našli nekaj kaplic krvi, katere so bržkone pozabili odstraniti. Kakor pripoveduje mati mlinarice, je bil denar že naložen v hranilnici v Soboti na Ogrskem, kjer jc Porcdoš doma, a ga je žena pregovorila, da je denar vzdignil, da ga povrne, ker sc je bala, da bi se kaj zgodilo. š Predrzen vlotn. Zadnji ponedeljek ponoči je neznan storilec vdrl v trgovino Jelov-šekovo v Rogatcu in skušal opleniti ročno in veliko blagajno. Iz ročne blagajne, ki jo ic razbil, je dobil tat okoli 50 kron, pri veliki Wert-heimerici sc je pa zastonj mučil. Hotel jo je odpreti s trdimi kosci žice, kar se mu seveda ni posrečilo. Denarja je bilo v veliki blagajni precej. Storilca iščejo. š Glavo in roko odtrgalo jc na kolodvoru na Pragerskem železniškemu uslužbencu Francu Reichu. š Ukradeni kovčeg. Potnici Mariji Janko iz Štajerskega je bil na zagrebškem kolodvoru ukraden kovčeg, v katerem je bilo več ženske obleke v vrednosti 400 kron. Kovčeg so dobili odprt v neki zagrebški ulici, zmanjkalo pa je iz njega več obleke. š Navdušen kolesar je hlapec Valentin Skoberne iz Petrovč. V neki veži na Graški cesti v Celju je videl snažno kolo. Ugajalo mu je tako, da se je odpeljal proti domu seveda brez dovoljenja lastnika. Pred Ježov-nikovo gostilno v Petrovčah je našel kolo, ki pa je bilo še lepše kot ono iz Celja — in liajd presedlal je ter se na lepšem kolesu peljal nazaj v Celje in od tod v Štore. Tukaj ga je pa doletela roka pravice, ki je bila hitrejša kot njegovo kolo. Stražnik ga je aretoval in oddal orožništvu. Kolesaril ne bo več tako kmalu! Književnost ir umetnost. * »Ljudska knjižnica«. Četrti sešitek »Ljudske knjižnice« prinese prevod povesti »P a s j e g I a v c i «, češki spisal Al. Jirasek; izide pa sredi meseca decembra. S tem snopičem se prične četrti zvezek. Drugi in tretji zvezek izideta pozneje. * Nova knjiga. Dotiskana je že večkrat napovedana knjiga: Civilnopravdni red in sodni pravilnik z dne 1. avgusta 1895 z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, ukazi in razpisi civilnopravdnega obsega ter določbami najvišjega sodišča, z dodatki določil o sodiščih javnega prava in o konzularnih sodiščih, o odvetniški tarifi in o sodnih pristojbinah. Uredil dr. C. Volčič. Izdalo društvo »Pravnik«. Obširno delo obsega XII + 909 strani iu daje res vsestranska pojasnila o vsakovrstnih pravdnih vprašanjih. Take potrebne knjige še nismo imeli, brez dvoma bo mnogo koristila vsakemu, posebno pa občinskim, šolskim in župnim uradom, posojilnicam in hranilnicam ter sploh javnim zavodom. Porabna je vsakemu tembolj, ker ima polne štiri pole stvarnega kazala po abecednem redu, da si vsakdo lahko poišče tvarino, o kateri želi pouka. Naročnikom sc je knjiga začela razpošiljati in v par tednih jo dobe vsi. Odslej je tržna cena v platno vezani knjigi 8 kron. Glavne zaloge so v knjigarnah L. Sch\ventner v Ljubljani iu J. Krajec nasl. v Novem Mestu, dobivati pa bo knjigo tudi po drugih knjigarnah. V podrobnem omenjamo, da jc k § 1. s. pravilnika privzeta zbirka zakonov, ukazov in razpisov, ki določa pristojnostne meje civ. sodiščem in drugim oblastvom. Imenujemo določila o izterjavanju različnih davščin ter državnih in občinskih doklad, o podsodnosti zaradi poljske okvare, zaradi viničarskih in službenih pogodb, vodopravnili stvari, bremen, razdelbe in zložitve Zemljišč. — Pri podsodnosti