l=jLniL==i[i2[=J|jraJl=l Izhaja vsak pelek. □ □ Uredništvo in upravništvo: Kopitarjevo ulico St. 6. LthJ LrrJ UrmJ ti=d LireJ Ltj~1 Naročnina znaša: . . K 4-Doluleino.. „ 2 — četrtletna,. „ r— Posamezna št. „ o*to GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 43. V Ljubljani, dne 26. septembra 1913. Leto VIIL Vse p. n. naročnike, ki lista dosedaj še niso plačali, prosimo, da store č i m-preje svojo dolžnost. Letnik gre h koncu in uprava ima tudi svoje obveznosti. Liberalne lopovščine. Da je gospodarstvo liberalnih denarnih zavodov in podjetij skrajno slabo, je že slehernemu človeku v deželi znano. Počasi so izpraznili vse svoje kase, v katerih zija danes velika praznota in vlada nepopisna suša. Da odvrnejo liberalci pozornost javnosti od praznih blagajn svojih slabo stoječih denarnih zavodov in podjetij, so začeli ostudno in nesramno lagati in obrekovati naše gospodarske naprave in denarne zavode. Zlasti so na piko vzeli »Ljudsko posojilnico«, ki je danes po svojem krasnem napredku in vsled jamstva dežele Kranjske za njene vloge najvarnejši in najvplivnejši denarni zavod ne samo na Kranjskem, ampak sploh po celem Slovenskem. Ravno to posebno boli liberalce, ki so se z neko satansko zlobnostjo vrgli na Ljudsko posojilnico, o kateri trosijo naj-nesramnejše laži in najgrša obrekovanja. Kar so liberalni denarni zavodi sami zagrešili, to podtikajo našim denarnim zavodom in gospodarskim podjetjem. Da bi liberalne lumparije več izdale, so potegnili v to zadevo tudi deželnega glavarja in knezoškofa ljubljanskega. O deželnem glavarju se lažejo, da je svoj delež pri »Ljudski posojilnici« odpovedal. Resnica pa je, da ima deželni glavar pri »Ljudski posojilnici« več zadružnih deležev, od katerih ni nobenega odpovedal. Deželni glavar je in ostane zvest član »Ljudske posojilnice«, kakor je bil dosedaj. Mogoče bo pa res, da pri liberalnih denarnih zavodih gospodje odpovedujejo deleže, ker jim ne zaupajo? O ljubljanskem knezoškofu se lažejo, da ima pri »Ljudski posojilnici« 900.000 K izposojenega denarja, za katerega ni nobenega pokritja. To je nesramna laž. Knezoškof ljubljanski ima pri »Ljudski posojilnici« samo 70.000 K (sedemdeset tisoč kron) posojila, katero je povsem varno in se tudi obresti točno odrajtujejo. Lažejo se liberalci o tvrdki Pollak, ki je ne samo na Kranjskem, temveč tudi v Avstriji in celo na svetovnem trgu poznana kot najzanesljivejša in najboljša tvrdka v svoji stroki. Pod dobrim vodstvom krasno uspevajoče podjetje ima pri »Ljudski posojilnici« sorazmerno majhno posodilo, katero je večkratno pokrito. Varnost je tako velika in sigurna, da bi bilo le želeti, da bi bila Ljubljanska kreditna banka pri vseh svojih posojilih tako varna, kar pa žal ni, Istotako je tvrdka Zabret dobro pro-spevajoče domače podjetje, katere kredit pri »Ljudski posojilnici« je povsem varno vknjižen, in ne bili bi nevoščljivi Ljubljanski kreditni banki, če bi bila za svoj kredit pri oljarni v Medvodah tako zavarovana. Nasprotno bo pa res, da liberalni denarni zavodi niso kriti za dana posojila. Treba se je le malo ozreti okoli in vsiljuje se nam vprašanje, kje ima »Kmetska posojilnica« kritje za dva milijona kron, katera je posodila na robu stoječi »Zvezi slovenskih zadrug«? Kje imata Kmetska posojilnica in Ljubljanska kreditna banka varnost za stotisoče, katere sta posodili Trgovski obrtni kreditni zadrugi v Gorici, ki je sedaj v likvidaciji in stoji pred polomom? Vprašamo Ljubljansko kreditno banko, kako varnost ima za one milijone, ki jih je dala v Bosno? Kako varnost ima Ljubljanska kreditna banka za milijonsko posojilo, katero je dala na osebni kredit g. Knezu za nakup nekega posestva na Češkem? Istotako si usojamo vprašati Mestno hranilnico ljubljansko, da nam