ČETJI^ W FEBRUAR 1973 — ŠTEVILKA 7. — LETO XXVII — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAâKO, StOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC politična šola končana v Zedezarskem domu na Teharjih se je pred dnevi končala politična šola, ki jo je za nejxxsredne proiz- vajalce iz celjskih delov- nih organizacij organiziral komite občinske konferen- ce ZKS Celje. 42 slušate- ljev se je v treh ciklusih predavanj po štiri dni se- znanilo z aktualnimi pro- blemi samoupravljanja, ekonomske politike in raz- voja socializma v svetu. Na koncu šole so udele- ženci ocenili vsebino in organizacijo take oblike idejnopolitičnega usposab- ljanja in povedali, da bo- do morali v konkretnih delavnih sredinah pokaza- ti, koliko jim je šola da- la novih spK)znanj in po- bud za politično delo. Naj- ugodneje so ocenili гаг^о- vore za okroglo mizo (o gospodarstvu In idejnosti pouka). Ob zaključku je Tone Zimšek, namestnik sekretarja komiteja ob- činske konference ZKS Celje, udeležencem politič- ne šole čestital, jim izro- čil lična potrdila o obisko- vanju šole in tudi pouda- ril, da morajo postati še aktivnejši v samoupravnih sredinah in v ZK. Komisi- ja za idejna vprašanja pa bo za vse slušatelje šole organizirala nadaljevalne oblike usposabljanja. če v tem trenutku kdo pi- le in govon o kontroli, po- tem se ve, da gre га delav- sko kontrolo. Da gre za ob- likovanje samoupravne in družbene odgovornosti, da gre za pravice in dolžnosti delavcev v združenem delu, da gre preprosto za to, da vsi samoupravni organi po- ^ stanejo organi delavcev. . No, delavsko kontrolo opredeljujemo tudi drugače. Pravimo, da je tudi sredstvo zaščite m samozaščite našega samoupravnega sistema. Najvažnejše pa je seveda temeljno izhodišče — če pra- vimo ,da delavec neposredno odloča o pogojih proizvodnje .171 rezultatih svojega živega in minulega tela, potem mo ra tudi ktmtroLirati celotno upravljanje m poslovanje Ta njegova kontroi/i mora zago- toviti uresničevanje s spreje tih sosamoupravnih odloči- tev, normativnih aktov, samo upravnih sporazumov, druž- i/enih dogovorov — skratka vsega, kar je vsebina samoup ravljanja Ah smo v pretek tosti tako ravnali? Ah nismo prav na uresničevanje spreje tih odločitev množice popisa nih nalog m sklepov preradi pozabljali? Ah m prav mia ten in neizostren odnos do kontrole, do preverjanja spodbujal neučinkovitost sa- moupravljanja m političnega dela m celo omogočil izigra vanje, izkrivljanje, stranpoti? ■ Z delavsko kontrolo, г ne- posrednim delavčevim intere- som m odgovornostjo za vsa- ko delo m vsak problem v podjetju m delovni organiza ciji (v rubriki Bralci pišejo naš bralec na primer razmiš- lja o preveliki potrošnji plo- čevine v tovarni) bomo vtkali v samoupravne odnose nove pobude za večjo učinkovitost samoupravljanja, dela in do- govarjanja. Mnogi se sprašujejo, kako bo aeiavska kontrola organi- zacijsko zaživela. Dočim je vsebina dela kontrole razum- ljiva in jasna in četudi v se- danjih razmišljanjih poudar- jajo predvsem povečano stop- njo obveščanja delavcev o vseh dogajanjih v delovnih organizacijah glede organizi- ranja delavske kontrole še m vse domišljeno. Nekateri se ogrevajo za načelo-najprej praksa, nato zakonodajna ureditev. Drugi pa menijo, da že obstoječi sistem (samo- upravni organi) omogoča do- sledno uveljavljanje odgovor- nosti in preverjanja. Vse pa kaže, da bomo vseeno dobili posebne organe delavske kon- trole. Sestavljali lih bodo samo delavci iz neposredne proizvodnje. Ti organi bodo v neposrednem odnosu do de- avskega sveta m bodo spod- •mudili organiziranje kontrole preko samoupravnih organov. Va več zadnjih posvetih vo- dilnih samoupravnih m poli- tičnih delavcev na celjskem območju so ugotavljali da so pri uvajanju delavske kontrole na začetku. Res je, da do pred nekaj dni še niso bile dovolj jasne vsebinske zasnove delavske kontrole. Vendar pa dobro vemo. kaj hočemo Vemo, da je dela- več postavljen v nov polo- žaj v sistemu nadzora m da moramo v neposrednih de- lovnih sredstvih intenzivneje razmišljati o vsebinskih in tu- di organizacijskih plateh de- lavske kontrole. To nt pre- zgodaj! Vsak, še tako droben predlog o tem, kako zagotovi- ti učinkovitejšo delavčevo udeležbo v samoupravljanju m poslovanju, v nadzoru vse- ga dela in utripa v delovni organizaciji, v doslednem preverjanju mnogih začrtanih nalog, sprejetih v zadnjih mesecih, bo pripomogel k uveljavljanju delavske kon- trole. JOŽE VOLFAND OBISKA NI BILO V zadnjem NT smo poro- da bosta prišla na obisk ' Celje Aleksandra Kornhau- ?®rjeva, članica republiškega izvršnega sveta, in Tomaž Bl- ^ј. republiški sekretar za Prosveto in kulturo. Zaradi ^Ше zadržanosti pa bo prl- dö obiska in razgovora o *^®katerih problemih šolstva ' občini nekoliko kasneje. Ni kaj reči. toda smučarija je v zadnjih letih pri nas doživela širok razmah. Res je, oprema je dra- ga, toda ko človek pogleda po naših smučiščih, ima včasih skoraj vtis, da je na modni reviji... No, bodi že tako ali drugače. Minula nedelja na naših GOLTEH je bila nekaj izjemnega. Snega preko glave, sonce kot spomladi, ljudi pa toliko, kot še nikoli. Vse se je podilo po snežnih poljanah, viju- galo po bregeh ali nastavljalo lica toplim sončnim žarkom. Da bi bilo še več takih nedelj... Foto: BERN! STRMČNIK KRIMINAL RASTE Pretekli teden so na celjski Upravi javne varnosti sklica- li tiskovno konferenco, ki so se je poleg novinarjev s stra- ni UJV udeležih IGOR La TRIC, načelnik UJV, MATKO KOSI, sekretar MILAN LAH, šel kriminalne službe in ALOJZ HORVAT, šef Milice. Na tiskovni konferenci je bila pred novinarje razgrnje- na obsežna problematika s področja kriminalitete, javne- ga reda in miru ter prometne varnosti. Nanizani so bili šte- vilni podatki o gibanju šte- vila kaznivih dejanj, prekr- škov in ukrepov, kakor tudi obsežna dejavnost organov javne varnosti. Res je na pri- mer, da je področje krimina- la v lanskem letu zabeležilo porast (5,18 odstotkov), res pa je tudi to, da so bili do- seženi, predvsem z mnogimi preventivnimi ukrepi in akci- jami, prenekateri pom^nbni rezultati na področju javne varnosti. Ker zahteva obdelava celot- ne problematike širši zapis, vam bomo v prihodnji števil- ki pripravili o tem obsežnej- ši članek In v njem nanizali temeljne ugotovitve, stanje in rezultate pri prizadevanjih za večjo zaščito pemoženja, ljudi in povečano javno var- nost nasploh. B. S. Na 18. strani berite: JE TOVA- RIŠTVO MINLJIVO? Obljubljeno rubriko o borcih nekoč in danes prvikrat uresniču- jemo danes. Na 18. strani. Prostor v NT ji bomo odstopili vsakih štirinajst dni ali občasno. čeprav na drugi strani nekoliko nadrobneje pišemo o pripravah na nagradno anketo, s katero želimo zvedeti, kakšen NT bi vam, bil najljubši, vas vseeno vabim, da že danes začnete razmišljati — česa je v NT preveč, česa premalo, kaj moramo spremeniti, kje smo se najbolj približali vašim interesom in pogledom. Prav pred dnevi sem prejel kartico iz Griž^ na kateri nas bralec opozarja, da v vse- bini NT preveč pozabljamo na starejše naročnike in zveste prijatelje NT. Ali je to res? Anketo bomo objavili prihodnjič in áe danes vas vabim k sodelovanju. Nekateri želite, naj ponovno začnemo objavljati ljubljanski ra. tiijski program. Ga še kdo pogreša? In še ena novica — v prihodnjih dneh bomo v uredništvu pri- pravili okroglo mizo o položaju žena v naši družbi. V redakciji pa v teh dneh pričakujemo vrnitev našega vojaka Toneta Vrabla. Vaš urednik 2. stran — NOVI TEDNIK KULTURA Št. 7 — 22. februar 1973 Odmev — sto jurjev in manj-kako se da rešiti Najprej pojasnilo h komen- tarju v prejšnji številki. Vse kaže, da je število de- lavcev, ki prejemajo izpod 1.000 dinarjev precej manj, kot izkazujejo lanski spetem- berski statistični podatki. Po- datki občinskih statističnih služb namreč ne precizirajo tudi vzrokov. Po razgovorih in ogledih stanja v nekaterih delovnih organizacijah smo mogli ugotoviti, da so malone vsi primeri dohodka izpod 1.000 dinarjev specifični. Gre za zaposlene, кг so bili v evidentnem mececu v staležu, ki so šele začeli delati in so bili v takoimenovanem preiz- kusnem obdobju, da niso za- posleni poln delovni čas itd. Znak, da bržčas ni kaj dosti takšnih primerov je tudi to, da do danes še nismo dobili nobenega sporočila, čeprav smo prizadete vabili, da to storijo. V nekaterih delovnih orga- nizacijah, kjer sicer ne zani- kajo nevzdrženga položaja najnižjih dohodkovnih kate- gorij, so kot glavno oviro omenjali samoupravne spora- zume, češ, le-ti so ovira, da bi izboljšali dohodek najniž- jim strukturam. Takšno izgo- varjanje, češ, problem je zu- naj našega dosega, zgovorno zanika primer celjske »Kovi- notehne«. Tudi v tej delovni organiza- ciji je bil na sestankih nene- hen refren delavcev z najniž- jimi dohodki; kako živeti s takšnimi plačami ob neneh- nem naraščanju cen in s tem življenjskih stroškov. Sindi- kat in organizacija ZK sta vprašanje resno proučila in našla izhod. Ne začasen, en- kraten, temveč trajen učinko- vit izhod. V tem kolektivu, kjer je najnižji osebni doho- dek okoli 1.200 dinarjev me- sečno, ugotavljajo, da je tudi takšen dohodek vprašljiv in na meji možne skromnosti. Ugotovili so, da imajo v skup- ni masi za osebne dohodke določeno rezervo, da niso raz- deljevali vsega, kar dovoljuje sporazum. Sklenili so, da ti- sti del sredstev namenijo iz- boljšanju osebnih dohodkov najnižjih kategorij. To so predvsem skladiščni delavci, delavci, ki delajo pod težki- mi pogoji, tako delovnimi, kot vremenskimi. Tudi med nekaterimi pisarniškimi moč- mi so bila delovna mesta z nizkim osebnim dohodkom. Predvsem strojepiske itd. Pri tem ne gre za majhno skupi- no, ki naj bi ji bil osebni do- hodek povečan. Gre za 250 do 300 zaposlenih, ki bodo do- bili od 70 do 120 dinarjev več na mesec. V kolektivu, ki za- posluje nekaj manj kot 800 zaposlenih, ukrep p? maša boljši dohodek dobri tretjini. Ukrep nima izrazito soli- darnostnega značaja, saj bi pri delavcih z najnižjimi osebnimi dohodki vzbujal ob- čutek, da višje plačani dajejo nekakšno miloščino. Narobe. Težjim delovnim pogojem izpostavljeni delavci so neizogibno potrebni za normalno poslovanje in ne- ekonomsko bi bilo, če bi se zaradi nizkih dohodkov začela fluktuacija. Torej so social- nemu elementu enakovredno pridružili še ekonomski. No, tudi sicer je samou- pravni vpliv v dohodkovni sfe- ri tega kolektiva posnemanja vreden. Lani v decembru je bil v kolektivu deset dni jav- no izobešen seznam, џЛтеп- ski seznam, gibanja osebnih dohodkov v eruijstih mesecih lanskega leta. Od direktorja, ■potnikov, zastopnikov, do vra- tarja. Vse je bilo na dlani. Enako javno razgrnitev bo- do imeli tudi za trošenje v poslovni sferi. Objavili bodo stroške reprezentance, dnev- nice, kilometrine in učinek zastopnikov in potnikov, ki pa so tudi sicer pod nenehno in sprotno kritično analizo. Kolektiv je poleg tega usta- novil tudi socialni fond, ka- terega sredstva dodeljuje posebna komisija. Socialne pomoči bodo deležni de- lavci, katerih standard je ka- korkoli ogrožen — bodisi za- radi daljšega staleža, števil- nost družine edinega hranilca, ker morajo zaradi opešano- sti na lažja, zato pa manj pla- čana delovna mesta ipd. K vsemu temu prištjemo še dej- stvo, da je podpora in stimu- lacija za strokovno izobraže- vanje zaposlenih izdatna in da je tudi to način, kako se z nižjih dohodkovnih kategorij prebiti na boljše. Primer »Kovinotehne« ni recept za vse. Toda za mno- ge je. Vsekakor pa je vzorno dejstvo, da so se v tem ko- lektivu delavci z višjimi do- hodki zavestno odrekali pra- vici, da bi bili udeleženi pri delitvi razlike, ki po spora- zumu pripada vsem, to pa v korist velikega števila onih, ki se jim dohodek suče okoli 1.200 ND. J. KRAŠOVEC Skrbno prelistajte stra- ni NT. Danes še ne. Toda v eni izmed prihodnjih številk NT bomo objavili celostransko NAGRADNO ANKETO O čem? O NT! Dragi bralci, poprosili vas bomo za anketni prijatelj- ski klepet. Ne bo težko. Nekaj vprašanj, nekaj od- govorov in že nam boste pomagali z oblikovanjem nove podobe NT. Želimo zvedeti, ali vam je NT všeč. kaj v njem pogre- šate, česa je premalo in česa preveč, kaj bi vi spremenili, kakšne akc¡je nam predlagate in ... Možnosti za kritiko bo v tem anketnem kramljanju dovolj. Čim večji bo odmev na anketo, čim več odgovo- rov bomo prejeli, tem bolj objektivni bodo re- zultati ankete. Zato — so- delujte z nami. Bralci, kra- jevne skupnosti, družbene organizacije... Seveda — da vaâ trud ne bo zastonj, bomo pri- pravili nekaj nagrad. To, ali bo izpolnjevalec anke- te dobro ali slabo ocenil NT, ne bo vplivaio na ŽREB, ki bo med vsemi prispelimi odgovori sam izbral nagrajence. Torej — bodite pozorni! Kmalu nagradna anketa o NT! Na ponedeljski seji občin- ske konference SZDL v Celju so razpravljali o tezah za raz- pravo o kadrovski politiki na 5. seji republiške konference SZDL Slovenije, o merilih za evidentiranje kandidatov za različne dnižbenopolitične funkcije in o sprejemu odlo- ka o ustanovitvi in delu ko- ordinacijskega odbora za ka- drovska vprašanja pri občin- ski konferenci SZDL Celje. Uvodna beseda Janka ževar- ta in celotna razprava (raz- pravljavcev je bilo štirinajst) sta razgrnili pomen kadrov- ske i)olitike v našem družbe- nem razvoju, zlasti pa zahte- vo, da mora postati kadrov- ska politika sestavni del sa- moupravljanja. To seveda po- meni, da mora imeti tudi na tem področju družbenega de- la večji vpliv delovni človek. V zadnjih letih je bil zato razumljivo izpostavljen pred- vsem samoupravni način celo- vitega reševanja kadrovske problematike. Z družbenim do- govarjanjem med zainteresira- nim- irned 2¡dr\i7,°r^'vn delom, interesnimi samoupravnimi skupnostmi in drugimi družbe- ndmi orgajnizmi) smo dobili nekaj pomembnih dokumentov o kadrovski politiki — družbe- ni dogovor o štipendiranju, o izobraževanju in sedaj je v pripravi dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike. Teze SZDL pa širše razčle- njajo pomen kadrovskih pri- prav v spremembah politične- ga sistema oziroma v napo- vedanem delegatskem siste- mu. K odgovornemu pristo- panju do ■ izvajanja mnogih znanih stališč in načel o ka- drovski politiki sodi tudi od- lok o koordinacijskem odbo- ru za kadrovska vprašanja, ki bo odslej delal pri občinski konferenci SZDL v Celju in bo pripomogel k učinkovitej- šemu usklajevanju prizade- vanj na področju kadrovske politike. Ta družbena resnoba v ob- ravnavi kadrovske problema- tike ni naključna. Tudi Celje ugotavlja izreden kadrovski deficit In v sedanjih eko- nomskih razmišljanjih niso več v ospredju razvojni pro- grami delovnih organizacij ali i>a problem kapitala, tem- več kje dobiti ustrezne k£u dre za uresničenje ambicioz- nih gosp>odarskih načrtov. Na- ložba v človeka je najboljša naložba, naložba v znanje po. staja osrednje gibalo vsake, ga razvoja. Razveseljivo je, to je korv ferenca pokazala, da se od- nos do kadrovskega načrte- vanj a spreminja. V večini de- lovnih sredin že spoznavajo, kaj dolgoročno ix)meni načrt, no urejanje razmer v kadrov, ski ix>litiki. In če danes vse- eno ugotavljamo, da ima Ce. Ije odločno premalo štipendi- stov na število delovnih mest, da bo pripravništvo moralo doživeti spremembe, da se stalno evidentiranje kandida. tov še ni uveljavilo, da kasni- mo z vsebinskimi pripravami na delegatski sistem, da eks. tenzivno zaposlujemo in p>o. dobno, pomeni, da vsi spre- jeti družbeni dokumenti o kadrovski politiki zahtevajo še načrtnejše izpolnjevanje. Se več stalnih pregledov, kdo jih uresničuje in kdo ne. Na seji občinske konferen- ce SZDL v Celju so tudi iz- volili Emila Rojea za nestal- nega člana republiške konfe. renče SZDL in pwdprli kan- didaturo Mitje Ribičiča za predsednika RK SZDL. -nd Slovenske konjice SAMOPRISPEVEK! Krajevni samoprispevek za graditev izobraževalnih objek- tov v konjiški občini je bil vpeljan za preteklo petletno obdboje od 1968 do 1973, po- teče aprila meseca. Kljub naporom občanov, občinske skupščine In druž- beno političnih organizacij, da nadoknadijo zamujeno, v tem času jim ni uspelo reali- zirati vsega programa, ki so si ga zadali v petletnem ob- dobju. Ni jim uspelo realizi- rati najnujnejšega — urediti osnovnošolstvo tako, da bi vpeljali vsaj eno in pol Iz- menični pouk, ki je pogoj za podaljšano delo v šoli. Velika nuja po obnovitvi se kaže tudi pri kulturnih do- movih. Ti so v vsej konjiški občini zastareli in neuporab- ni, če se tega izraza posluži- mo zato, da povemo, da je danes urejena centralna kur- java pogoj za normalno delo. Na področju komunalne de- javnosti je vrsta FK)treb, ki pa presegajo zmogljivosti po- sameznih krajevnih skupno- sti. Nujna je obnova celot- nega kanalizacijskega in vo- dovodnega omrežja, ki že ne- kaj let vzbuja skrb komunal- nim strokovnjakom. Naj na- štejemo, da ob večji motori- zad j i tudi ceste kličejo po asfaltnih preoblekah? Pa mo- stovi, rekreacijski objekti, parki, ki nikoli niso prišli do veljave, čeprav danes že skrb za čisto okolje zahteva svoje? Občinska skupščina je na svojem zasedanju lani julija temeljito pretresla dosedanja vlaganja v šolske objekte iz sredstev samoprispevka in ugotovila, da po prograraui niso bila vsa realizirana. I2 tega je po temeljitem premi' sleku sledil sklep, da se sa.' moprispevek podaljša za naj slednje petletno obdobje 1973! — 1978 j Skupščina je tudi sklenila, da se objekti, ki bi se morali po programu dograditi dO' konca aprila 1973, dogradijci v breme kreditov in posojil ki jih bo najela občina. Novo zastavljeni programi za naslednjih pet let (o tem bomo še pisali), ne bo tato prevzel nobene obveznosti prejšnjega prog^-ama. T. S VOJO DJINOVSKI To je bilo predvsem pro- učevanje surovin in različne druge raziskave. Vojo je na- primer pričel s proizvodnjo svinčenega stekla, kajti pred vojno so zelo malo ali sko- raj nič delali na tej osnovi. Tako se je receptura svinče- nega stekla v Rogaški ustali- la nekje okoli petdesetega leta in isto recepturo upo- rabljajo še danes. Okoli leta 1948 pa so v Ro- gaški pričeli z izvozom, in ko Vojo pomisli, da je bilo prt takratnih desetih loncih spo- sobnih га izvoz od štirideset do petdeset kosov, se na- smehne Danes gre v izvoz tudi 30.000 kosov dnevno. Res pa je, da je bil takrat kolek- tiv majhen, sploh v primer- javi s številom zaposlenih v sedanjem času. Toda Vojo ugotavlja, da je bil kolektiv, kakor je bil majhen, zelo ho- mogen, zelo strokovno uspo- sobljen, obrtno, ročno delo je bilo zelo kvalitetno, verzira- no. In leta 1947 so ustanovili steklarsko šolo in tako se je pričelo, lahko bi temu rekli — organizirano šolanje ka- drov. Takrat je bilo pri eni peči osemdeset steklarjev, da- nes jih je štiristo. Takrat je brusilo kristal dvajset ljudi, danes to delo opravlja dve- sto ljudi itd. Morda zveni malce čudno tole naštevanje podatkov, primerjav, a ven- darle le takšni konkretni po- datki, pa čeprav so v obliki suhoparnih številk, lahko ze- lo približajo jasnejšo sliko razvoja rogaške steklarne! Z vsem tem pa je v vsakem trenutku tesno povezano delo Voja Djinovskega. Ure in ure preživete v tovarni, pri pečeh in drugje so pripomogle k temu. Včasih je Vojo pripo- toval iz Beograda in šel ta- koj v tovarno. Bil je pri pe- čeh ali v laboratoriju do pol- noči. Doma niti niso vedeli, da se je vrnil. Bili so to ča- si, ko se je kolektivu zdelo normalno delati trideset ne- delj. In še bi lahko našteval številne primere, ko je kolek- tiv z Vojem ш čelu z voljo in zavestjo izpolnjeval naj- številnejše naloge pod nenor mainimi razmerami — gleda- ne seveda z današnjega zor nega kota. Naslednje leto bo- do imeli v steklarni tri sto brusilcev, ko bo stekla pro- izvodnja tudi v Kozjem. Nam- reč, prejšnji lastnik je zelo pazil na to, da ni preveč de- lavcev brusilo kristal. To je bilo delo njegovih miljenčkov in ga ni mogel vsakdo oprav- ljati. še njegova žena ni mog- la priti do kristala, danes pa je v brusilnici veliko žensk. Tako je teklo delo In to zelo dobro. To pa je bil tudi glavni razlog, da je Vojo kot Ljubljančan ostal v Rogaški Slatini. Videl je sposobnost kolektiva in želel z njim de- lati. Je pa tukaj nekaj bistve- nih zanimivosti. Steklarji so namreč znani po tem, da so bolj »zaprti« — nikoli ne raz- lagajo na veliko o »umetel- nosti« svojega dela. Vojo pa je bil nravzovrav prvi tujea v tovarni. Ostali so bili vsi povezani, saj je to delo, ki ga opravljajo generacije. Sta- ri oče, oče, sin, vnuk in tako naprej in presneto moraš biti priljubljen, da te sprejmejo medse. Vojo pa je bil poleg tega kot mlad inženir za njih »zgolj« teoretik. Toda z izred- nim posluhom in dobrim zna- njem SI je kmalu pridobil na- klonjenost delavcev in tako so nekako drug drugega do- polnjevali in skupaj iskali boljše možnosti za delo. In tako je tudi danes — Vojin sin je v steklarni... Vsi ti »človeški« faktorji so vpliva- li na Vojevo neomajno odlo- čitev. da ostane v Rogaški. Toda to je Vojevo delo v ko- lektivu. Nikakor pa ne mo- remo izdvajati njegovega de- la zunaj kolektiva, saj to je vse skupaj nerazdruzljivo po- vezano. Namreč vrsta funk- cij, obveznosti, ki jih je Vojo izpolnjeval, se je vezalo na celotno delo. Samo za ilustra- cijo poglejmo del dolge pa- lete Vojinih funkcij: še ko je bila trgovska zbornica, je bil član njenega upravnega odbora in predsednik sveta za nekovine, ko pa se je for- mirala gospodarska zbornica, je bil dvakrat član upravnega odbora, tretjič predsednik sveta га nekovine, dvakrat član upravnega odbora zvez- ne gospodarske zbornice, tri- krat predsednik združenja steklarjev SFRJ, odbornik ob- činske skupščine Rogaške Slatine, odbornik okrajnega ljudskega odbora, trikrat od- bornik šmarske občine, pod- predsednik te skupščine, predsednik Zveze borcev v Rogaški, član sekretariata partijske organizacije, pred- sednik Partizana in kdo bi še vse našteval. Sam Vojo se sprašuje, kako je pravzaprav vse to povezoval... človek je zapustil svoje življenjsko delo kolektivu, družbi, tu je še družina. Pred štirimi leti mu je umrla žena in se je čez dve leti ponovno poročil V njem je ostala odločitev, da bo tudi, ko bo upokojen, čeprav si to težko predstav- ljam, kako bo to Voju uspe lo. .. ostal v Rogaški, kjer si zida hišo, svoj dom. v ka- terem bo delal. Da. ko bo v zasluženem pokoju, se bo lo- til pisanja jugoslovanske teh nologije stekla na podlagi dolgoletnih teoretičnih m praktičnih izkušenj. Se ima v sebi občutek dolga do svo- jega področja dela, do svojih ljudi, ki so mu bili v življe- nju in delu prva in zadnia skrb. In takšneaa ljudje tudi poznajo in takšnega so sprejeli medse, za vse čase. Predavanja za delavke v tem mesecu so p^ E>elavski univerzi pričeli ' rednimi predavanji v dru-i gem letniku kartfekcijsíc< šole, v katerem se 22 dih deklet usposablja kvalificirane delavke obrS' ta KOKO v Konusu. Pre- davanja bodo trajala do 20 junija. Sledilo bo delo ' proizvodnji, naslednje le^ pa bodo ob tem času D»' daljevale s šolanjem, n®' kar bodo sledili zakljuć"^ izpiti. Poučujejo j.üi strO' kovni sodelavci na del»^ ski univerzi. Za dekleta je ta naÖ" izobraževanja zelo toü*^ sten pri tem pa jim ^ učenja ne dela preglavic ^ tudi stroškov prevoza ® trpijo same. V. ^ St. 7 — 22. februar 1973 ZABAVA NOVI TEDNIK — П. stran o tem, da teče uresničeva- nje ustavnih doi>olnil v delov- nih organizacijah našega ob- jjiočja izredno počasi, smo že veliko pisali in govorili. Na- pak bi bilo posploštevati in trditi, da je tako v vseh de- lovnih organizacijah, kajti to prav gotovo ne drži. Toda iz- jeme pravilo le potrjujejo. Nadalje je res tudi to, da so že najodgovornejši družbeno politični dejavniki opozarjali да to, da stanje na tem po- dročju ni zadovoljivo in cM razlogi za preveliko prei)oča- snost niso utemeljeni. Nikakor pa ne bi bilo prav, če bi skušali problematiko uresničevanja ustavnih dopol- nil zreducirati zgolj na to, da delo prepočasi napreduje. V tem primeru, ko gre za tako pomembno družbeno akcijo, ki bo odločilno vplivala na odlike in vsebino naše socia- listične demokracije tudi v bodoče, gre še za kaj več. Gre tudi za vsebinske probleme in ne nazadnje seveda tudi za idejno politične, ki zahtevajo posebno analizo. Vse preveč je v naših ljudeh, posebno pa še v glavah nekaterih, zasi- drano prepričanje, da je ce- lotna problematika uresniče- vanja ustavnih dopohiil zre- ducirana zgolj na ustanavlja- nje temeljnih organizacij zdru- ženega dela. Prav gotovo je to ena pomembnih nalog, ki je ne smemo poenostavljati in zanemarjati. Ni pa edina. In v tem je eden izmed po- membnih problemov s po- dročja uresničevanja ustavnih dopolnil. Kot da so v delov- nih skupnostih pozabili, da smo sprejeli vrsto amandma- jev, ki terjajo bistvenih in korenitih sprememb v doslej ustavljenih odnosih tako zno- traj delovnih organizacij, ka- kor tudi na področju njiho- vih odnosov do širše družbe- ne skupnosti. Razprava o bo- doči stanovanjski politiki je že nekoliko upoštevala 33. us- tavni amandma. Kaj pa osta- li? Kaj je na primer z uresni- čevanjem 31. ustavnega do- polnila, ki govori o nalogah delovnih skupnosti ter njiho- vih odnosih do krajevnih skupnostih, kjer člani posa- meznih kolektivov živijo? Le bore malo je bilo storjenega tudi na tem področju. V žalski občini na primer, kjer so pri uresničevanju ustavnih dopolnil že dosegli pomembne rezultate, je samo ena delovna organizacija, in sicer Tekstilna tovarna Pre- bold, ki je tudi v tej smeri že storila konkretne ukrepe. Da bi izenačili člane kolekti- va v tem, kakšne pogoje živ- ljenja imajo zunaj podjetja, kako se razvijajo njihove kra- jevne skupnosti, ne samo ti- sta, kjer tovarna stoji, so se že odločili, da bodo v letoš- njem ter vseh prihodnjih le- tih delili sredstva krajevnim skupnostim pač glede na to, koliko je iz te ali one krajev- ne skupnosti v podjetju za- poslenih delavcev. Uresniče- vanja takih stališč ne izhaja samo iz 31. ustavnega dopol- nila, bo pa seveda omogočilo, da se bodo v bodoče ustrez- no komimaJno razvijali tudi ostali manjši kraji, od koder prihajajo delavci na delo v tovarno. Krivično bi bUo trditi, da tu in tam tudi v preteklosti ni bilo podjetij, ki so tako ali drugače uresničevala to načelo. To je bilo zgolj spon- tano in rezultat spoznanja, da je treba pomagati tudi ob- robnim krajem, ne pa samo večjim središčem. Preboldski primer pa je korak naprej, ker načrtovano delo izhaja iz upoštevanja družbenega polo- žaja samoupravljalca — tako kot delavca v tovarni, kakor tudi kot občana v krajevni skupnosti. Žal so tatei primeri še precej osamljeni. Uresničevanje ustavnih do- polnil ni zgolj ustanavljanje TOZD, temveč veliko več. In na to pri našem konkretnem delu nikakor ne smemo po- zabiti. čas in odnosi v naši družbi terjajo celovito akci- jo za uresničitev dopolnil, družbeno politične organiza- cije pa se morajo v to tvor- neje in odgovorneje vključiti kot doslej. BERNI STRMČNIK Ob 20-letmci krvodajalstva Medvojna in povojna medi- cina je bila pri nas E>od vpli- vom nemške medicine. Ta pa je bila ravno na področju kr- vodajalstva še zelo v povo- jih. Zahodne države so imele že znatne uspehe, v Nemčiji in pri nas pa smo le caplja- li za njimi. Nesluten razvoj je naša me- dicina, ki se je ukvarjala z ohranjevanjem krvi, zabeleži- la šele takrat, ko je začela svojo pot. Strokovna dognanja, ki so bila v naprednih državah že sprejeta, so pri naših strokov- njakih vzbudila zanimanje. Dolga je bila pot od prvih iačetkov do današnjih najbolj strokovnih metod, še daljša pa je bila steza, čeprav časov- no kratka, od plačanega od- vzemanja krvi do brezplač- nega humanega dejanja. V prvem navdušenju po vojni je bilo veliko prostovoljnih krvodajalcev. Ko se je navdu- šenje poleglo, krvi pa je pri- manjkovalo, so kri drago pla- čevali. Prišlo je tudi do špe- kulacij in med zravstvenim osebjem je vzklila misel, naj pK)stane dajanje krvi zavest delovnih množic in vsakega posameznika. Organizacijo je prevzel Rdeči križ in leto, ki je postalo prelomno, je bilo leto — 1953, ki se je zapisalo v zgodovino krvodajalstva z zlatimi črkami. Letos slavimo dvajsetletni- co, ko je nsiše krvoogosto ugotavlja- mo, da v organizaciji Rdeče- ga križa še danes delajo isti ljudje kot na začetku. Njim, posebno njim, gre vsa zahva- la za opravljeno delo, ki je terjalo obilico prostovoljnih ur. Opravljali so pionirsko delo in ledino preorali tako, da je danes lažje sejati. Da- nes je dajanje krvi že tradi- cija, ki je pognala korenine v kratkem obdobju dvajsetih let. Z. STOPAR Celjski proračun 12 RAZGOVORA S PODPREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE MARJANOM AŠIČEM: MOSTOVI — MAGISTRALA, VZHOD — POKOPALIŠČE — ZELENICE — CESTE — REGULACIJA VODA Lani je celjski občinski proračun namenil visoka sredstva za razna komunalna öela. In če k temu dodamo še sredstva namenskih skla- ugotovimo, da je bilo ^^ko leto pravzaprav re- kordno. Pa tudi rezultati, če- ^^di nekatera dela, zlasti pri |radnji mostov čez Savinjo, ^ niso končana. Kako bo letos? Kolikšna Sredstva bodo potrošena za J^omunalna dela in katera so ki zaslužijo največjo Pozornost? To so bila vpraša- ki smo jih zastavili pod- predsedniku občinske skup- Marjanu Ašiču: . skupnem znesku bomo letos potrošili približno ^.''»ka sredstva kot lani, si- Pa nekoliko manj iz ko- unalnega proračuna, zato ^ Nekoliko več iz prispevka Tn mestnih zemljišč, lan ¡zavoljo tega, ker smo razširili območje, kjer je ta prispevek in ker Јггал^^^ povečana osnova za ^un tega prispevka. •ђо I P^'^dvidevamo, da bo- la n '^^'""nalnega proraču- ^Па okoli 9 milijonov Uru, iz prispevka za '^oo mestnih zemljišč 5 milijonov in iz cestnega skla- da okoli 6 miUjonov dinarjev. To so seveda približne šte- vilke, saj se zgodi, da je vča- sih tega denarja manj, lahko pa tudi več> Iz sredstev komunalnega proračuna bomo letos finan- cirali predvsem lani začeta dela in jih tudi dokončali. To so mostovi, četudi že stojijo, vendar še niso povsem ure- jeni priključki. Nekoliko več denarja smo vsaj v predlogu preračuna namenili za javno snago, za urejevanje zelenih pK>vršin v mestu in za pro- metne znake oziroma sema- forizacijo. Precej sredstev smo namenili, seveda v pred- logu, za ureditev in razširitev mestnega pokopališča. Tu si bomo pomagali s posojili. Zadeva je več kot nujna, saj se zna Celje v naslednjih le- tih znajti v nezavidljivem po- ložaju. Predvidevamo, da bi letos za pokopališče p>orabili 1.5 milijona dinarjev. S pomočjo kredita bomo namenili 50 milijonov starih dinarjev za nabavo požarne lestve, ki je v Celju nujno potrebna . Iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč in cestnega sklada bomo letos v glavnem financirali začetek izgradnje ceste »magistrale-vzhod«. To je cesta od Mariborske mi- mo industrije do Teharij. Za ta dela bomo letos odšteli okoli 7 milijonov dinarjev. iPri financiranju teh del bo sodeloval tudi republiški ce- stni sklad z okoli 3 milijoni dinarjev. Vrh tega bomo letos pre- cej sredstev namenili za as- faltiranje makadamskih cest. Največ bomo vložili za cesto do šmartna v Rožni dolini, kjer bo cesta urejena, vsaj tako kaže, do občinskega praznika. Osrednja proslava 20. julija bo namreč v tem kraju. V načrtu so še zaostanki te preteklega leta, to je cesta v Bukovemžlaku, in če bodo pri teh delih s prispevki so- delovali tudi občani, bodo prišle na vrsto še druge ce- ste. Vendar veliko si ne sme- mo obetati, kajti predvideni načrt je že takšen, da bo zahteval vsa razpoložljiva sredstva. To so v glavnem večja de- la. Seveda pa ob njih ne bo- do izostala vzdrževalna dela, manjša asfaltiranja kot na primer tudi Groharjeve ulice in Aljaževem hribu ali Grii- nove v Selcah. Razen tega bomo morali prestaviti Ipav- čevo ulico zaradi odloka o ureditvi prometa v mestu, ki predvideva, da je cesto mimo bolnice treba zapreti za javni promet. Zato bomo morali napraviti novo cesto z Dečkovo proti jugu. Naj v tej zvezi še povem, da šlandrov trg zaenkrat ni v načrtu za preureditev. Gre tudi za dejstvo, da ta 2» dela nimamo denarja, druga okol- nost pa je seveda promet. Morda bomo letos tu name- stili le semaforje in tako oblažili prometni vrvež. Toda odločitve o tem še ni. Naj v tem delu ne izostane še ugotovitev, da dajemo za ureditev celjskih voda iz pro- računa vsako leto po sto mi- Ujonov starih dinarjev. Tako delamo že sedem let. Z druž- benim dogovorom o nadalj- njih delih pri urejanju celj- skega vodnega vozlišča, bomo dela seveda nadaljevali. Pri tem gre za dela na Savinji do Levca v dolžini 2,8 km, na vzhodni Ložnici, Hudinji in Sušnici.