vzajemnosti so vstavljena določila Avstriji sosednjih in bližnjih držav. V dodatku se nahaja osnovni zakon o ustanovitvi državnega sodišča in o postopanju pri njem, prvič v slovenskem jeziku, ravnotako večina določb o konzularnih sodiščih. — Pri uvodnem zakonu k civ. pravdnem redu so med vodilnim zakonom natisnjena: navodila za finančno prokuraturo, najemni in selilni redi za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorje, ukaz o hranščinah in potninah sodnih organov, pri-sežne obličnosti itd. — Med določili civ. pravdnega reda se razpravljajo obširno predpisi o pravici ubogih in izdajanju dotičnili spričeval z obrazci, o javnih listinah tuzemstva in inozemstva, o pristojbinah prič in izvedencev. — □ostavki imajo: postopanje o spornih zakonskih stvareh, zaznamek sklepov proti katerim ni samostalncga rekurza ali sploh ne od-vetn. tarifa, določila o vnanjem sod. jeziku tc* sodne pristojbine. Glede jezika pravi urednik v predgovoru: Sploh sem premenil uradni prevod civilnopravnih zakonov le ondi, kjer sc mi je videlo, da nc odgovarja popolno smislu izvirnika. To je bilo le na malo mestih, ker je ta prevod točen in skoro brez stvarnih napak. In dalje pravi: Pravopis sem obdržal tak. kakor ic v prevodih novih civilnopravnih zakonov, saj jc prelagatelj slovenski jezikoslovce na glasu. (Op. ured. Vseučiliški profesor Štrekelj.) LIu&lInnsKe novice. lj Gregorčičev časten večer priredi danes točno ob pol 8. uri zvečer »Slovenska kršč.-socialna zveza« v svojih društvenih prostorih. Vstop vsakemu prost. li Ruski državni svetnik v pok. gospod dr. Vinko Šercl T. V Ljubljani jc umrl slovanski učenjak ruski državni svetnik v; pok. vseučiliški profesor gospod dr. Vinko Š c rc I. Ze nekaj let je živel v Ljubljani, zaniniaioč se za pojave slovenskega kulturnega življenja. Porodil se ic 28. septembra leta 1843 v Bcroumi na Češkem. Šele 23 let star sc je ponudil, da napravi izpite iz 40 jezikov, toda v Pragi so se našli strokovnjaki samo za 20 jezikov. Po svojem potovanju po Angleškem in Francoskem je Scrcl bil 16 let profesor sanskrta in jezikoslovja na harkovskem vseučilišču, potem pa je na vseučilišču v Odesi predaval 12 let. bercl jc pisal znamenita dela. Leta 1897 je bil na lastno prošnjo umirovljen ter jc bival najprej v Pragi, potem v Gradcu, kjer se je naučil slovenščine, in nazadnje v Ljubljani. Zadnji 45. jezik, kateremu se je priučil, jc bila slovenščina. Šercl je znal celo bušmanščino, ki jo govore v puščavi Kalahari in ki se sklada iz množice bolj živalskih, nego človeških glasov. O jeziku kretenj pri gluhonemih in mi-mičnem jeziku Anierikancev je napisal več razprav in imel javna predavanja v Odesi. Poznal jc tudi temeljito nemi pogovor s pahljačami in cveticami. V Ljubljano se je preselil radi svojega slabotnega zdravja in je tu preživel nekaj iet s svojo soprogo rodom Au-gležkinjo, in hčerko, ki je poročena z uradnikom »Kreditne banke« gospodom Kajzeljem. O Slovencih je izredni mož Šercl dejal: »Slovenci so jako nadarjeni, napredujejo razmeroma jako hitro, jezik se izvrstno razvija, njih slovstvo zaslužuje brezpogojno priznanje.« Na vprašanje, česa je Slovencem kot mlademu kulturnemu narodu danes najbolj potreba, je odgovoril: »Več rodoljubja, manj nilačnosti in vztrajnejše prizadevnosti.« Slovenski narod, katerega je pokojnik srčno ljubil, mu ob njegovem odprtem grobu želj, da mirno in sladko počiva v slovenski zemlji! lj Ob priliki Prešernovega godu (Franc Ksav.) jc včeraj ob 7. uri zvečer nad sto slovenskih dijakov zapelo pred Prešernovim spomenikom dve pesmi. Petošolci druge državne gimnazije so položili na spomenik lep venec. lj Višja dekliška šola se preseli prihodnje šolsko leto v svoje nove prostore ob Bleivvei-sovi cesti. Poslopje zdaj pokrivajo. li Iz gledališke pisarne. Danes, v torek, se uprizori prvikrat na slovenskem odru G. Galiinova komedija »Marictta«, v kateri nastopi gospa Barjaktarovičeva kot nositeljica naslovne vloge. Ostale vloge so v rokah gospe Danilove, gospice Bergantove, gospoda Verovška, gospoda Dragutinoviča, gospoda Danila ter gospoda Barjaktaroviča. — Prihodnji predstavi bosta v soboto, dne 8. decembra. lj Iz telovadnice. To je življenje mladine! Vesela, zdrava mladina, ki se vzgaja do telesnih moči in elegance nastopa ter obenem plemenito zabava in razvedruje duha. To je mladost, da je mora biti vesel vsakdo. Pridite in poglejte si telovadce ob telovadnih urah. Razdeljeni so v pet vrst. Vsem vrstam nače-luje izvežban telovadec, posamezne vrste pa vadijo pod nadzorstvom predtelovadcev. Tele vadi sc zistematično in moramo reči, da kažejo telovadci že sedaj v kratkem času lepe uspehe, zlasti pri prostih vajah, na katere pogled že sam vzradosti človeka. Na željo starejših gospodov telovadcev sc jc zanje prvotno določeni večer spremenil ua petek od 8.—10. ure. — Ženska telovadba sc prične v sredo, 12. t. ni. — Člani odsekovi pa telovadijo redno, kakor je bilo že naznanjeno, v torkih iu četrtkih od 8.—10. ure in v nedeljah popoldne od 4.—6. ure. Ij Kje je energija? Piše se nam: Ko se je svoj čas zgradila mestna topničarska vojašnica jc mestni zastop zahteval, da sc na pročelji glavnega poslopja napravi na prvem mestu slovenski napis, v sredi orel, na drugem mestu pa nemški napis, in to jc obveljalo. Seveda je ostalo samo pri besedah. Vojašnica je sedaj brez vsakega nadpisa, čeprav je na pročelji že prostor rezerviran zanj! lj Kako je prišla ljubljanska plinarna v slovenske roke. O tem poroča neki delničar te delniške družbe iz Monakovega v listu »Wiener Deutsches Tagblatt« nastopno: Pogodba med plinarno in mestno občino ljubljansko je potekla letošnje poletje. Glasom dne H), julija t. I. na občnem zboru plinarne predloženega letnega poročila so bili pogoji za novo pogodbo z občino nevsprejeinljivi, na drugi strani pa je občina ponudbo za nakup plinarne odklonila. Pričakovati je bilo torej pravde med občino in plinarno. Razsoditi bi bilo o pravnem vprašanju, jeli občina dolžna prepustiti mestni svet za polaganje cevi — brez odškodnine. Za pravdo je imela plinarna na razpolago rezervni fond 125.000 kron, ter je potemtakem tem mirnejše se zamogla spustiti v pravdo, ker je celovška občina v podobnem slučaju zmagala v vseh treh instancah. Glasom omenjenega poročila upravnega sveta plinarne jc bilo torej očividno, da namerava plinarna pričeti pravdo. Namesto tega pa je delničarje nakrat presenetila vest, da .ie upravni svet na zadnjem občnem zboru svoja mesta odložil ter da so bili v upravni svet voljeni člani slovenskega občinskega sveta, ki so bili že v posesti polovice vseh delnic, od 500 do 276. Imenovani časopis poroča, da jc bil pri tej kupčiji režiser upravni svetnik