« M. B02IC TOVARIŠ MILAN ČRETNIK, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA KMETIJSKEGA KOMBINATA ŠENTJUR PRI CELJU Kmetijske delovne or- ganizacije so pri uveljav- ljanju in uresničevanju ustavnih dopolnil v po- sebnem i>oložaju, ki se razlikuje od drugih de- lovnih organizacij. Ravno zato bi naše bralce zani- malo, kako je uresničeva- nja! ustavnih d0F>0lnil pri- stopil vaš kolektiv, kako daleč ste zlasti pri usta- navljanju temeljnih orga- nizacij združenega dela. Posebej bi bilo zanimivo vedeti, kako bo ustreženo samoupravnim pravicam kmetov-kooperantov, do kakšne mere in v kakšna obliki? Prepričana sem, da imate spričo znane ak- tivnosti v tej smeri že do- volj izkušenj in sjpozmanj, ki bi jiih v odgovoru po- sredovali bralcem našega časnika. DOMINIKA POS, novinarka NT UREDNIŠTVU NT! Milan Božič je vprašal predsednika občinskega sodišča v Celju, kako je s sumi kraje v samopo- strežnih trgovinah. Pri obravnavaixju vpra- šanja v zvezi s tatvinama v samopostrežnih trgovi- nah moramo imeti v vildu določila Ustave in zako- nitih predpisov, po kate- rih postopajo sodišča m organi pregona, na drugd strani pa določila Ustave in zakoralih predpisov, ki govorijo o notranji kon- troli v podjetjih, samoza- ščita itd. Državljan je tako po Ustavi kot po zakonu o kaz-enđkem postopku spo- znan za storilca kaznive- ga dejanja šele takrat, ko je ugotovljeno s pravno- močno sodbo. Lahko pa obstoji utemeljen ali ne- utemeljen sum, da je sto- ril kaznivo dejanje, ká ga je pa šele potrebno doka- zati. Res je, da Ustava določa tudi to, da držav- ljani uživajo svobodo, da je protiustavna vsaka sa- movoljnost, ki kršd ill omejuje to svobodo in vse človekove pravice, ki jih ima рк) Ustavi. Vendar pa, kot sem že povedal. Ustava in zako- niti predpisi, ki izhajajo iz Ustave, čuvajo družbe- no lastnino kot bazo naše socialistične družbe. In prav zato je ustavna dolž- nost vsakega delovnega človeka, kot samouprav- Ijalca, da ščiti družbeno lastnino in to še posebej, v kolikor mu je zaupana, oziroma v kolikor zanjo odgovarja. Zelo veliko, posebno v sedanjem času, se govori o samozaščiti in delavski kontroli v de- lovnih organizacijah. Le-te imajo določila v zvezi z notranjo kontrolo in sa- mozaščito v svojiih statu- tih in drugih samouprav- nih aktih, ki so prav tako zakoniti predpisi za de- lovno organdzacijo. Glede na način poslovanja ima- jo taka določila tudd sa- mopostrežne trgovine. Ta določila nalagajo delav- cem v samopostrežnih tr- goviinah dolžnost, da šči- tijo in skrbijo za družbe- no lastnino, ki jim je za- upana, torej tudi za arti- kle, ki jih prodajajo. Ka- ko je organiziirana taka kontrola, bi najbrž naj- bolj lahko povedali direk- torji trgovskih podjeüj all pa njihovi piravni strokovnjaki, saj se sodi- šče v te podrobnosti ne more spuščati. Kot mi je 2!папо, so ponekod tudi opozorila. Iz dela na so- dišču vemo tudi, da so kraje v samopostrežnili trgovinah precejšnje. Zato so delavci teh trgovin dolžni skrbeti, da do tega ne prihaja. Vsaikdo od nas ve, da obstoji v samopostrežnih trgovinah glede na zgoraj povedano taka kontrola. Moje osebno mnenje je to pa bi se dalo tudi za govarjati s splošno velja vnimi pravnima normama da se občan podvrže taki kontroli, čim vstopi v sa mopostrežno trgovino, saj se zavestno odloči, da lahiko do take kontrole pride tudtt pni njem. Zato tudi ni smiselno nj^ovo poznejše razburjanje. Mnenja sem, da je de- lavec giede na zgoraj na- vedeno v samoiK)strežm trgovini pravilno ravnai, če pozove osebo, za ka- tero posumi, da je vzela kak artikel na nedovoljen načdn, diskretno in kon- kretno, torej tudi, v ko- likor jo vljudno pK>zove v pisarno svoje trgovine. Pri tem pa moramo imeti v vidu, da lahiko kupec da s svojim upiranjem ta- kemu diskretnemu pozivu pozneje povod za to, da lahiko s tem vzbudi pozor- nost ostalih kupcev ali pa izzove nekorekten odnos delavca samopostrežne tr- govine. Mnenja sem, da kupcu ne bi bilo potreb- no nasprotovati takemu diskretnemu pK)zivu ter vzbujati . pozornost pri ostalih kupcih, še ix>seb- no, če ni ničesar vtaknil v žep. Kupec bá lahko ce- lo zahteval, da se isjvršd pregled pri samá blagaj- ni m bi s tem odpadel vsakršni sum ostalih kup- cev, da je kaj takega sto- rU. oe pa pride pri tem do nekorektnega in žaljivega odnosa delavcev samopo- strežnih trgovin nasproti kupcu in če se fcup>ec čuti ložaljenega, ima pravico tožiti omenjenega delavca zaradi kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. Prav tako pa se tudi lahiko pritoži pri predpostavlje- nih organih v omenjeni trgovini. Dolžnost delav- cev v samopostrežnih tr- govinah pa je tudi ta, da pri kraji artiklov večje vrednosti podajo ovadbe zoper storilce pristojnemu občinskemu javnemu to- žilcu. ZDENKO PAVLINA, predsednik ob- činskega sodišča v Celju 4. stran — NOVI TEDNIK KULTURA Št. 7 — 22. februar 1973 Odmev NTČ nismo vrnili! Več časopisov je »pohvali- lo« delavce Komunalnega za- voda za socialno zavarovanje v Celju, da smo v celjski re- giji edina od 108 delovnih or- ganizacij, kjer smo vrnili v decembru 1972 »neupravičeno izplačane«, oziroma »dodat- ne«, oziroma »s kršitvami iz- plačane«, oziroma »špekulativ- no izplačane« itd. osebne do- hodke. Četudi smo opisani kot edini spokomiki, ki so še pravočasno zavedli svoje na- pake, moramo javnost razo- čarati s tem, da se svoji spo- komosti in pohvali javno od- povedujemo. Delavci Komu- nalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje izplačanih osebnih dohodkov namreč ni- smo vrnili, ker nismo nič več prejeU, kot nam gre. Kot prejšnja leta, smo tudi letos zadnji osebni dohodek v letu 1972 (za december) izpla- čali v dveh obrokih in sicer polovico dne 19. 12. 1972. dru- go i>olovico pa dne 10. 1. 1973. Ko je pred leti zdravstve- nemu zavarovanju tako pri- manjkovalo obratnih sredstev, smo se na zavodu odločili, da bomo izplačevali lastne oseb- ne dohodke zadnji, to je 10. v mesecu za pretekli mesec in skrbeli za to, da so bili vsi, ki dobivajo osebni dohodek iz teh družbenih sredstev, pred nami na vrsti, šele sedaj pre- hajamo na normalni in obi- čajni način izplačevanja oseb- nih dohodkov, to je prvega v mesecu za pretekli mesec. Zato nas je tembolj priza- delo tako pisanje, ki nas pri- kazuje med tistimi delovnimi organizacijami, kjer »morajo denar vrniti in odgovorne ko- mimiste poklicati na odgovor, nost«. Upravičeno sedaj pričaktije- mo, da bodo — skladno s svo- jo družbeno politično odgo- vornostjo do preverjanja po- datkov in objektivnega obve- ščanja javnosti — popravili svoje »neupravičene «očitke tisti, ki so o nas pisali to, kar ni res ali pa dajali informaci- je, ki niso točne. PREDSEDNIK SVETA ZAVODA LEON LAZAR, dipl. upr. pravnik 1. r. ODGOVOR: Slehernega odziva na naše pisanje smo veseli, zato nas je razveselil tudi vaš odgovor. V razjasnitev nastale situaci- je pa morda le to. Novinar je vsekakor dolžan, k temu ga zavezuje tako zakon o tisku kakor novinarski kodeks in- formacije preverjati. Viri naših informacij so različni. So takšni, ko je informacije potrebno dodatno preverjati, so tudi takšni (in tako je bilo v tem primeru), ko tega ni- kakor ni treba. Ce ima novi- nar pred sabo fotokopijo ne- kega uradnega dokumenta, potem je sleherno preverja- nje za komentiranje verjetno odveč. V tem konkretnem pri- meru izplačil po zamrznitvi še celo, kajti predstavljajte si lahko, kakšen konglomerat dokazovanj in opravičevanj iz- plačil v decembru bi dobili, če bi na primer klicali v vse delovne skupnosti in se poza- nimali, za kaj so to storili? Izhajali smo iz dejstev in ta- ko je bilo tudi v vašem pri- meru. Ce niste izplačali (in seveda tudi ničesar vrnili) po- tem je zadeva več ali manj urejena, kajti javnost vašega primera prav gotovo ni obso- jala. Nasprotno! Ce se čutite prizadetega, »ker vas naše pisanje prika- zuje med tistimi delovnimi organizacijami, kjer morajo denar vrniti in odgovorne ko- muniste pokliicati na odgo- vornost«, kot ste zapisali v odgovoru, potem vas mo- ramo opozoriti, da gre za nesporazum. Iz našega članka jasno izhaja, da se to v no- benem primeru ne nanaša na vas, temveč na vse ostale. To )e menda iz članka več kot dovolj razvidno! TOVARIŠ BERNI STRMČNIK: Berni Stnnčnik je vpra- šal Toneta Laznika direk- torja Savinjskega magazi- na v 2alcu, kako je z združevanjem gostinstva in trgovine in kako z izgrad- njo gostinsko-rekreacij- skega centra. Vzroki za ustanavljanje ali ukinjanje nekega go- stinskega obrata so obi- Sajno isti; potrebno je tr- žišče, kupna moč, sred- stva ali poslovni pro- stori in predvsem sposo- ben kader. Vsi trije pogo- ji morajo biti združeni v zadostni količini, vsak za- se ali celo dva še ne po- gojujeta poslovanja. V Braslovčah je bil vzrok za ukinitev bifeja in kuhinje izredno majhen promet, ki ni omogočal nikakršne reprodukcije vloženih sredstev kljub sposobnemu personalu. Go- stinske usluge kraja (ra- zen kuhinjskih) pa niso bile okrnjene in kapacite- te še vedno niso izkori- ščene 50 odst. V bodoče se bomo rav- nali po raziskavi in oceni tržišča, pri odpiranju in ukinjevanju novih loka- lov pa bo odločujoče še pomanjkanje strokovne delovne sile v celotnem go- stinstvu. Na področju naše obči- ne je namreč nad 80 go- stišč, bifejev in obratov družbene prehrane, kjer tri četrtine zaposlenih ni- ma odgovarjajoče kvalifi- kacije. V 69 zasebnih go- stinskih obratih in obratih družbene prehrane je ena sama učenka. Naše podje- tje ima 21 učencev gostin- ske šole, kar pa bo na iz- boljšanje strukture vpli- valo šele čez nekaj let. Smatram, da ima gostin- stvo na našem področju večjo masovnost kot mar- sikatera druga dejavnost, manjka pa kakovosti in pogojev za kakovost. Vsa- kega polnoletnega • občana čaka vsaj en stol ali pro- stor pri šanku. Kaj več o tem bi verjetno lahko od- govorili socialni delavci, zdravniki v Vojniku in v podjetjih, kjer imajo so- cialne probleme zaradi al- kohola. V času, ko nam prima- njkuje zdravnikov in uči- teljev zaradi stanovanj, ko ni otroških vrtcev (ima- mo jih 10 s 500 mesti) bi pri takšnem številu go- stišč verjetno lahko še ka- tero preuredili v stanova- nje ali vrtec. Trgovsko gostinsko re- kreacijski center je zago- tovo zelo perspektivna in dobra zamisel. Naše po- djetje je zainteresirano, da v izgradnji centra sodelu- je z večino svojih sred- stev, izvzemši najnujnejše za tekoče potrebe ostalih obratov — Tabor, Prebold I, Žalec 3, Pirešica, Hme- ljar. Za sodelovanje v cen- tru imamo že izdelan pro- gram za cca 2000 k v. m. prodajnih površin. Izgradnja oziroma zače- tek gradnje pa je odvisen od spremembe predpisov za investicijska vlaganja v trgovini, zaradi katerih verjetno večina zunanjih potencialnih investitorjev odklanja sodelovanje v iz- gradnji centra. Takšno stališče investitorjev je razumljiA'^o, če upošteva- mo samo nekatere omejit- vene predpise: — investitor mora pla- čati 30 % polog iz svojih skladov Od vseh investi- cij; — garancijski polog za eventualne prekoračitve znaša 10 o. o; — prispevek za energe- tiko 20 "/o. Nadalje morajo podjet- ja do leta 1975 formirati lastna obratna sredstva v višini povprečnih lastnih zaiog, kar predstavlja sko- raj dvoletne sklade. Za- mrznitev cen oziroma marž in zmanjšanje kon- dicij ter krajši plačilni ro- ki dobaviteljev pa bodo sklade in dohodek podje- tij še zmanjšali. Zagotovitev sredstev ali sprememba predpisov za vse navedeno in še za po- iražitve gradbenih sto- ritev je torej pogoj za po- novna investicijska vlaga- nja v trgovini. Direktor Savinjskega ma- gazina 2alec, Tone Laznik Ob 20-letmci GORENJA nesluten razvoj Obdobje dvajsetih let je v današnjem času nekaj, čemur skoraj ne posvečamo pozor- nosti. To je čas, ko otrok do- zori v mladeniča, čas ki lahko v življenju posameznika po- meni veliko, lahko pa tudi ne. Podobno je tudi s kolek- tivi. So podjetja, kjer se v dvajsetih letih, ko se ne za- menja niti ena generacija, ne pozna veliko, so pa podjetja, ko jim tudi tako kratko ob- dobje pomeni čas ogromne- ga razvoja in napredka. Kje je tisto leto 1953, ko so v majhni vasici Gorenje pričeli z izdelovanjem lesenih sadnih mlinov in kasneje s proizvodnjo prvih štedilni- kov na trda gotniva. Kdo iz- med prvih osmáh delav- cev i^red dvajsetih let je lahko videl vizijo današ- njih dni, kdo si je pred- stavljal giganta, vodećega v današnji industriji bele tehni- ke. Nihče! In vendar so se tod našli ljudje, ki so z delom svojih rok tkali niti neslute- nega razvoja, ljudje ki so iz leta v leto realneje načrtovali pota in smeri bodočega razvo- ja. Kdo si je ob mlinu za sa- dje z imenom »Gorenje« lah- ko predstavljal visokotehnolo- ško zahtevno in kvalitetno proizvodnjo barvnih TV spre- jemnikov današnjega progra- ma? Nihče! In vendar so tod bili ljudje, z njiimi lastnim ustvarjalnim poletom, ki so kot otrok ko zlaga domine, tkali mozaik razvoja, ki je Gorenje danes uvrstil tja, kjer se nahaja. Trdno je delal, zauF>al strokovnjakom, ki jih je bilo iz dneva v dan več, za- upal je računici in odločit- vam, ká so se do včeraj zdele še povsem neuresničljive. Ve- čal se je kolektiv, rastel je obseg proizvodnje in družina proizvodnega programa je bi- la s slehernim letom bogatej- ša za nove in nove proizvode, ki so prihajali na tržišče. Mi- lijon gospodinjstev širom na- še domovine je tesno poveza- no z imenom kolektiva, ki je praktično pričel iz nič! Nikdar zadovoljni z doseže- nim, vedno stremeč za na- predkom, uresničujoč zahteve modeme tehnologije in ob razvejanem sistemu upravlja- nja, so člani kolektiva Gore- nja znali povezati v svojo sre- dino tudi druge kolektive, če je za razvoj Gorenja značilen nj^ov skokovit napredek iz leta v leto, potem je za nje- govo rast vezan tudi neneh- no prisoten interes po inte- gracijah. Tudi tod niso nik- dar oklevali. Di-ugod so o in- tegracijah veliko govorili, v Gorenju so na tem področju veliko delali in rezultati tega so danes vidni na slehernem koraku. Od Subotice, do Rad- gone od Mute, do Slovenj Gradca se raztezajo udi Go- renja. Tisoči zaposlenih hite dnevno skozi tovarniške obra- te, poprijemajo za delo. »GORENJE« je danes gi- gant, gospodarski člen v naši družbi, ki zavzema enega naj- vidnejših mest. Preko 325 mi lijard starih dinarjev družbe- nega proizvoda bo ustvaril kolektiv v letošnjem jubilej- nem letu, od tega več kot dve tretjini T matičnem Velenju. Skupščina ZB NOV vedno složni! Kot sn» že poročali je bi- la pred dnevi v Celju redna skupščina ZB NOV. Kako tr- dna in T naS čas vsajena je ta organizacija, dokazuje že udeležba. Samo dva delegata sta izostala, ne da bi se prej opravičila. Poleg predstavni- kov političnih organizacij skupščine v občini je zbora nekdanjih borcev prisostvoval tudi nekdanji komandant slo- venskih partizanov, narodni heroj Franc Leskošek-Luka. Predsednik občinske organi- zacije ZB NOV, narodni he- roj Franc Rojšek-Jaka, je v uvodnem govoru povezal jxx- ročilo o delu organizacije v preteklih dveh letih z bodo- čimi nalogami. Le-teh ni ma- lo, pa naj gre za pereče družbe- ne probleme današnjega časa ali nerešene probleme borcev. Med najvažnejše naloge v pri- hodnosti se pred članstvo ZB NOV postavlja uresničitev naq;x>tkov iz pisma maršala Tita, boj za pristnejše in po- globljene samoupravne odno- se kot poglavitni cilj oboro- žene revolucije, delo pri kre- pitvi obrambne moči in splo šnega ljudskega odpora in pri oživljanju in prenašanju tra- dicij NOV, ne samo vojaških, marveč tudi vseh tistih mo- ralnih sestavin revolucionar- nega boja. Skupščino ZB NOV v C^ lju so pozdravili taborniki in pionirji. Pionirji, ki so pri- našali pozdrave vrstnikov so bili zmagovalna republiška ekipa iz II. osnovne šole, ki se je s svojim гпапјет o zgo- dovini NOV tako zelo izkazala v kvizu »vsi vemo vse«. Pio- nirji in njihova mentorica so dobili od organizacije ZB knjižne nagrade v spomin in priznanja. J. K. Nova pridobitev Jutri, v petek, 23. t. m. bodo T Cretu v Celju od- prli nova javna in carin- ska skladišča. Gre za iz- redno pridobitev v gospo- darskem dogajanju Celja, ki je nastala po združe- vanju sredstev sedmih de- lovnih organizacij. Celot- na investicija v prvi fazi znaša 30 milijonov dinar- jev, površina doslej zgra- jenih skladišč pa 10.800 kv. metrov. Poleg tega so tu še poslovni prostori za carinsko službo, za javna skladišča ter za Inter- evropo. mb Sadjarji v Savinjski dolini so že izkoristili prve tople dni in pričeli s čiščenjem iu obrezovanjem sadnega drevja. (T. Tavčar) OBLJUBA DELA DOLC Odbornik Vinko Rebec, Ö brna: Ni prvič, da se oglaá* o tem vprašanju. Na interv^ cijo skupščine je avtoturi^ no podjetje Izletnik obljii' lo, da bosta od sredine arja letos dalje vozila na P' gi Dobma-Celje na jutrai progi, ob šestih zjutraj, ii" brne dva avtobusa. Potnil^' je namreč toliko, da jih ' avtobus težko sprejme. zlic obljubi se stanje do " nes, 9. februarja, ni spr^"* nilo. Vrh tega me zanima, je celjsko kinopodjetje ^ vilo predvajanje filmov v šem kraju? Podpredsednik Marjan ^ (ki je sejo vodil): Kaj ^ tej zvezi napravila kraj«: skupnost? Ali je morda Z^ vala odgovora in pojasnil' Izletnika in kinop>odjetja? Vinko Rebec: Ne! , Marjan Ašič: Ne, potem mo pa to napravili mi. St. 7 — 22. februar 1973 ZABAVA NOVI TEDNIK — П. stran v ^ //f v Šmarju gimarski komunisti so se prvi na območju analitično lotili problemov mladine f>o III. konferenci ZKJ. Z nedav- no konferenco o vlogi in polo- žaju mladih, a tudi s kritič- nim izanerjanjem možnosti za politično in družbeno dejav- nost mlade generacije, pa se niso zaustavili samo ob tej problematiki. Opravili so tudi prvo samokritično razčlembo popisemske dejavnosti. V delovnih organizacijah in na terenu zaznavajo ugodnej- še partijsko vzdušje. Dejav- nost komimistov je večja. Spremembe v delu ZK se ka- žejo še drugače — v zadnjem času so ustanovili 9 osnovnih organizacij ZK, želijo pa, da bi imeli v vseh delovnih sredi- nah oblike partijskega dela. V Šmarju tudi ocenjujejo, da delo ZK v krajevnih skupno, stih sorazmerno dobro. Mor- da še posebej zaradi tega, ker se šmarska ZK dosledno odlo- ča za načelo dvojne poveza- nosti. Kaj to pomeni? . Alj smemo pristajati na raz- mišljanja, da je dovolj, če je komunist delaven samo na de- lovnem mestu, v tovarni ш podjetju, da se čuti organizi- ranega samo od 6. ure do dveh? Ali je raziunljivo, se je vprašal sekretar komiteja ob- činske konference ZKS Šmar- je pri Jelšah, Darko Bizjak, da se v Rogaški Slatini, kjer je okrog 270 članov ZK, uk- varja s krajevnimi problemi le nekaj upokojencev? Vpra- šanje, kje je potrebnejša in naravnejša komimistova pri- sotnost, v delovni organizaci- ji ali na terenu, je formalno zastavljeno. To je najbrž ena- ko, kot če bi učitelj v šoli učil učence pozdravljati, ko pa bi jih na cesti srečal, bi jih poučil, da velja nauk o po- zdravljanju samo za šolske prostore. Zato moramo s ix>zomostjo razmišljati o načelu komimi- sitove povezanosti oziroma or- ganiziranosti. Razumljivo je, da bo član ZK izpolnjeval os- novne statutarne obveznosti v matični organizaciji. Ko pa se bo vmia z dela na dom, v kra- jevno skupnost, v krajevno samoupravo, ne bo zaklenil vrat pred predsednikom RK, SZDL, sekretarjem ZK in dru- gimi krajevnimi aktivisti, am- pak ga bo njegova partijska zavest zrinila ▼ urejevanje razmer, tja, kjer začenjamo graditi naš politični sistem. Nobena partija, zlasti pa ne naša ZK si ne more privošči- ti v svojiih vrstah komunistov »za določen čas«. Nespamet- no bi bilo seveda zahtevati, da dejavne j škn članom ZK v delovnem kolektivu ali na ob- činsikem vrhu nalagamo še nove politične funkcije. Toda — koliko komimistov živi v anonimnosti v tovarni in v krajevni skupnosti! Vprašanje je razločno in neprozomo po- stavljeno — ali bi jih moral kdo odkriti? šmarski zagon v jasnejšo opredelitev komimistove od- govornosti za delo in življe- nje, kjer je zaposlen in kjer živi, ne more biti namenjen le okrog 500 članom v šmarski občini. Je lahko dobra izkuš- nja in dragocen nap>otek tudi drugim občinskim organizaci- jam ZK. Ne zato, ker je nekaj novega, temveč predvsem za- to, ker ne bi smeli ostati le pri besednih zahtevah • > л^епјапји partijskega življe- nja na terenu. Težko si e ла misliti potek druge faze us- tavnih sprememb in utiranje poti novemu položaju krajev- nih skupnosti, če ne bomo razširili politične kadrovske baze na terenu. V oceni iKjIitičnega dela ZK v Šmarju pa ugotavljajo še naslednje — izvajanje ustav- nih sprememb je nezadostno (uspešno jih uresničujejo v Zdravilišču in Steklarni), manjše delovne organizacije pa celo sodijo, da ni treba nič menjati. Nekoliko bolj za- dovoljni so z ustavno dejav- nostjo v dislociranih obratih. Manjka pa jim strokovnih kadrov in več političnega po- sluha pri nekaterih vodilnih delavcih. Samokritično oce- njujejo, da je za uresničeva- nje ustavnih dopolnil premalo naredila tudi občinska koordi- nacijska komisija. In katere naloge ix>stavlja šmarska ZK v ospredje v tem trenutku? Poleg odločnejšega izvajanja ustavnih sprememb še naloge na področju vzgoje in izobraževanja, idejnopoliti. čnega usposabljanja in uresni- čevanja stabilizacijskih priza- devanj — ta pomenijo na šmarskem bor^bo za hitrejši razvoj njihovega zaostalega in nerazvitega območja. -nd Slovesnost ob odhodu Pred dnevi je sekretar medobčinskega sveta ZK iz Celja Janez Zahrastnik pripravil skromno in pri- srčno slovesnost ob odho- du laškega župana Mihe Prosena na novo delovno mesto. Kakor je znano, odhaja Miha Prosen na novo delovno mesto v laš- Ko Zdravilišče. Predsedni- ku občinske skupščine so se Za njegovo dolgoletno in politično delo zahvali- li tudi Cveto Knez, Rudi Grosar in Jože Kos. NACE GREGORČIČ Kako v kratkem sestav- ku zaobjeti pestro in bo- rato življenje 55-letnega ^titeija? Kako povedati "SÍ0, najti pravilen izraz ^ plejado lastnosti, ki se Pod skupnim imenoval- cem njegovega življenja zapišejo kot dobrota in pravičnost? Takega danes ohranjajo v spominu vsi njegovi učenci (pri učitelju je na- pisati — vsi, zelo pogum- no), in takega bodo ohra- nili tudi tisti, pri katerih, kot pram sam, mu že po- jenjujejo moči. Učitelj Nace, naj ne za- men, če smo tako zapi- sali, ni bil rojen v rodo- vini, kt bi mu že ob roj- stvu določila poklic. Ce bi za njegovo življenjsko pot rekli, da je trnjeva, bi bil to le bemalen izraz za vse tisto, kar je oblikovalo mehak značaj in krepko držo. Rojen pod tujo streho, čeprav v domači vasi Vr- sno kot potomec slavnega Gregorčičevega rodu, se je zapisal med proletariat s »klanca siromakov«. In ko se je iz njega prebil, ko je štiri leta služil kot krojaški vajenec, da sije lahko privoščil hlače, ko je stiska in beda trkala v njihovo devetčlansko dru- žino, ko je bila namesto večerje pogostokrat le po- joča pesem, ki so si jo zapeli za pogum — takrat je že dalj časa bival v Ce- lju in prijel za vsako de- lo, ki se mu je nudilo na pot. Bil je tudi gabrski gasilec in v času vojne je trikrat pobegnil iz ujet- ništva ter pristal leta 1944 v partizanih. Tu je na te- renski postaji Tolsti vrh in kasneje na Mali gori opravljal zahtevno teren- sko delo na kurirski po- staji. Se nekaj časa je po vojni sukal puško, a ker mu vojaško delo ni diša- lo, se je kmalu zapisal med aktiviste. Bil je prvi plačani sekretar zveze borcev na občini. Ob tem je opravljal še vrsto dru- gih funkcij, ki pa niso večale kupčka na žiro ra- čunu. A k razmišljanju nag- njenja nrav učitelja Gre- gorčiča ga je zapeljala v študij pedagoškega dela. Ze dvajset let se ubada z malimi glavicami v niž- jih razredih, kjer so mu pri srcu prav tisti, ki jim doma primanjkuje ljubez- ni in razumevanja. Takim, pa najsi bodo to revni ali pa bogati, daje košček svojega srca. In ker ga tako odnašajo že dvajset let, je danes učitelj Na- ce utrujen. A narava, ki mu pomeni zatočišče v hudih dneh in topel last- ni dom, mu bosta kmalu vrnila razdane moči. Ne- kaj bo napravila še vera v partijo, s katero pravi, da je oženjen že trideset let. Taka zvestoba zavezu- je, da po njenih načelih vstraja še desetletja. To Gregorčiču, ki ga kličejo tudi OČKA in TOVARI- SICA ne bo težko. Z vsa- kim koščkom izgubljene- ga srca, ki ga da svojim otrokom, se zapiše v srca vsakega, ki je kdajkoli okusil toplino njegove be- sede. Zdenka STOPAR turizem Koča v skrajnem koncu Robanovega kota je bila lani zaprta. Planšarija, ki je bila vsa leta doslej tako mikavna, je naenkrat izgubila svoje obiskovalce. Tisti, ki so še pri- hajali, so se razočarani vračali ali se podajali prek stene naprej na Korošico. Vršnikov Jože, Robanov, ki je dolga leta vodil planšar- rijo v kotu, lani tega dela zaradi zdravja ni več zmogel. In ker ni bilo ljudi, ki bi prevzeli planšarijo, je ostala nema in tiha. Tako počasi izginja iz naših planin tista mikavnost, ki bi lahko tudi v turističnem prometu veliko pomenila, se- veda, če bi to znali in hoteli izkoristiti. Od približno dvaj- setih planšarij v gornjem koncu Savinjske doline, je Ro- banova vzdržala še najdlje. Druge oziroma nekatere so postale veliko bolj gostinske postojanke kot planšarije. Kako bo z Robanovo planšarijo je težko reči, na vsak način pa je škoda, da izumirajo biseri naših planin. Planinski dom v Logarski dolini je zaprt od prvega fe- bruarja. Tako bo, vsaj po napovedih, do 15. marca. Torej poldrugi mesec. To je že običajna praksa, ki pa je v raz- ličnih letih različno dolga. Na vsak način pa si vsakokrat v tem času vzamejo počitek tudi zaradi nujnih obnovitve- nih in drugih del. Temu zgledu so sledile tudi sestre Logarjeve. In tako je Logarska dolina naenkrat ostala brez gostišča. Zanimi- vo je, da je na odločitev o zapiranju obeh obratov hkrati pristal tudi upravni organ pri občinski skupščini v Mo- zirju. »Tako vas moramo .na žalost obvestiti,« pišejo v po- sebnem dopisu iz turističnega društva v Solčavi Celjski turistični zvezi, »da v tem času v Logarski dolini ni nobe- nega gostišča, ne sobe za slučajno došlega gosta in to le- tos, ko sploh ni prekinjen cestni promet z Logarsko do- lino. (Kaj pa Plesnik, opomba pisca). Take sramote Logarska dolina ni imela, odkar je bilo 1862. leta tod postavljeno prvo zavetišče za turiste. In ker je turistično društvo brez moči, da bi uredilo prob- lem, vas prosimo za p>omoč in posredovanje.« Naj bo tako ali drugače, primer v resnici zasluži ob- ravnavo, saj je navsezadnje težko razumeti tako odločitev, čeprav Logarska dolina v tem času ne privablja velikega števila gostov. Pa vendar! Najbrž pa bi problem lahko rešili tako, da bi bila obrata izmenično zaprta in to krajši čas. Ali je v resnici potreben počitek v dolžini poldrugega meseca? MB Ko se je pred kratkim mudil v Olju predsednik Tu- ristične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, smo ga prosili za izjavo o mestu in vlogi celjskega turističnega območja v slovenskem turističnem gospodarstvu. Takole je med drugim dejal: »Celjsko območje ima zaradi svoje lege, povezave in drugih značilnosti pomemben delež v slovenskem turizmu. Navzlic temu se bo morala celotna celjska turistična regija bolj zavzeti za pridobitev novih oziroma večjih stacionar- nih kapacitet. Od tega tudi zavisi prehod od izletniškega v stacionarni turizem, ki daje večje gospodarske efekte. Družbeni dogovor o delu in financiranju celjske turi- stične zveze, sprejet na seji sveta osmih občin, odpira tudi možnosti, da bo to območje v prihodnje bolj zaživelo in da ne bo zaostajalo za drugimi v Sloveniji, od katerih vsaj nekatera hitro napredujejo. Prepričan sem, da ima celjska turistična regija še ve- like možnosti za razvijanje turizma. Poglejmo samo Atom- ske toplice, kjer po zaslugi železnic že resno programirajo izgradnjo modernega in sodobno urejenega zdraviliškega središča, ki bo velikega pomena za celotno regijo, zlasti pa za šmarsko občino.