O. B. (Bamberg), ki je baje že leta 1904 delal na to, da bi delnice odstopil občini. Kako sc je pogajal, ni znano; dovolj, gospod B., ki je imel doslej le deset delnic v svoji posesti, je štel nakrat 70 dclnic kot svojo last. Nakupil jih je v Augsburgii in Monakovem. Med tem jc občinski svet v tajni seji dovolil potrebne svote; občina je bila pripravljena kupiti delnice, toda Ic toliko, pa tudi ne manj, nego iili je potrebno za varovanje večine, to je 250 komadov. Nato se ic sklepala kupčija seveda strogo tajno. Gospod B. kot mešetar jc slednjič dosegel trikratno ceno nominalne vrednosti vsake delnice, to ie 1200 kron namesto 400 kron in gospod podpredsednik S. (Samas-sa) in upravni svetnik .1. L. (Luckmann), mladi dedič pokojnega bankirja, ki so ga po očete vi smrti spomladi kooptovali v upravni svet sta prodala vse svoje delnice, pri čemer ie gospod B. 45.000 kron, gospod L. 80.000 kron »profitirak Sedaj so morali tudi drugi upravni svetniki hočeš nočeš iti za njimi — in Jude-ževa kupčija je bila sklenjena. Ob času torej, ko se je pisalo letno poročilo, ki šc govori o pravdi z mestno občino, o kaki pravdi sploh ni moglo biti več govora, ker je občina že imela delnice upravnih svetnikov v svojih rokah. Da je upravnim svetnikom pač postajalo nekoliko vroče, dokazuje dejstvo, da so pred občnim zborom sklicali izreden občni zbor, ki so na njeni izpremenili ono točko pravil, ki pravi, da prepire med družbo in delničarji razsoja razsodništvo. To točko so tako izpre-menili, da naj to točko razsoja — redno sodišče. Tako piše uvodom imenovani časopis, ki se poleg tega izraža v ne baš laskavih izrazili o upravnih svetnikih ter kranjskemu neništvii. lj Vabilo na Miklavžev večer ki ga priredi v sredo 5. decembra krščanska ženska zveza v veliki dvorani hotela »Uniona«. Spored: 1. Nagovor otrokom. 2. Sanje. Dram. prizor. Spisal E. Gangl. 3. Nastop Miklavža s sijajnim spremstvom. 4. Razdelitev daril. Med posameznimi točkami svira c. in kr. vojaška godba. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Vstopnina za dorasle 60 vin. Otroci pod 10 leti so prosti. — Darila za otročiče se bodo sprejemala sredo popoldne od treh naprej v veliki dvorani hotela »Union.« Ij Slab dovtip za — 10 kron. Navadno slabili dovtipov še zastonj niso marali, zvitosti nekega tukajšnjega zidarskega mojstra se je pa te dni posrečilo, da jc slabemu dovtipu svojega znanca pridobil vrednost desetih kron. Zidarski mojster je kakor večkrat te dni ogledoval ljubljanske gostilne, kako so od znotraj zidane in jc pri tem prišel v tako živahen pogovor, da ni videl, kako mu je nekdo za šalo skril načrte, ki jih jc nosil seboj. Zidarski mojster je končno odšel iz gostilne »in tempo allegretto« k neki komisiji, pred katero je pa naredil silno žalosten obraz, ko ga je ta popra-ševala po načrtih. Načrtov ni bilo nikjer! Zidarski mojster je moral dolgo pot zopet nazaj v vse gostilne, katere je obiskal, a načrta bi še ne našel, da ni nekdo mu zašepetal, da mu je načrte skril mesarski mojster Čeme po domače Škcrjan. Zidarski mojster jc takoj sklenil mesarja Škerjana krvavo »potegniti«. Letel je k odvetniku, ki jc sporočil Škerjanu, »da naj plača 10 kron za »Družbo sv. Cirila in Metoda«, sicer ga toži.« Gospod Škerjan so siccr jako mogočen gospod, ko jim je pa nekdo pre-čital, kaj piše odvetnik so postali silno ponižni in so za svoj dovtip z zidarskim mojstrom radevolje hitro plačali 10 kron. Sedaj so gospod Škerjan menda silno ponosni, da so njihovi dovtipi tako dragi, zidarski mojster je pa prepričan, da sedaj o njegovi prefriganosti niti mogočni gospod Škerjan ne bodo dvomili. Ij Tujci v Ljubljani, Meseca novembra t. i. jc došlo v Ljubljano 3778 tujcev (599 manj kot meseca oktobra iu 310 več kot meseca novembra lanskega leta.) Od teh se iili je nastanilo v hotelu: »Union« 558, pri »Slonu« 724, pri »Maliču« 358, pri »L!oydu« 307, v »Ilirija« 207, pri »Štruklju« 172, pri »Avstr. cesarju« 166, pri »južnem kolodvoru« 198. pri »Bavarskem dvoru« 118, »Grajzer« 140, v ostalih gostilnah in prenočiščih 830. lj Umrla je mati adjunkta c. kr. drž. železnice g. Rudolfa Hoffmanna gospa Marija Hofmiann. li Dobri gostje. Včeraj popoldne so prišli v neko gostilno v Gradišču štirje delavci v spremstvu dveli žensk. Žeja je bila velika, žepi pa prazni. Toda pomagati so si znali. Kadar je natakarica zapustila sobo, so hitro natočili svoje kozarce iz velike steklenice, ki jc stala v točilnici. Ko je pa prišla natakarica nazaj, so ji »napili«. Posegli so tudi na tak način po smodkah. kar je končno natakarica vse opazila. Cela družba, ki je napravila natakarici 18 kron škode, se ie naznanila sodišču. lj Umrla je Marija Jerina, črevljarjeva žena. 56 let stara. Cerkvene ulice 21. Dezertiral je infanterist pcšpolka št. 27. Rupcrt Zitz. Ij V Novem Mestu obsojeni Ljubljančan. Pred novomeškimi porotniki jc bil obsojen 26 let stari slikarski pomočnik Adolf Perko na pet let težke ječe._ Razne stuarf. Dr. Lueger je v nedeljo govoril v treh javnih prireditvah na Dunaju. Abesinski kralj Menelik umira. Italijanski listi upajo, da izbruhne po njegovi smrti v Abesiniji anarhija. Luccheni, morilec avstrijske cesarice Elizabete, jc smrtnonevamo obolel. Kopn škemu napačnemu stotniku ie rekel tiho predsednik sodišča po obsodbi: »Bog vam naj da pomoč, da prestanete štiri leta. Usmiljeni ljudje so sc ponudili, da vas podpirajo, ko pridete iz ječe.« List »Wclt am Mon-tag« priobčtije oklic za Voigta, ker po končan: kazni nc bo več sposoben za delo. Novi način boia proti ringu tobačnih tvor-nic so pričeli v Pricetownu v Kentukyju, kjer se nahajajo velike tobačne tovarne. Ponoči na nedeljo je 300 našemljenih oseb obkrožilo policijsko postajo, vjeli so policiste, razdrli telefon in brzojav, nato so pa zažgali tobačne tvornicc in zabranili požarnim hrambam gašenje. Zastražili so tudi vodovod in šele odjezdili, ko ni bilo več mogoče rešiti tvornic. Zeleznlčni voz papežev izginil. »Nuovo Giornale« poroča, da ie iz železniškega skladišča v Florencu izginil železnični voz, katerega so se pred letom 1870 posluževali papeži. Voz ic bil krasno opremljen in je imel tudi oltar. Italijanska generalna železnična uprava namerava zgraditi novi železnični voz za papeža, kar daje povod različnim govoricam o dobrem razmerju med Italijo in Vatikanom. Telefonska In ferzolara por^iic poziv ljubljanskemu občinskemu svetu iz maribora. Maribor, 4. decembra. Na brzojavko odposlano povodom zadnje seje ljubljanskega občinskega sveta županu Hribarju zahtevamo odgovor od današnje seje občinskega sveta. Občinski svet središče Slovenije naj ne pade tako nizko, da bi preziral klice obmejnih Slovencev, katerim so v Mariboru še vedno