« stran — NOVI TEDNIK BESEDA BRALCEV St. 7 — 22. februar 1973 ŠE O TRGOVINI IN GOSTINSTVU V ŽALCU v vaši rubriki Vpraša- nje javnemu delavcu je Bemi Strmčnik postavil javno vprašanje v zvezi z integracijo gostinstva in trgovine v Žalcu. Temu vprašanju bi rad dodal ne- kaj dejstev. Res je, da se je z integracijo trgovske- ga podjetja in gostinstva v žalski občini precej spremenilo — predvsem v krajevni skupnosti Bra- slovče. Ne bi se rad spuš- čal v i>olemiko sestavka B. Strmčnika, temveč bi želel. pojasniti nekaj, kar mu verjetno ni znano. Že več let poznam gostišče Pri pošti, pa tudi bife. Vem pa samo to, da je bila v gostilni Pri pošti v službi kuharica, ki ni bila prijazna in tudi ljudje so morali dolgo čakati na po- strežbo. Razen, če je bila sedmina ali kaj podobne- ga. Patem, ko je bife prevzel direktor Demač, je bil odprt vsak dan (tu- di v nedeljo) od 6. do 22. ure. Ko pa je direktor uvi- del, da ni prometa, je bife enostavno zaprl. Vprašam, če je sedaj potrebno vso kritiko na- prtiti sedanjemu direktor- ju Tonetu Lazniku. Ni kriva sedanjost, temveč preteklost. Mar poprej ni- hče Ш videl tega kritične- ga stanja? Ali je »bife« vzrok za sedanji plaz vpra- šanj? Vem, da je pred združitvijo škripalo. Vem pa tudi, da so isti bife po- nudili privatniku. Ali se potem direktor Dernač bo- ji vseh lokalov, ki jih imajo v rokah privatniki, se boji, da bi bili zasebni- ki uspešnejši? òlanek v NT je izšel ravno v tre- nutku, ko je bil bife iz- praznjen. In zanimivo je, da se je to zgodilo nekaj dni pozneje, ko se je po- javil prvi iskreni intere- sent za bife. Kaj pravite na vse to? Anton Strgar, Braslovče UŽALJENOST Pisal sem že, da mi ne pošiljajte več NT, ker ste objavili neko pismo na moj račun. Jožef Lipovšek, Impolca Odgovor: Ko ste vi kriti- zirali, je bilo vse prav. Po- tem, ko je neka oskrbo- vanka opisala stanje v do- mu nekoliko drugače, pa ste bili prizadeti. Veste, nihče n¡ nezmotljiv. NT pa vam bomo, če tako že- lite nehali pošiljati. KAJ JE VREDNO? Prvič se vam oglašam in istočasno sporočam, da sem vaš redni bralec, od- kar hodim k svoji »punč- ki«. Pri njih so naročeni na vaš časopis. Vaše lju- bezenske zgodbe so obe- ma zelo všeč, ker so napi- sane iz srca in iz resnič- ne stvarnosti. Mnogi naši časopisi in revije hočejo usmerjati mlade pisce na pravilna pota. A kaj, ko so navadno takšne rubrike samo zato, da se dobi ho- norar in so tako tudi stra- šansko porazne. Res se čudim našim renomiranim književnim delavcem, za- kaj se ob tem nič ne zbu- dijo. Mogoče so tudi oni prisiljeni v slične zablode. Samo potem se naj nikar ne čudijo, zakaj imamo to- liko »svobodne« umetnosti, brez ciljev in pomena. Lahko pesniki napišejo na tone dobrih pesmic, pa jih bralci preprosto nočejo brati, zato ker je pač udo- mačeno mnenje, da so pes- mi brez p>omena in brez rime. Isto je v književno- sti. Torej ta svobodna umetnost je vnesla kaos med bralce in književnike. Ne trdim, da so vsi knji- ževniki zanič, niti da sem jaz kaj vreden. Ampak če bo šlo tako naprej, bodo knjige v knjigarnah za- stonj čakale kupce, pisate- lji pa bodo za honorar pi- sali šund. Sicer ne bo kruha za njih. In kakšna je rešitev? Preprosta. V dnevne in tedenske časopise bo po- trebno nujno uvesti litera- turo z umetniško vred- nostjo, a uredniki bi se morali malo bolj zavzeti za objavljanje del že reno- miranih domačih avtor- jev. Res se čudim, zakaj so časopisi pK>lni roma- nov v nadaljevanjih tujih avtorjev, kaj domačih del ni na voljo? Je pač laže prevesti nek kriminalni roman, kot pa ga napisati? Zato se pač nekateri ra- je ukvarjajo s prevaja- njem, lažje pridejo do de- narja. In tako izpodrine- jo domače ustvarjalce. No, nič nimam proti njim, a menim, da bi moralo biti neko ravnovesje med do- mačimi in tujimi deli. In ravno pri takšni obliki, kot je danes marsikateri časo- pis, bi lahko sklepali, da nimamo doma nobenih književnikov! Znano pa je, da delo dela mojstra, za- to tudi že talentirani pis- ci zgubijo moralo, ker pač ne morejo nikjer presodi- ti, ali so kaj vredni ali so zanič. To pa povzroči, da îx>tem pride do odtujeva- nja in do samovoljnega ustvarjanja, ki vedno pe- lje v dve skrajnosti — v pogubo ali v častenje po smrti. A sedanji položaj je tak, da je prvih več, in ko se le-ti prizadevajo objavi- ti svoja dela, ustvarjajo neko preveč odtujeno vzdušje do človeka. Res je sicer, da človek ni popoln, a umetnost sloni na člove- kovi duševnosti, zato naj bo kritika ljudi v skladu z realnostjo in z miselno povezavo vzrokov neskla- dij. Preprosto je reči: >и!51о- vek je zver,« a zakaj je zver, malokdo pove. Zato so mi, in upam tu- di bralcem, vaše ljubezen- ske zgodbice všeč, ker so pristne in preproste. Bi bilo težko najti kak koti- ček še za kakšen roman domačega, priznanega pi- satelja? Potem bi bil vaš Novi tednik zame res po- poln. Predlagam kar Can- karjeva dela za začetek, potem pa, ko bi se bralci malo »ogreli«, kaj bolj so- dobnega. A prosim vas, ni- kar sami ne izbiratje. Ra- je p>oprosite književnike, naj oni predlagajo, kaj je vredno objave, da vi ne bi zatavali v slepo ulico. Več vas ne nameravam motiti, pa tudi prostora mi zmanjkuje v pismu. Prilagam vam še neko mo- jo pesmico, ki je posveče- na moji deklici. Ona je doma med hribi, kjer je življenje veliko bolj trdo kot v mestu, će je za ob- javo, se sami odločite. Ivan šalamon-Vanek ODGOVOR: Ali ste spre- gledali roman Ferda Godi- ne Bele tulpike v NT? Ob- javljam pa prvi del pesmi. PESEM Ciklama rdeča sred gora viharjem bučnim èe kljubuje, enotnost srca njenega tiransko srečo premaguje. Kar pihajte viharji burni imejte božjo moč od rdečih cvetov mojih lističa ne dobite proč. Epi tvoji cveta naša nam še večjo dajo moč še močnejša sapa naša enkrat odstrani cvet ti proč. Kar žugajte mi s silo raso veliko uspelo vam ne bo saj cvet moj ni za pašo preslasten je za lakoto. Oj, kako si zaslepljena mi neznansko imamo moč imaš rožca zapeljana neznatno protimoč. Ne, nisem jaz tako neumna ampak krokodili naših src poglejte jaz sem strumna rane te so od vaših src. RADA BI PRATIKO Naročnica Novega ted- nika sem že zelo dolgo, od takrat, ko je začel izhaja- ti. Vidim, da mnogi di^bd- jo Stoletno pratico, le jaz je še nisem dobila. Če- prav sem stara že 78 let, NT zelo rada berem, ze- lo vesela pa bi bila, če bi mi lahko poslali Stoletno pratiko. Alojzija Lubej Odgovor: Poslali vam jo bomo, vi pa nam spo- ročite vaš naslov. Pa pri- jetno branje! DELAVSKA KONTROLA — JAMSTVO v zadnjem času se veli- ko govori in razpravlja o delavski kontroli. Mislim, da je to zelo dobro in ko- ristno, ker bomo le tako lahko dosegli boljše rezul- tate v našem gospodar- stvu, ki doživlja sedaj mnogo težav. Preveč tro- šimo tudi sredstva, ki jüi ne bi bilo treba trošiti. Tudi sam sem že precej razmišljal o delavski kon- troli, in sicer zaradi tega, ker sem v našem podjetju zasledil nekaj nepravilno- sti v zvezi z reprezentan- co in potnimi stroški. Ti so absolutno previsoki. Tudi preveč osnovnega materiala, to je pločevine, po mojem potrošimo, in bi bilo lahko tudi škarta manj. Nekje sem slišal, da je že Lenin govoril o delav- ski inšpekciji, ki naj bi vršila nadzor po podjet- jih, da bi le-ta boljše de- lala. Mislim, da tam, kjer so proizvajalna sredstva last delavcev, morajo de- lavci kontrolirati proizvo- dnjo, ker je to v njüio- vem' interesu. Po mojem pri nas zdaj o tem preveč le še govorimo, premalo pa iščemo oblike delav- ske kontrole. To bi mo- rali biti organi, ki bi jih formirali v industrijskih in kmetijskih podjetjih, v organizacijah in ustano- vah. Lahko bi formirali svete delavskih kontro- lorjev, zbore ali konferen- co na občinskem nivoju, na katerem bi obravnavali problematiko in izmenja- vali izkušnje. Jaz si to predstavljam tako, da bi se delavske kontrole po obratih sestajale na skup- ne sestanke ter pKjročaJe o svojih ugotovitvah, na- to pa bi se s tem sezna- nili samoupravni organi m bi ukrepali. Enkrat ali dvakrat v letu bi se se- stala občinska konierenca, ki bi problematiko delav- ske kontrole obravnavala na občinski ravni, tako da bi bilo to vsem na očeh in javno, ker le jav- na razprava, zagotovlja uspeh in akcijo. Pri obra- vnavi rezultatov kontrole bi morali biti zraven vsi vodilni ljudje in direk- torji. Podobno bi moralo biti tudi na ravni občine in države, ker bi morala biti delavska kontrola poveza- na. Funkcija kontrole рк) mojem ni samo preverja- nje delovnih planov, am- pak tudi v dajanju kon- kretnih predlogov, kako pomanjkljivosti odpraviti. Taka kontrola bi pomeni- la šalo za samoupravlja- nje. Kontrola bi imela ve- liko dela, ker bi opozar- jala na razširjanje proiz- vodnje, izboljšanje kvali- tete proizvodov in zniže- vanje proizvodnih stro- škov. Morda je vse to tema za diskusijo, ki bi jo vi organizirali. V. K. Odgovor: Hvala za pre- dlog. Bomo to storili. PREGLEDALI SO NAŠE DELO Dne 7. februarja smo pripravili proslavo ob slo- venskem kulturnem praz- niku. Obenem smo imeli -udi polletno pionirsko kon- ferenco. Na njej smo pre- gledali naše delo. Naše glavno delo, učenje, smo srednje dobro opravili, saj smo izdelali 83 %. Zelo uspešno je delovalo ŠŠD, ki je pripravilo tekmova- nje v sankanju in šahu v počastitev pohoda XIV. divizije skozi naše kraje. Uredništvo našega stenske- ga časopisa nas redno se- znanja z zanimivostmi. Istočasno pa nam pred- stavlja tudi različne slo- venske tovarne, od kate- rih dobi prospekte. Odbor podmladka RK se je vklju- čil tudi v akcijo za po- moč vietnamskemu ljud- stvu. V Veseli šoli tekmu- jemo letos že tretje leto. Posebno pomembno na- logo ima letos zgodovin- ski krožek. Ob obletnici kmečkega upora, ki je bil tudi v naših krajih, nas bo seznanil z dogodki pred 400 leti. Zato so že pripravili medrazredno te- kmovanje, spomladi pa se bomo pomerili še z učen- ci s Planine. Sprejeli smo tudi načrt dela za drugo polletje. Marija I>ebelak,6. b. Os Lesično NEUMESTNE PRIPOMBE Tudi jaz vam bi rada nekaj prispevala za vaš časopis. Ko sem se 14. 2. 1973 vračala iz posvetoval- nice, mi je moja sestra nesla hčerko. Stopili sva na avtobus, ki pripelje ob tri minute čez 16. uro k avtobusni postajá pri go- stilni Branibor. Ko sva vstopili, sem šoferja avto- busa prosila, naj vozi ma- lo bolj počasi, ker je ркас težko stati z otrokom v naročju, a prostega sede- ža ni bilo. A on je kar na hitro nevljudno odgovoril: »Morda se bojite, da bi p>op>okale fedre?« Takoj sem uganila, na kaj meri. Moja sestra je bolj moč- ne postave. Seveda je tudi ona slišala, saj je stala čisto blizu. Nisem se ho- tela prepirati, saj mi je bilo hudo. Mislim, da niso VSI Izletnikovi šoferji ta- ki, a če bi bih, ne bi ime- li niti enega polniKa. Mor- da Ш pogledal nase, da bi se tuoi on lanKO rešil odvecnin kilogramov. Pro- sim, da ta članek objavi- te m da moreta opozorite vozmlta avtobusa s števil- ko Cli:-32ü-51, naj raje ob- drži opombe zase. Vozil je v Zgornjo Hudinjo. Mlada mamica JOK v SPOoOJENIH PLENICAH Res je grao pometati pred drugim pragom. Da ima pa oče Polak iz Za- loga tako rad svoje otroke je res čudno, da ne hodi v redno službo. АИ se res ne bi našlo kakšno delo zanj, pa bi dobil še otroš- ke dodatke in bi bili vsi skupaj bolj zadovoljni. Tak mlad človek vendar ne sme biti brez dela, ker postane len in obupan nad svojim življenjem. Za- gotovo bi imela žena tudi več veselja pospraviti sta- no\'anje, oprati zanemar- jeno perilo, umiti otroke, kakor se pač spodobi za mamico petih otrok. Saj bi ga vsi veselo pričakova- li, kadar bi se vrnil, da bodo skupaj pri kosilu. Ce bo oče délai, bo tudi kaj jesti (Brez dela ni jela). Beni TOŽBA STAREGA RIBIČA Dreta, ti, ki izviraš tam I>od Črnivcem in tečeš med planino Menino in Kasnim vrhom oziroma Homom mimo Nove Štif- te, Gornjega gradu in na- prej mimo Kolpe ter os- talih vasi, tebi bi rad ne- kaj potožil. Nekdaj si nam dajala pravo bogastvo, sedaj pa bežiš mimo nas kot fur- ja. Le kaj smo se ti za- merili? Nekdaj si naredi- la 40 jezov in gonila ko- lesa 13 velikim mlinom in 43 žagam. Tvoji pritoki Voložnica Letušč, žrela v Kropi, Pripravna, Kamolš- ca. Bab ji graben, Mačko- vec in Žrelo dol pa so vrteli kolesa 42 mlinom, 9 žagam. Napajala si stoti- ne glav živine in očistila ogromno škofov perila. Tvoje najtežje breme pa je bilo, da si morala pre- nositi na tisoče metrov lesa. Ko bi imela srce kakor človek — kako bi te mo- ralo boleti, ko bežiš mimo ruševin pc^rtih mlinov in žag, v katerih je bilo to- liko tajnih sestankov OF, zavetij partizanov in iz katerih je šlo mnogo ko- sov kruha, žgancev, hra- ne ... Danes pa — ali ne bi bilo dobro, da bi imeli vsaj en mlin z večjo ka- paciteto? Seveda na vod- ni pogon, saj nam lahko sovražnik vzame tudi elek- triko. No, sedaj pa, zakaj tož- ba starega ribiča. Nosdl sem še krilce — včasih smo vsi otroci nosili kri- la—ko sem že bil več za vodo kakor doma. Lo- vil sem kapeljne in ribice, ; ne da bi jih uničeval, am- pak sem jih reševal, ko je voda po odhodu spla- vov zelo upadla. Bil sem ves Dretin otrok. Saj sem v to tudi verjel, ker so nam starši rekli, da ot- j roka vedno voda prinese. Ni se še rodil slikar, ki bi mogel na platno pre- nesti vse bliske, ki so jih povzročile iz vode skaka- joče ribice v večernem mraku, in tiste valove, ki so nastajali ob igranju in lovenju music na mimo | tekoči vodi. Ali ko so na . plitvinah stali lipani in ! postrvi. Vsega tega sedaj ni več. Hudourniška reka tega ne prenese. Pa še nekaj je. Tudi z lovom rib je vse drugače. Včasih je le red- kokdo lovil. Danes pa je preveč ribičev — zlasti ne- poklicanih. Ribiška opre- ma pKJStaja vse boljša in dražja, tako da si je upo- kojenec ne more priskrbe- ti. Tudi delavec si tega ne more kupiti. Tih večer je bil, ko sem šel ob obali te vode, pa so mi solze polzele po li- cih, srce pa mi je stiskal kamen, ki se mi ni odva- Ш, dokler nisem napisal te vrste. Franc Fiere Pustopolje 5 Šmartno ob Dreti ČEMU NAPIS: »REZERVIRANO ZA MALICO!« 2e leto dni hodim na toplo malico v Veleblagov- nico T Celje. Iz dneva v dan se pojavlja ista pe- sem, ki vam jo bom na kratko opisala in nanjo želim tudi odgovor. V času od 9. do 10. ure je čas malic v bifeju T. Malicajo mnogi delavci in uslužbenci iz bližnjih pod- jetij. Vendar jih iz bifeja precej hodi z nezadovolj- nim obrazom. Ravno v tem času hodi mladina (fantje in dekleta) na ka- vo in cigareto in sedijo po celo uro za mizo, ki je rezervirana za malico. Mi, ki pa redno malicamo, pa moramo stati pri mizah, ki so bolj primerne za po- pivanje kot za obedova- nje. Mislim, da vsi tisti, ki se pri branju mojega član- ka čutite prizadete, dru- gič stopite na kavo k šan- ku ali pa v pritličje Ve- leblagovnice. Vodstvo Veleblagovnice T prosim, da če je bilo v stanju organizirati tople obroke in jih izdajati na bloke, da nudi tudi pro- stor, v katerem se lahko v miru najemo. Imam predlog, da se za čas ma- lice prepove vsem tistim v bife, ki želijo kavo ozi- roma da naj bi jo popili pri šanku. Takšen način ima tudi gostilna Majolka v Celju. Prizadeti — pa brez za- mere! Dragica Planinski dom in Sv. Jost na Paškem kozjaku — 22. februar 1973 BESEDA BRALCEV NOVI TEDNIK »7. štren ODMEV Odgovor predsednika hišnega sveta št. 8 na Tomšičevem trgu na čla- nek Problem iiišnega sve- ta, ki je bil objavljen v 5. številki NT. Uredniku rubrike zastav- ljam vprašanje: cemu ob- javlja anonimna pisma? Da je pri tem primeru zgrešil, bom skušal doka- zati. Iz članka anonimke lah. ko zaključim: — da ne pozna problemov hišnega sveta in hiše, v kateri stanuje, — da ne ve, kdo razpola- ga s sredstvi, zbranimi v obliki stanarine, — da ji ni znano, da je hiša družebna last, ne pa HS ali predsednika hišnega sveta, — da ra prepričana v toč- nost svojega pisanja in se zato ni podpisala. Da probleme pozna HS in predsednik, je gotovo, ker tudi meni teče v sta- novanje. Hiša je celo v slabšem stanju, icot je opi- sano. Poudarjam pa, da se hišni svet s cerni prob- lemi ukvarja, kolikor je v njegovi moči, vendar je vsem jasno, da s tistim delom sredstev od stana- rine, ki je na razpolago HS, ni mogoče čez noč rešiti problemov, ki na- stajajo pri tako izrabljeni stavbi. HS je zato poklical na pomoč Stanovanjsko pod- jetje. V zadnjih treh le- tih je bila komisija Sta- novanjskega podjetja tri- krat na ogledu hiše. Po- leg tega so problemi za- pisani v zapisnikih se- stankov stanovalcev. Res je, da je težko, res pa je tudi, da smo uspeli z ureditvijo šestih stra- nišč, zamenjavo strešnih žlebov, dve stanovanji sta bili adaptirani, dve pa je adaptirala Zveza borcev. Razumem odgovor ured- nika, da ra vsega objavil, ker je članek nepodpisan, najbolj pošteno pa bi bilo, če bi ne zaključil članka pri prvih žalitvah, temveč na začetku. Predsednik HS Lazo Kalundžija Odgovor: V nečem z anonimnim piscem vendar Soglašate — da je stavba v slabem stanju. Morda pa bi bilo prav, da bi se kdaj sestal zbor stanoval- cev in bi se o vsem tem nadrobno pogovorili, čla- nek pa sem objavil, ker je bil posreden odmev na pisanje v NT. MOJI INTERESI Se ko sem bila zelo ''^jhna, so me nekatere stvari ix>sebno pritegnile. Ugajalo mi je vse, kar je živo in pisano. O, ka- rada sem opazovala dvojega strica, slikarja, Kadar je s čopičem in ži- v^ barvami risal na pa- P^r smešne klovne z na- ^©janimi obraza in veli- ^^mi čevlji. Marsika- ^ popoldan me je to ?P®zovanje zamotilo do ve- ^га. Zame je bila to pra- ^^ zabava. pa se je moje ^unanje preusmerilo na Kako so me pri- j^ili nežni zvoki klavir- • kadar je nanj igral oče. Ko pa sem tudi poskusila igrati, sem j.^ogokrat doživela pravo j^^aranje. Najsi sem se t®'ko trudila in pritis- kala s prsti i» tipkah, mi zvoki, Id so prihajali iz skrivnostne notranjosti klavirja, niso in niso uga- jali. Bila sem še premajh- na, da bi razumela, da je za igranje na klavir po- trebno tudi znanje. Ko sem prvič prestopila prag šole, se je začelo moje znanje širiti. Na рк> budo staršev, pa tudi za- radi lastnih želja, so me vpisali v Glasbeno šolo. Ko sem končala 1. razred glasbene teorije, sem se začela tudi učiti igrati kla- vir. Spominjam, se, kako so bili pri prvih vajah moji prsti okorni. Kako po^i in previdno sem igrala tiste prve note. Ko- liko potrpljenja je bilo potrebno! Toda z delom in trudom sem dosegla svoj prvi cilj — prvi na- stop. Zaigrala sem dve skladbi. Njuna naslova sta bila: Naša mačka in Legenda. Vsega, kar sem takrat doživela, se spominjam, kakor da bi bilo danes. Od takrat je minilo že 8 let, skoraj 10, a jaz sem ostala še vedno ista. še vedno z istim veseljem kot nekoč, sedem h kla- virju in igram. V primer- javi z velikimi pianisti in drugimi glasbeniki je mo- je igranje zelo skromno. Vem, da se s pravimi umetniki ne bom mogla nikoli primerjati. Ne, jaz nimam takšnih oiljev. Mis- lim, da je bolj pomembno moje osebno zadovoljstvo. Kadar igram, čutim glo- boko v sebi neko veselje, srečo. O, kako sem sreč- na, da znam spoštovati velike skladatelje, ki so glasbo sploh ustvarili, jo ustvarili mogočno in lah- kotno. Saj glasbe sploh ne bi bilo, če ne bi bilo teh velikih mož. In če me kdo vpraša, kaj ix>meni zame beseda — glasba? Na bo ne znam odgovoriti taiko, kakor ču- tim. Nimam pravih besed. da bi jo lahko opisala. Vem le to, da je glasba moj idol, katerega maj- hen, droben in še manjši delček postanem tudi sa- ma, ko sedem za klavir in igram ... Simona Brenčič, 8. c, I. osnovna šola UPOKOJENCI SE SESTAJAJO Sestanek upokojenih pro- svetnih delavcev v Celju je redno vsak mesec, prvi ali drugi četrtek v mese- cu. Na zadnjem sestanku v febuarju se je zbralo kljub slabemu vremenu kar 18 učiteljskih vetera- nov. Prosvetni delavec in književnik Fran Roš se je na sestanku spomnil pred kratkim umrle učiteljice Nežke Zadnikove-Napotni- kove. Imenovana je bila namreč žena profesorja Josipa Napotnika, ki je poučeval pred vojno na celjski gimnaziji od 1920 ter je bil pregnan kot za- veden profesor v Srbijo. Profesor Napotniik je bil namreč globok in občuten t>esnik, ki je posvetil svo- ji ženi Nežki Zadnik-Na- potnikovi poseben sonetni venec z naslovom Exponto, prav iz pregnanstva (ka- kor Ovidius) ter je zelo hrepenel po svoji domovi- ni. Ta sonetni venec, ki ima 14 odstavkov, je ču- stveno prebral Pran Roš. Iz te pesnitve je bilo raz- vidno, da je bil profesor Napotnik res lirični pes- snik, fci smo ga šele sedaj obe tej priložnosti spozna- li. Stanko Skočir KULTURNI PRAZNIK V GRIŽAH Pevsika sekcija DPD Svo- bode, Griže je priredila Prešernov večer. Tovari- šica Marta nam je oživela spomiin na velikega moža, Danica, Valčka in Alenka pa so recitirale njegove pesmi, ki se mi zdijo, da vsakokrat, ko jih slišim, zvenijo bolj mogočne, bolj veličastno. Nazadnje je še ženski pevski zbor za.pel Pod oknom in Zdravi j ico. Zares lep večer, vreden velikega moža! Navzoči ALI SMO RES ISKALI LUKNJE V PREDPISIH IN RUŠILI STABILIZACIJO? Piscu članka z naslovom »Veliko kršitev tudi pri nas«, ki je bil objavljen v Novem tedniku dne 8. februarja, smo dolžni od- govoriti z nekaterimi res- nicami. Ob branju omenjenega članka smo lahko prišli do zaključka, da pisec član- ka ni dovolj seznanjen z delitvijo osebnih dohod- kov v tako imenovani »po- trošnji«. še predvsem pa smo dolžni odgovoriti vsem tistim, ki delajo v gospodarstvu. Prepričani bi lahko bili, da šolstvo sproti pK)troši kar gospo- darstvo z muko uspe ustvariti. že VSa leta doslej je vladala v šolstvu praksa, da smo prejemaM vse le- to akontacije osebnih do- hodkov, v decembru pa smo dobili raz;Uko za ustvarjeno delo. Temu bi lahko rekli v prejšnjih le- tih »pametno gospodarje- nje«, letos pa kršenje za- konitosti. Poudarjamo, da kljub »kršenju zakonito- sti« učiteljstvo v celjski občini in tudi v Sloveniji ni prejelo osebnih dohod- kov nad samoupravnim sporazumom. V Sloveniji je le nekaj primerov (ne pa v celjski občini), ki bi jih lahko prešteli na pr- ste ene roke, kjer so si delili nad samoupravnim sporazumom. Po mnenju pisca članka z naslovom »Je zakonitost moralna?« tovariša N. Lu- zarja, ki je izšel v Delav- ski enotnosti dne 5.—10. februarja 1973, tudi teh nekaj primerov povišanja nad samoupravnim spora- zumom niso nobeni eks- cesi. Pa si poglejmo še nekaj konkretnih podat- kov o izplačilih za leto 1972 v celjski občini. V razdobju januar—no- vember je bilo iaplačanih 94,75 Vo osebnih dohodkov po samoupravnem spora- zumu, v obdobju januar— december pa 98,69 % praiv tako po samoupraTOem sporazumu. Noben zavod ni prekoračil izplačil oseb. nih dohodkov nad samo- upravnim sporazumom. V decembru so bili izplačani osebni dohodki le v ix>v- prečju za 3,9 % višji, kot je znašal skupni znesek rednih akontacij za OD od januarja do novembra 1972. Po merilih Izobraže- valne skupnosti (3elje so znašali i>oprečni osebni dohodki za redno delo pri vrednosti točke 9,00 din za učitelje s srednjo izob- razbo 1.980,00 din, z višjo izobrazbo 2.250,00, z viso- ko 2.825,00 din. Lani so šole v celjski občini dobile samo 95 od- stotkov akontacije ixw- prečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu v predlan- skem letu glede na enako kvalifikacijsko strukturo. UpKDštevati je pa treba, da se kvalifikacijska struktu- ra v gospodarstvu in šol- stvu sploh ne more pri- merjati. Republiška izobraiževal- na skupnost je v zvezi z občasno omejitvijo oseb- nih dohodkov poslala že v začetku februarja Izvrš- nemu svetu skupščine SR Slovenije predlog za spre- membo začasne omejitve osebnih dohodkov. V tem predlogu navaja precej ob- širno problematiko, v ka- teri se je zaradi zamrznit- ve znašlo pK>dročje vzgoje in izobraževanja. V posebej težavnem рк)- ložaju so tiste šole, ki lahko zagotovijo normal- ni potek pouka le z nad- urnim delom. Znani so primeri, da ponekod že zapirajo šole zaradi po- manjkanja učiteljev raz- rednega- in predmetnega pouka. V celjski regiji manjka že v letošnjem šolskem letu 60 učiteljev za razredni pouk. V od- delku za razredni pouk v Celju je vpisanih v 2. let- niku le 18 slušateljev Pe- dagoške akademije, v 1. pa 17. Kolikšno bo šele pomanjkanje učiteljev, če bi uzakomU malo šolo, ki bi trajala celo leto in od- prli še nove oddelke po- daljšanega bivanja. Zaradi zamrznitve OD že nastaja problem, kako plačevati učiteljice, ki poučujejo v mali šoli v 3. izmeni. Ali naj ukinemo male šole, če ne bomo mogli plačevati elementark in tudi vi^oji- teljev v varstvenih usta- novah? Odveč bi bilo raz- pravljati o tem, ali je ko- ristno ukinjati male šole, ki so še kako potrebne. Ob koncu se lahko vpra- šamo, zakaj nastaja iz le- ta v leto vedno bolj pere- če pomanjkanje učiteljev? Po piščevi navedbi o ne- opravičenem zviševanju osebnih dohodkov v šol- stvu bi moral biti učitelj- ski poklic bolj vabljiv kot je. Ni malo primerov, ko uhajajo nekateri učitelji v druge poklice. Verjetno ne zato, ker bi imeli tam niž- je osebne dohodke. Učitelji osnovnih šol celj- ske občine menimo, da s takimi neutemeljenimi očitki, kot so navedeni v omenjenem članku, ne bo- mo izboljšali družbenega položaja prosvetnih delav- cev, ki je bil že nekajkrat razvrednoten. Le z objek- tivnim pisanjem o vz©oj- noizobraževalnera procesu in ustreznem nagrajevanju učiteljevega dela bomo lahko usmerili več absol- ventov osnovne šole, da se bodo odločili za ka- drovske šole, ki uspiosab- Ijajo učitelje in vzgoji- telje. Učiteljstvo osnovnih šol celjske občine NAPAKA V POROČANJU v 4. številki Novega te- dnika ste na strani Beseda bralcev, pod naslovom »Stanovanje«, v zadnjem odstavku napisali tudi: »Med novimi imenovanji, ki so jih potrdili odbor- niki, je bil tudi za ravna- telja osnovne šole v Vita- nju imenovan Franc Mar- gue, ká je to službo opra- vljal do Zidaj kot vršilec dolžnosti ra'vnatelja.« Če ob tem imenovanju ne bi bilo v občini Slo- venske Konjice toliko raz- prav in govorjenja, bi ta informacija, ki jo je na- pisala Z. S., bila sprejeta in šla mimo mimo kot navadna novinarska »ra- ca«. Vendar so ob tej novici v Vitanju nekateri glasno premišljevaili. kdaj bo Novi tednik poslal Franca Marguča na šolo in kdo je ta nam nezna- na oseba. Uredništvu pač ne gre za resnost lista, saj bi se sd- cer ob taki novici moral razmisliti, kako ga jemlje- jo odborniki občinske skupščine Slovenske Ko- njice, z njimi pa vsi dru- gi, s katerimi so poveza- ni ki dobro vedo, koga so' imenovali za ravnateilja osnovne šole v Vitanju. Saj to imenovanje ná büo gola formalnost, skupščin- ski Ceremoniali, pač pa debata dolgih zasedanj. Ker pa je to objavilo glasilo občinskih organiza- cij SZDL, katere predsed- nik je bil inienovani rav- natelj kar 9 let v občini Slovenske Konjice — je skoraj nerazumljivo, da so to lahiko spregiledaili od- govorni: Jože Volfand, Ju- re Krašovec, Bemi Strmč- nik, ki vsaj od daleč po- 2snajo razmere. Ker ni nikakega poprav, ka, niti v naslednji števil- ki, kaže, da vam ni mar resnica, če ste jo vsi sku- paj pripravljena spregtleda- ti na tako vidnem in da- nes tako izpostavljenem mestu. Bralec ODGOVOR: Popravlja- mo napako in se opravi- čujemo. Na zadnji seji ob- činske skupščine v Sloven- skih Konjicah Je bU za ravnatelja osnovne šole v Vitanju imenovan Franc Marošek. moja ljubezenska zgodba Srce — mlado srce si Seli veliko ljubezni! In kako srečno je, ko občuti sladkost besede, ki mu jih šepeče ljubljeno bitje. Biti ljubljen — to je navečja sreča. ■ A kako je naše srce čudno: včasih kljub tem bese- dam ostane hladno, celo kruto. Šp se spominjam: kadar sem šla mimo njega — bli- zu ali daleč — sem čutila na sebi njegov pogled. Ob- čutila sem celo, da me gleda z očmi, v katerih ]e bilo polno nežnosti, polno tihega upanja in polno pričako- vanja, hkrati pa tistega strahu, ki izraža spoštovanje. Samo bežno sem se mu nasmehnila in hitela dalje, ne da bi še sploh mislila nanj. Z vsem srcem sem bila pri drugem, ki sem ga resnično čakala s hrepenenjem in bojaznijo. Bila je nedelja, topel poletni večer, ki nas je obda- ril 2 milijoni zvezd in svetlo luno. Vračala sem se do- mov, ne da bi bila videla ali srečala njega, ki sem si ga tako želela. ï srce se je naselilo prvo majhno ra- zočaranje. In takrat me je dohitel on. Z vsakim dru- gim bi raje hodila in občudovala lepote večera. Delala sem se veselo, čeprav je bilo v srcu drugače. Zopet sem občutila tudi njegov pogled. Ko sva prišla po poti med travnike, se je ustavil. Tudi jaz sem se. Vedela sem, da sem zdaj postavljena pred odločitev. Tudi to sem vedela, da bom morala govoriti. A kaj? To mi ni bilo jasno. »Zakaj se me izogibaš?« je proseče vprašal. Molčala sem. »Vem, ti ne moreš občutiti, kako mi je hudo, kako zelo si želim ...« »Ne bodi neumen,« sem ga zavrnila. »Mogoče se ti zdim res neumen. A moram ti pove- dati. Mnogo mislim nate. Vsak večer se mudim pri tebi. čakam, da gredo vsi spat, potem odidem pred hišo in ležem v 11 avo. Takrat sem samo pri tebi...« Začela sem se smejati. »Smejiš se, a meni pomeniš veliko.« »Timm...« Bila sem še bolj vesela. »Saj vidiš, da sem še tako mlada in nesposobna za pravo ljubezen,« sem se izgovarjala. še mi je govoril — zdaj veselo, zdaj žalostno, a na koncu proseče. »Ti lanko vsaj pišem?« je še poskusil. »Kaj boš to, saj se ne izplača.« In sem se zopet smejala. Umolknil je. Ko sva tako stala drug proti drugemu, si zrla v oči in naju je obsvetljevala le luna, sem iz vsega srca že- lela, da bi 7ia njegovem mestu stal kdo drug. Nisem se zmenila za njegovo srce. Toda kljub tej želji sem zapazila v njegovih očeh svetel žarek, ki je ugašal. Na- mesto njega so bile tam solze. S težavo in drhtečim glasom mi je rekel. »Lahko noč.« Tako sva se ločila brez poljuba, brez objema, brez stiska rok, on potrt in žalosten, jaz vesela. In zdaj, ko o tem premišljujem, vem, da sem bila kruta in zlobna. Ranila sem srce človeku, ki me je ljubil. .Morda bi ga bila lahko kako drugače odslovila, samo s tistim režečim smehom ne. Zdaj se mi zdi, da je bilo tisto pravo roganje in kruto zaničevanje. A ka- ko bi mu rekla, da ga ljubim, ko to ni bilo res. Iz usmiljenja — samega golega usmiljenja tega nisem mogla. Lagati nisem marala, čeprav mu pravega vzro- ka tudi nisem razkrila. Takrat je bU pač v mojem srcu nekdo drug. Zdaj sem tudi jaz razočarana nad tistim »drugima, zato se misel vedno znova vrača na tisti poletni večer. Morda je ze prepozno, morda tudi ne, saj v srcu vča- sih sklenem, da mu bom rekla eno samo besedico: »Oprosti!« Toda bojim se, da tega ne bom zmogla — nikoli! 