prepovedani najnavadnejši slovenski napisi. Zahtevamo pogumnega sklepa, ki naj ščiti slovensko enakopravnost. Mariborski Slovenci. KOPNIK V MAR1HORL. Maribor, 4. decembra. »Marburger Zeltung« piše, da je nje izdajatelja hotel neki vladni agent podkupiti, naj ne agitira proti sedmemu slovenskemu mandatu ua Spodnjem Štajerskem. Ker je stvar prišla v javnost, pojasnimo, da je neki hudomušen dovtipnež nastopal kot »vladni agent« in je izdajatelja krepko »potegnil«. Vzrok za ta dovtip, ker se je izdajatelj »Mariboržanke« že enkrat halial, da ga je hotela vlada podkupiti. Afera ho vzbud la v Mariboru mnogo smeha in zabave. GOSPOSKA ZBORNICA IN VOLIVNA REFORMA. I) u naj, 4. decembra. Volivnorcformna komisija gosposke zbornice je sklicana že za ponedeljek, dne 10. t. m. k meritorični seji. MLADOČEHI POSTAVIJO ZE V NEDELJO KANDIDATE. Praga, 4. decembra. Mladočeška stranka sklicuje za prihodnjo nedeljo sestanek svojih zaupnikov v Prago, da postavijo kandidate za prihodnje državnozborske volitve. MED NAŠIM IN NEMŠKIM CESARJEM. Budimpešta, 4 decembra. Oh priliki odkritja Andrassvjevega spomenika je cesar Viljem brzojavno pozdravil našega cesarja, sponi njaioč se prijateljske zveze med Avstrijo in Nemčijo. Cesar je v podobnem smislu odgovoril. SAMOUMOR DEKLICE. Trst. 1. decembra. Tu se je zastrupila ISletna Karolina Mezgec. NAGLA SMRT. Trst. 4 decembra. Tu je umrla nagle smrti TOletua Emilija Hafner. NEMŠKE SPLETKE. B e r o I i n , 1. decembra. Nemčija je baje ugovarjala proti francosko - španski akciji v Maroku, ker al^ezirska pogodba govori zgolj o organizaciji maroške policije, ne pa o Iz-krcavanju čet. Admiral Touchard je odpotoval v Madrid, dočim je brodovje za svoje opirališče izbralo Kadiš. Nek ugledni Maročan svari Evropo pred velikim! nemiri, ki v Maroku v kratkem izbruhnejo proti tujcem. Touchard ho poveljnik združenega francosko-španskega brodovja. NEMŠKI CESAR OBIŠČE ITALIJANSKEGA KRALJA? Rim, 4. decembra. Nemški cesar baje namerava spomladi obiskati italijanskega kralja. KATOLIŠKI CENTRUM V NEMČIJI PROTI NEMŠKI KOLONIJALNI POLITIKI. B e r o I i n . 4. decembra. Poslanec nemškega centruma Roehren se je pridružil Beb-lovim izvajanjem in tudi sam odkril grozodejstva nemških uradnikov v afriških kolonijah, nakar je ravnatelj kolonijskega oddelka Dernburg slabo branil stališče vlade ter celo misli odstopiti, ker je katoliški centrom se razprl z njegovo politiko. Značilno je, da državnega kancelarja ni bilo pri tej seji. BRUNETIERE UMIRA. Pariz, 4. decembra. Slavni Ferdinand Brunetiere, član francoske akademije, umira. (Brunetičre je znan posebno po svojih filozofsko-verskih spisih, v zadnjem času je zelo posegel v moderno katoliško apologetsko Ribanje. Znan je njegov rek, povzet iz večje razprave, o »hankerotu znanosti«.) DRUGO NOVO MINISTRSTVO NA ŠPANSKEM. Madrid, 4. decembra. Kralj je po padcu komaj sestavljenega Moretovega ministrstva izročil sestavo novega kabineta Monte-ro-Riosu. KMETJE ZA CARJA. Moskva, 4 decembra. V seji okrajnih zemstev so kmečki zastopniki predlagali, naj se pošlje carju brzojavno zahvalo, ker je kmetom podaril mnogo zemlje. Kadctjc so pa ugovarjali, nakar je na poziv predsednikov 20 kadetov zapustilo zborovalnico. V dvorani ie ostalo 20 zastopnikov, ki so hrzojavili carju. RUSKI POLKOVNIK OBSOJEN. Peterburg, 4 decembra. Vojaško