8. stran — NOVI TEDNIK KULTURA Št. 7 — 22. februar 1973 V šmarski občini Ugotoviti potrebe Na zadnji rezširjeni seji ob- činsike konference SZDL v Šmarju pri Jelšah so obrav- navali tudi vprašanje kulture. Bolje rečeno, obravnavah so predloženi osnutek programa kulturnega razvoja šmarske občine do leta 1975. Program obsega vrsto nalog, med ka- terimi pa velja omeniti neka- tere, ki so že do sedaj domi- nirale v šmarskem kulturni- škem proračunu. To so sofi- nanciranje spomeniškega var- stva in zgodovinskega arhiva. Kaj več si v Šmarju niso mo- gli privoščiti, to pa iz pre- prostega razlog, ker jim za ostale potrebe ni več ostalo kot kakšen star milijonček. Z ustanovitvijo temeljne kulturne skupnosti so $e stvari bistveno spremenile, a samo na področju financira- nja. Po vsebinski plati pa bo- do morali reševati prenekate- re probleme. Kakor je znano, republika dobila 0,5 odstot- ka od prometnega davka kul- turi in tako so prišli v Šmar- ju z nekdanjih 25 milijonov starih dinarjev na 35. V letu 1971 so imeli na razpolago 30 starih milijonov, v letošnjem letu jih je 37. Toda kot sem že omenil, tako je s sredstvi. Drugačna pa je stvar рк) vse- binski plati. V svojem izva- janju je na razširjeni seji SZDL v Šmarju dejal pred- sednik Kulturne skupnosti, tovariš šoster, da se jim sedaj dogaja, da jim sred- stva ostajajo, ker enostavno ne vedo, kam bi z njimi. Da ne bo napačnega razumeva- nja — sredstva bi še kako rabili, samo prej je treba obuditi vse tiste zamrle de- javnosti po vseh krajih šmar- ske občine, ki so nekoč živo in tvomo delovale v sicer starih in neustreznih dvora- nah. Zato je bil eden izmed sklepov razširjene seje, da se morajo ugotoviti dejanske potrebe in možnosti v občini za kontinuiran razvoj dejav- nosti, s tem pa tudi načrtno financiranje vseh kulturnih dejavnosti. Govorili so tudi o vlogi krajevne skupnosti pri sode- lovanju v kulturni akciji To- da pojavil se je dvom, ali bo- do krajevne skupnosti sposob- ne vse to realizirati poleg vseh drugih številnih nalog in obveznosti. Postavljalo se je vprašanje, ali se v zad- njem času ne nalaga preveč nalog krajevnim skupnostim, ki včasih ne zmorejo vsega. Takšna bojazen se upraviče- no ponekod pojavlja ravno ob kulturni akciji. Program šmarske kulture pa obravnava vrsto sanacij- skih ukrepov. Med njimi je nedvomno najvažnejši in naj- kompleksnejši — problem knjižničarstva in knjižnične mreže. Ne gre samo za pro- blem prostorov, ampak tudi za strokovne kadre. Vse ka- že, da bodo v Rogaški slati- ni dobili svojo knjižnico, v Šmarju pa nov kulturni dom, za katerega so zbrali del sredstev občani sami s krajev- nim samoprispevkom. Po- trebno pa bo adaptirati vr- sto kulturnih domov zunaj središča, tako v Pristavi, Zi- biki, Lesičnem in še drugod. Skratka, gre za vrsto proble- mov, pred katerimi sicer Šmarčani niso zapirali oči, vendar je sedanji položaj fi- nanciranje kulture vse te pro- bleme še bolj osvetlil in ak- tualiziral. In da bo krog za- ključen — v Šmarju so res- no zaskrbljeni, kako bo s fi- nanciranjem kulture po pre- teku dveh let, za to dobo je namreč republika zadolžena, da odvaja tistega pol odstot- ka sredstev od prometnega davka. A kaj bo potem? To se v Šmarju sprašujejo in nekako ugotavljajo, da bodo prišli tja, kjer so bili pred ustanovitvijo temeljne kultur- ne skupnosti. DRAGO MEDVED Prihodnji teden bo premiera komedije IVONa, PRINCESA BURGUNDIJE, ki jo je pred skoraj štiri- desetimi leti napisal poljski pisatelj in dramatik Wf. told Gombrowicz. Iz presenetljive domislice, s katero hoče dvorni princ dokazati širino svojega duha in se zato zaroči z omejeno in neprivlačno Ivono, ki v celi igri spregovori komaj osem stavkov, oblikuje Goni browicz drzno, duhovito in izzivalno komedijo. Ivono, je v igri ves čas spačeno ogledalo, v katerem se kaSe burgundski dvor v svoji najbolj nenavadni in smešni podobi, ki včasih še vzbuja srh. Uglajeni, izobraženi, elegantni dvorjani se spreminjajo v prostaške, neumne cinične obsedence v prepričanju, da je svet, kakršnega prinaša Ivona, svet, kjer je vse mogoče in vse dovo. Ijeno. S to veliko konfrontacijo in drznim soočenjem Gombrowicz oblikuje komični svet na glavo postavlje- nih vrednot, kjer se vsa civilizacija kaše kot neza- dostna, lažna in licemerska, predvsem pa nezmožna, da prikrije nasilnost, primitivizem, vase zagledanost tega, kar sicer označujemo kot napredek, višjo stop. njo, boljše, vrednejše, bolj olikano, lepše in okusno, Kot vselej pa je seveda treba svet ubraniti pred raz- padom, ohraniti je treba vzvišenost in dostojanstvo, Ivona mora izginiti. Njena smrt je potrditev, da svet ni več iz tira. Komedijo režira Dušan Jovanovič ob asistenci ameriškega gosta Robina C. Jacksona na sceni Mete Hočevarjeve in v kostumih, ki sta jih pri- pravili Melita Vovkova in Anja Dolenčeva. Igor Lamprei Dobrna leta 1944 Partizanka Doris Tiste mrzle fepruarske dni, ko se je štirinajsta prebijala skozi visoke zamete na Pa- škem Kozjaku, je iz Dobrne zgodaj nekega mrzlega dne krenila proti Hudičevem grab- nu do zob oborožena policij- ska patrulja desetih mož, ode- ta v bele snežne plašče, s ka- pucami, izpod katerih so gle- dali mrki nemški obrazi. Ljudje, ki so patrulje sreče- vali, so se strahoma spraše- vali, kam gredo, kajti begale so jih neprestane hajke in ne- nehno bobnenje in streljanje^ ki se je slišalo s planin v do- lino. Nihče v vasi jih ni pričako- val. Nihče ni vedel, da so v bližini. Okoli hiš je bilo vse mimo in tiho. Nikjer nobene- ga človeka ali partizanske straže. Samo visoki svetlika- joči se sneg v mrzlem febru- arskem jutru. Domačije so se zdele kot izumrle. Samo tan- ki curki sinjega dima so se iz dimnikov sukljali visoko v nebo in izdajali, da so v hi- šah ljudje. Nemci so drevene- li od mraza in čakali v zase- di, tiho in potrpežljivo, z na- perjenimi puškami, priprav- ljeni za napad, kakor lovci, lovci va divjad. Toda vse je bilo mirno. Samo čuden zven osamljenih strelov je plaval proti dolini. Minute so drsele v neskončnost. In še vedno se ni nič zgodilo. Potem pa se je nenadoma pred zmrzlimi Nemci prika- zala na čistini med dvema hi- šama, črna premikajoča se točka ki je postajala vedno večja in večja, dokler ni sta- la med Nemci v zasedi. Dek- le, ki je priteklo iz neke hiše. se je trudoma prebijalo skozi ozko cikcakasto sneženo gaz in hitelo k hišam onkraj va- si, ne da bi opazilo sovražni- ka v zasedi. »Hallt!« Nemci so stali pred dekletom, kakor bi zrastli ne. nadoma iz tal, stali so groze- če, kakor ogromne bele sence ter jo sklenile v svoj silni ob- roč. Dekle je obstalo na me- stu kot pribito, v žilah ji je zledenela kri; od preseneče- nja se ni mogla ganiti. Po- tem pa, ko so nemški roke segle po njej, je nagonsko, v strašni želji po samoohranit- vi, bliskovito planila v živi zid pred seboj in se s posled- njimi močmi hotela rešiti. To. da sila zaleta jo ie vrgla na- жај^ da je obležala globoko zarita v debeli sneg Z nečlo- veško močjo se je pobrala ter zakričala proti vasi: »Stre- ljajte ..., tovariši, streljajte- ...« Njeno brezumno kriča- nje je za hip zmedlo Nemce, potem pa jo je najbližji silo- vito sunil v sneg in se potuh- nil k njeij, da bi se zaščitil pred kroglami, ki so zasikale skozi zrak. Nemci so se pri- čeli hitro umikati proti gozdu navzdol, ves čas plazeč se po visokem snegu. Dekle so vlek- li s seboj po tleh, kakor vre- če, ne da bi se zmenili za njeno polglasno stokanje, ki so ji ga vzbujale bolečine za- radi ranjene noge in roke." Dekle je bilo oblečeno v tan- ko kratko krilo in v staro vojaško bluzo prepasano z vo- jaškim pasom. Obveze in tan- ke nogavice na nogah ji je razcefrala ostra ledena skor- ja in ji spraskala gola stegna. Skušala se je zaščiti in po- tegniti obleko navzdol, a pri tem se ji je krilo razcefralo in jo še bolj razgalilo. Od mraza in sramu so ji stopile solze v oči. Nemci pa so se škodoželjno režali in jo pe- hali pred seboj, navzdol proti vasi. Dekle se je zibalo med dvema Nemcema. Bosa je bi- la. ker je med begom izgubi- la čevlje. Tesno skupaj je ti- ščala obledele ustnice, ne da bi ječala zaradi mraza in bo- lečine, ki so vedno bolj zaje- male njeno telo in hkrati za- radi dejstva, da zanjo ni več rešitve. Zavedala se je, da bi jo rešil morda samo še čudež. Zavedala se je tudi, da ji to- variši ne bodo mogli nuditi nobene pomoči, tudi če bi hoteli, kajti na Brdcah so ostali samo ranjenci, ki pa so morali čimprej naprej za divizijo, če niso hoteli priti Nemcem v roke. Nemci so dekle privedli v vas okoli poldne. Najprej so jo odvedli v bližnji hotel, v toplo prazno točilnico. Ljud. je, ki so opazili na cesti ža- lostni sprevod so se poskrili Le nekaj radovednežev je vztrajalo na va^i ker so bili radovedni, kaj bodo storili Nemci s partizanko. V točil- nici so jo posadili k peči, da ji je vročina povzročila silne muke. Silili so jo z vročim čajem in ji lepo prigovarjali. Toda dekle ni spregovorilo. Molče je odklanjala vse, kar so ji ponujali in zrla je srepo nekam v daljavo. Nemci so sprevideli, da dek- le zlepa ne bo spregovorilo. Zvlekli in s pehali so jo ven na sredo vasi ter jo pričeli klofutati, brcati in suvati s puškinimi kopiti. Zbili so jo na kolena in potem še na ro- ke. Obležala je tam tiha, vsem na očeh razmrščenih dolgih las in gola do pasu. S prsti je grebla po gladki cesti, kot bi se hotela še enkrat dvig- niti, toda vedno znova je pad. la nazaj. Nemci so z užitkom opazovali njene brezplodne poskuse in se glasno kroho- tali, prepričani, da je z dekle- tom konec. Toda ko so se Nemci za nekaj hipov odda- ljili od nesrečnega mesta, se je dekle bliskovito vzpelo s tal in planilo v beg. Z never- jetno naglico je dekle drvelo po cesti proti Novem gradu, ne da bi se enkrat samkrat ozrlo nazaj. Nemci so za trenutek one- meli A potem pričeli noro vpiti in streljati za dekletom. Dekle pa je teklo in teklo. Za njo, po cesti, pa se je vila vedno bolj široka sled krvi, dokler ni omahnila, z visoko dvignjenimi rokami, v sneg onkraj ceste. Eda Podpečan Pristava 8 Dobrna Šentjurska kultura Mno^o načrtov Po sprejetju zakona o kul- turnih skupnostih je bila tudi v Šentjurju ustanovljena Te- meljna kulturna skupnost. Po svoji ustanovitvi 1970. leta je takoj pričela z delom. Prvo, kar so v šentjurski občini sto- rili na področju kulture po- membnega, je bila nekakšna inventura kulturne dejavno- sti. Ugotovili so, da so posa- mezna prosvetna društva v občini več ali manj životarila in gospodarila z lastnimi sredstvi tam, kjer so jih vsaj delno znali ustvariti, kjer pa ne, kulturnega življenja ni bilo. Danes imajo v občind aktiv- na kultumo-prosvetna dru- štva, ki se ukvarjajo z razni- mi dejavnostmi, zaživeli so pevski zbori, godba in folklo- ra. Pričeli so z uvajanjem go- stovanj poklicnih gledališč, glasbenih umetnikov, opernih pevcev in pevskih zborov. Tako je pretekli teden gosto- val v Šentjurju Slovenski ok- tet, ki so ga poslušalci navdušeno sprejeli. Tudi fol- klora je že na zavidljivi umet- niški ravni. Pred kratkim so dobili stvoje narodne noše, ki so si do zdaj morali iz- posojati. Ob srednjeročnem načrto- vanju pa Temeljna kulturna skupnost v Šentjurju ugotav- lja mnoge probleme. Osnova za kulturno dejavnost so ka- dri, kii bi bili organizatorji kulturnega življenja v občini. Zato je pridobivanje in uspo- sabljanje organizatorjev nalo- ga vseh nosilcev kulturne de- javnosti. S štipendiranjem bodo pričeli reševati problem knjižničarjev. V Šentjurju imajo sedaj le eno honorarno knjižničarko, ki pa je z raz- širitvijo knjižnice v novih prostorih, to je v dosedanji stavbi otroškega vrtca, popol- noma premalo. Glede na to, da je kultura v širšem smislu integralni del družbenih od- nosov, si bodo prizadevali, da bo ob uveljavljanju ustavnih amandmajev dobila kultura ustrezno mesto v samouprav- nih aktih delovnih organiza- cij. S tem v zvezi naj bi se družbenopolitične organizaci- je in prosvetna društva pri- zadevali, da se kultura pri- bliža delavcu, ki naj soodloča pri oblikovanju kulturnih pro- gramov in pri delitvi sred- stev zanje. Kulturna skupnost bo s sodelovanjem kultumo- prosvetnih društev in njiho- vih sekcij, s sindikati, SZDL ter z drugimi odgovornimi čd- nitelji skupno oblikovala pro- grame kulturnega življenja v Šentjurju in v vseh večjih krajih v občini že letos. Te- meljna kulturna skupnost žeEj tesno sodelovanje z občinsko' skupščino in drugimi družbel nopKîliticnimi dejavniki v ob čini, s pomočjo katerih te do konca leta 1975 uredä kulturne domove. Sama ne more biti investitor, ker so njena sredstva namenjena pe zakonu le za dejavnost m raznih kulturnih področjih, vsekakor pa bo prispevai svoj delež pri slehernem kul turnem domu. Vsako leto 1» izdelala podroben program ii finančni načrt z željo, da 1)1 čim bolj približala kultur^ bodisi najmlajšim, ki naj II čimmanj čutili, da živijo i nerazvitem področju, bodi^ delovnim ljudem, ki naj i našli svoje zadovoljstvo sprostitev na kulturnem p» dročju. D. POÍ V šoli tudi svet staršev Ustavna dopolnila nalagajo vzgojno-izobraževalnim orga- nizacijam združenega dela tu- di to, da morajo organizirati takšne oblike sodelovanja med šolo in družbo, ki bodo zagotovile neprestano medse- bojno vplivanje, predvsem v oblikovanju socialistične, de- mokratične in humane oseb- nosti. Tako dobesedno v ustavnih dopolnilih razumlji- vo ne piše, iz njih pa te vse- bine ni težko razbrati. Gre skratka za usklajeno sodelo- vanje, za medsebojno pove- zanost, zanimanje in tudi od- govornost, ki v vzgoji in izo- braževanju ni deljiva. Je ce- lovita in kot takšno jo mo- ramo negovati. Sedanje oblike tega sodelo- vanja in soustvarjanja so bome. Kot samoupravni ele- ment obstaja le razširjeni svet šole, v katerem so kot člani s strani družbe imeno- vani le nekateri posamezniki, ki imajo v samoupravnem or- ganu določene »pravice« in kar se dokaj čudno sliši tu- di »nepravice«. V večini šol- skih statutov namreč piše »člani sveta izven delovne or- ganizacije nimajo pravice gla- sovati ...« Delo teh razširje- nih samoupravnih organov je šibko kljub nekaterim pozi- tivnim izkušnjam. Vzrokov za takšno stanje je veMko, išče- mo pa jih skoraj vedno zu- naj šole, pri tistih, na katere bi se morali dejansko naslo- niti. Važnejše kot kadrovanje, struktura, zanimanje, izobraz- ba itd. je, da je celotno samo- upravno življenje na šoli v vsej širini, dokaj togo, vča- sih neživljenjsko, da o zani- mivosti in pomembnosti sploh ne govorimo. In drugo, če želimo aktivnega samo- upravljalca, ga moramo tudi seznaniti o delu na šoli, da IK) lahko odločal, oziroma po- magal. Za izboljšavo obojega je sedaj veliko možnosti in dolžnost vseh — predvsem p>a zaposlenih v teh organizaci- jah združenega dela, da s konkretnimi in odgovornimi poskusi stanje izboljša. Kot vzp>oredna — trenutno še ne uzakonjena oblika šir- šega povezovanja šole in oko- lja (družbe) so se pojavila razmišljanja o »svetih star- šev«. Svet staršev — v kate- rem je po en starš od učen- cev v posameznem oddelku, je dokaj številčen odbor. Na nekaterih šolah kar lep raz- red. Na sejah teh odborov razpravljajo, potem ko so se seznanili z delovnim progra- mom šole, z učno-vzgojnimi rezultati ob vsaki konferenci, s socialno strukturo, samo- upravno itd., zelo sproščeno, brez bojazni o zameri, brez kritikarstva, o problemih, ki jih v večini šolnikove oči ' vidijo. Njihove oči gledajo' drugega zornega kota in pi* je tako To soočenje daje ' pe rezultate in vodi šolo vj sto smer, ki so jo začrtov» številni dokumenti o vzgoji' izobraževanju. Menimo, '' lahko »svet staršev« vnese^ v statute šol, saj so obli" povezovanja šole, s širšo ^ interesirano družbo ^ skromne. Enako velja tudi' delegate, za zbor deleg&^ delegata za izobražev^ skupnost, ki bi moral priP"^ viti samoupravni dogo^ svete podružničnih šol in go. Ker je to čas oblikova® novih odnosov, pri ka^ moramo biti prisotni, us^ jalni, si ne smemo privo^ mrtvila, saj se nam ^ zgodi, da se bomo prepozno in ne bomo rá^ razumeli. J. ZUPANi^ St. 7 — 22. februar 1973 ZABAVA NOVI TEDNIK — П. stran Srečanje z Darinko Pavletic - Lorencakovo ^^ ^^ ^^ J ^ že dolgo tega sem nekega dne šel še po tedanji Razlagovi ulici minio izložbenih oken mojstra Pelikana in med številom fotografij sem opazil večjo povečavo nekega portreta. To je bila ženska podoba, takole s profila, in vsaka linija, vsaka poteza, zarisana na občutljiv fotografski papir je bila nekaj svojskega, rekel bi — celo nekaj eksotičnega. In na tihem sem si mislil, da mora biti ta obraz nekaj posebnega. Da je morda ta ženska umetnica. Njenega imena takrat še nisem poznal, a pozneje, ko me je pritegnil ta svet likovne neizrečenosti, sem jo spoznal — Darinko Pavletič-Lorenčakovo. Za pogovor sva se domeni- la pri blagajni neke samopo- strežne trgovine. — Tega pa ne maram vi- deti, je z nasmehom dejala in pokazala na mojo črno foto- grafsko torbo, ki je ležala na mizi v likovnem kabinetu II. osnovne šole. — A sliko rabim! — Bom prinesla eno, jih je pred kratkim nekaj naredil mojster Berk, pa vam bom tisto dala. ženske smo občut- ljive, sama pa imam toliko (tela, da se nirnam časa v šo- li urejati. — Govorila bi o vašem sli- karstvu, o delu na šoli... — Sama nisem nikoli velja- la za nadarjeno slikarko. V šoli nisem nikoli imela petice iz risanja, pa tudi pozneje v gimnaziji ne. Toda ko sem še hodila v osnovno šolo na Pol- zeli, sem narisala šopek rož in me je učitelj Poiane jx)- hvalil. To mi je bila spodbu- da. Toda od samega začetka je bil moj oče tisti, ki me je semanjal s slikarstvom in mi dajal poguma. Sam se je lju- biteljsko ukvarjal s slika- njem. Pozneje sta me na gim- naziji učila profesor Sirk in Ščuka, pa Modic. Med zad- njo vojno smo bili izseljeni v Paračin in tisto dobo sem preživela brez vsakega stika s slikarstvom. Pozneje me je l^rajski kipar Milan Besa- rabič prvič seznanjal podrob- '^eje z barvami, dajal mi je i^jrazličnejša tehnična navo- I smisel barvnih kombi- I ^acij, odnosov, šele takrat I, sem spoznavala, kar danes otroci že v osnovni šoli doja- inejo. ~ Je bilo to spoznavanje ^les: ostalega dela odločilno, ste se vpisali na akade- »nijo? p Je. Toda prvo leto nisem Î sprejeta, ker je bilo pre- kandidatov, predvsem ti- ki so pred vojno že za- in so potem hoteli na- ^jevati študij. Tako sem ^la doma še eno leto. Si- sem delala, ker so bili ta- •*at časi obnove in je bilo za ^ dovolj dela. No. nasled- ^leto sem bila sprejeta in ^ Studirala. Razen enega sem bila edina na aka- n^b^^' ^^ nisem prej imela ^^пепе strokovnejše poveza- Pref ®^^karstvom. Vsi so že ^ intenzivno delali na tem ^ Pri kom ste delali? ppT. sedaj že pokojnem Jako Kosu, grafiko pri heiigy večerni akt pri Mi- ha^'j^^^* po.gledu na vaša plat- lejjp® Odpira opazovalcu po- Hosti poetič- (ц • no samo v barvah, tu- tre^ Pote^h. To .ie opaziti lo "a otrocih, čeprav Jihovi izrazi nemalokrat otožni? b¿J^bno mi najbolj leži bli^ ^no slikarstvo. Od tod '^ödiiQ ^^^ omenili, •»ko želela pokazati BoveiJ^^^i'anje doživljanje v Pri sebi in pri dru- gih. Otroci so najbolj občut- ljivi »ljudje«. — Katera dela so vam naj- ljubša? — Se z^odi, da mi nekatere slike sčasoma postanejo po- polnoma nezanimive. — Kaj je vzrok? — Nekako dobim občutek, da to ni tisto, kar sem hotela izraziti. Ni avtentično s ti- stim občutjem, ki je bilo po- rojeno ob hotenju, narediti takšno ali drugačno sliko. — Torej se že vnaprej lo- tevate dela z določeno notra^ njo stisko, ki se spontano po- raja ob opazovanju. Je to ti- sta osebna prizadetost, ki po- stavi umetnika pred platno, da prične z delom? — Da, to je tisto. No, in ta- ko se včasih zgodi, da ostaneš nezadovoljen, nedorečen. — Kaj pa ilustracije? — Tam pa dosežem to za- dovoljstvo. Vedno imam ob- čutek tega zadoščenja, da sem nekaj naredila. — Morda zaradi tega, ker je otrok zahtevnejši, ker ni ta- ko preprosto zadovoljit! nje- gove potrebe, zahteve? — Da. Človek dela nekaj konkretnega. In že vnaprej vse vidiš, tiste obraze ... — Toda ilustracija je neke vrste naročilo. Ta pa umetni- kom niso vedno najbolj po godu... — Ze, samo pri založniških hišah nam dajo samo nekate- re najbolj osnovne smernice, v bistvu pa imamo potem povsem svobodne roke. Tako svobodne, da lahko ustvarjaš zelo spKDntano, povsem se pre- pustiš nastajajočim likom. Tudi pri enostavnih, enobarv- nih ilustracijah, tam se pač tonsko dajo najti različne re- šitve. Ilustracije, to je delo, za katerega ne morem reči, da me zdaj najbolj privlači ali da mi najbolj leži. Je pa v ilustriranju, kot sem že omenila, poseben mik, resnič- no mi daje notranje zadošče- nje! — Veliko ste angažirani na šoli. Kako usklajujete vse to delo? — Res sem na šoli precej časa. Ta teden recimo nisem prebrala nobenega časopisa, tudi televizorja nisem odprla. Pripravljam tu rteka dela za Novi Sad, otroška dela, pa sem tudi doma angažirana do polnoči. Smo pa v bistvu v šoli zelo okrnjeni pri tem na- šem likovnem delu. — Imate premalo ur? — Premalo jih je. Mnogo premalo. Otroci so precej oš- kodovani. Toda tega ni kriva šola, ampak naši učni načrti. Zapiramo vrata otrokom pred svetom, ki naj bi. jih pleme- nitu in ohranjal na površju pred tehnizacijo. Resnično so otroci precej oškodovani. — Radi slikajo? — Takole... od 1. do 4. razreda je vsak otrok ustvar- jalec. Vse mu je nekakšna zabava. Od 5. do 6. pa so naj- bolj ustvarjalni. Fantazija, opazovanje. . Vse nastaja spontano. Pozneje, v sedmem in osmem postanejo že zre- lejši, postanejo bolj samokri- tični in pogum jim splahni. In šele od tu dalje se nekje potem intenzivno pozna po- razen vpliv okrnjenega pouka. Odidejo na gimnazijo, kjer ni likovne vzgoje, v neltate- rih strokovnih šolah je še, a zelo ozko vezan na stroko. Se mi je že zgodilo, da so pozneje, že na gimnaziji hote- li risati, prihajali so k me- ni... Mislim, da je bilo nek- daj to delo lažje. Imeli smo sicer občutno slabša materi- alna sredstva, a več ur na raz- polago. Danes je obratno. To pa je slabše. — Kdaj ustvarjate? — Pravzaprav ostane časa za moje slikanje samo v ča- su poletnih počitnic. Takrat sem malo več dni strnjeno prosta in se lahko posvetim sUkanju. Zdaj med delom, ze- lo težko. Je še polno drugih obveznosti. Pa družina. Mor- da kdaj ujamem kakšne tri urice časa, pa kaj je to. Za tiste, ki so v svobodnem po- klicu, je vse lažje. Sicer pa sem v tem svojem pedago- škem poklicu... po sili raz- mer. Ni šlo drugače. Posebno začetek je bil težak. Na aka- demiji nas takrat niso učili metodike. Razumljivo je, sem na začetku delala nekatere na- pake. Sem prišla v razred in kar rekla otrokom, naj nari- šejo na tablo to in ono ... — Kaj delate s tem, ko sli- kate? — Pri pejsažih me najbolj zanimata barva in oblika. Pri slikanju del, kjer so prisotni otroci, pa me najbolj zanima in angažira, kot sem že prej omenila, njihovo notranje do- življanje sveta, okolice. Zato takšni njihovi izrazi. — Umetnik je nasploh an- gažiran. Kakšna so vaša raz- mišljanja? — Predvsem v zadnjem ča- su ljudje premalo mislimo na človeka. Dirka s časom se prične že pri otroku ob vsto- pu v prvi razred. In ravno takšni predmeti, kot so risa- nje, pa glasba, ga najbolj neposnedno plemenitijo v ne- kem drugem smislu. SF>odbu- jajo ga k človeškim odnosom, do kulture življenja. — Slikarstvo je imelo od svojega začetka velik vpliv na človeka. V svojih lastnih raz- vojnih fazah je prihajalo, sli- karstvo namreč, do najrazlič- nejših spoznanj. Kakšna je recimo po vašem bila vloga nekega dadaizma? Ob pojavu negacije vrste vrednot, a ob- enem — ob odpiranju vrste novih problemov, novih zor- nih kotov? — To je bila samo ena od številnih stopenj razvoja. Ta- ko kot tudi drugod, ne sa- mo v slikarstvu. Nobena stvar ne more obstati na neki do- ločeni stopnji. Vse je podvr- ženo svojemu razvoju. Kot tehnika. Tudi ta sama je od- prla vrsti imietnostim nova pota. Važno je to, da se imiet- nik zna opredeliti do svojega dela. Da zna ovrednotiti svojo dediščino, ki jo zapušča svo- jemu narodu. Treba je si>o- znati dobro in slabo? — Kje pa je ta prelomni- ca? — Je ni! V umetnosti ne sme in ne more biti nobene meje. — V mesecu maju boste razstavljali v Likovnem sa- lonu? — To bo moja letošnja raz- stava, pregled enoletnega de- la. O vsebini mojih del pa sva govorila že prej. — Kako pa ocenjujete me- sto slovenskega slikarstva ... — Vse to je, veste ... zelo težko. Mislim, da bi se o tem in še o čem lahko pogovarja- la vse do večera... Ja, kam naj vam pa prinesem Berko- vo sliko? — Nisem pa jo vprašal, ko- liko nagrad je že dobila, pa tistih neposrednih, morda naj- ljubših, ko so ob njenih pri- zadevanjih dobivali priznanja njeni učenci... Nisem je vprašal, ker jo je na mizi ča- kal še zajeten kup dela, ti- stega vsakdanjega, delček ne- izmernega mozaika, ki ji sku- ška zapolnjevati tisto podo- bo notranjega doživetja. DRAGO MEDVED Foto: VIKTOR BERK Kmalu izid Obrazov v začetku prihodnjega meseca bo izšla četverna številka Obrazov na štiri- inšestdesetih straneh obi- čajnega formata. V njej bodo objavljena dela ob razpisanem nagradnem literarnem natečaju, ki je dosegel izreden odziv mla- dih literatov širom Slove- nije, saj se je na razpis odzvalo preko dvajset av- torjev, najboljša dela pa bodo objavljena, v celotni številki bo sodelovalo pre- ko trideset avtorjev. Delo horti- kulturnega društva Celjsko hortikultumo društvo, ki ima nekaj nad 800 vpisanih članov, je tudi za letos pripravilo bogat delovni načrt, ki ga odlikujejo strokovna pre- davanja, praktične de- monstracije in ne nazad- nje zanimivi izleti. Prvo predavanje bo že danes, v četrtek, 15. t. m. ob П. uri v six>dnji stran- ski dvorani Narodnega doma. Na njem bo inž. Slavko Aleš govoril o lon- čnicah in posodovkah. Prva letošnja praktična demonstracija pa bo v to- rek, 27. februarja. Tako bo inž. Tone Jureš opozo- ril na rez vinske trte na brajdah. Prikaz bo v Li- scah. Pred dnevi so na razširjeni seji izvršnega odbora kultur- ne skupnosti v Laškem oce- nili kulturno žetev v minu- lem obdobju, si skušali raz- ložiti vzroke, zakaj kulturna tvornost ni množičnejša in pestrejša in si odgovorili na vprašanje, ali je to področ- je družbene nadgradnje v ok- virjeno v obči družbeni inte- res. če na kratko povzamemo, kulturno življenje v občini, ki zadnja leta na področju gospodarstva dobro napredu- je, ni dovolj razvito, pred- vsem ni dovolj množično in pestro v svojih oblikah. Naj- večje uspehe žanjejo pevski zbori, od moških do šolskih. Nadalje vse tri godbe. Z ure- ditvijo novih prostorov za os- rednjo knjižnico je tudi knji- žničarstvo krepko napredova- lo. Novejša, v preteklosti do; kaj neznana dejavnost je v Laškem prirejanje likovnih razstav, ki zbuja pozornost že v slovenski kulturni jav- nosti. Od tu dalje pa se za- čenja seznam področij kul- turnega življenja in prizade- vanj redčiti na nekaj vaških dramskih skupin, odvisnih od vneme in delavnosti po- sameznikov. Ugotovili so, da je upada- nje zanimanja za kulturno ži- vljene treba iskati v prete- klosti, ko je bila družbena pobuda in podpora za to po- dročje malenkostna, neza- dostna. Posledica tega je, da ni samo upadlo število kul- turno-umetniških skupin in številčnost članstva v njih. Upadel je tudi obči interes javnosti, spričo česar tudi ze- lo kvalitetne prireditve, niso imele več toliko občinstva kot nekoč pred desetletjem. Tako se je potreba po kul- turnih dobrinah v občini močno zmanjšala. Zdaj paje naloga resnično zainteresira- nih, da to potrebo oživijo. Soočeni s takšno ugotovit- vijo so kaj lahko prišli do spoznanja, da bo to nalogo mogoče uresničiti s progra- mom, ki bo resnični odraz potreb in interesov, vendar pa le ob tesnejšem in prist- nejšem sodelovanju družbe- no-političnih organizacij, gos- podarskih organizacij, skrat- ka., celotne javnosti. Kulturna razgibanost v laški občini pač ne sodi med takšne, ki bi sama po sebi zagotavlja- la uspeh. Ko pa so se poglobili v vprašanje, ali kulturno živ- ljenje, interesno skupnost na področju kulture, v skupšči- ni kulturne skupnosti zasto- pajo res pravi občani, so u- gotovili. da dober del članov skupščine M tak. Vprašljiv pa je sestav tudi zato, ker je preveč forumski. Zelo malo pa je v njem delavcev, pred- stavnikov kolektivov in obča- nov iz krajevnih skupnosti. V vsakem primeru bi v skupšči- ni te interesne skupnosti mo- rali biti ljudje, ki so za vpra- šanja kulturnega življenja v svojem okolju zares vneti, ki izražajo in prenašajo interes sredine, iz katere izhajajo. Kulturnih potreb pač ne bo mogoče vzbuditi in oživeti ob dejstvu, da mnogi člani skup- ščine, pa tudi izvršnega odbo- ra, nemo in pasivno izpolnju- jejo eno samo nalogo — pri- sotni so in s tem doprinašajo k sklepčnosti samoupravnega telesa. V takem sestavu po- tem vselej zmaga že interes obstoječe aktivnosti, pa za- to do oživitve tistega , če- sar je malo ali pa nič ne pri- de. Kulturno življenje naj bi bilo področje uspešnega boja zoper negativne pojave po- trošniške miselnosti, zadovo- ljevanja zgolj materialnih, na. vadno sebičnih teženj. Tako pa je kultura največkrat žr- tev ekscesnih pojavov potroš- niške družbe in je zato edino prav, kot bi radi v Laškem, da kulura postane predmet občega družbenega interesa, ne zgolj oslabljene kulturne fronto. J, KRASOVEO 10. stran — NOVI TEDNIK KULTURA Št. 7 — 22. februar 1973 Vrtiljak dogodkov CELJE Gosta iz Beograda Predvideno je, da bosta v petek obiskala Celje generalni direk- tor službe družbenega knjigovodstva Anton Polajnar in zvezni se- kretar za finance janko Smole. V prostorih celjske občinske skup- ščine bosta imela razgovor s predstavniki političnega aktiva in go- spodarstva celjske občine. Govorili bodo o aktualni gospodarski problematiki in družbenoekonomskih gibanjih v Jugoslaviji т le- tu 1973. Razprava o proračunu Po sklepu zadnje seje celjske občinske skupščine bo javna raz- prava o predlogu za oblikovanje dohodkov občine in ukrepov na področju proračunske potrošnje v letošnjem letu stekla te dni in bo trajala vse do prvih dni marca. O predlogu občinskega proračuna bodo razpravljali zbori obča- nov v okviru krajevnih skupnosti ter na razširjenih sejah delavskih Svetov v delovnih organizacijah. Mnoge krajevne skupnosti pa bodo to razpravo povezale s poročilom o delu lani ter z delovnim načr- tom v letošnjem obdobju. LAŠKO Novo vodstvo ItA Predsedstvo občinske organizacije ZM v La.4kem je pretekli te- den na svoji seji obravnavalo kandidatno listo novega občinskega vodstva ZM. O predlaganih kandidatih bodo sedaj razpravljali mla- dinski aktivi T vsej občini. Kot kandidata za predsednika občinske konference so predlagali Zlatka Pavčnika, strojnega tehnika iz Be- lovega pri Rim.4kih Toplicah, ki je bil do zdaj profesionalni član predsedstva Republiške konference ZMS, za sekretarko občinske konference pa Ireno Lipovšek, dijakinjo i« laškega, ki je do zdaj opravljala funkcijo predsednice komisije za idejnopolitično delo pri občinski konferenci ZM Laško. N«vo izvoljeno vodstvo bo začelo z delom po volilni konferenci, ki bo 11. marca. ŽALEC Delovni dogovor Pretekli teden je bila v Žalcu peta ri-dna seja Občinske konfe- rence SZDL, ki se je tokrat sestala v razširjeni sestavi, saj so bili na seji tudi člani nestalnega dela konference, izvoljeni na podlagi delovnega principa. Uvodne misli k razpravi o nekaterih o.snovnih izJiodiščih kadrov- ske politike je podal podpredsednik občinske konference ZORAN RAZBORŠEK, o nekaterih elementih družbenopolitične akcije za nadaljnji razvoj kulturnih skupnosti pa je spregovoril predsednik Temeljne kulturne skupnosti A^NDI GORAEK. O obeh problemskih področjih se je razvila bogata razprava. Poudariti velja, da so bili na seji konference navzoči tudi predstavniki kluba študentov, in to predvsem zaradi obravnave problematike s področja kadrovske po- litike. Poleg te osrednje problematike so na seji občinske konference sprejeli tudi soglasje k podpisu samoupravnega sporazuma za izlo- čanje in usmerjanje sredstev za sianovanjsko izgradnjo. Konferenca je nadalje verificirala predlog izvršnega odbora o kandidaturi MIT- JE RIBIČIČA za predsednika republiške konference SZDL ter povze- la stališča javne razprave v zvezi s predlogom za novo slovensko himno. Občani žalske občine so se z veliko večino odločili, da naj se za novo slovensko himno izbere Prešernova Zdravljica. B, S. Lep uspeh RK Krajevna organizacija Rdečega križa v Šempetru v Savinjski dolini sodi med najbolj delavne v žalski občini. V svojih vrstah Ima 227 krvodajalcev, ki so darovali 70 litrov krvi in prejeli 69 priznanj. Razen tega so člani skupaj s krajevno organizacijo SZDL zbrali S900 dinarjev za Prekmurje. Zbrali pa so tudi več oblačil za socialno ogrožene. Mimo tega so skrbeli za podmladkarje RK na osnovni šoli Šempeter. TT Več bralcev Na zadnjem občnem zboru Svobode ▼ Šempetru so iigotovili, da je bilo tudi minulo leto zanje uspešno. Folklorna .skupina je sodelovala na vseh prireditvah v žalski občini, uspešno pa je delal In nastopal tudi narodni zabavni ansambel Borisa Terglava. Velik uspeh so dosegli pri knjižnici, saj imajo rednih bralccv reč kot 400, mednje pa so posodili več kot 2000 knjig. ^ ŠENTJUR Finančni program v torek dopoldan je bila v Šentjurju seja sklada za pospeševa- nje kmetijstva, na kateri so sprejeli letošnji finančni program, ki zajema subvencioniranje plemenske živine, pomoč pri nabavi načr- tov za gradnjo novih, rekonstrukcijo oziroma adaptacijo starih hle- vov ter sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe. Turizem Konec preteklega tedna je imelo v Šentjurju sejo turistično društvo. Pogovorili so se o letošnji akciji olepševanja na.selja Šentjur in o možnosti gradnje ceste na Rifnik, kamor bi pomembne zgodo- vinske najdbe privabile veliko turistov. DOBRNA Nova kioska v Dobrni bodo 1. marca odprli nov kiosk pri Zdraviliškem do- mu, kjer bodo prodajali časopise, tobak, razglednice in spominke. Tudi v Grižah bodo s tem dnem pričeli v bifeju Doma upokojencev s prodajo tega blaga. Do zdaj v teh krajih podobnih kioskov ni bilo, so pa gotovo potrebnL Naše šole vsepovsod VELIKO PRIČAKOVANJE V Strmi hrib postavljeno rumeno, razpotegnjeno poslopje že od daleč opozarja popotnika, da se bliža šoli. Sicer pa je na Vinski gori tako, da je skoraj vse postavljeno na hrib, na skalo ali na ozke police, ki jih je za potrebe posameznih zgradb razširil še človek. Čestokrat nas je doslej pot vodila po šolah v večjih krajih. Tokrat smo namenoma izbrali šolo v manjšem kraju, kar pa seveda ne pomeni, da imajo tod tudi manjše probleme. Nasprotno, celo ravno tolikšni so ali pa še večji. Kaj smo videli in zvedeli ob našem obisku na Vinski gori, pa bomo strnili v nasled- njih vrsticah pričujoče reportaže. Čeprav med poukom moti- ti ni niti vljudno niti lepo, tokrat druge izbire ni bilo, kajti na osnovni šoli v Vin- ski gori razen dveh učilnic in stranišč, drugega prostora ni. Tako sva -z upraviteljem, domačinom MIRKOM LEŠ- NIKOM, ki je na šoli že 19 let, poklepetala kar v eni iz- med dveh, sicer še kar pro- stornih učilnic. šola je stara nad 80 let, za- četki šolanja pa segajo še bolj nazaj. Poprečno se je v enem šolskem letu število učencev gibalo okoli 100, vča- sih več, včasih manj, kakor je pač naneslo. Letos na pri- mer jih je 80, deset pa so jih prešolali na posebno šolo. štirje učitelji vlivajo modrost v najmlajše glave Vinskogor- čanov, za katere nam je upra- vitelj Lešnik zatrdil, da so pridni, prizadevni, marljivi in delavni. Kot njihovi starši — je še pristavil. Po končanem četrtem razredu se večina otrok prešola v Velenje, ne- kaj jih potem zanese na Do- brno, tu in tam pa se kateri prešola celo v Žalec, vendar se to zgodi bolj poredko. Uč- ni uspehi na šoli so dobri, v zadnjih letih pa se močno pozna povečan interes star- šev za napredovanje svojih otrok. Saj ni, da bi trdili, da včasih temu ni bilo tako. Le to je res, da sta se dom in šola v zadnjih letih še bolj zbližala, kar pa seveda dobro vpliva na šolsko napredova- nje otrok. Roditeljski sestan- ki so več kot odlično obiska- ni, saj se na njih zbere tudi preko 95 odstotkov vseh star- šev. Ni kaj reči! Sicer pa so na šoli tudi te- žave. Pomanjkanje prostorov onemogoča redno delo, pre- prečuje, da bi se še bolj raz- vile svobodne aktivnosti (ima- jo pionirsko organizacijo, ša- hovski krožek, dramsko sku- pino in seveda pevski zbor), saj se učenci v te dejavno- sti radi vključujejo. Proslave prirejajo večinoma v šoli, včasih tudi v dvorani Zadruž- n^a doma, na njih pa vselej sodeluje dokaj šn j e število učencev, ki radi nastopajo in pokažejo, česa vsega so se na- učiU. ()dv«č bi bilo morda pisa- ti o tem, da imajo na šoli tu- di topli obrok. Ce to ne bi bilo povezano s svojskim pro- blemom. Nimajo kuhinje, pa mora malce pripravljati kar upraviteljeva žena. K sreči na deželi ne zmanjka iznaj- dljivih ljudi, ki radi prisko- čijo na pomoč takrat, kadar je to potrebno. Vse oči Vinskogorčanov, ta- ko starejših, še zlasti pa naj- mlajših, pa so uprte v novo šolo, ki raste v dolini in že bahavo razkazuje svoje bo- doče oblike. Temnordeča stre- ha ža naznanja mimoidočim, da dela hitro napredujejo in da bodo ob praznovanju ob- činskega praznika občine Ža- lec šolo že dokončali. Veliko pričakovanje se bo uresniči- lo. Otroci bodo stopili preko praga nove šole, učitelji si bo- do oddahnili, ko bodo lahko рк) dolgih letih organizirali odgovorno pedagoško delo ta- ko, kot bi ga radi, prebivalci kraja in vse občine pa bodo ponosni, kajti zopet bo zrast- lo novo ix>slopje kot rezultat pred leti uvedenega samopri- spevka občanov. Poleg štirih učilnic (pouk bo v bodoče enoizmenski!) bodo v šoli na voljo tudi vsi ostali potrebni prostori. Veli- ka pridobitev za kraj pa bodo seveda prostori vzgojno var- stvene ustanove, ki bo od- slej delovala v šoli. Spričo dej- stva, da je v kraju skoraj pri vsaki hiši nekdo zaposlen (ve- činoma vsi v Velenju) in da je tod čistih kmetov le malo, bo otroška varstvena ustano- va ïX)leg nove šole izredno ve- lika pridobitev, še zlasti v pri- hodnje, saj Vinska gora že skoraj postaja nekakšno pred. mestje Velenja. Tod izredno veliko zidajo, stalno se pri- seljujejo novi ljudje, ki se odločajo, da si svoj dom po- stavljajo zunaj mestnega tru- šča in smradu. Za to pa so v Vinski gori idealni pogoji, Tod je sonca, zraka, lepe na. rave in vsega, kar zraven so- di, več kot dovolj. Nova šola bo vnesla v živ- ljenje kraja še več razgibano- sti, kajt' s tem se bodo odpr- le mnoge možnosti za organi- ziranje tudi vsega tistega d& la, ki ga po drugih šolah ž« poznajo, na Vinski gori pa so se mu morali v minulih letii odpovedovati, ker za to ö bilo osnovnih pogojev. VeliW pričakovanje se uresničuje! BERNI STRMCNIÍ Šolski upravitelj na Vinski Gori MIRKO LEŠNIK. Sedanja šola na vinski gori je stara preko osemdeset let, v njej pa ni drugih prostorov kot dve učilnici in stranišča ... Nedaleč od glavne ceste pa se že dviguje poslopje nove šol- ske zgradbe, v kateri bo imela prostor tudi varstvena usta- Ples je uspel v soboto je bü v kulturni dvorani v Skofji vasi mladin- ski ples, ki so ga organizirali mladi iz Šmarja. Treba je bilo veliko truda, da so pri- pravili dvorano. Uredili so reflektorje, prinesli kurjavo, opremili oder, tako da je bi- la dvorana v soboto iirejena, kot že dolgo ne. Igral je ansambel — JU- TRANJE SONCE, ki ga se- stavljajo: Horvat Dušan, Ko. goj Bojan (solo, bas kitara) ter Omahna Marjan, (bobni). Škoda, da je bilo vreme sla- bo, kajti durgače bi se goto- vo zbralo še več mladih. An- sambel je navdušil navzoče, ki si še želijo podobnih pri- reditev. V bodoče ima MA v naértu pripraviti kakšno igro, že se- daj pa deluje telovadna sek- cija, ki vadi dvakrat teden- sko. Tisti, ki so ljubitelji igre z belo žogico, pa lahko igra- jo namizni tenis. Torej, tudi na in tudi kulturna dejav- nost. VILI JAZBEC Učilnice na šoli v Vinski gori ne služijo samo pouku, v njih je tudi garderoba, shramb» učila. Skratka vse, kajti stiska za prostor je več kot velika ... St. 7 — 22. februar 1973 ZABAVA NOVI TEDNIK — П. stran Njihovo življenje je materinstvo LEPŠE ŽIVLJENJE KOT VČASIH v uredništvo smo dobili kartico, napisano z Učno žensko pisavo, s katero vam naša bralka (žal se ni podpisala) sporoča, da tudi v štorah, v leseni hi- šici ob Gasilskem domu, živi ena izmed mater, o katerih redno, že tretje le- to pišemo v tej rubriki. Seveda smo jo takoj obi- skali. NEŽA KOK, letos bo slavila osemdesetletnico rojstva, je v štore prišla iz Ponikve. Tu se je pred mnogimi desetletji mož zaposlil v železarni, Neža F>a je doma skrbela za številno družino in lovila dodatnega zaslužka s ta- verhom od kmetije do kmetije. Rodila je trinajst otrok, štiri. dekleta in de- vet fantov, od katerih jih danes živi še devet. Ko mi je pripovedovala o svo- jem življenju, fci ji je po- tekalo v znamenju dela od zore do mraka in ob skrbi za številno družino, so ji misli in t>esede več- krat uhajale k sinu, ki je med vojno našel smrt v Gradcu. Tja je moral iti na »arbeitsdinst« in nikoli več se ni vrnil. Baje so ga Nemci obglavili. Kako in zakaj je tako žalostno končal, maü Neža in nje- ni ne vedo, vedo pa to, da nikoli ni mogla uveljavita pravice do kakršnekoU priznavalnine za njim. To jo boli, ne toliko zavoljo denarja, boli jo ziaradi te- ga, ker ni dobila zadošče- nja za sina, ki ga jd je pobrala vojna... Ze več let živi pri sinu Lojizetu, z njo pa živi tu- di eden izmed 26 vnitkov. kolikor jih ima. No, če ho- čemo biti dosledni, mora- mo ziapisati še to, da ima tudi že 9 pravnukov. Kar številno se je razvejala njena družina, ki se jena^ zadnje zbrala vsa skupaj, ko je pred tremi leti umrl njen mož. Kot pov- sod v primerih, kjer so tako številne družine, so se tudi Nežini otroci seve- da razkropili, čeprav pa je ob tem zanimivo to, da je kar petero njenih otrok, trije sinovi in dve hčerki, zaposleni v žele- zarni štore. Morda velja zapisati še to, da sta dva njena sina tudi že v po- koju in da ima Neža v Celovcu sestro, ki je stara devetdeset let. Zdravje je mater Nežo seveda že nekoliko zapu- stilo. Pred časom jo je zadela kap in posledice so ji seveda ostale. Nič kaj se ni pohvalila s svojim zdravjem, čeprav si je že kar precej opomogla. Ka- ko kaj živi danes, smo jo pobarali? Kar pohvalila se je in pristavila, da pač mnogo boljše kot nekoč. Po možu dobiva pokojni- no, tako s tem kar lahko iizhaja. Petsto se doma oglašajo tudi njeni števil- ni otroci, ki kaj radi pri- maknejo materi Neži še kako dobroto. In želje? Kaj bi z njimi, je odv3> nila Neža? Zdrav.^ je I>ravizapr»v edina stvar, ki si jo želi in tega ji želi- mo tudi mi, da bd zdrava, srečna in zadovoljna uča- kala še mnogo let med svojimi otroki, vnuki in pravnuki. Srečno, mati Neža! BERNI STRMČNIK Kefir? Ja^ ta pomaga í stari Sikirnik je sedel za kmečko pečjo v svoji skromni bajtici in žalostno gledal skozi okno na praz- no in nič kaj pospravljeno dvorišče. Vrag naj vzame vse skupaj! Saj nima nobe- nega veselja do dela. Kr- ma je zanič, krava ne da- je mleka, kokoši ne nesejo več jajc ... Vse gre naro- be. Pa še babnica je zad- nje čase čisto ponorela. Le kaj ima s temi klepe- tavimi in obrekljivimi so- sedami? Aha, so se že spet vse zbrale. Zdaj ga pa res zanima njihovo skrivnost- no obnašanje. Odprl bo okno in prisluhnil. Kaj le je to? Sikirnik gleda in prisluškuje. Um, kot da bi babnice imele mleko v kozarcu. Zaradi čisto navadnega mleka pa taka skrivnost. Saj rečem, babnice so res ponorele. One pa še kar naprej še- petajo. Včasih pridejo do Sikirnikovega ušesa prav čudne besede: Kefir... že- lodec ... čir... čreva... Madona, pa ne da copra- jo! In spet: Krvni pri- tisk ... kefir... kri... Franci... Jezus Marija, še njega omenjajo! To ne bo nič dobrega. Ženskam se je zmešalo. Najbolje bo, da se pobere nazaj za peč. Ni jih več slišati... aha, hvala bogu, nehale so! Te- daj pa se odpro vrata in v sobo plane s kozarcem mleka v rokah Sikirnica: »Franci, kefir!« »Madona, Neža, mene pa ne boš zacoprala! To ti povem!« izdavi ves pre- strašen stari Sikirnik. »Franci, to ni nobena co- prnija, to je kefir!« reče vsa navdušena Sikirnica. »Kakšen kuu ... kofir?« zamomlja Sikirnik in ne- zaupljivo ogleduje kozarec z mlekom, ki mu ga nje- gova Neža tišči pod nos. »To je goba, Franci, go- ba, zdravilna! Trikrat na dan boš popil to mleko pa boš zdrav. Za vse je: za želodec, za čreva, glavo, kri, vse čire pozdravi, krv- nega pritiska ne boš več imel, tvoja naduha se bo pozdravila ... Mickin Jo- že je vsak dan pil to mle- ko. Saj veš, da je bil že čisto zanič. Micka je bila zadnje čase strašno obupa- na. In da ga vidiš, kak- šen je zdaj! Mejdun ...! Franci, pij kefir!« s prose- čim glasom moleduje Si- kirnica. »Eeeh, daj no mir, Ne- ža! Saj več, da ne verja- mem v te reči. Nehaj, le- po te prosim!« reče z zdol- gočasenim glasom Franci. »Pomagalo ti bo, Franci,« prosi Neža, »kefir reši vse probleme.« Franci že misli zamahni- ti z roko, ko se mu nena- doma zasvetijo oči: »Ča- kaj, Neža, praviš, da ku... kofir reši vse probleme? Dominika Poš Pogovor z Jožetom Rakunom Kot rezultat načrtnega, organiziranega in vztrajnega dela so tudi na področju notranje rasti ZK v mozirski občini v zadnjem obdobju dosegli nekatere pomembne rezultate. Mnoge organizacije ZK so kadrovsko okre- pili, med najpomembnejše dosežke pa velja šteti ustanovitev dveh osnov- nih organizacij v letošnjem letu. Novo organizacijo ZK so ustanovili v Elkroju in V Gornjesavinjski kmetijski zadrugi. Ob tej priliki smo naprosili za krajši razgovor sekretarja komisij pri občinski konferenci ZKS Mozirje, JOŽETA RAKUNA. NOVI TEDNIK: Na eni iz- ^ed sej konference ste spre- jeli tudi konkreten program ^ela občinske organizacije ZK. 2ад1ша me, kako ste pristo, pili k uresničevanju tega pro- ponía, kako teče njegovo iz- dajanje in kakšni so dosežki? JOŽE RAKUN: Okvirni pro- dam dela Zveze komunistov ' naši občmi smo sprejeli že Poleg t^a pa smo za px- polovico letošnjega leta "Prejeli še podrobni program ^rvnosti, v katerem smo za izvajanje posameznih nalog Joločili tudi konkretne roke ® nosüce posameznih nalc^. se tiče lanskega progra- smo naloge opravili. NOVI TEDNIK: Ste kate- re izmed mnogih področij Plpisall posebno pomemb- in zakaj? •'^E RAKUN: Specifične ^ere, v katerih delajo po- Hezne občinske organizaci- j^^J^rjajo tildi specifičen pri- ^ k Izvajanju nalog. Notra- ^ organizacijsko jačanje ter novih članov je bila loe^ gotovo ena temeljnih na- pa obstaja tudi za bo- p^- ^s, da smo pri teh na- ђЈ^ že dosegli nekatere po- • «S*^® rezultate, vendar se Vatì rnoremo zadovolje- ; siftQ Pomembna naloga, ki ' ^lîrhi^^ odmerili precej naše ( Пја J® področje odpravlja- j je 2 "^ialnih razlik. Zelo se komunistov angažira- li ob sprejemanju sred- njeročnega programa razvoja naše občine. Delo na tem iz- redno pomembnem področju je nekaj časa šepalo, vendar je p>o seji konference, kjer smo obravnavali to problema- tiko, že bolje. Stališča komu- nistov do posameznih vpra- šanj našega nadaljnjega raz- voja so tvorila pomembna iai- izhodišča za oblikovanje sre- dnjeročnega programa. NOVI TEDNIK: Znano nam je, da ste se precej angažirali tudi na področju razvoja sta- novanjske politike. Do kakš- nih ugoto\it€v ste prišli pri tem? JOŽE RAKUN: Res je, da smo se precej angažirali tudi pn obravnavanju te proble- matike Družbena stanovanj- ska gradnja je pri nas v mi- nulih letih precej zaostajala. Vzrok tiči v tem, ker ima- jo naše delovne organizacije sorazmerno skromna sred- stva, po drugi sitrani pa ima- mo opraviti tudi s svojsko mentaliteto naših Ijiidi. Na podlagi stafâô konference ZK je bil izdelan konkreten pro- gram razvoja na področju sta- novanjske. p>olitike, ki ga je že sprejela naša občins'ka skupščina, o njem pa so raz- pravljali tudi že VSi delavski sveti v naših delovnih organi- zacijah. Pomembno vprašanje v zvezi s tem je združevanje sredstev delovnih organizacij, kajti le tako bo možno pristo- piti tudi k blokovni gradnji. NOVI TEDNIK: Pred ne- davnim ste sprejeli v ZK ne- kaj novih članov, ustanovili ste tudi dve novi organizaciji. Kako ocenjujete te dosežke? JOŽE RAKUN: V januarju letos smo sprejeli v ZK 18 novih članov. Ustanovitev obeh novih organizacij je po- memben dosežek, saj pome- ni uresničenje naših prizade- vanj, da v vsaki delovni orga- nizaciji ustanovimo osnovno organizacijo ZK. Vse kaže, da bomo kmalu ustanovili še or- ganizacijo v Gradbeniku na Ljubnem, kjer je sedaj že pet članov ZK, z Velenjčani pa se moramo dogovoriti glede us- tanovitve organizacije v obra- tu Gorenja v Nazarjih. Potem Je tu še Smreka v Gornjem gradu in Trgovsko podjetje Savinja. Tudi v teh dveh ko- lektivih bomo ustanovili nove organizacije ZK. Na podlagi vsega tega smatram, da bele- žimo jKwnembne premike tudi na tem področju in to je po- trebno, saj družbeni razvoj terja močno organizirano Zve- zo komimistov, ki bo kos vsem številnim tn odgovornim nalogam. NOVI TEDNIK: Kako ima- te pri vas urejeno vprašanje idejnopolitičnega usposablja- nja članstva. Kakšne oblike razvi.jate? JOŽE RAKUN: Na tem po- dročju imamo določene teža- ve. Svoje delavske univerze nimamo, zato jo bomo usta- novili. Sicer pa za novo spre- jete člane najmanj dvakrat na leto organiziramo posebne se- minarje. V vseh osnovnih or- ganizacijah pa izvajamo pre. davanja iz ciklusa štirih tem. Prvi seminar za novosprejete bomo pričeli 24. februarja le- tos. Vsekakor nas tudi na tem področju čaka še veliko na- log. NOVI TEDNIK: In katere eo trenutno najvažnejše nalo- ge, M stoje pred občinsko or- ganizacijo ZK v vaši občini? J02E RAKUN: Takih nalog je več. Naloge na ijodročju uresničevanja ustavnih dopol- nil stopajo vsekakor v ospre- dje. Potem je tu izredno obse- žen kompleks nalc^ na pod- ročju nadaljnjega razvoja šol- stva v naši občini. Pa stabili- zacijski programi in nadalj- nje organizacijsko jačanje ZK v občini. Razgovor pripravil BERNI STRMČNIK KONJICE Pri občinskem odboru Rdečega križa v Sloven- skih Konjicah ugotavljajo, da so v lanskem letu na pKKiročju krvodajalstva dosegli dobre uspehe, saj so svojo letno obveznost presegli za okoli 5 odstot- kov.Ekipam za odvzem kr- vi, ki so delovale v Ločah, Slovenskih Konjicah, Vi- tanju in v Zrečah, se je prijavil nad 950 občanov. Iz različnih razlogov je bilo pri zdravniških pre- gledih odklonjenih blizu 140 prostovoljnih krvoda- jalcev, ostali pa so daro- vali okoli 225 litrov te dra- gocene tekočine. V evidencah krajevnih odborov Rdečega križa je vpisanih nad 1300 imen občanov, ki so najmanj enkrat darovali svojo kri. Seveda pa je bilo med njimi tudi veliko takih, Id so kri oddali že več kot desetkrat, dvajsetkrat in celo več kot 25-krat. Skup- no število evidentiranih krvodajalcev pove, da je med njimi najmanj vsak deseti odra^ prebivalec konjiške občine. Za letos menijo, da bo potrebno nadaljevati s pri- zadevanji ki akcijo na tem i)odročju. Po izdela- nem programu bo krvo- dajalska akcija najprej v Ločah, in sicer že 31. ma- ja. Dobra dva meseca ka- sneje, to je 15. avgusta, jo bodo pripraviü v Vita- nju, v prvi polovici okto- bra pa še v Slovenskih Konjicah, kjer bo trajala dva dni. Na iK)sebno že- ljo zreških delovnih orga- nizacij pa bodo v tem kraju skušali napraviti to človekoljubno akcijo na prosto soboto. Ker letos poteka 20. le- to organiziranega in pro- stovoljnega krvodajalstva, bodo ta pomemben jubi- lej na primeren način pro- slavili tudi v konjiški ob- čini. Osrednja proslava bo predvidoma v občinskem središču v ponedeljek, 16. aprila. PripravUi bodo pri- meren kulturni spored, v katerem bo sodelovala tu- di šolska mladina. Osred- nji del pa bodo namenili dolgoletnim organizator- jem krvodajalskih akcij v posameznih krajih in v delovnih organizacijah, ki so s svojim delom pripo- mogli, da je bilo izvajanje te človekoljubne naloge tako uspešno. Na podoben način pa se želijo oddol- žiti tudi tistim delovnim in političnim organizaci- jam, ki so dale največ kr- vodajalcev. Ker Rdeči križ razpolaga s pičlimi denar- nimi sredstvi, se je njego- va občinska organizacija obrnila na samoupravne organe v podjetjih, da bo razdeiljevanju sredstev pri zaključnem računu za le- to 1972 manjši prispevek namenijo tu(U za kritje stroškov, ki bodo nastopi- li v pripravah in izvedbi proslave 20-letnice prosto- voljnega krvodajalstva. V. L. mini reportaža POTOLČENI REKORDI Vse kaže, da je smučanje iz narodnega športa že posta- lo nekakšna rrmnija. Minilo nedeljo je bilo na snegu vse, kar leze in gre ter seveda premore tudi ne najbolj po- ceni zimsko opremo. Ze sobota je napovedovala, da se bo v nedeljo na Golteh govorilo o rekordu. In res! Prvi vtis izrednega navala je obiskovalec, ki je prišel v že- kovec, ugotovil že na parkir- nem prostoru, kajti jekleni konjički so bili razpostavljeni tudi tam, kamor bi sicer člo- vek nikoli ne mislil, da avto sploh lahko zleze. Mnogi so se lepo zapeljali po krožni cesti okoli spodnje postaje in jo mahnili na nedeljsko smu- čarijo drugam . .. Gondola je vozila od osmih do dvanajstih brez presledka in vse kaže, da se je v nede- ljo tod zvrstilo okoli 2.000 smučarjev. In kakšna je bila sitaucija гш Golteh? Proti pri čakovanju povsem drugačna kot v Zekovcu. Vrsta pri se- dežnici niti bila predolga, kaj- ti smučarji so se porazgubili po obsežnih planotah Mozir- skih planin. Snega? Toliko kot že dolgo ne! In če ne bo prihrumela kakšna nenadna odjuga, ga še dolgo ne bo po- bralo. Na gornji postaji se- dežnice ga je preko meter in pol in vsa smučišča so lepo zalita. V restavraciji so sicer delali s polno paro, toda kdor se je hotel okrepčati z boga- to enolončnico (ki je poceni!), mu ni bilo treba predolgo ča- kati ... V Muljavi so se nadebudni tekmovalci pomerjali za znač- ke »Srebrnega zajca« in orga- nizatorji so imeli polne roke dela. Tako bo verjetno tudi v prihodnje, kajti zanimanje za to tekmovanje je veliko. In težave? Tudi te so bile, v glavnem pa so jih povzro' čali nedisciplinirani »civilisti«, ki so brez smuč ali celo s sanmi rinili visoko v smuči- šča, delali zgago in povzroča- li težave. Posebno sankači so hudimano nevarni in tu in tam je bilo videti oblak raz- pršenega snega, ko je ta ali oni pred sabo podiral ljudi, kot otroci, ko igrajo domi- ne... , Skratka! Nedelja kot malo takih doslej! B. STRMCNIK ZDRAVSTVO BO SEJALO Razširjena seja sveta za zdravstvo pri občinski skup- ščini v Celju bo v četrtek, 22. februarja dopoldan. Na njej bodo razgrnili program dela za leto 1973, seznanili pa se bodo tudi z množično flu- orografsko akcijo, ki bo v septembru. Zanimivi bodo in- tegracijski procesi v zdravst- \4i, ki se bodo obravnavali v posebni točki dnevnega reda. LETNA KONFERENCA DRUŠTVA INVALIDOV Svojo letno konferenco je medobčinska zveza društev invalidov pripravila za petek, 23. februarja. Soočenje z in- validsko problematiko je zelo pereče, ker število telesnih in- validov neprestano narašča. Na svojo letno konferenco va- bijo vse zainteresirane, pa tu- di tiste, ki bi se s to proble- matiko želeli podrobneje se znaniti. SLOVESNOST OB PRIZNANJU v torek dopoldne so na II. osnovni šoli v Celju imeli kratko slovesnost, na kateri so podelili nagrade v vred- nosti 20.000 din. PO »France Prešeren« in še posebej tek- movalcem in zimagovalcem kviza »Vsi vemo vse«. Pokro- vitelj TV kviza tovarna ELAN z Begunj na Gorenjskem je prizadevnim tekmovalcem po- klonila več parov smuči in rekvizitov za telesno vzgojo. Slovesnosti so prisostvo- vali tudi predstavniki zve- ze DPM, ki so zmagovalni ekipi Sonji, Gregorju, Deja nu in Leonu izročili posebna darila, prav tako tudi ravna teljici II, osnovne šole Veri Strehovec in mentorici PO Francki Ovčarič ter jim za prizadevnost izrekli vso pri- znanje in jim čestital k us- pehu. Pionirji in tekmovalci pa so zastopnikom ELANA pokloni li svoje likovne izdelke in se jim zahvalil za izkazano pro- zornost. VEČ ŠTIPENDISTOV Družbeni dogovor o štipen- diranju in kreditiranju učen- cev in študentov, sprejet je bil 1971. leta, že daje prve rezultate. V celjski občini so imeli v šolskem letu 1970-71 361 štipendistov, lani pa že 464. Od tega dobiva štipendi- jo iz občinskega sklada 42 študentov. Kako pomembno je še nadaljnje povečanje štipendij kaže prodatek, da se v sestavu zaposlenih v celj- ska občini znižuje število lju- di z visoko izobrazbo. Leta 1968 je imelo 1,5 odstotka za- poslenih visoko izobrazbo, 1970. pa le še 1,3 odstotka. Tudi če vzamemo za izhodi- šče odstotek štipendistov na število delovnih mest, kljub tem premikom ne moremo bi- ti zadovoljni z obsegom šti- pendiranja. Vendar pa — i» rast štipendistov vliva upanje, da v kolektivih spreminjajo odnos do štipendiranja. SEJA 10 Danes, v četrtek 22. februa- rja bo ob 15. uri popoldne v sejni £»bi občinske skupščine Šentjur razširjena seja izvrš- nega odbora občinske konfe- rence SZDL. Prisotni bodo razpravljali o osnovah kad- rovske politike v občini ter 6 tem v zvezi o formiranju posebne interesne skupnosti za kadrovsko politiko, v kate- ri bodo zastopani predstavni- ki gospodarstva, družbeno po- litične skupnosti in interesne skupnosti. Pogovorili se bodo tudi o formiranju telesno kul- turne skupnosti, kar sodi v prizadevanja, da imajo v tej skupnosti vpliv tisti, ki dolo- čeno dejavnost financirajo. NOV AKTIV ZM Danes, v četrtek 22. febru- arja, bo ob 12. uri v osnovni šoli Šentjur ustanovna kon- ferenca mladinskega aktiva. Konferenca bo na pobudo ko- misije za osnovnošolsko mla- dino, ki deluje pri predsed- stvu občinske konference ZM. Komisijo sestavljajo mentorji in predsedniki mladinskih ak- tivov na osnovnih šolah. Kon- ference se bodo udeležiU predstavniki občinske konfe- rence ZM Šentjur, sodelovali pa bodo tudi učitelji. Izvolili bodo vodstvo in vse potreb- ne delovne organe, sprejeli pa bodo tudi program dela mla- dinskega aktiva na osnovni šoli Šentjur. TA TEDEN SEJA SKUPŠČINE Seja skupščine obeh zborov, bo v petek, 23. februarja. Na njej bodo obravnavali zadeve s področja investicijskega sklada in kadrovske politike. Komisija za družbeni dogovor je namreč pripravila predlog za pripravo družbenega dogo- vora o osnovah kadrovske po- litike v Slovenskih Konjicah. Družbeni dogovor bodo posla- li na gled vsem družbeno po- litičnim organizacijam: Komisija za zadeve borcev in invalidov pa je pripravila poročilo in predstavila pro- blematiko svoje organizacije. REFERENDUM USPEL Konec preteklega tedna so v gradbeno obrtnem, podjetju »Oljka« v šmartnem ob Pa- ki izvedli referendum o pri- ključitvi omenjenega podjetja k »Vegradu«. Od 98 volilnih upravičencev jih je glasovalo za priključitev 86, eden je bil proti, en glas pa je bU neve- ljaven. Do dvanajste ure je glasovalo 70 odstotkov voliv- cev. Torej — do priključitve k »Vegradu« bo vsekakor pri- šlo, kar bo brez dvoma reši- lo »Oljko« iz njenega težavne- ga položaja. PODPIS DOGOVORA Tudi na seji izvršnega od- bora občinske konference SZDL v Šmarju pri Jelšah so razpravljali o gradivu kadrov- ske politike, o čemer bo spre- govorila RK SZDL v marcu. V Šmarju ugotavljajo v ka- drovski politiki izredne teža- ve, ki jih še poudarjata za- ostalost in nerazvitost območ- ja. Zanimivo pa je, da so pred dnevi podpisali družbeni do. govor o enotnih osnovah ka- drovske politike v občini, s čimer bodo načrtneje obliko- vali nove poti smotrnega ure- jevanja problemov na tem po- dročju. PROSTOVOLJNO DELO v nedeljo so imeli redni občni zbor člani prostovolj- nega gasilskega društva v Lo- čici pri Polzeli. Ob tej prilož- nosti so bili vnovič ponosni na preurejeno sejno dvorano v gasilskem domu, saj so pri delih za njeno obnovo opra- vili nad 400 prostovoljnih de- lovnih ur in vložih 10.000 din. V svoje vrste so sprejeli tudi trideset novih članov, v glav- nem mladih. T. T. mali intervju Vprašuje: Dominika Poš Odgovarja: Jože Mast- nak Obiskala sem kmetijo v Lokarjah 10 pri Šentjur- ju. Gospodar Jože Mast- nak je napreden kmet, star 34 let in se ukvarja predvsem z živinorejo. Obenem pva je tudi pred- sednik kmečke sekcije pri SZDL v Šentjurju in je dobro seznanjen z aktual- no problematiko kmetov glede novih zakonskih predlogov o dedovanju in kmetijskem zemljišču. Vi ste predsednik kme- čke sekcije. Te dni so v vaši občini potekale javne razprave o predlogih za- konov o dedovanju in kmetijskem zemljišču. Kakšen je odmev na te predloge pri kmetih? Kmetje so v glavnem povsod enakih misli gle- de dedovanja, pa tudi po mojem mnenju je ta za- kon pomanjkljiv. Tisti, ki prevzame, je premalo pri- vilegiran. Ostali otroci se ponavadi izšolajo in je že to zanje dediščina. No, in kaj mislite glede šolanja ostalih otrok na kmetijah? Saj to je tisto, kar bi rad povedal. Ce je pri hi- ši pet otrok, starejši ne sme prevzeti kmetije, do- kler vsi mlajši niso pri kruliu. Potem lahko ta čaka na prevzem dvajset let. Prav gotovo ne bo v tem času toliko vlagal v kmetijo, kot sicer bi. To ni dobro. Prav gotovo pa je v no- vih zakonih tudi kaj do- brega? Seveda je, predvsem glede razdrobljenosti kme- tij. Zdaj tega ne bo več, kmetije bodo ostale sku- paj, dediči jih ne bodo razkosali, kot so jih do sedaj. Kaj pa mislite glede ze- mljiškega maksimuma? 