sodišče v Krasnojarsku je obsodilo nekega podpolkovnika, da izgubi službo, ker jc nedavno poslal vojake v guvernerjevo stanovanje s poveljem, naj guvernerja aretirajo. (.000 MORNARJEV STAVKA. Odesa, 4. decembra. Vsled razpustitve zveze ruskih parobrodnlh društev, je danes vse moštvo — 6000 mornarjev — pričelo stavkati. Ladje ne morejo voziti. NAMERAVANI NAPAD NA STOLIPINA PREPREČEN. Peterburg, 4. decembra. Policija je odkrila nameravani napad na Stolipina. Revolucionarji so se hoteli v avtomobilu peljati mimo Stolipinovega stanovanja in cel zaboj bomb vreči v njegovo pisarniško sobo. Aretiranih je 30 anarhistov. »KOPNIŠKI STOTNIK« ZA STAROST PRESKRBLJEN. B e r o I i n . 4. decembra. Neka premožna herolinska dama ie javila zagovorniku črev-Ijarja Voigta, da Voiutu določi primerno letno rento za celo življenje. A ::: Jutri ob pol 8. url zuefer::: u veliko dvorano .Unionn' Mikloužeuemu !!! uečeru!!! Svira vojaška godba.--- Nastop Miklavžev s sijajnim spremstvom. Zelo znižane cene! zaradi prenapolnjenja zaloge: Zimske jope za dame . obleka iz sukna . . pelerina . . havefok . . dolga zimska suknja sako iz ko-žuhovine . 242S 2fT od gl. 2*50 višje ii >i j j 1) I) 1) )> JJ 2 50 2-50 2 50 5 — 7 50 » d n n ii Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice. AngleŠKO skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg št- 5. Mesnica v dobrem prometnem kraju blizu tovarn dno"s renj^kem, se taki j odda na račun. Prnatfat-imajo oženjem brez otrok. 2722 1 — 1 Naslov pove upravništvo ..Slovenca". 2enonad- h » ~ « stropni "ISI se pro da s ta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 2: 6 io 6 IT)c5Čan5^i l^ctel „Llcyd" Danes, v torek, 4. decembra, priredi ljublj. društvena godba koncert = za člane.--- Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob '/,8. uri zvečer. K mnogobrojnemu obisku vabi z veiespoštovanjem Dragotin Tauses 2734 1-1 restavrater. Kuhariea izurjena v vseh strokah gospodinjstva, stara 33 let, lepega vedenja, išče službe v kakem župnišču. Antonija Skaberne, Reka, Corso Deak 30, II. 6. 2733 2—1 Izredno znižane cene pri Veliki tovarni v Ljubljani, Resljeva cesta 3 — Sv. Petra cesta 37. Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke. Velikanska izbera konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovin« za gospode. 2621 20 8 A. LUKI C, poslovodkinja. Za iklavža! Jjj, MP Velika izbira daril za Miklavža kakor tudi raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc lastnega in tovarniškega izdelka Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu «a naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. V zalogi imam različnih desertmih in čokoladnih bonbonov ter postrezam tudi s finimi desert-nimi vini in raznimi likerji. 2088 4-2 = Fini turinski pelinkovec. - Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šarkelj, pince in drugo pecivo, v pekarni pa fia domač ržen kruh. Slaščičarna, kavarna in pekarija Jak. Zalaznik Stari trg štev. 21. Mestni trg 6. — Sv. Petra cesta 26. Za Božič! II % R3 ** * m u 3K 55* r® 0 * O* i-1 s« ©I O I2[ m Velika božična priložnost za suknena krila, bluze in kožuhovinaste koljerje za dame in deklice v ~ $ngi«5l D D N D > O. tc cn "u jd N M N K ^ -j b,,^ i K iS N * N O L W CB <0 § S ia 0.5, S < > o »"S CB "5 O O L O 0. ■ > m M m N E! M N N N K N N N M N ►5 ATA ATA * - -Jt*