10 ha je premalo. Tu bi se moralo upoštevati tudi to, kakšno zemljo ima kmet. Po stopnjah bi se moralo deliti. Od tretjega razreda naprej naj bi kmetje imeU vsaj 15 ha obdelovalne zemlje. Do- bro pa je to, da bodo kmetje lahko vzeli zemljo v zakup pri občinskem zemljiškem skladu. In kaj pravite glede za- kona o prometu z zemlji- šči? Tu mi pa nekaj druge- ga ne gre v račun, pja ne samo meni. Zakaj naj bi gozdove odkupovalo samo Gozdno gospodarstvo? Tu- di kmet naj bi imel pra- vico do odkupa. Kaj pa davčna politika? Tu spet ne bo kaj pri- da. Ce nas mislijo obdav- čiti po dohodku, bodo na- pravili veliko napako. Manj dohodka boš imel, manj davka boš plačal. To ne gre. Zgodilo se bo, da bodo kmetje svoja po- sestva zanemarjali, ker bodo pKJtem manj davka plačali. Na tak način kme- tijstvo ne bo napredova- lo. Prišli smo do trenutka, vse bolj popularen kvartet , Swing Quartet* po petih ietilj padel ali bolje povedano aa | čen čas prekinil c nastop Vzrok: eden izmed članov i|( Razdevšek bo prihodnji mesei lekel vojaÄko obleko, v j pa se mu bo pridružil tudi: jan Petan, drugi član pop« skupine. Ostala bosta še Оац ring in Oto Pestner. »Zdaj se bom preusmeril m K Otom, kasneje s Franjom hincem, eno pevko, ki jo še no iščem, Francijem Rebetg in celjskim ansamblom Kail je v razgovoru povedal пц Feri Smola. Kdo pa so ti KavaUrjl? »Toliko za uvod: ansambel valirji sestavljajo sami znanj ski glasbeniki, izmed kateri]) vsiUi vsaj dva instrumenta, pojejo in Imajo naštudira^ kaj zabavno-gIasI)enih točk,^ do razvedrile in nasmejale in mlado. To so vložki, K Pred dnevi je bila' svečanost. Alojzija in D vala zlato poroko. PoV bi povedala, kako je 6 No, saj se tudi bomo žice. Do takrat pa iskren« Občinska konferenc« v Šmarju je s svojim ! mom dela obvezala ^ ste, da posebno skrb i jo reševanju probleinOi dine in večanju njihovi v di-užbeno-političneiH nju. Zveza komuni' šmarski občini je teii^ šanju v preteklosti P* premalo skrbi. Pred * pa so ustanovili ski4^ stavljeno iz predsedsf va mladih komunistov, komisije za idejna prosvete in kulture f tariata aktiva prosve« lavcev komunistov, ^ pravila analizo stanji, mer za delo mladine ni. Ugotovili so, da se zirana aktivnost odv« aktivih ZM, ki so v jjjo in satiro dopoljnjevali ^ instrumentalno-voltalni program bo liavalirslii.« ""iivemo za imena članov? ¡^t je to še skrivnost. JLjo presenečenje. Da pa "^l^j reklama, naj po- Јд^ da je ta ansambel ze- nastopil za Novo leto ^alni solist? " ^Jjfcrat bo 2 njimi pel Oto ÏJ, »nsambel novega prine- joteoski glasbeni prostor? stilu popularne skupi- k^rti? u f Ljubljani v pivnice prëd tem pa že v [n ap^u na raznih plesih losto^uh koncertih. Tudi v jj se mu talco obetajo boljši to-^beni časi«. • kvartet pred razpadom, rji« na pohodu! TONE VRABL ' Uradu v Radečah lepa ' iz Žlebnika sta prazno- '^ј se kaj oglasimo, da r lahko lep in prijeten, lío bodo vzcvetele ro- CELJSKI PUSTNI KEFIR Celjam smo čudni ljudje!? Radi bj bili veseli, pa nam to ne uspeva; radi bi bih družabni, pa se zapiramo med štiri stene, ix>sedamo pred televizor- jem, se pehamo za vsakdanjim kru- hom in imamo namesto zenic v očesu dinar. Oj, dinar, prečuden vladar! Po- zabljamo na prijatelje, na znance, na veselje in radost. Za pustni čas hoče- mo bitá po vsej sili veselo ljudstvo; to se tudi po tradiciji spodobi. Zares so čudna" pota organizatorjev celjskega pustnega karnevala! Takoj po novem letu so razposlala 230 pro- šenj enake vsebine, začeli so si poda- jati kljuke — od vrat do vrat. Spre- jemali so jüi direktorji, vratarji, sekre tarji in razni druga tajniki, celo sna- žilke so jim odsvetovale obisk pri vo- ditoih tovariših. Korajža velja in Trno- veljčani se niso dali ugnati v kozji rog. štirinajst dni pred velikim dogod- kom so si, kar se denarja tiče, neikoli- ko oddahnih. Karneval torej bol Bo, kar bo. Letošnjd celjski pustni karneval bo pod naslovom »Celijski pustni kefir«. Kdo ne pozna čudodelnega zdravila za vse bolezni, za lepoto telesa in obra- za, za vse probleme — stabilizacijske in labilne? Torej — zdravili bomo bo- lezni vseh vrst. Nekatere so akutne, druge kronične, toda poizikusiti velja. Karneval bo na p^tni torek, 6. marca, z odhodom ob 14.30 iz Trno- velj in prihodom v Celje ob 16. uri, vmes pa bo imel postajo še pri tovar- ni »ElvIO«. Nekatere organizacije združenega dela so se zelo izkazale, druge manj. Omenimo naj samo nekatere: Aero Ce- lje, Kcvonotehna Celje, Toper Celje, Žična C^lje, Hotel »Celeia«, Tovarna »Elmo« Celje, Ljubljanska banka Celje, Tkanina Celje in tako naprej. Vse bo- mo imenovali na osrednji prireditvi na starem Magistratu. Omenimo naj še, da bo sodelovalo pet godb na pihala, šolske skupine, Pavlihov avto i. dr. Vsega pa res ne smemo izdati! Celjani, priključite se nam! Razpi- sane bodo lepe nagrade za najoriginal- nejše vozove, skupine, posameznike in avtomobile. Ta dan naj bo vse pod maskami, kar leze ino gre. Tradicio- nalne resnosti vas bo ozdravil »Celjski pustni keiiir«. Organizacijski komite CPK »Pustni kefir« AL BO KARNEVAL Organizatorja tradicional- n^a karnevala v Velenju smo vprašali, kako bo s pustnim sprevodom letos. Mihov glas: »Letos ne bo nič. Nič!« Ne morem verjeti, »že zopet sitnarite. Vsako leto doslej se je zbralo več tisoč Velenjčanov in drugih, ki smo jih zabavali. Lani smo jim pokazali celo prave ku. rente. Toda za to ni nobene- ga priznanja!« »Pa vendar ne bodite zara- di tega užaljeni!« »Saj nam je žal. Koš pro- blemov bi lahko natresli. Se- veda ne smete pozabiti, da je turistično društvo močno za- interesirano, da bi karneval bil.« »Pa se boste vendarle odlo- čili!« »Ne! S Tonetom Hercfeler- jem sva rekla zadnjo. Samo pogreb pusta bomo opravili v sredo in nič več.« Skoda, sem si mislil. Lani kilometrski sprevod, nad sto- petdeset sodelujočih, letos pa nič. »Tudi štirideset mučenikov bomo praznovali, toda ne v pustnem sprevodu,« se je og- lasil onstran žice. V slušalki sem videl Mihov nasmeh in tiho upal, da se bo stara garda le dala prego- voriti. Pustni karneval v Velenju je več kot velenjska zadeva. Je že prava turistična atrak- cija, ki slovi po domiselnosti. Zato bi jo bilo škoda opusti- ti. Upajmo na najboljše. Novo prosvetno društvo Pred dnevi so se sestali na ustanov- nem sestanku člani novega ¿ulturno prosvetnega društva, ki so ga ob tej priliki ustanovili v Vinski gori. Tod doslej prosvetnega društva ni bilo, pri mladinskem aktivu pa je že deloval pevski zbor, ki je sedaj kot sekcija prenesel aktivnost v novo ustanovi j e no prosvetno društvo. Krajevna orga- nizacija SZDL je predčasno že ustano- vila knjižnico ter uredila prostore. Tu- di to dejavnost so prenesli k novem dmštvu, kjer pa bodo organizirali tudi dramsko sekcijo, ki bo za letošnje praznovanje občinskega praznika obči- ne Žalec že pripravila prvo poremiero. Na ustanovnem sestanku so izvolili devetčlanski upravni odbor, za pred- sednika novoustanovljenega kulturno prosvetnega društva pa so izvolih FRANCA JAVORNIKA iz Vinske gore. Nov gasilski avto Ko so na rednem občnem zboru članov prostovoljnega gasilskega dru- štva v Šempetru v Savinjski dolini, minulo soboto, ocenjevali delo v lan- skem letu, so ugotovili, da so med drugim uspeli zbrati siredstva za .naba- vo novega gasilskega avtomobila TAM 2001, ki stane 120.000 dinarjev in ki ga bodo predali namenu na proslavi 95-letnice dmštva. IzkazaU so se tudi pri gašenju trinajstih požarov ter na raznih tekmovanijih. OdločiJi so se, da bodo imeli osrednjo proslavo 15. ju- lija. Џ TT ЧаЦ skupno z 10.000 ' öiaterialno osnovo za dejavnost. Porazno гЧе, da se od 16 formal- , ^ječih aktivov redno samo 2, 8 občasno, Jih ne sestaja in sepo- ^ ^rašanje, ali sploh še jg^^tvo in minimalne ' ^la bi se lahko še go- ° aktivih. |^4pnega števila 498 čla- V -„^ občini je mladih Q ^o 52. To dokazuje, Van- "^^^si^i občini po- i organizacij ZK po- . f, ^o premalo pozor- ■^^kcije v ZK oprav- slavnem le starejši trg^^. štirih primerih so jç.^atih osnovnih or- a n.. ^^ mladinci. Zakaj ^¿^^aupijivost. ki bi ne da so dejanske izkušnje za politično delo pri mlajših veliko manjše, ne smela obstajati, če izhajamo iz načela, da z zadolžitvami usposabljamo mlade za odgo- vornejše politične funkcije. Tudi politične šole in ruge oblike usposabljanja mladih so v občini v preteklih letih preveč zanemarili. Sploh je vprašanje izobra- ževanja mladih zelo pereče. Ugotovili so, da v dvajsetih anketiranih krajevnih skup- nostih in organizacijah zdru- ženska dela do zdaj sploh ni bilo nikakršne oblike uspo- sabljanja mladih. Zbrali so mnenja mladih, ki nakazuje- jo velike možnosti usposab- ljanja. Tako predlagajo, da bi organizirali seminarje za novosprejete delavce, tečaje za mlajše kmetovalce, kuhar- ske, šiviljske, plesne tečaje. šole za življenje, tečaje spol- ne vzgoje, večerno osnovno šolo, marksistične krožke in krožke OZN. Mnenja so, da bi morali v ta namen močno okrepiti delo mladinske or- ganizacije in zagotoviti po- trebno pobudo in pomoč ob- činskega vodstva ZM. Več mladih je treba vključiti v samoupravljanje in jim pre- ko tega zagotoviti vzgojo, okrepiti bi morali kadrovsko in vsebinsko vlogo delavske univerze in sprejeti enotni program usposabljanja mladi- ne v občini. Zagotoviti bi mo- rali tudi večje sodelovanje šol in prosvetnih delavcev. V neposredni zvezi s stro- kovnim izobraževanjem se javlja problem štipendiranja. Bolj bi morali upoštevati so- cialni element pri štipendira- nju, predvsem pa omogočiti kmečki in delavski mladini, da nadaljuje šolanje. Zaradi slabega uveljavljanja samou- pravnega sporazuma so še ve- dno velike razlike med štipen- dijami, odvisno od zmožnosti in politike i)osameznih štipen- ditorjev. Še večje pa so razli- ke med štipednitorji iz drugih občin v Sloveniji in dogaja se, da pride do velike social- ne diferenciacije med študen- ti in dijaki. Problemov mladine v šmar- ski občini je veliko, zato se mora neposredna odgovor- nost starejših, predvsem čla- nov ZK mnogo bolj uresni- čiti tako pri razreševanju ma- terialnih vprašanj kot pri vzgajanju bodoče generacije, sicer bodo za sedaj še redke stranpoti ostale pravilo in bo posledice čutila celotna druž- ba. D. P. UČITELJ - PRIJATELJ O liku učitelja se v zadnjem času veliko govori. Učitelj naj bi bil najboljši strokovnjak, najboljši pedagog, najboljši prenašalec tradicij, najboljši ideološki usmerjevalec otrok. Veliko je še teh naj, veliko je še nedodelanega in se po- stavlja pod vprašaj. Nas pa so zanimala mišljenja otrok, ki naj bi pokazala, kakšen učitelj, pedagog je tisti, ki naj bi se približal ideal- nemu liku. Anketo smo izvedli na III. osnovni šoli v Celju, med otroci, ki so kritično presodili in tudi odgovarjali na postavljena vprašanja. TOMAŽ PAVLIN, 6. a: Jaz si predstavljam takšnega naj- boljšega učitelja, ki bi se nam veliko posvečal, se nam pri- bližal v težavah, ki jih ni ma- lo, in imel posluh zanje. Ce. nim učitelja, ki nam je prija- telj. Spominjam se tovarišice Zabukovčeve iz drugega raa- reda Ta je bila takšna. Pa danes? Profesor Munda.« BOGOMIR AMON, 8. c: »Idealen profesor bi bil tisti, ki bi se z učenci veliko pogo- varjal, pri tem pa obdržal di- sciplino. Tudi znati mora ve- liko, a bistven je pristop do nas, ki sedimo v šolskih klo- peh. Veliko zahtevajo vsi, pri tem i>a vsi nimajo razumeva- nja za nas. Pristop, toplina, zaupanje, to so lastnosti tiste- ga, ki naj bi bil »idealen«. Temu liku se približuje pro- fesor Dimitrovič.« ALEŠ HUS, 7. a: »V prvi vr- sti bi moral svojo snov naj- bolje obvladati. Mi bi že po- tem izbrali iz nje najboljše. Najboljši učitelj ne bi smel kaznovati za vsako stvar. Tu- di pogovarjati bi se moral z nami. Imeti bi moral razume- vanje za naše napake in skr- bi, ki jih ni malo. Košuta Du- šan še najbolj ustreza liku ti- stega, ki bi ga želel.« ALENKA GORZA, 6. a: Kak- šen naj bi bil učitelj, kot bi ga radi? Imel naj bi smisel za humor, pravičen naj bi bil, športnik iri znal naj bi se nam približati. Znanje ni tako bistveno, le razumevanje. Vča- sih so starejši celo boljši od mlajših. Meni najbolj ugaja- ta profesorja Munda in Dimi- trovič.« DUBRAVKA BAJT, 8. a: »Vsak učitelj bi moral biti v prvi vrstd pravičen. Ne bi smel kaznovati za vsako ma- lenkost in^hioral bi razumeti naše težave, približati se nam. Jaz zelo cenim himior in vsak- do bi ga moral vnesti v raz- red vsaj kanček, saj se i>otem lažje učimo. Poleg znanja mo- ra vsak učitelj dati še nekaj. V tem smislu cenim tovariš i- co Douganovo.« MARJAN ŠAFARie, 8. a: »Pri znanju naj bi tovariš, ka- terega bi izbral za najboljše- ga, ne bi bil preveč strog. Pa humorist bi naj bil, pa kazno- vati ne bi smel za vsako ce- no. Jaz cenim učitelja, ki bi mi bil prijatelj. Podobna sta takemu liku dva — Petan in včasih Dimitrovič. Oba sta moja profesorja«. Je k vsem tem odkritosrčnim izjavam potreben kakšen komentar? Naj povemo le to, da so odgovarjali dobri in slabi dijaki, ki so bili vsi enotnega mnenja, da naj bi bil lik idealnega učitelja — prijatelj, h kateremu se zatekajo v svojih mnogoštevilnih tegobah. ZDENKA STOPAR 14. stran — NOVI TEDNIK KULTURA Št. 7 — 22. februar 1973 Gotovlje v ponedeljeK so se v Gotov- Ijah zbrali občani na masov- nem sestanku (že drugič v tednu dni), da se dokončno pogovore o rekonstrukciji dveh cestnih odsekov. Cesta v Jedert in Založe je v takem žalostnem stanju, da je pro- met že praktično nemogoč. Pa so strnili glave Gotoveljča- ni in odločili. V borih desetih dneh so zbrali 17 milijonov starih dinarjev samoprispev- ka. Preko 1.400 dinarjev pov- prečno na gospodinjstvo, pri čemer niso bili redki, ki so prispevali po 3.000 in 4.ОП0 din. Družina Luskar je na pri mer prispevala cel stan mi- lijon. Vsak zaposleni v druži- ni je primaknil po dvesto sta- rih tisočakov! Pa se je zataknilo, vsaj ob- čani so mislili tako, pri ti- stem deležu, ki naj bi ga h rekonstrukciji omenjenih cest prispevala občinama. Preko polovice zbranih sredstev (skupno bodo potrebovali okoU 70 starih milijonov) so občani že zagotovili sami, saj so jim s prispevki priskočili na pomoč tudi nekateri kolek- tivi, med njimi znatno tudi Vodna skupnost, ki ima na tem območju svoja skladišča in bo cesto potrebovala tudi za svoje prevoze. Tako je zmanjkalo okoli 30 starih mi- lijonov, ki naj bi jih primak- nila občina. Najprej so padli očitiki, da krajevna skupnost ni podiražila programa del, ki naj bi tvoril osnovo. Pa smo zvedeli, da to ne drži v celo- ti, kajti zaradi nekaterih »gre- hov« pri obnovi vaške ceste je imela krajevna skupnost blokiran žiro račun cela štiri leta. V tem času ni mogla iz- vajati nikakršnih del. ODCani so na svojem se- stanku z vso resnostjo posta- vili zahtevo, da sem jim pri- skočil na pomoč pri rekon- strukciji omenjenih cestnih odsekov. HoteU so zagotovi- lo, da bodo manjkajoča sred- stva dobili, če pa bo še vedno kaj zmanjkalo, so pripravlje- ni še prispevati, vendar šele potem, ko naj bi tudi občina dala svoj delež. Delali bodo tudi udarniško, da bodo tako zmanjšali stroške in ceneje prišh do prepotrebne ceste. Ko je že vse kazalo, da iz situacije ne bodo našli izho- da, je predstavnik občinske- ga cestnega sklada p>ovedal, da je za letos v načrtu rekon- strukcija ceste Gotovlje — Ložnica, za kar je odmerje- nih 21 milijonov sfarih dinar- jev! Rešitev je torej v pri- oritetnem redu in tako so se občani na ponedelijkovem abo- ru tudi odločili, da naj se- ta rekonstrukcija, ki ni tako po- membna, časovno prestavi, sredstva pa naj se p>orabijo za ureditev obeh cest, ki sta v sedanjem času najpotreb- nejši. S takim sklepom so se raz- šli in vse kaže, da pri njego- vi uresničitvi ne bo posebnih težav. Kar seveda pomeni, da bosta cesti v Založe in Je- dert že letos dobili novo, as- faltno prevleko. B. STRMČNIK ZAPIS DVE Niti mesec ni minil od takrat, ko je v Slo- venskih konjicah plapolala črna zastava. Mestece ob Dravinji se je stisnilo vase, ko je čulo za prostovoljno smrt dveh mladih ljudi. Očeta in hčerke. V garaêi je oče pogrnil odejico na tla in k spanju povabil štiriletno hčerkico. Zaspala sta in nič več ni sijalo sonce. Veliko besedi je bilo tisti dan izgovorjenih. Potrebnih ali nepotrebnih. Govorili so to, govo- rili so ono, obtoževali ženo in razmere, sodili in nesodili, pomilovan in jokali. Zgražali se. Iskali vzroke za ta obračun s samim seboj. Stiska se je nagrmadila v človeku in sklenil je pretrgati s samim seboj. S sabo pa vzeti svoje najdražje. Kamrice našega srca so tako skrite, da ne dovolijo pogledati vanj. Nekdo pusti vrata za kanček odprta, drugi jih še skrbneje zapre. — Bi sodil kdo? Na svetu je ostala žena z dvema bolečinama, ženino in materino. Kriva ali nekriva, kdo bi presodil in si prvi upal vreči kamen vanjo? Pogumno je prenašala udarce vse dotlej, do- kler ji ljudje niso pričeli govoriti o njeni de- klici. Vse najlepše so ji pripovedovali, zato, da bi jo potolažili. Tisto, ki je s peščenim obra- zom negibne podobe, iskala svoj notranji mir. — Prekipelo je čez rob. Brezupnost se je izgu- bila v temo. »Zdaj ju zebe, tako zebe, danes je zunaj mrzlo. Ona pa spita nepokrita, črvi ju jedo, mojo ljubezen jedo črvi!« In silila je k njima, da ju pogreje in odvrne črve. Zdravniki, na- vajeni gorja, so ob njeni bolečini onemeli. Po- božali po laseh in jo umirili. Zena in mati je danes doma. Potrebuje po- čitek, mir. Bo ob mlačnosti tega sveta našla nadomestilo za dve ljubezni ljubljenih bitij? Bolečina je dvojna in gloda v dvoje. Koliko časa še? Dotlej, dokler ne vzklije novo življenje. Dotlej, dokler ne bodo okamenele ročice postale sohe spomina. ZDENKA STOPAR Šempeter m ribiči Minuli petek so se na ose- mnajstem občnem zboru zbrali člani ribiške družine v Šempetru v Savinjski dolini, ki je hkrati edina v žalski občini. Iz poročila predsednika Karla Polutnika smo povzeli, da je bilo tudi preteklo ob- dobje zanje zelo uspešno. Predvsem so skrbeli za vzgo- jo ribjega zaroda in za smo- trno izkoriščanje ribjega bo- gastva v svojih vodah. Vlo- žiU so preko 17.500 mladic raznih vrst, za kar so odšteu več kot 40.000 dinarjev. Po- leg tega so vložili v potoke še preko 14.000 eno in dvolet- nih rib, od tega največ po- strvi. Enako uspešni so bili pri špKjrtnem ribolovu, saj so ulovih 5.137 kg rib aU 10.358 komadov. Vrednost ulova je bila skoraj enaka z vredno- stjo vlaganj. To je torej svetla stran njihovega dela. Težave p^ imajo s »čmim« ribolovom, ki je čedalje bolj razširja. Zato imajo organizirano tudj čuvajsko službo. Drug pro. blem, ki jih tare, je onesna^ žen j e voda. In končno socH v ta okvir še odvzemanj« gramoza iz struge Savinje, saj nastaja pri tem velika škoda na ribjem zarodu. 2al pa prizadevanja za po. vrnitev škode največkrat ostajajo le pri obljubah. Program dela za novo ob. dob j e se bistveno ne razliku, je od dosedanjega. Med dnj. gim bodo pripravili ribiško tekmovanje in družabno prt reditev. Utrdili bodo delo i člani mladinske sekcije in so- delovali s sosednjimi lovski, mi družinami. Vrh tega bodo pripravili več predavanj o ri- bištvu in dopolnili disciplin, ski pravilnik. T. TAVČAR V ZADNJIH 24. URAH NOBENE PROMETNE NESREČE NA CELJSKEM OBMOČJU! Ura je tiktakala, šolsko poslopje je bilo tiho, le veter je motil mir. Rad sem poslušal Bartola, posebno zdaj, ko mi na fa- roju ni bilo več obstanka. Zamudil sem se povsod, kjer sem le nekoliko pozabil na strah, ki me je navdal, ko sem prestopil farofski prag. Sonce je bledelo. Zbledelo je prej, preden je zašlo. Velika, svetla krogla je visela nad golim drevjem. Veter je postal bolj mrzel. Ženske, ki so se vračale s polja, so tiščale roke pod predpasnike ali so si stare, raztrgane ruts zavijale okrog ramen, г velikmi, štorastimi čevlji ali škornji pa so brozgale mehko zemljo. Moški, ki so vozili repo, so si pihali toplo sapo v prste. Z Bartolom sva jih gledala in molčala. čas je potekel, da sam nisem vedel kdaj. Vstal sem in stopil k obešalniku, da bi si oblekel suk- njo. Moram, pozno je,« sem dejal. »Prosim vas,« je stegnil roko proti stolu. »Nočete s starcem pokramljati?« »že, vendar.« »Da, tudi mi srno radi, če naše okolje kdo zmoti. Bo- ste videli, ko boste mojih let. Mojih fantov ni doma. Sam sem z ženo. Verjemite mi, da so te minute najinega po- govora redek dogodek tu v Petiševcih. škoda, da ne kadi- te. želite mogoče kaj? V hiši vam je vse ná razpolago.« »Ne, ne!« sem se smejal- »No, tako,« je rekel, ko sem spet sedel. Naslonil se je nazaj in si prekrižal noge. Iz odprte škatle si je vzel ciga- reto S tankimi prsti jo je povaljal po mizi m jo vtaknil v usta. Spet je neslišno spustil dim v zrak in tihe, mol- čeče minute so se začele znova vrstiti. »Kaj je v Lendavi novega?« se je spomnil Bartol. »Ne vem ničesar povedati.« Stari učitelj je rtekoliko pomolčal, nato je mirno vprašal: »Kako bo dekan Jerebič ukrenil z gasilci, ki se bodo udeležili slavnosti pri židovski sinagogi?« Postai sem pozoren. Nisem sicer pokazal, da me je s tem presenetil, vendar sem ga smeje se vprašal: »Kako VI to veste?« »če živi človek tu dvaindvajset let, potem pač ni te- žavno poznati stvori naokrog. Sicer pa je Jerebič že dva- krat pridigal o tem. Moja žena mi je povedala.« Tega nisem vedel. Mašo in spoved v cerkvi sem opra- vil, potem se nisem zanimal za druge stvari. »Obžalujem,« sem se smejal. »Res ne vem ničesar.« Nekoliko mi je bilo sicer nerodno, vendar si nisem mogel pomagati. Dobra učiteljska duša nikakor ni slutila naših razrvanih razmer na jarofu, kajti nadaljeval je do- brodušno: »Sodnik Krampač m dekan sta si v laseh. Židi pa samo čakajo, kakor je njihova navada,« mi je razlagal. Postal sem nemiren. Ne zaradi sporov med Krampa- čem in dekanom, ampak zaradi Briinnerjevih. Bal sem se, aa ne bi moje poznanstvo z židovsko družino prišlo v jav- nost. »Ne zanimam se za te reči,« sem dejal Bartoli. Nekdo je na cesti vpil. Pri sosedu je zažvenketala šipa. Postala sva pozorna. Vstal sem. Bartol me ni več zadrže- val. Pozno je že bilo in tudi vreme se je spreminjalo. »Oprostite mi,« je rekel dobrodušni starec zunaj, ko sva se poslavljala. »Srečno pot.« Vžgal sem motor in se odpeljal po cesti proti Lendavi. XXX Moja mati je spravila že vse pod streho. Krompir je bil lep in tudi repa ni bila slaba. V hlevu je začela krmiti dva gudeka. šei sem domov samo zato, da bi vedel, če je spet slišala o meni neprijetne novice. Drugače sem prebil večino dni in večerov pri Kram- paču. Odhajal sem k njemu že popoldne. Tudi Rahela je prišla dopoldne Nekega dne je namreč prinesla torbico, ki jo je Eerta pozabila pri Briinnerjevih. Tako sva se srečala prvič pri Krampaču ob tem času. Vedela je, kdaj nimam pouka ali kakega drugega nujnega dela. Prebila sva skupaj tiste pozno jesenske dneve. Sedela sva navadno molče prt zastrtem oknu, ki je gledale na pot. Vsega tega, kar sva čutila, nisva mogla izraziti z besedami. Rahela se je nekoliko spremenila. Ne! Njen ponos in mir sta ostala nedotaknjena. Kaj je tičalo v tem, nisem mogel nikoli dognati. Med nama pa ni bilo več tistih ne- doglednih prepadov kakor prej, ko si ljubezni še nista razkrila. Prijet, sem jo nekoč okrog vrati. Oči ni premaknila. Neprestano jih je imela uprte v steno, kakor da bi hotela predreti zid. Lica, ustnice, vse je bilo negibno, kakor da bi gledal kip. »Zakaj si tako resna? Ti ni prav, da te imam rad''« sem jo vprašal. Počasi je dvignila roko in me pogladila po laseh. Sklo- nila je glavo k meni čutil sem, kako pije iz mene, po če- mer hrepeni v dolgih nočeh, kajti г menoj je bilo prav tako. Vedno znova in znova sem si jo hotel vtisniti v spO' min, da jo bom nosil skozi življenje. Obrnila je glavo počast k\meni in me gledala. Njene oči so se mi zdele še večje. Pred njimi sem vedno čutil bojazen. »Dokler bom živel, te bom ljubil, Rahela, drugače ne morem. Skozi zastrto okno je sililo jesensko sonce. Vozovi so spodaj na cesti ropotali po trdem tlaku. Pretrgani glasovi so prihajali skozi zaprta okna. Midva z Rahelo sva si zrla v oči, kakor da bi se prvič srečala. Vstal sem, prijel sem jo za roko. Tudi ona je vstala. Dvignila je glavo. Močni, črni lasje so se ji usuli po ra- mah. Zdelo se mi je, da je zrasla, odkar jo poznam. Otro- ške, mehke oblike, so se spremenile v privlačne dekliške, da sem si moral sleherni dan dopovedovati, da jo resnih no držim v rokah, da jo resnično poljubujem, da je Rahela resnično moja. V teh dopoldnevih sva bila pri Krampačevih sama. Niti z Berto niti г Jančijem nisem nikoli govoril o ra» merju med menoj in Rahelo. Prepričan sem bil, da bi bU Krampač zelo vesel, če bi slekel »meniško kuto« tn se ročii г Rahelo. Po njegovem bi tako naravno zaživel teh neumnosti s farofom ne bi imel neprestano nad glavo» Drugače je bilo z Rahelino materjo in očetom. Nikoli sta hotela niti malo poliazati, da ka slutita. St. 7 — 22. februar 1973 ZABAVA NOVI TEDNIK — П. stran Oseba tedna: FRANC! NONER S PETJEM V ŽIVLJENJE Franci Noner je postal oseba tedna. Kato ne, ko pa že od mladih nog pre- peva in tako ga poznajo ljudje širom po Sloveniji. Doma je s Frankolovega, a je šestindvajsetleten fant odšel v Celje, kjer se je tudi kmalu poročil. Odšel je v službo k 2ele- zninarju, kjer je še da- nes. Še ko je bil v domačem kraju, v Frankolovem, je prepeval v ijevskem zbo- ru, ki ga je vodil pokojni pevovodja Peha. Tako je resnično že od mladih nog povezan s pesmijo, in kot danes pravi, mu je petje hobi. Toda najbrž bo tu- di kaj več, kot pa samo hobi, saj Franci posveča petju vsako prosto urico, čeprav s č^om zelo te- sno shaja. Tukaj je služ- ba, družina in nastopi. Toda kako je prišel med Vasovalce? Ko je prišel v Celje, je ostal »sam«. Toda prija- telji, ki si jih je kmalu pridobil s svojo neposre- dnostjo in iskrenostjo, so ga kmalu seznanili s celj- skimi pevci in tako je po- stal član pevskega zbora Svoboda Gaberje in tam prepeval tri leta. Ob tistem prepevanju pa so se zbrali štirje pri- jatelji — pevci in ustano- vili svoj kvartet »Vaso- valci« in tako že sedem let prepevajo skupaj, kar je za pevski ansambel že kar lepa doba. V začetku je bilo bolj težko. Iskali so ansamble, s katerimi bi se najbolje ujeli in prvi takšen in- strumentalni ansambel je bil kvintet Ota Roma. Kmalu pa so prešli k Bo- risu Terglavu in tam sku- paj prepevajo že lep čas. V zadnjem času pa poma- gajo tudi Vikiji Ašiču. Prav gotovo je bilo med številnimi nastopi mnogo zanimivih in nepozabnih trenutkov. Franci se za- misli in nasmehne obe- nem. Spominja se prvega nastopa Vasovalcev na priljubljeni televizijski od- daji, ki je zdaj ni več. To je bila oddaja »Poka- ži, kaj znaš!« »Za nas je bil že to ve- lik dogodek, da smo bili sploh sprejeti in da smo uspešno opraviU avdicijo. Sprejel nas je zelo lepo Boris Kovačič. Na kakšen uspeh sploh nismo raču- nali. Pa smo na koncu še prvo nagrado odnesli, mislim, na nagrado publi- ke. Takrat še nismo bili »Vasovalci«, ampak vokal- ni kvartet iz Celja. To je bil zame najlepši trenu- tek.« Skupaj z instrumental- nim ansamblom Borisa Terglava so izdali že eno veliko ploščo, v načrtu jih imajo še nekaj. V le- tošnjem letu nameravajo gostovati tudi preko na- ših meja. Napotili se bo- do v sosednjo Italijo, in sicer v Števarjan. Tudi letos, kot več let prej, bodo sodelovali na Ptuj- skem festivalu, in kaj bi še naštevah, »Vasovalci« so povsod tam, kjer je veselo in kjer so ljudje. Franci Noner pa pravi, da bodo še prepevali skupaj in da si ne more zamiš- ljati življenja brez petja. dm 16. stran — NOVI TEDNIK KULTURA Št. 7 — 22. februar 1973 Tednikov! pogovori s kmeti KORAK ZA KORAKOM SO ATELŠKOVI V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM USTVARILI KMETIJO, KI JE NI VEČ ENA SAMA »MARTRA«, SO PA ŠELE NA POL POTI. Atelškovi, po domače Rženičnikovi, gospodarijo na višinski kmetiji v Šmiheiu nad Mozirjem. Na- tančлeje povedano, domačija leži 715 metrov nadmorske višine visoko. Do Mozirja imajo 10 kilo- metrov po gorski cesti. Ves njihov svet je na južnem pobočju Mozirskih planin, večji del travnikov in pašnikov pa na dokaj zravnani polici. Njihovo posestvo meri 71 hektarjev, od tega je 20 ha pla- ninskega sveta pod Medvednjakom, čez katerega so razpredena smučišča in žičnice, okoli 16 ha je obdelovalnih travnikov in pašnikov, vse drugo so gozdovi, grapast svet. Koliko jih je v hiši? Ded Janez Atelšek, od leta 1944 vdovec, je sinu Ivanu izročil vajeti pred osmimi leti, ko je oženil hčer. Sin Ivan, star 35 let, ima 29-letno ženo Vero, doma iz soseščine, in dva sinčka, 8-letnega Janka in 6-letnega Stanka. NEKOČ TRIKRAT VEČ LJUDI Ded, Janez Atelšek, gloix>- ko vgreznjen v mehak fotelj ob topli kmečki peči, je pri- povedoval o nekdanjih časih. Fred desetletji je na Rženič- nikovi domačiji bilo tudi po dvajset ljudi. Poleg kopice ot- rok je bilo še po nekaj hlap- cev, dekel, pa ovčji in kravji pastir. Na enaki kmetiji kot danes. Seveda so takrat imeli njive, sejali žito, krompir so sadih, redih živi- no m delali v gozdovih. Po vojni so se mlajši porazgubi- li v dolino, starejši so pomrU. Ko je postal vdovec z dvema otrokoma, ga je skrbelo, kaj bo. K sreči je bil sin Ivan vnet za kmetijo. Dve zimi je fant hodil v Mozirje na kme- tijski tečaj in se navzel no- vih misli. Ni bil čisto prepri- čan, da je vse, o čemer je sin govoril, tudi mogoče, toda ni mu hotel jemati veselja. Pred osmimi leti mu je izro- čil gospodarstvo, saj slabše tako ni moglo biti. Ni se upi- ral sinovim .lovotarijam, še pomagal mu je po svojih mo- čeh. No, zdaj vidi, da je imel Ivan prav . .. Ko je Ivan Atelšek prevzel grunt, se je dobro zavedal, da po starem ne bo šlo, če noče. da bi z ženo Vero ne postala že čez nekaj let k tlom pripogn.iena iznemogla člove- ka. K sreči so se tisti čas tu- di v dolini začeli pogovarjati o novi kmetijski p>olitiki. Ne- kaj je slišal na tečajih, nekaj na sestankih, veliko je tudi bral in radio so imeli v hiši. Kako torej obvladati posest- vo, ki je terjalo trdo delo de- setih odraslih ljudi, ko pa so ostali le trije, on z ženo in očetom v letih? IVAN JE VEDEL, DA PO STAREM NE BO ŠLO Pa se je takole odločil. Ko je gozdno gospodarstvo zgradilo cesto na šmihsl in potem še krake naprej, je poskrbel, da se je kmetija po- vezala z dolino še z lastnim krakom vozne ceste. Vsak di- nar, ki ga je dal gozd, je dal na kupček in si omislil poleg ene očetove dobre plemenske krave še tri sivorjave molz- nice, potem pa še dve telici. Opustil je njive, jih spreme- nil v travnike in pašnike. Og- radil jih je z bodečo žico, za pašo po kosih kupil električ- nega pastirja in krepeneče prestregel vsako teličko, ki jo je povrgla katera od plemen- skih krav. Mleko je v dolini šlo v denar. Sprva so molzli ročno, potem so kupili tudi molzni stroj. Z dvema mili- jonoma kredita od zadruge in lastnim prihrankom si je ku- pil traktor, kosilnico, traktor- ski obračalnik. Za spravilo je z leti dokupil še grabež za seno, v gospodarskem poslop- ju pa montiral prevetroval- nik za sušenje krme, da bi ne bil toliko odvisen od vreme- na. Tako zdaj v enem dnevu pokosijo brez tuje pomoči po hektar travnikov. ZgradiU so si dva silosa, vsak meri po 40 kubikov silažne krme. In še eno je bilo nadvse važno. K hiši je napeljal trifazni električni tok. »HAREM« V RŽENIČKOVEM HLEVU Hlev m nov. Zidovje je sta- ro kot je bilo, le tlak so be- tonirali, vzidali večja okna, zbetonirali jasli s hodnikom za krmljenje. Živina se napa- ja pri napajalnikih in odkar imajo molzni stroj, so seve- da napeljali cevi za mlekovod in malo mlekarno, čisto kot laboratorij z boj 1er ji za top- lo vodo in bazenom za raz- hlajevanje mleka. K jaslim je privezanih 11 krav. Vse imajo v ušesu pri- trjeno znamko, znak, da so plemenske živali. Ena med enajstimi kravami daje tudi po 28 litrov mleka dnevno. Druge ne dosti manj. Poleg enajstih molznic je še petero telic, starih nad leto dni. In še dve telički, stari od dveh do nekaj tednov. Skratka, v hlevu so samo krave in te- ličke. Nobenega »moškega spola«. Vse to so Atelškovi vzredili doma, razen treh krav in dveh kupljenih telic. Zkiaj je na vrsti hlev. Radi bi ga uredili tako, da bil na splakovanje. Tako bi poleg domačega gnoja, umetnega, ki ga pK)trosijo tudi рк) 7.000 kilogramov, travnike dognoje- vali tudi z gnojnico. Zdaj ima hlev 19 stojišč, po preuredit- vi jih bo imel 22. Ivan Atel- šek si upa pri 16 hektarjih obdelovalne zemlje rediti še več glav. Lani je na vseh teh površinah imel poleg dveh paš tudi dve košnji. Krme ima dovolj. ŽELJA JE VEČ, ZMAGAJO NUJNEJŠE Vsak ima več želja, posebej še, če so ljudje mladi. Gospo- dinja Vera, ki že drugo leto v Mozirju obiskuje gospodinj- ski tečaj, si želi, da bi ure- dili stanovanjsko hišo. Toda to je zaenkrat še želja, ker dobro ve, da je zdaj važnejši hlev. Ce sta v osmih letih prišla do tod, bosta zmogla z leti še kaj drugega. Da bo le 2dravje. Sicer pa hiša samo na zu- naj ni urejena. V notranjšči- ni je vsa prenovljena, blešči se od čistoče in urejenosti. Na nekdanjo veliko hišo (ve- lika stanovanjska izba) spo- minja le še razsežna kmečka peč. Gospodinja Vera mora krepko poprijeti v hlevu in ob košnjih dneh tudi na se- nožetih. Zato ima več meha- niziranih dekel. Hladilno skrinjo, pralni stroj, stroj za umivanje posode. In komaj, da ima vse to. Kako bi dru- gače zmogla. Tudi televizijo imajo, bolj za zimske kot za letne dni. TUDI KMEČKI TURIZEM JIH MIKA Atelškovi radi kmetu j e jo. Res je kmečki stan težak, tu- di zato, ker nikoli nimajo prostega dne. Tudi za en dan ne morejo od hiše, živina ra- bi nego. Samo malce naj bi popustili, že bi krave dajale manj. To pa je njihov doho- dek. Vso hrano kupujejo. Ne- kaj vrže tudi gozd, vendar je poglavitni vir mleko. Lani so ga oddali okoli 34.000 litrov, to pa je že nekaj, mar ne? Rženičnikova kmetija ima dve stanovanjski hiši. V eni je zdaj vse prazno. Je še iz i dni, ko je bilo pri hiši, kot j pravi ded Janez, po dvajset | ljudi. To hišo, če bi jo obno- i vili in preuredili tudi nekda- nje kašče, bi mogli oddajati turistom, mestnim ljudem za počitnice. Pa jih do tega cilja ne loči samo deriar, ki je za drugo še bolj potreben, mar- več delovne roke. Te pa je dandanes težko dobiti. Zato je kmečki turizem za Atelško- ve še dolgoročni načrt, če bo sploh uresničljiv. »In v nekdanjem svinjaku bi lahko uredili bar, se je po- šalil dedek Janez. Zavoljo ba- ra se je gotovo pošalil, naj- brž pa se mu misel, da bi kdaj klepetal s tujci, ki bi prihajali na »vakance«, ne zdi tako nemogoča. Videl je, kaj sta mlada dva zmogla v os- mih letih, zato bosta še mar- sikaj — saj sta mlada. In še res je tako. JURE KRAŠOVEC 2al se prisrčen posnetek Atelškovih v hiši ni posrečil, pa vam tako ne moremo predstaviti tudi gospodinje Vere in deda Janeza. Na našem posnetku Ivan Atelšek s sinovoma Jankom in Stankom na zasneženem dvorišču, kajti v Smi- helu je še vedno veliko snega. V ozadju je stanovanjska hiša, zdaj povsem prazna, ki kar kliče po odločitvi, da bi se na tej gorski kmetiji začeli ukvarjati tudi s turizmom. Hrastnik Letos so na hrastniških šo- lah prvič organizirali šolo v naravi. Prejšnja leta so vadili smučarske veščine po pouku kar v okolici šole, letos pa so se odpravili petošolci na Kal m v Gore v petih sku- pinah. Snega ne primanjkuje, saj ga nedeljski smučarji iz Hrastnika in Dola uživajo še zdaj. In kaj pravijo o tem učen- ci? Ves teden smo se priprav- ljali na šolo v naravi v Go- rah Bila sem neskončno ne- strpna. V torek zjutraj smo odšli z Dola proti Goram. Bi- lo je naporno, ker smo šli peš. (Irena Jamšek. 5. b). Vstali smo že ob рк>1 sed- mih, Pospravili smo sobe, po- stlali postelje, se umili in od- šli k zaitrku Med tem ^asom so pregledali sobe. Naša so- ba je dobila oceno odlično. Ko smo to zvedeli, smo se zelo razveselili. (Ivan Fran- gež, 5. e). Pred tečajem imamo pouk, ker še nismo utrujeni. Vrni- li se bomo v soboto, 24. janu- arja 1973. (Danči Fakin, 5.f). Pripravih smo se za odhod na smučanje. Razdelili smo s v dve Skupini. Najprej smo se vozih ravno, nato pa poštev- no. Ko smo čakali v vrsti, sem si ogledovala naravo. Vsa planjava je bila pokrita z be- lo odejo. Smreke so bile po- krite s snegom, ki se je ble- ščal v soncu. (Jarnja Erman, 5. e). Kdor zna lepo smučati, se VOZI po strmem smučišču, kdor pa ne, pa se vozi po položnem smučišču. Poleg.teh sem se smučala tudi jaz, (Zdenka Doberšek, 5. e). Letos sem stopila prvič na smuči: Sprva sem bila malo nerodna. Potem je bilo vedno boljše Ker sem nekajkrat padla, sem bila tudi mokra. (Danica Vene, 5. e). Ko smo se smučali, smo tudi vozil po eni nogi. Ker mi to ni šlo ravno najbolje, sem vozil raje smuk z zavoji. (Milan Marinko, 5. e). Danes je prišla k meni na obisk mama. Ko sem šel od doma, je bilo vsem hudo. Ma- ma mi'je rekla, naj še kosim, sestra pa je rekla, da imam tako opremo, kot bi šel k vo- jakom. (Srečko Zorenč, 5. e). Nekateri dečki so morali po malico. Dva fanta sta nesla čaj, na nogah pa sta imela smuči. Na sredi poti sta padi ter ga spustila. Mi smo tako ostali brez čaja. (Marjana Matek, 5.f). ' Ko sem prvič stopil na smu- či, sem bil še bolj neroden. Nekaj časa sem se kobacal, potem pa je kar šlo. (Teodor Gabrič, 5. f). V Gorah mi je bilo zelo le- po, zato želim, da bi imeli še kdaj šolo v naravi. (Anita Stopinšek, 5.f). V nedeljo, 18. t. m. dopoldne, je celjski radio trikrat pozval prostovoljne krvo- dajalce določene krvne skupine, da naj se naslednje jutro javijo v transfuzijski po- staji bolnišnice zaradi nujne oddaje krvi. Zdravniki so jo namreč potrebovali pri operaciji Miha Udriha. Ne samo člani trgovskega podjetja Kovinotehne, kjer je bil Udrih zaposlen, tudi drugi so prišli, da bi pomagali in sodelovali v solidarnostni in humani akciji. Solidarnostna akcija je sicer uspela, ni pa uspela bitka za življenje. Miha Udrih je nekaj ur po težki operaciji umrl. Tako je Celje izgubilo človeka, ki je bil povojna leta tesno povezan z njegovim družbenim dogajanjem. Miha Udrih je umrl v 54. letu starosti. V letih po vojni je delal v upravi takrat- nega mestnega ljudskega odbora, v najtežjih časih je bil direktor kmetijskega pose- stva Lava, zatem v štorski železarni, nazadnje pa kot gospodar trgovskega podjetja Kovinotehna v Celju. Odlikovala ga je izredna mirnost in delavnost. Nobena naloga zanj ni bila pre- težka. Aktiven je bil tudi v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti še v Zvezi komu- ni.stov. V soboto zvečer je bila v dvorani Narodnega doma v Celju javna radijska oddaja Spoznavajmo svet in domo- vino Vodila sta jo znana ra- dijska in televizijska napove- dovalca Borut Mencinger in ViU Vodopivec. V oddaji sta tekmovali 2 ekipi: prva je bila iz Mošenj pri Radovljici, druga iz Ce- lja. Ekipo iz Mošenj so se- stavljali predvsem študentje, domačo ekipo pa dijaki ESC. Tekmovalci so odgovarjaU na vprašanja iz treh tem, in si- cer: manj znani športi, Cerar m naša telovadba ter mučar- ski skoki. Vprašanja za drugo temo je postavljal sam Miro Cerar, ki se je povabilu na oddajo zelo rad odzval. Ves čas tekmovanja sta se ekipi dobro držali. Domača ekipa je imela sicer nekaj spodr* sijajev, vendar ni veliko (sa- 5 mo za 3 točke) zaostajala za gosti, ki so biU res izredno dobro pripravljeni, saj so na ; vsako vprašanje pravilno od- , govorili. Tako so tudi zmaga- i li in si pridobili 3600 ND ' Darja GLANCNU^ • St. 7 — 22. februar 1973 ZABAVA NOVI TEDNIK — П. stran streha nad bazenom Spet nova podoba Atomskih toplic. Kdor se pelje proti Podčetrtku že od daleč lahko opazi veliko belo streho bazena, ali bolje rečeno, videti je kot kakšen atomski reaktor. Sicer pa so tudi toplice »Atomske« in jim novo pokritje drugega bazena predstavlja poleg nove samopostrežne restavracije neprecenljivo vrednost in pomen. Foto; D. Medved 18. stran — NOVI TEDNIK KULTURA Št. 7 — 22. februar 1973 Borci nekoč in danes JE TOVARIŠTVO MINLJIVO? SE KOT V TOŽBI VPRAŠUJE IVAN FIŠTER IZ »ŽIČNE« NEKOČ, bilo je pred enain- tridesetimi leti. Devetnajstlet- ni kmečki sin Ivan Fišter iz Mokronoga je jwstal partizan v zahodnodolenjskem odredu. Skusil je bridkosti ofenzi- ve v Kočevskem rogu, kot Tomšičevec je partizanil, po- zneje kot gubčevec in nazad- nje je poveljeval kurirski po- staji TV 12. Dva dogodka je izdvojil od mnogih. Prvega iz aprila 1942, ko se je bataljon Toneta Tom- šiča med kočevsko ofenzivo našel v takšnem ognju, da je bil malone docela razbit. Iz ognja se je Ivan Fišter rešil še s tremi tovariši, pa je pri prehodu čez ledenomrzlo Kr- ko voda pogoltnila enega od četverice. Takrat je bil sedem dolgih dni in noči brez hra- ne in vode, kajti Italijani so zastrupili vse vodnjake in studence. Drugi dogodek, svetlejši, pa Fišter izdvaja iz mnogih dru- gih zaradi sijajne zmage nad 80 Italijani in 40 belčki v po- stojanki Dob na Dolenjskem. Tretji bataljon Gubčeve bri- gade je postojanko v šestih urah zbrisal in zravnal z zem- ljo. Zob za zob, glavo za glavo. Gubčevec se je v eni in isti osebi mačeval za Tomšičev- ca. DANES je Ivan Fišter eden med redkimi starimi borci, ki še vedno dela za strojem, kajti večina borcev je že upo- kojena. V »2ični« dela pri va- rilnem stroju že tri leta in pol, prej pa je 19 let delal v celjski Cinkarni. Takole sva se menila: J. KRAŠOVEC: Odgovarja da- našnji čas vašim predstavam borca v letih boja? Sovpada naš razvoj s tedanjimi želja- mi o bodočnosti? I. FIŠTER: Kot družba smo bogatejši, kot bi si ta- krat upal misliti. Sam sem bolj malo dosegel. Vseh ob- ljubljenih pravic vsi stari borci nismo uresničili. J. KRAŠOVEC: Ste pri tem lahko natančnejši. V čem, mi- slite, niste uspeli? I. FIŠTER: Kot vidite, ni- sem napredoval. Nikoli mi ni nihče ponudU te možnosti, če- ravno sem začel delati star 22. let. Res, ponujal se nisem. Starejši sin, star 25 let, je pri kruhu, vendar po svoji prid- nosti, ob moji pomoči. Ni do- bil štipendije, čeprav sem prosil zanjo. Bojim se, da še ne bom zaprosil za upokoji- tev, kjer je tu še 14-letni sin, kateremu naklonjenost najbrž ne bo milejša. J. KRAŠOVEC: Česa iz let borbe v današnjem času naj- bolj pogrešate? I. FIŠTER: Več obljublje- nih pogojev za stare borce. Nismo si mogli vsi mehko po- stlati. Hudo pogrešam stare- ga tovarištva, ko smo delili kos kruha, cigareto, eno ode- jo. Vprašam se, kako je mo- goče, da bi tako pristno to- varištvo bilo minljivo. Pa je. Tudi med nekdanjimi sobor- ci. Še enkrat. Kako je mogo- če, da dobijo štipendije za otroke ljudje, ki so streljali na drugi strani fronte in ima- jo nekajkrat večjo plačo, kot prenekateri borec. Tak je borčevski nekoč in danes Ivana Fištarja. JURE KRAŠOVEC POHOD NAD BISTRICO PO ZAPISKIH MILANA KOSTEVCA-MARKA Kot smo že opisali, se je dejavnost kozjanske čete v decembru 1943 začela s spopadom patrulje v »Sokolu«, nekaj dni pozneje pa v dveh bojih v Pavlovi vasi. V teh je sovražnik ocenjeval moč parti- zanov mnogo višje, kot je v resnici bila. Zato je na popoldanskem boju v Pavlovi vasi komandant polka deželnih strelcev angažiral cel bataljon vojakov, mimo teh še orožnike in graničarje, da bi Kozjan- cem zaprli umik na Bohor, ali pa napad na katero od postojank v ob- močju Brežic. Ukazal je uporabiti tudi izvidniška letala. Kozjancem so pripravljali past, da bi jih obkrožili in na določen dan. v naprej določenem kraju, kot je načrtoval SA bundesführer SteindI, napadli. Kozjanska četa o teh namerah Nemcev seveda ni ničesar vedela. Koman- dir Modras in komisar Kost j a sta po nekaj uspeš- nih akcijah vodila četo petindvajsetih borcev več- ji, resnejši nalogi naproti. Napad na Bistrico, nekda- nji Sv. Peter, je bil načrto- van v sodelovanju s hrva- škimi partizani, točneje s I. bataljonom zagorskega odreda. Kot že rečeno je pred prihodom 120 hrvaš- kih borcev prišlo čez Sot- lo tudi več Slovencev, ki so partizanili med hrvaški- mi tovariši. Med njimi je bil tudi Marjan Jerin, ka- snejši komandant kozjan- skega odreda. Milan Kostevc, рк) kate- rega obsežnem delu pov- zemamo te odlomke, raz- grinja širše vidike voja- ške in politične strategije, v kateri so Kozja nei od- igrali svojo pomembno vlogo. O tem pa se tudi Nemcem ni niti malo sa- njalo. Glavni štab Sloveni- je je s hrvaško II. ope- rativno cono, ki je imela pod orožjem oikoli 9.000 borcev, bil v dogovoru o začetku vzajemnih akcij. Glavni štab Slovenije je štabu II. operativne cone sporočil tudi o pošiljanju večje slovenske enote na štajersko preko Hrvaške- ga Zagorja. Namen skup- ne akcije kozjanske čete in prvega zagorskega ba- taljona je bil okrepiti za- vest o moči in borbeno- sti partizanov v okupirani štajerski in privabiti čim več Štajercev, predvsem Kozjancev v partizanske vrste. V decembru je terenec Anton Lah-Zmago večkrat prečkal Sotlo. Skrbel je za povezavo z Zagorci. Po- govore med komandantoma sta opravljala Marjan Je- rin za stran Zagorcev, Ja- nez Rožman za Kozjance. Dogovorjeno je bilo, da se bosta enoti združili pri Šempetru, oziroma Bistri- ci in da bodo snidenje proslavili z likvidacijo Bi- striške postojanke, naj- močnejše za tisto v Breži- cah. Določen je bil tudi čas. Zgodilo naj bi se o polnoči od 19. na 20. de- cember 1943. Skupne bor- be na slovenskih tleh naj bi vodil operativni oficir zagorskega odreda Bran- ko Cikojevič-Neno, štab pa bi sestavljali koman- dant zagorskega bataljo- na Ivica Družinec in ko- misar Milan šepetavc ter Ivan Skvarča-Modras in Jože Planinc-Kostja, ko- mandir in komisar koz- janske čete. Devetnajstega decembra, bila je nedelja, so se Koz- janci, ojačani s skupino Slovencev, ki je prišla čez Sotlo, nahajali v vin- skih kleteh blizu špičaka, jugovzhodno od Sr&melj. Pritajili so se, da bi se sovražniku ne izdali. Ce- lo stražarji so oprezali iz- p>od slemen zidanic. Poskr- beli so za dobro hrano z rekvizicijami pri Kočevar- jih. Tu so čakali na Zma- ga, ki je prinesel sporoči- lo, da bo akcija takšna in ob dogovorjenem času. Obetavno kosilo jim je pokvarilo sporočilo o nemški koloni. Partizane je obvestil Pepi Kržan. Modras je sprva ukazal zasesti položaje za borbo, potem pa se je odločil za umik, ker ni hotel tvega- ti boja pred napadom na Bistrico. Pustili so kosilo pri zidanici in se umak- nili pri Sv. Jerneju in Pavlovi vasi. Kolona, s ka- tero so se sprva mislili spopasti, je štela kakšnih sto mož in je bila le ena od enot, ki so partizane stiskale v obroč. Skupaj je tedaj proti Kozjancem nastopilo v obliki pajkove mreže okoli 2.,500 nemških vojakov, vermanov, grani- čarjev in žandarjev. Pisec spominov na te dni, Mi- lan Kostevc, se upraviče- no sprašuje, kako, da so v tem času tako odpove- dali aktivisti, obveščeval- ci in kurirji, da kozjanska četa o tako obsežni akciji sovražnika ni bila obveš- čena. četa se je po umiku iz Špičaka do mraka zadr- ževala v zahodnem delu Pavlove vasi, pripravljeina na spopad. Ko se je zmra- čilo, je krenila prek Tro- bolnika, Javornika in Sve- tih gor proti Šempetru oziroma Bistrici. V Žagaj pri Bistrici so prispeli uro pred polnočjo. Na- ključje je hotelo, da niso naleteli na nobeno sov- ražnikovo kolono, ki so tudi tu ves dan česale te- ren, a ker se partizani v hišah niso oglašali, jim te- ga tiudi nihče pK)vedati ni mogel. Borci so bih lač- ni in jezni, da so meso pustili sovražniku v Špi- čaku. Pa tudi žejni so bi- li in ker niso mogli do pitne vode, zaradi tajno- sti premika, so pili kar blatno brozgo iz luž. Tudi v kleti Rautnerjeve gostil- ne na Svetih gorah se ob polnih sodih niso odžeja- li. Ker so domače Nemci pred tem preselili, so bor- ci računali, da so vino Nemci zastrupili. Med tem ko so bili koz- janski borci pritajeni v Žagaj u, so onstran Sotle v Zagorskih ' selih in ob- mòóju Kumrovca čakali borci I. zagorskega bata- jona na trenutek, ko bodo šli čez Sotlo. Le-tem je šel naproti Anton Lah- Zmago in še en borec. Imela sta nalogo, da pre- ženeta stražarje z mosta. V Bistrici je bila tisti čas močna postojanka, žandarmerija v Korenino- vi hiši je štela 12 mož. Graničarjev je bilo vHoh- nječevi in Kramarjevi hi- ši 43, poleg njih še tri- je cariniki. V šoli je vsa- ko noč bilo v pripravlje- nosti po 20 vermanov, zve- čine priseljenih Nemcev, kajti Bistrico so naselili s Kočevarji, Besarabci, Dobrudani in Južnimi Ti- rolci. Okoli 20 naseljenih Nemcev je bilo tudi obo- roženih z brzostrelkami, puškami in bombami. Okoli 80 oborožencev je štela postojanka, ki so bi- li poleg vsega še v vamih, utrjenih stavbah. In tjakaj se je od zaho- da napotila kozjanska če- ta, oslabljena za zasedo, ki je šla v smeri »Sokola« in brez Antona Preskar- ja, ki se je s še enim borcem lotil telefonskih žic. (Se nadaljuje) 7. »Elektronska ura na steni super kuhinje dr. Си,ја je udarila tri. Paradižnik v hladilniku je odprl oči. Mrav- ljinci so mu gomazeli po udih in za vrat mu je tekel stop- ljeni sladoled z gornje police ... Pomela si je oči tudi Klara. Prelomila se je v pasu in sedla v skledo juhe; Nobenega dvoma ni bilo več: toka je zmanjkalo! V hladilniku je klokotalo od moče kot ob potoku v Košati lipi, kadar zapihajo pomladni vetrovi. Paradižnik se je krepko uprl v vrata in zletel na pia- no. Za njim je padla na bleščeče kahlice super kuhin.je še Klara. Prižgala sta luč in Klara je ostrmela: to je bila kuhinja iz njenih sanj! Vse bleščeče belo, milijon gumbov, lučk in vzvodov, malodane tako kot v raketi. Vidiš, stari, to je kuhinja, in ne tista najina podrti,j»! In kadar ti rečem, da bi bilo treba kaj novega kupit'» vedno goniš svojo: za na,ju je dobro tako... je Klaf* očitajoče zbodla svojega soproga. St. 7 — 22. februar 1973 ZABAVA NOVI TEDNIK — П. stran KILOGRAMI PREVEČ Kako naj shujšam, pro- sim vas lepo, svetujte mi! Stara sem 15 let m velika 165 centimetrov, tehtam pa 70 kilogramov. Vem tudi, da ne smem jesti sladka- rij, čeprav se jim težko odpovem, ker jih imam zelo rada. Kaj pa še ne smem jesti, mi, prosim, povejte vi! Pa še nekaj! S kakšnim šamponom si naj perem lase, da mi bodo hitreje rastli? Tatjana Draga Tatjana! Tvoja zaskrbljenost za- radi kilogramov je res malce upravičena, ker po normativih tehtaš preveč kar deset kil. A ker si še v razvoju, upajva obedve, da ti bodo leta pobrala nekaj kilogramov. Vseeno pa morava nekaj ukreniti, da boš malo bolj vitka, kajne? Takole se bova zmenili. Največja pregre- ha so vsekakor sladkari- je, a teh vem, da nimaš toliko, da bi bila samo od njih debela. Veš, da kruh redi še in še? Pa kopica špagetov v dobri mastni mesni omaki, pa skleda žgančkov z domačo zabe- lo? 2e v vprašanjih sem ti nakazala odgovore, kar si kot brihtna deklica že gotovo opazila. Poleg slad- karij redijo močiiate jedi, mastne, skratka, vse ti- ste, ki vsebujejo veliko škroba. Ob mesu in to ne- mastnem ter ob obilici na hitro pripravljene zelenja- ve se ne boš več tako re- dila. Poglejva še, kako bi od- pravila teh nesrečnih de- set kilogramov! Več receptov so v zvezi s tem že napisali in vsak- do si ga je potem krojil po svoje. Obstajajo tudi razne klinike, kjer »zdra- vijo« debelost. Vem, ti za- enkrat tja še ne boš za- šla, zato pa se boš morala pri hrani malo omejiti in paziti, kaj boš jedla. V predzadnji številki ženske revije Jana je bilo objav- ljenih nekaj prav dobrih receptov, ki so primerni tudi za naše razmere. Pri- pominjam pa, če se boš lotila te »kure« (tako se reče celotnemu shujševal- nemu postopku), boš ime- la uspeh samo takrat, če se boš navodil res točno držala. Če pa bo zate vse to preveč komplicirano in tudi preveč drago (kje boš našla meso, ki je glavna sestavina te shujševalne prehrane, ne vem), potem samo — malo jej, in to takšno hrano, kot sem ti to naštela na začetku. Ta- tjanca, rada bi videla, da bi mi o svojem uspehu pisala in zelo vesela bom, če boš izgubila nekaj ki- logramov odvečne teže. Preveč si mlada, da bi okoli hodila zalita, ko pa pogled na vse strani poka- že kratkokrila dekletca. Pa se zato nič ne žalosti, le skušaj jih doseči! âampona za rast las ni, se pa dobe nekatere po- živilne »maže«, za katere vprašaj v drogeriji. Ce pa bo kaj pomagalo, pa ne vem! ŽENA UHAJA Saj nisem še tako star dedec, kmalu mi bo 45 let. Pa mi žena pravi, da nisem za nobeno rabo in zadnje čase jo sumim, da mi uhaja k drugemu. Jaz ji vneto sledim, a je ni- sem še nikoli dobil, da bi skušala jesti prepovedan sad. Mene moška sla še razganja, žena pa je v ve- ri, da z mano nič več ni. Sem pa trmast in ji svoje sle nočem razlagati. A ker se vztrajno umika in na vse mogoče izgovarja, sem prišel do prepričanja, da mora imeti drugega, le jaz ga ne najdem. Kako naj ženi dokažem, da sem še pri močeh? Mogoče pa po- tem ne bo več iskala ute- he pri drugem? Varani mož Spoštovani varani mož! Ko bik zaskoči kravo, ji nič ne razlaga, da čuti do nje spolno slo. Vse kar samo uredi. Pa sta oba zadovoljna, krava in bik. Potem kravi tudi na mi- sel ne pride, da bi iska- la zadovoljstva še drugod. Pa šalo vstran, čeprav je v njej nekoliko resnice. Leta ne morejo biti odlo- čilna, ali se z ženo uje- mata ali ne. Na prvem mestu je razumevanje, ki izključuje vsako sumniče- nje za ženo. Nehajte ven- dar, nehajte si natikati rogove! Nataša ŠPORTNI KOMPIETI Ce se navdušujete nad športno modo in če se najbolje počutite v hlačah, si oglejte hlačne komplete oziroma kombinacije, ki so obenem tudi zelo pri- merne za ta zimski čas. Prvi komplet je pravza- prav kombinezon z gauča hlačami, h katerim pa je treba obvezno obuti škor- nje. Popestrimo ga z za- nimivim pasom in pisa- nim pletenim šalom. Kombinacija pumparic in dolge tunike je prav tako zanimiva, kakor je moderna. Tunika ima obi- čajen ovratnik m se spre- daj zapenja. Stranski šiv se konča z razporkom in okroglim sprednjim in zadnjim delom. Pas ima majhno praktično torbico za najnujnejše stvari. Se- veda tudi pumparic ne moremo obleči brez škor- njev. če pa se vseeno raje odločite za navadne dolge hlače, lahko zraven oble- čete ' toplo flanelasto srajčko v karo vzorcu in majhen telovnik z zvona- sto raglanimi rokavi. Staša Gorenšek KMEČKI UPOR LETA 1635 Kmečki upor leta 1635 je bil zadnji upor stare vrste, kar pomeni, da so kmetje nastopali proti svojim zemljiškim gospo- dom v prvi vrsti zaradi pretiranih bremen, ki so jim jih nala.gali. Med vzroki, ki so privedli do tega upora, bi mogli, so- deč po kmečkih pritož- bah, šteti predvsem po- novno povečanje dajatev, tlake in predvsem preti- rane dajatve ob prevzemu kmetije ali vinogradov. Ta zadnja dajatev je da- jala zemljiškemu gospo- du precejšnje možnosti, ker ni upošteval pravice dedovanja in je pri me- njavi gospodarja na kme- tiji močno povečal svoje zahteve. Mimo tega pa so postajala vse težja tudi davčna, bremena, ki so jih zahtevali stanovi za potre- be države. Kmet s tem ni bil seznanjen in je bil prepričan, da graščaki sa- movoljno za svoj račun povečujejo davke. Upor se je začel na Jur- jevo — 24. aprila. Ni do- kazano, a možno je, da je bil datum vnaprej do- govorjen, saj se je začel prav na ljudski praznik. Uporniki so najprej zav- zeli gradove Feliksa Schrottenbacha, gospodar- ja na Ojstrici pri Taboru. Upor je hitro zajel vse savinjsko področje, kjer so imeli posest člani Schrottenbachove rodbi- ne: Prebold, Šoštanj, Gra- dič, Turn, šalek itd. V šaleški dolini se je uspel ubraniti le grad v Vele- nju. Uporniki niso priza- nesli niti škofijskim po- sestvom v Gornjem gra- du, razdejali so Rudenek in Vrbovec, dočim starega samostana v Gornjem gra- du niso naskočili. Mimo samostana Novi Kloster (o tem prihodnjič) in žov- neka se je upor širil proti Celju, zajel posavsko hri- bovje (Laško, Trbovlje) in segel v »Urwald«, kjer pxostanejo žrtve samostan Jurklošter in gradova na Planini in 2usmu. Severo- vzhodno od Celja je padla v roke upornikov cela vr- sta gradov, dvorcev, sa- mostanov in celo župnišč do Pohorja in Dravskega polja med Mariborom in Ptujem. Kmečkemu gnevu tukaj med drugimi niso ušli Strmec, Lemberg, Šentjur, Jelše, Brezovec, samostana žiče in Stu- denice, Goličev dvorec, Op- lotnica, Polskava, Prager- sko, Fram itd. Posebno ostro so uporniki nasto- pili tudi proti duhovščini in nekaterim samosta- nom. Slabo so jo odnesle nune v Studenicah, ki so se zatekle v cerkev, a so jih uporniki v njej zlorab- ljali ter oplenili tudi cer- kev. Še hujša usoda je doletela šentjurskega žup- nika, ki je v pridigi pozi- val upornike s svetopi- semskimi besedami »dajte cesarju, kar je cesarjeve- ga . . .«, pa so ga po op- ravilu uporniki zgrabili, odvedli na bližnjo Botrič- nico in obesili. Enako se je godilo tudi drugi svet- ni in cerkveni gosposki, če ni pravočasno zbežala. Skoraj povsod so puntar- ji požgali ali vsaj teme- ljito oplenili gradove. Uradni seznam našteva 35, novokloštrska kronika pa celo 67 gradov, ki so jih uporniki od 24. aprila do 8. ma.ia tako ali dru- gače poškodovali. Upor ni ostal omejen le na štajersko, pač pa se je razširil tudi na Kranj- sko in ga zato z upraviče- nostjo označujejo za dru- gi vseslovenski km. upor. Gospoda, kakor prej, tudi to pot ni držala kri- žem rok. Ko so stanovi uvideli, da mirno posre- dovanje ne bo zaleglo, so na področje upora pokli- cali graničarsko vojsko iz Vojne krajine. Z oddelkom okrog 1.30Ò krajišnikov je prišel v Celje 19. maja poveljnik Ludvik Schwar- zenberg. Ker se je upor medtem že umirjal, o kakšnem večjem spopadu ni poročil. Pač pa je Schwarzenberg v Savinj- ski dolini v okolici 2alca •priredil vojaške vaje, da bi ustrahoval kmete. To mu je očitno tudi uspelo. Izkazalo se je, da je ta vojska uničila m pobrala še tisto, kar je ostalo po »operacijah« kmetov. Žrt- ve niso bili le kmetje, pač pa so vojaki ropali, ple- nili in izvrševali druge ne- rednosti tudi v ora^ri-nah in samostanih. Po nekem poročilu je ostala Celjska četrt po odhodu krajišni- kov povsem upostošena. Nemiri so v celoti po- nehali 12. lunija. Unomi- ke je doletela huda kazen: 150 je bilo zaprtih v Ce- lju, od . tega so jih 130 obsodili v Celju, 17 v Gradcu; dva sta bila ob- sojena na smrt (obglav- Ijenje, obešenje) 26 so jih odpeljali v Devin na gale- je, 5 na prisilno delo na Ogrsko, ostale pa so izpu stili in jim naložili denar- ne kazni. Neka švedska letalska družba je priredila raz- stavo, na kateri je hotela pokazati svatovske noše iz vsega sveta in je za- prosila posredovalnice v raznih deželah, naj ji po- šljejo posebne primere. Med prvimi pošiljkami, ki Hh je družba prejela, je bil zavitek, ki je prišel Po zračni pošti iz Nairo- ^ija. Na spremnici je bilo zapisana: »Svatbena oble- ka iz naše dežele.« — Za- vitek je bil prazen. XXX Cicerov zet Lentulus je bil nenavadno majhne ra- sti. Nekega dne ga je Ci- cero videl opasanega z dolgim mečem m je zakl- ical: »Kdo neki je mojega ljubega zeta privezal na meč?« XXX Cesar Augustus je vpra- šal nekega prvovinciaica, ki je prišel v avdienco in mu je bil na moč podo- ben: »Ali je bila tvoja ma- ti kdaj v Rimu?« »Mati ne,« je odsekal provincia- lee, »pač pa večkrat moj oče!« XXX Tožilka sodniku: »... in nato mi je rekla, da sem neumno gos! Priče imam, ki lahko to doka- žejo!« XXX Gašper je povabljen k neki družini na večerjo. Pri mizi sedi poleg njega domača gospodinja. Ko servirajo pečeno gos, Jo postavijo na pladnju pred Gašperja. Ko on to vidi, se navduši: »Uh. poleg kako mastne lost sedim!« Gospodinja ga začudeno pogleda. Gašper rdeče zar- di in zajeclja: »Oprostite — seveaa me- nim tisto na mizi!« XXX — Tovariš dežurni! To noč mi je bila med spa- njem ukradena listnica. — Sumite koga? — Da, mojo ženo. 20. stran — NOVI TEDNIK KULTURA Št. 7 — 22. februar 1973 Trim 1973 Trim akcija 1973 je že za- živela. Komisija za rekreaci- jo m oddih pri občinskem sindikalnem svetu v Celju je že izdala podroben program letošnjih trim tekmovanj in tudi sindikalnih športnih iger. Kot prvo je bilo na progra- mu smučanje za trim športni znak. Pretekli teden je bilo to smučanje . ri Celjski koči, in se ga je udeležilo preko 150 smučarjev. Ves ta teden pa lahko prijatelji smučanja preizkusijo svoje sposobnosti na Golteh, kjer je pripravlje- na vsako popoldne trim pro- ga z nekaj vratci, ki jih je treba prevoziti za določeno število točk v določenem ča- su. Skozi vse leto se bodo zvrstile tudi ostale preizkuš- nje za trim športni znak. Kaj pa je treba za osvojitev tega znaka narediti pa si preberi- te iz naslednjih »nalog za os- vojitev trim športnega znaka«. Naloge so enake za vse šti- ri starostne skupine obeh splolov. TEK na 2400 m na atletski stezi ali v prirodi. Vmes lah- ko hodi'te. PLANINSTVO — vzpon na vrh višine najmanj 800 m npr.: nad 2.000 m (20 točk) Triglav, Ojstrica, Stol, itd. od 1.500-2000 m (12 točk) Radu- ha, Komna, Celica itd., nad 800 m (8 točk) Pohorje, Mr- zlica, Snežnik itd. TRIM STEZA — točkuje se vadba na stezi (vse opravlje- ne naloge) vsak dan posebej. V karton vpišite datum vad- be KOLESARJENJE ALI HO- JA na 10 km po izbiri Za vsak km dalje proge se pri kolesarjenju prištejejo 3 mi- nute. pri hoji pa 10 minut. Za vožnjo s pony jem se na- vedene norme povečajo za 2 minuti. SMUČANJE — lažji vele- slalom (vsaj 100 m in 8 vra- tic). Točkuje se zaostanek od orientacdijski čas, ki ga po- stavi dober predvozač (uči- telj smučanja). V razpredel- nici so navedeni zaostanki za orientacijskim čas 15—20 sek. Za čas 20—25 sek., 2&—30 sek., itd. se možno zaostanki pove- čajo za 1 sek., 2 sek. itd. PLAVANJE — 50 m s po- ljubnim stilom. Starta se lah- ko brez skoka. STRELJANJE — 20 ( + 5 po,ikusnih ) strelov z zračno puško na oddaljenost 10 m. KEGLJANJE — 50 lučajev, 25 na polno in 25 na čiščenje. P(3JASNILA K RAZPRE- DELNICI NORM: — na razpredelnici norm so navedene najnižje možne vre- dnosti rezultatov za dosego določenega števila točk — norme so po spolu in starosti različne pri teku, ko- lesarjenju, hoji, smučanju in plavanju; samo p>o spolu se razlikujejo pri streljanju in kegljanju; pri planinstvu m TRIM stezi so za vse enake. — moški nad 40 in 50 let ter vse ženske lahko pri teku, in plavanju dobijo točke sa- mo s sodelovanjem, ne glede j na rezultat ( -j- ). | Košarka UKRADENA ZMAGA v izjemno razburljivi tek- mi, tekmi, kakršne celjsko občinstvo še ni videlo, so ce- ljski košarkarji izgubiU z moštvom Istragradjevna iz Pule po treh podaljških z re- zultatom 111:114 (96:96, 85:85, 74:74, 35:42). Da so gostje od- nesli zmago, se lahko zahvali- jo edino skrajno nesramnemu sodniku Petru Brumnu iz Ljubljane, ki je ob koncu 1. podaljška pri rezultatu 85:84 za domačine in pri eni sami sekundi do konca dosodil tehnično napako domačemu trenerju zato, ker se igralec domačih Ramšak ni mogel zdržati in je od veselja ob zmagi skočil na igrišče in pri- čel objemati svoje soigralce. Celjani so tekmo pričeli pod- jetno in se niso ustrašili re- nomiranega nasprotnika, pri katerem igrajo kar trije biv- ši igralci klubov I. zvezne li- ge Jelič, Valčič in Kolarevič. Vse do 16. minute I. polčasa je bila tekma popolnoma enakovredna, takrat pa se je Celjanom ustavilo in do kon- ca polčasa niso več dosegh koša, tako, da so si gostje zagotovili 7 točk prednosti. Vodstvo gostov E>a domačinov ni zmedlo in so 2. p>olčas pri- čeU s takim tempom, da mu gostje niso bih kos. Ko pa je moral Fink zaradi petih oseb- nih napak zapustiti igrišče, so gostje uredili svoje vrste in so v 33. minuti povedli s63: 57. Toda Celjani se niso pre- dali in ob izredni borbenosti cele peterke so tri minute ka- sneje spet povedli za tri ko- še. Toda pet sekund pred koncem so gostje spet povedli za dve točki, v hitrem proti- napadu pa je Miloš Sagadin izenačil in tako izsilil podalj- šek. V tem podaljšku se je izredno izkazal Tone Sagadin, ki je dosegel vse koše za do- mače moštvo, pri rezultatu 84:84 je zadel odloöüen koš iz prostega meta na kar je pri- šlo do že opisanega dogodka in najboljši igralec gostov Je- lič je realiziral prosti met iz dosojene tehnične napake. V drugem podaljšku so Celjani že tudi imeli zmago skoraj v žepu, saj so vodili minuto in pol do konca s štirimi koši prednosti, toda tudi to ni bi- lo dovolj, izkušeni gostje so tudi tokrat uspeli izenačiti in tako izsiliti še tretji podalj- šek. V tem zadnjem podalj- šku pa je Celjanom zmanj- kalo moči in rutinirana Jelič in Valčič sta priborila svoje- mu moštvu dragoceno, a po- polnoma nezasluženo zmago. Posebno poglavje na tej tek- mi sta bila izredno pristran- ska sodnika, ki sta skozi vso tekmo sodila v škodo doma- čega moštva, sodnik Peter Brumen pa je s svojo odlo- čitvijo ob koncu prvega po- daljška zelo zmanjšal upe Ce- ljanov za obstanek v 2. zvez- ni ligi. Pri ekipi Celja so vsi igralci igrali skrajno borbe- no, koše pa so dosegli Tone Sagadin 33, Miloš Sagadin 32, Tomašič 14, Zmago Sagadin 12, Erjavec 8, Sabolčki 5, Fink 4, Ramšak 2, Pešec 1. J. Ò. Smučanje Po zavodnüi in medzavodnih tekmovanjih v smučanju, je bilo preteklo nedeljo tudi po- dročno prvenstvo v veleslalo- mu. Starejši pionirji in pionir- ke so tekmovali na Lontovžu pri Trbovljah, mlajši I>a na terenih pri CJeljski koči. Vse- ga je nastopilo blizu 200 mla- dih smučarjev in smučark, ki so prikazali dobršno mero znanja, predvsem pa borbe- nosti. Rezultati iz Celjske koče — cicibanke: 1. Jagrič (III. osn. šola Celje) 44,1; 2. Kujan (Štore) 45,9; 3. Poljšak (Hrastnik) 47,5 itd. — ciciba- ni: 1. Klakočar (III. osn. š. Celje) 40,1; 2. Kragl (Žalec) 41,0; 3. Danko (Luče) 41,3 itd. — mlajše pionirke: 1. Jagrič B. (III. osn. š. Celje) 62,3; Dolar (Trbovlje) 64,8; 3. Urankar (Mozirje) 65,2 itd. — mlajši pionirji: 1. Zgoznik (Polule) 60,1; 2. Tratnik (Mo- zirje) 61,9; 3. Horvat (Vele- nje) 63,3 itd. Rezultati iz Loutovža — sta- rejše pionirke: 1. Dvoršak 63,0, 2. Kolenc 69,2 (obe III. o. š. Celje); 3. Požgajnar 71,6; — starejši pionirji: 1. Eber- linc (Trbovlje) 58,0; 2. Korit- nik (Trbovlje) 58,5; 3. Vovok (Šempeter) 61,1; — mlajše mladinke: 1. Jug (H. o. š. Ce- lje) 64,0; 2. Vagner (Žalec) 69,3; 3. Prodnik (Mozirje 76,5 itd — mlajši mladinci: 1. Je- re (Trbovlje) 58,0; 2. Tratnik (štore) 64,9; 3. Orenuž (Vele- nje) 67,2 itd. Ekipno (obe tekmovanji skupaj) — učenke: 1. III. os- novna šola Celje, 2. osnovna šola Žalec, 3. osnovna šola Trbovlje, 4. osnovna šola M. P. T. Velenje; — učenci: 1. osnovna šola Trbovlje, 2. os- novna šola Luče, 3. II. osnov- na šola Celje, 4. osnovna šo- la štore, 5. osnovna šola Ža- lec, 6 osnovna šola Šentjur. Preseneča zlasti dobra uvr- stitev mladih smučarjev iz mozirske občine, posebej iz Luč. Racmani na smučeh Zadnje dni februarja in prve dni marca bo na smučiščih Zatmik pri Bledu letošnje državno prvenstvo v smučanju za športne novinarje. Zani- mivost tekmovanja je v tem, da je že šesto po /r- sti in da bo v šestih dneh, kolikor bo trajalo tekmovanje, samo en dan posvečen smučanju, vsi ostali dnevi pa rekreaci- ji, raznim ogledom, pikni- kom, sprejemom itd. Med redakcijami, ki so- delujejo, je tudi redakcija našega časnika, med gos- F>odarskimi organizacija- mi iz Celja pa tovarni Li- bela in Toper. S širšega celjskega območja pa še Pivovarna Laško, Gore- nje in Zdravilišče iz Ro- gaške Slatine. T. VRABL hkme mladih Smučanje na šentjurskem pod- ročju ni imelo kako velike tra- dicije. V zaUnjih letih je bil na- pravljen velik napredek v Šent- jurju, medtem ko so ostali kraji ostali pasivni in so se le redki smučarj, .spuš ali po sicer lepih terenih na Planini, Ponikvi in Slivnici. Občinsita zveza za teles- no kulturo .|e letos pripravila obširnejši program smučarskih tečajev tako, da so bili tečaji v SeMtjurju katerega je obiskova- le 70 tečajnikov, na Planini 35, Ponikvi 30 in Slivnici 20 Vse tečaje so vodili vaditelji iz Šent- jurja pod vo stvom Mihe Iskra. Na koncu tečajev so bila povsod izvedena tudi prvenstva v vele- slalomu. Na občinskem prvenstvu so bi- li doseženi naslednji rezultati: ml. mladinci: Stane Plahuta, Pianina, 34,9; ml. mladinke; Ta- mara Svetina, Šentjur, 41; st. pionirfl: Anti Šporer, Šentjur, 3tì; st pionirke; Sonja Gradiš- nik, Šentjur 39,2; ml. pionirji: Janez Esih, Ponikva, 38.3; ml. pionirke; Tanja Gobec, Šentjur, 72,1; cicibani; Peter Tovornik, Šentjur, 44 2; cicibanke; Kat.fa Svetina, Šentjur, 71. M. 1. Zimski rally Združenje šoferjev in \ avtomehamkov v Celju I nam je ponovno pripravi- lo zanimivo tekmovanje v rallyju. Tokrat gre za zàm- ski rally, ki je kombini- ran s smuko rn sanka- njem. To bo rekreacijski zimski rally v katerem bo športni par, ki bo vozil, imel mnogo nalog in pri- ložnosti za dosego naj- boljšega rezultata. Rally se bo pnčel v so- boto 24. februarja v Ce- ju. Po ocenjevalni vožnji preko Pirešice, Braslovč, Griž do Crolt se bodo tekmovalci v dveh katego- rijah (do in nad 1000 ccm) pomerili še v spret- nostni vožnji, sankanju in veleslalomu. Vsi rezultati se točkujejo v končni zbir točk. Zato bo zmago- valna tista posadka, k: bo imela najboljšo kombina- cijo -- dober šofer in do- ber smučar. Najboljši rezultati in najboljša mesta v posa- meznih tekmovanjih pri- nesejo lične kolajne in priznanja. Končni zmago- valec in ekipa pa prejme- ta leipe p>okale Prijave sprejema Zdru- ženje šoferjev in avtome- hanikov v Celju, Kidriče- va 19. HOKEJ NA 1ЕЖ) " Hokejisti na ledu so nam v soboto pošteno zagodli. V odločilM tekmi za dobro drugo mesto v skupini »B« zvezne hokejske lig, so doma izgubili proti Crveni zvezdi z rezultatom 1:5 (0:1, 0:0, 1;4) S tem so le sedmi, z malo smole pa lahko celo izpadejo. Ó tea bo odločala sobotna teiuna proti Kranjski gori. V srečanju proti Crveni zvezdi so Celjani zaigrali psihično I», bllno in dovolili da so gostje takoj v začetku dokegli vodstvo (ц pozneje s svojo obrambno igro v prvi in drugi tretjini popolnom« zmedli domačine. Kar niso dosegli domači nezbrani napadalci, gg dosegli gostjt v zadnjih desetih minutah. Povedli so s 4:0 in šele potem je Bratec dosegel častni zadetek. ft ROKOMET Na letni konferenci Rokometne zveze Slovenije so ob 25-1е1п1с| podelili najbolj zaslužnim rokometnim delavcem Slovenije prizna, nja za njihov delež pn prodoru našega rokometa v svetovno elito in na prvo mesto v olimpijskem letu. Zlato priznanje za dvajset- letno delo so prejeli — Janez Skrlec, Franc Ramskugler, Pavle Ba. kovač, Jože Kuzma, Rokometni klub Celje in Medobčinski rokometni odbor Celje. Srebrne plakete so prejeli za petnajstletno delo v ro- kometni organizaciji — Viki Dorn, Drago Les jak. Tone Goršič ig Silvo Plahuta iz Celja ter še 10 predstavnikov iz Žalca, Prebold«, Griž, Šoštanja in Velenja. Bronasta pr.znunja za desetletno del« In priznanja za športne rezultate iz Celja pa so prejeli Stefan Jug, Nace Krumpa, Janez Goršič, Silvo Krelj, Jure Koren, Bojan Lev- stik, Marjan Lubej In Žarko Preslnger. Jk KEGLJANJE ^ v petem kolu republiške kegljaške lige so т drugič nastopQi doma v Celju predstavniki Celja, ludi tOKrat so premagali močnO vrsto ljubljanskega predsUvnika — Ljubljana center. Zmaga СеЦ» je bila občutna. Celjani so zbrali 7674 kegljev, kar je nov rekord celjskega kegljišča. Gostje so bili prekratki za 572 kegljev ozironu so podrli 7075 kegljev. Za celjsko vrsto so posamezne rezultate dosegli; G rum 847, Veranič 917, Marjan Kranjc 939, Branko Oresnlk 99d, Srot 931, Ti- sovec 972, Lubej 946, Vanovšek 996. V naslednjem kolu se bodo Celjani pomerili proti Konstruktorju v Mariboru. Jk • Mladi celjski kegljač Branko Orešnik bo prvi celjski mošU reprezentant v mladinski reprezentanci do 23 let. Na izbirnih za- ključnih borbah je v Zagrebu v prvem in drugem kolu dosegel aelo dobre rezultate in tako je trenutno v skupni uvrstitvi tretji, Zbral je 1776kegljev in Je v drugem kolu posuvil najboljši rezultat 947 kegljev. V tretjem kolu nastopa Branko Orešnik v Slovenj- gradcu. Vse kaže, da samo smola lahko prepreči Grešniku nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v Cehoslovaški. • Zastopniki celjske kegljaške regije, ki sodeluje v drugi repub- liški Ugi,- so imeli te dni prijateljsica srečanja. Aero je doma » Celju premagal Šoštanj z rezultatom 704l:68J4 Najboljši posarne»- niki so bili — Žavski 918, Urh 911, Božiček 908 in Mlinar 900 pri Aero ter Ivančič 906 in Ravtar 884 pri Šoštanju. * Kegljači Žalca pa so preizkusili kegljišče v Slovenjgradcu. Imeli eo dvoboj proti Aeru na tem kegljišču. Močnejša vrsta Žalca je zmagala z rezultatom 6885:6748. Najboljši posamezniki so bili: 2av- ski 882, Perkljič 875 in Tomašič 847 pri Aeru ter Cehovin 911, Kune 894 in Rotar 885 pri Žalcu. V soboto in nedeljo nastopijo na celjskem kegljišču kegl.jačl Žalca, Kovinarja, .lera in Šoštanja v drugem kolu druge republiške lige- ji "šTrIljanje Drugo kolo zimske strelske lige ni prineslo presenečen.ia ^ vedno prednjačila Celje in Tempo, ki sta tudi največ krogov zbral« v Storah. Rezultati drugega kola: Ekipe - Celje 1318, Tempo 1312, Kovinar 1278, Celje II 12Ä Kovinar II 1224 Posamezniki — Di-čman (Kovinar) 271, Jager 271, Dobovičnik 270, Teržan (vsi Celje) 269 in Petrič (Tempo) 26. krogov. Po drugem kolu je v vodstvu ekipa Celja z 2649 krogi pred Tempom 2til7 in Kovinarjem z 2567 l.rogi Med posamezniki vodi član Celja Dobovičnik 539 pred Dečmanom iz Kovinarja 5Л, Seršenom 536, Jagrom 535 in Petrirem 528 krogov. ______ jk _ša"h 'I šahisti Celja so zaključili tekmovanje v zimski INTER USlj Po zmagi nad Huinanicom iz Gradca s 6:2 so osvojili ob koncu tretje mesto za Mariborom, Mursko Soboto in skupaj s Ptujeffl. V zadnjem srečanju so za Celje priborili točke Pešec Bervar F»" tinač, ki je najboljši posameznik te lige, Ojstrež in Bogadi, reniixt rala pa sta Kranjc in Pešec mlajši. Srečanje je moral predati to- krat Jazbec. Na turnirju tretjekategomikov v Celju pa po tretje», kolu vodijo: Keber 3, Primožič, Pišorn in Dečko 2,5 ter MikuUj 2 točke. J ß smučanTe ^ SK Izletnik je imel pretekli teden svojo predstavnico v jug«' slovanski pionirski reprezentanci, ki je nastopila na evropskeH kriteriju na Starem vrhu nad Skofjo Loko. To je bila Jezernikov»' ki je v veleslalomu zasedla 16, mesto. Vidno uvrstitev sta dosegli na tekmovanju za kategorizacijo, ki je bilo v Crni na KoroškeiBp Prelogova in Lončarjeva.* Zasedli sta drugo, oziroma tretje mes*" in tako potrdili sistematično delo z m:adino v celjskem smučif skem klubu. Na 30-metrski skakalnici na Polzeli .Je SK Oijka-Andraž prip«* vil prvenstvo za pionirje, mladince in člane, ki se ga Je udeležjjj 28 skakalcev. Rezultoti — pionirji: 1. Crtmožnik (Oljka) Ш (23 23)' 2. Jelen 135,5 ('22 , 22), 3. Krivec (Braslovče) 95,5 (M. 15,5) mladinci: 1. Tanjšek 137,5 (22. 22). 2. Drobež 125.5 (oba Oljk»''i 3. Perger (Braslovče) 98,5 (16. 17) — člani: 1. Cremožnik 183 (^;' 25), 2. Podvršnik K. 180 (25, 25), 3. Podvršnlk S. (vsi Oljka) 1'': (24, 25). I Občinskega prvenstva osnovnih šol v Mozirju se Je na Golf'j udeležilo 80 mladih smučarjev. Tekmovali so v veleslalomu. Pfi^! cibanih je zmagal Donko, prj cicibankah pa Urankar.ieva Pri mW j ših pionirjih je bil najboljši Tratnik (vsi iz Mozirja), pri stare,^, pionirjih pa Strmčnik iz Luč. Pri mla,tših mladincih je bil najboli"! Funtek iz Luč, ekipno pa so pri pionirkah zmagale Mozirjanli''; pri pionirjih pa smučarji iz Luč. U M ETÑ0SfÑO~D ^N JË ^ V Zagrebu je bilo državno prvenstvo v umetnostnem drsa^ za pionirje in pionirke. Udeležili so se ga tudi mladi drsalci c^i skega hokejsko drsalnega kluba Celjani so na tem tekmovaOi zabeležili precejšen uspeh Predvsem moramo omeniti, da so Ij" edina ekipa, ki je nastopila v vseh treh kategorijah: pri pionirj"^' pionirkah ¡n v parih Zaradi tega so tudi zasluženo osvolHi ekip® drugo mesto za Medveščakom in pred Mladostjo ter Olimpljo. ni vrstni red se je namreč točkoval za pokal ing Stanka Bloud»* Sicer pa so med posamezniki dosegli Kavčič drugo mesto f]^ pionirjih, Tiholetova osmo mesto pri pionirkah, medtem ko sta parih nastopila Kavčir in Zuntarjeva sama in osvojila naslov dJ"^ nega pionirskega prvaka. jtt. 7 — 22. februar 1973 ZVEDELI BOSTE NOVI TEDNIK —21. stran ZELENČEK — CHIMPAPILA UMBELLATA L. Med poletnim potepa njem po borovili in buko vih gozdovih po hribovi- tih legah, ko stikamo za gobami, včasih najdemo nekoliiko polegli zimzelen grmiček z belimi aid sve- tlo rožnatimi cvetovi, zbranimi v kobulih. To je zelenček ali gorski zim- zelen, kot je ponekod znan. Rastlina je iz rodu zelenk (Piroláceae). Zraste do 25 cm visoko in ima pokončno, robato in neko liko olesenelo steblo. Li- sti so usnjati, zgoraj te- mnozeienl, spodaj p>a ble- dozeleni, suličasti in po robovih napiljeni Plod j^^ loputasta glavica. Zelenček sodi socer med mai\j poznane zdravilne rastline, vendar vsebuje precej snovi, ki ženejo na vodo. Skupaj e ostalimi zdravilnimi rastlinami, ki imajo isti učinek, kot so peteršiij, zelena, gladež, preslica, melisa, si pripra- vimo čajno mešamco. ščep čaja sedaj prelijemo s skodehco vrele vode, pustimo stati pokrito, da se nekoliko ohladi ш pi- jemo po več skodelic na dan, če nam zaostaja vo- da v telesu, če imamo otekle noge zaradi obole- losti srca itd. Pri tem je pomembno posvetovanje z zdravm- kom, ki predpiše zdraviia za diurezo, to je pospeše- no mokrenje, in zoper oslabelo srce, ker mu je dala modema znanost cel niz učinkovitih zdravil, čaji so le pomožno sred- stvo, ki olajšujejo delova nje zdravil. ■^oris Jagodic, dipl. farm. CELJE 23 dečkov m 19 deklic ŠENTJUR PRI CEUX] 1 deček in 2 deklici ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deklica CELJE FRANC KOŠTOMAJ, 63, Le- skovec; MARTIN KOVAČ, 70, Babno; ALOJZ DROFENIK, 75, Korpule; J02EFA ARC- NIK. 58, Marija Reka; MARI- JA SAGADIN, 78, Sele pri Višnji gori; JULI JANA KNAVS, 71, Obrežje pri Zi- danem mostu in PAVLA gril, 72, Celje. ŠENTJUR PRI CELJU ALOJZIJA POVALEJ, soc. podpiranka, 75, Cmolica in TEREZIJA JANČIČ, 82, kme- tovalka, Vrbno. ŠMARJE PRI JELŠAH JURAJ DEBELJAK, 87, Tla- ke; J02EFA KIT AK, roj. Brežnik, 95, Brezovec pri Ro- gatcu; ANTON MEDVED, 86, Kozje; ANTONIJA ŠKET, roj. Verk, 78, Dol pri Šmarju. ŽALEC AMALIJA PEČNIK, 72, upo- kojenka, Dobriša vas; FRANC 2EROVNIK, 83, upokojenec, Latkova vas; OLGA COKAN, roj. Višner, 70, upokojenka, Vrbje m ANA 20HAR, 75, preužitkarica. Šempeter. CELJE Poročili so se štirje pari. Zlato poroko sta slavila MA- TIJA in ELIZABETA KU- GLER ia Smartnega v Rožni dolini. KINO UNION: do 25. 2. nizozemski barvni film ZAPISKI PROSTITUT- KE od 26. do 28. 2. angleško- španski barvni film ME- STO, IMENOVANO KUKA- VICA KINO METROPOL: do 25. 2. franc.-ital.-španski barvni film REVOLVERA. ŠINJE od 26. do 28. 2. ameriški film SINOVI PUŠČAVE KINO DOM: do 28. 2. ob 16. uri ameri- ški barvni film TOM IN JE- RY — VELIKA PARADA; ob 18. m 20. uri italijanski barvni film KOMISAR X — TRIJE ZLATI PSI. SLG Petek, 23. februarja ob 15.30 Ivan Cankar: ROMANTIČ- NE DUŠE za V. mladinski abonma Sobota 24. februarja ob 19. uri ROMANTIČNE DUŠE — zaključena predstava za gledališko karavano občine Mozirje Torek, 27. februarja ob 15. in 17. uri Leopold Suhodolčan: FIGOLEFAGOLE — gosto- vanje v Hrastniku. TRČENJE V OVINKU JANEZ BLATNIK, 24. Kasaze, je pripeljal ркз Vrunčevi ulici do križi- šča z Oblakovo ulico, kjer je nameraval zaviti v levo. Po Oblakovi ulica pa je pripeljal s pony expresom VIKTOR ŠKOFLEK, 18, iz Celja. Oba sta vozila in zavijala p>o sredini ceste m tako je prišlo do trče- nja, pri čemer je dobil škoflek lažje poškodbe, škoda pa znaša okoli 45 tisoč dinarjev. VOŽNJA V KOLONI JAKOB VODEB, 41, iz Griž, je v Velenju na Ki- dričevi cesti dohitel kolo- no vozil. Prvi voznik v koloni se je ustavil, tako tudi dva za njim, Vode- bu pa zaradi prehitre vo- žnje to ni uspelo, in je trčil v zadnji del avtomo- bila ANTONA SEVERJA. Pri trčenju je nastala škoda za 3,000 dinarjev. ZANAŠALO GA JE HRANISLAV GOSTI- LJAC, 35, iz Ljubljane, je vozil iz Celja proti Ljub- ljani. V Ločici ga je na zasneženem vozišču zane- slo v ograjo na levi stra- niceste , obstal pa je na desni strani. Pri nesreči sta dobila lažje poškodbe voznik m MERI GOSTI- LJAC, ki so ju naslednje- ga dne izpustili iz celjske bolnišnice. Šele takrat je Gostiljac nesrečo prijavil. Škode je za 5,000 dinar- jev. BREZ VOZNIŠKEGA IN PROMETNEGA DOVOLJENJA ANTON SLUGA, 32, iz Štor, je prišel iz gostilne Tlaker na Teharjih in se odpeljal proti Celju. Na železniškem prelazu je za- peljal desno izven cestišča in trčil v železni nosilec zapornic. Voznik m imel ne vozniškega, niti prome- tnega dovoljenja, škoda pa znaša 2.000 dinarjev. VELIKA ŠKODA JOSIP BUDOVIČ, 39, IZ Zagreba, je v vasi Pod- graceno prehiteval nezna- nega voznika tovornega avtomobila. Opazil je, da prihaja nasproti tovornjak s prikolico in tako je Du- bovič naglo zavil v desno in zapeljal v obcestni ja- rek, vozil po njem 30 me- trov, nato pa močno zavil v desno in trčil v nasproti vozeči tovornjak. Voznik Dubovič je dobil težje po- škodbe in so ga iz breži- ške prepeljali v zagrebško bolnišnico. Škoda na vo- zilih znaša 50.000 dinarjev. PO NESREČI JE POBEGNIL IVAN KOROŠEC, 34, iz Šentjurja, je vozil iz Ce- lja proti domu. V Prožin- ski vasi ga je zaneslo v levo in je trčil v osebni avtomobil, s katerim se je iz nasprotne smeri pripe- ljal ORO PRIBIL, 29, iz Šentjurja. Korošec se na kraju nesreče niti ustavil, temveč je pobegnil proti Šentjurju, kjer so ga iz- sledili v kavami. Do iztre- znitve so mu delavci mili- ce odvzeli vozniško dovo- ljenje. škode je za 3.000 dinarjev. GUMA JE POČILA ANTON ŠMIT, 24, Črni vrh pri 2alcu, je pripeljal iz Vranskega do Kaple vasi. Tu je nameraval za- viti v desno in to je tudi pravočasno nakazal. Za njim je vozil voz^nik to- vornega avtomobila SIL- VESTER NIKL iz Selnice, kateremu je počilo desno prednje kolo, zaneslo .ga je v desno in prišlo je do trčenja. Delavci prometne milice Celje so vozniku osebnega avtomobila od- vzeli prometno in vozniško dovoljenje, škode je za 20,000 dinarjev. Zaradi nenadne odjuge in prevelike osne obremenitve bodo na spodaj navedenih cestnih odsekih z dne 15. 2. 1973 dovoljeni naslednji osni pri- tiski: 1. Omejitev osnega pritiska na 4 tone naj se izvrši na naslednjih cestnih odsekih: — cesta št. 4 Breg—gostišče na gričku — cesta št. 5 Skalna klet—Zagrad—Pristava — cesta št. 8 cesta na stari grad — cesta št. 9 Godčev most—Svetina—Celjska koča — cesta št. 14 Mariborska cesta—Trnovlje—Ljubečna — cesta št. 15 Trnovlje-Arclin — cesta št. 16 Terglav—Sp. Trnovlje — cesta št. 22 od Mravljeta do župnišča Vojnik — cesta št. 23 cesta v naselju Vojnik — cesta št. 27 Ostrožno—Šmartno v R. d,-Vojnil — cesta št, 34 Frankolovo—Črešnjice — cesta št. 39 Dobrna—Hudičev graben — cesta št. 50 od Slokana do gasilskega doma na Babnem — cesta št. 52 JNA—Bukovžlak — cestni odsek od Ljubljanske ceste—Babno—Med- log—Zaloška— Gorica (do obč, meje SOb 2alec) 2. Omejitev osnega pritiska na 6 ton naj se izvrši na naslednjih cestnih odsekih: — cesta št. 11 od Sodina do Slane — cesta Strmec—Vitanje (do obč. meje SOb Slov. Konjice) — cesta Arclin—Proseniško (do obč. meje SOb Šentjur) — cesta Teharje—Proseniško (do obč, meje SOb Šentjur) St. 7 — 22. februar 1973 ZABAVA NOVI TEDNIK — П. stran (3) DUŠAN GRADIŠNIK DUŠAN GRADIŠNIK je bil rojen leta 1919 v Ljubljani. Ko mu je bilo tri leta, se je družina preselila v Celje, kjer Dušan živi tudi danes. Po končani gimnaziji se je odločil za študij farmacije in se leta 1940 vpisal na fakulteto v Zagrebu. Vojna mu je načrte v celoti spremenila, saj je dolga leta okušal telesno in du- ševno stisko najprej italijanskih, nato nemških koncentracijskih taborišč, kjer je tudi učakal konec vojnih let. Leta 1945 se je ponovno vpisal na fakulteto v Za- grebu, jo končal, se potem zaposlil v lekarni v Celju, kjer je sedaj že vrsto let direktor celjskih lekarn. Kdaj je prvič zašel v planinski svet, ki ga je tako vzljubil, da brez njega ne more več shajati? Povedal je, da je mati še ko je bil najmlajših let, vsak teden vsaj enkrat popeljala njega in brata na Celjsko kočo. Ti prvi stiki z naravo so vzbudili v njem prve globoke vtise, ki so z leti preraščali v pravo čustveno slo, ki ni popustila vse do današnjih dni. Skozi te prve vtise si je ustvaril edinstven odnos do prirode in tudi na planine ni nikoli gledal drugače kot na del naravfe, po svoje svojski, izrazitejši, ki je nudil večje možnosti psihične angažiranosti in sprostitve hkrati. Komaj trinajst let mu je bilo, ko sta jo z nekaj starejšim bra- tom Fedorjem sama mahnila v Savinjske planine. Z vlakom do šmartna ob Paki od tam pa peš do Luč, mimo Ježeve kmetije ter nekdanje Lučke koče, na Polšak in Korošico. Ta prvi stik z visokogorskim svetom je povzročil duševno potrebo, ki se je ni bilo mogoče več odreči. Stik s steno, ko je stopil med alpiniste, je njegov odnos do narave še poglobil, občutil jo je še neposredneje v vsej njeni lepoti. Ni želel izbrati pet svojih največjih alpinističnih uspehov, čeprav jih ne manj- ka, kajti sleherno je bilo doživetje zase, sleherno je pustilo stotere nepozabnih vtisov, spomine na sotovariše v navezi. Bil je v tujih gorstvih, toda vedno znova se je vračal in se vrača v savinjski svet. Od tod tudi pripoved, ki jo je izbral in ki jo je zapisalo moje novinarsko pero. Dan, kot mnogo takih. Pravzaprav ne, kajti v planinah ni enakih dni, ni enakih doživetij. Vedno je nekaj drugače. Detajl, ki si ga doslej morda nič kolikokrat prezrl, ti neke- ga dne vzbudi močan vtis, občuduješ njegovo lepoto, harmonijo njegovo en- kratno spojenost s sklad- nostjo okolja. Vedno je pač nekaj drugače, kot je bilo kdaj prej. Zopet je tu, v tem svo- jem svetu, obdanem z vr- šaci, ki so se kopali v prečudovitem soncu. Ok- rešelj! Vedno znova lep, vedno znova po svoje od- kritje, vedno nova in no- va doživetja med ljudmi, ki so mu tovariši, prija- telji. Dušan je stal neda- leč od koče in s pogledi božal grebene vršacev, se pomudil s pogledom na dobro mu znanem razu, kaminu, varovališču ah nevarni prečnici. Sonce je prijetno grelo in lep dan je bil. Prepustil se je mi- slim, ki so mu uhajale zdaj sem, zdaj tja, odvi- sno pač, kako se je z oč- mi sprehajal po znanih mu stenah in grebenih. Se je morda spomnil ob tem člo veka, ki mu je v odnosu do narave odprl nov svet, nov odnos? Se je spomnil na prof. Branka Diehla, s katerim sta kasneje kot prva premagala nepreple- zano Severno steno Pla- njave, ki je dotlej velja- la za nepremagljivo? Mor- da se je spomnil, morda tudi ne! Gledal je proti znanim stenam, občudo- val njih skladnost in lepo- to ter p>odoživljal tisoč doživetij s tovariši v ne- štetih navezah Dvignil je k ustom stek- lenico osvežilne pijače, ko mu je pogled obstal na steni Rinke. Pod vrhom je ▼ tistem trenutku omahnil alpinist. Padajoči lisi tam gori visoko v steni, se je čez nekaj se- kund pridružila še dru- ga torej oba . . . »Padata ...» je kriknil in VSI okoli stoječi so se ozrli V smer njegovega po- gleda. Zakaj, je pomislil, se mora to zgoditi? In pod samim vrhom sta bi- la! Zgodaj zjutraj sta vstopila. Ni več slišal tru- šča okoli sebe. Obstal je, kjer je bil, misli pa so se mu v trenutku vrnile za nekaj let nazaj . . . . . . Štajerska Rinka. Trojica alpinistov pod sa- mim vrhom v Režek — Modičevi smeri. Zaplezali so. 2e je kazalo na uspeš- no varianto, ko se je zne- nada docela in F>ovsem za- taknilo. Na čelu naveze je bil Cic, ki je prestopil v levo, misleč, da bo iz ркз- či naše prehod, toda pre- hoda ni bilo. Ni bilo mož- nosti, da bi prestopili. Najti bo treba izhod na drugo stran, kamor Cic iz situacije, v kateri je bil, ni mogel. Raztežaj, morda niti ne cel, pK)d njim je bil Stane Veninšek in kot zadnji v navezi, Dušan. Dušan je ždel ob skali, vpet v edinem klinu, ki je bil zabit med njim in to- varišem više v steni. S konicami prstov se je oprijel tople skale in ču- til je, da dolgo t^a ne bo več vzdržal. Toda vzdr- žati mora! Tovariša nad njim Iščeta izhod, izhod tudi zanj. Dvigni je po- gled in videl, kako je Stane pričel s previdnim prestopanjem v desno, iš- čoč prestopa v to smer. Cic ga je varoval, kolikor je mogel, Dušan pa je ne- močan ždel ob svojem kli- nu, potni skali, v brezup- nem položaju. Kaj če to- variš nad njim omahne, on pa ga ne more varova- ti, kajti mesto, na kate- rem je obtičal, preden so ugotovili, da v tej smeri ni izhoda, ni bilo priprav- no za kakršnokoli varova- nje. Višje bi mogel, dru- gam tudi ne. Bil je obu- pan ... Ce pade Stane, bo potegnil s sabo tudi njega, obeh tudi Cic ne bo zadržal, čeprav je bil na dokaj dobrem varovališču, vendar tudi sam ne dovolj varovan . . . Obračun z življenjem je bil kratek. Nekoč se je tega bal. Kako bo, ko bo ugotovil, da se bliža ko- nec? Danes je- spoznal, da je to v bistvu preprosto. Mu je bilo žal? Ne! Zal mu je bilo, da bo preki- njena nit doživljanju lepo- te, sprostitve, žal mu je bilo, da bo konec vseh ti- stih nepozabnih trenutkov, ko se zaveš tovariša, ki je nad tabo, ki te varu- je. Ko občutiš poteg vrvi, ki te kot popkovina veže s človekom tvojih misli, tvojih idealov. 2al mu je prekinitve opojnosti neiz- mernega zaupanja, opoj- nosti spoznanj soodvisno- sti, ustvarjalnosti in podo- življanja okolja. Spomin mu riše nepozabne tre- nutke prvih vzpyonov z Diehlom, načrtov, ki sta jih kovala s Herletom in z Veršnikom. Kako smeš- no! Spomni se tistega me- sta v Ogrinovl smeri v Ojstrici, ko je dvakrat za- pored v enem letu padel na istem mestu. Isti ob- čutek sprostitve ga prev- zame kot takrat Ko telo popusti, ko fizične sile po- jenjajo, sledi hitra sprosti- tev duha. Kot odrešenje, kot olajšanje po mori, ko se človek zbudi iz hudih sanj. Vrv zaniha. Zdrami ga iz premišljanja. Nalahno se premakne na ozki po lici, malce popusti z eno roko, da si odpočije, obre- meni drugo in se zazre v tovariša nad sabo . . . Resničnost situacije ga docela zdrami. Stane ježe precej napredoval v des- no. Se prijem, dva, potem bo zabil klin Veselo bo zadonelo kladivo v steni, tenko bo pozvanjal klin. ko se bo zažiral v razpo- ko stene. Potem bodo re- šeni. Prestopili bodo in izplezali. Nad vrhom si bodo stisnili desnice kot že tolikokrat doslej, nato bodo sestopih v dolino. Ozre se še više in zagle- da resni Cicev obraz. Sko- raj sram ga je misli, ki so ga maloprej obhajale, sramuje se nedokončane- ga obračuna s samim se- boj, nova misel ga preši- ne. Saj tu jé on, Cic! On bo našel izhod, on bo re- šil situacijo. Prijateljev obraz mu vlije novih mo- či. Preprime se, kajti v desnici že čuti mravlje .. Popravlja si opremo s prosto roko, ko se vrv simkovito zapne. Senca, ki je hušknila nad njim, mu pove vse . . Stane je padel! Bo Cic zdržal? Po- gnalo ga je iz prečke, na kateri je še malo prej razmišljal o vsem mogo- čem, nato je zanihal. »Hej, vidva tam doli, sta cela?« se zadere Cic nad njim in že jima daje navodila za varovanje. Na- petosti je konec, realnost se vrača v njegovo za vest: obviseli so! Naprej! Proti vrhu, uspeli bodo. Ob varovanju je Cic pre stopil v desno, poskusil tam, kjer je Stanetu malo prej izpodletelo in . . , us- pel. Utrdil se je na novem varovališču in kmalu sta prijatelja prispela za njim še dober raztežaj stene je bil pred njmu in Kmalu so si iz oči v oči stali na vrhu. Na vrhu, ki se je pred uro ali dve zdel še nedosegljiv Bili so vese- li. Stena in hude preizkuš- nje so bile za njimi »Dušan, gremo, čuješ!« zasliši klice ob sebi. Ozre se in se zave situacije, ki je nastala pred nekaj tre- nutki tam gori, visoko poo vrhom stene. Ove se pad- ca obeh mladih alpmi- stov, ki sta omahnila na istem mestu, kjer je on s tovarišema pred leti do- življal veliko preizkušnjo Odložil je steklenico z os- tankom pijače in stopil za prijatelji, ki so z opremo za reševanje že hiteli pod steno štajerske Rinke, ki je maloprej terjala svoj krvni davek, ki ni hotela sprejeti dveh ljubečih bi- tij, ki sta šarili po njenih nedrjih, želeč se povzpe ti na vrh ... Nemo je stopal рк) str mi poti za tovariši pri tem pa podoživljal trenu- tek stiske mladega alpini- sta, ki je nekaj trenutkov pred tem uzrl padajoče telo prijatelja. Občutil je njegov krčeviti stisk vrvi, ki se mu je zarezala v dlani ko je poskušal s srajnim: napori zadržati tovarišev padec . . . In vendar! Planine so tako lepe! Sonce opojno razsipa svoje žarke in ožarja gorske vrhove, gre- bene in globeli Narava je lepa tudi v svoji okrutosti, lepa tudi takrat, ko terja svoj davek. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jelšah ш Zalee — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5 poštna predai 161; Naročmna m oglasa; Trg V Kongresa 10 - Glavni ш odgovorni urednik Jože VoUand; Tehnični urednik; Drago Medved - Redakcija Milan Božič Edi Goršič, Jure Krašovec, Dominika Poš, Zdenka Stopar Milenko Strašek Benu Strmčmk — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m tiišeji: CGP »Delo« Ljubljane - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne, številke I din - Celoletna naročruna 48 din. polletna 24 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - Tel.: uredništvc 223-69 m 231-0Ô, mah oglasi ш naročnine 228-00___