pove, kako plodonosno ima naložene svoje denarje v Narodnem domu irt hotelu Tivoli, o katerih je znano, da prav nič ne nesejo in ne dobiva mestna hranilnica ljubljanska nikakih obresti od naloženih stotisočev. Kako varnost ima Mestna hranilnica ljubljanska, ki se imenuje pupilamo varni zavod, za svoje pri Ljubljanski kreditni banki naložene milijone, katerih iz znanih razlogov dvigniti sploh ne more? To zadostuj za enkrat, navedli bodemo drugič še lepše cvetke iz liberalnega denarnega gospodarstva. Liberalci naj le še nadalje obrekujejo naše denarne zavode. Istina ostane, kar liberalce najbolj boli, da je v »Ljudski posojilnici« najbolj varno naložen denar. Dežela Kranjska jamči z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo za ves v »Ljudski posojilnici« naloženi denar. Potemtakem je denar v »Ljudski posojilnici« varnejše naložen, nego v Mestni hranilnici ljubljanski, o drugih liberalnih denarnih zavodih niti ne govorimo. Medtem ko jamči za vloge pri Mestni hranilnici samo mesto ljubljansko, jamči za ves pri »Ljudski posojilnici« naloženi denar cela kranjska dežela, torej tudi mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, tako da je vsaka izguba izključena in dobi v najkrajšem času vsak vlagatelj svojo vlogo do zadnjega vinarja izplačano od dežele Kranjske, tako da se niti en vinar izgubiti ne. more. Nauk iz te umazane, nesramne in satansko zlobne gonje pa je: Ne zaupaj in ne verjemi nikdar in nikoli liberalnim listom in liberalnim rokovnjačem, ker lažejo hujše kakor cigani. Pozor našim somišljenikom! Tudi z dežele se nam poroča, da so začeli liberalci z naskokom na domače posojilnice. Poživljamo somišljenike, naj natančno pazijo na liberalne agitatorje, za vsak slučaj takoj zabeležijo priče in brez pardona liberalnega agitatorja izroče v roke pravice. Liberalci so si ravno dobo dežel-nozborskega zasedanja izbrali za to lopovstvo, Odmev obračuna, ki ga bodo doživeli v deželnem zboru, pa naj gre po celi deželi kakor vihar, ki bo končno enkrat pomedel to družbo s pozorišča. Izseljevanje v Ameriko. Danes bi lahko rekli, da se vrši novo preseljevanje narodov. Stara Evropa se je svojim otrokom takorekoč pristu-dila. Vse beži v daljnje tuje kraje. Amerika je postala privlačna sila za vse narode stare Evrope. Nova kultura, nove moderne gospodarske razmere in pože-ljenje po denarju žene ljudi iz starih krajev v novi svet. Novo svobodno Zažiranje, ki se blesti v podobi vodene pene in obeta ljudem zračne gradove — življenje brez dela, se v starem svetu naravno ni obneslo. Vzbudilo je nove občutke, podmene in opravičeno nezadovoljstvo. Kdor ne more ustreči vzbujenim strastem, ne more biti zadovoljen. Brez zadovoljnosti je pa človeško življenje nekak pekel na zemlji. Naravna posledica tega je, iskati zadoščenja občutkom po premoženju in složnem življenju. Ideali o domovinstvu in narodnosti, verski ideali in kar je še lepega, postanejo postranska stvar. Človeštvo drvi za zlatim teletom kolikor more, vse drugo pusti lepo na strani kot nepotrebno staro šaro. To so za Evropo zelo dvojljive prikazni. Posebno Slovenci ne moremo biti zadovoljni, da se toliko naših rojakov seli preko velike luže. Doma na deželi manjka delavcev, hiše v nekaterih vaseh stoje napol ali pa popolnoma prazne. Polje neobdelano ne more roditi potrebnega živeža. Ljudje pa v ameriških rudnikih puščajo srčno kri za kapitaliste. Ko se zopet vrnejo v domovino, niso skoro več za delo. Par novcev, ki so jih pristra-dali in za katere so prodali svoje moči, kmalu izginejo. Domovina pa dobi v oskrbo moderno izrabljene sužnje arae-rikanskih miljarderjev. To je ponajveč uspeh izseljevanja v Ameriko. Oblasti gledajo ta proces mirno, kakor da bi se ne tikal države in splošne javnosti. Nihče se ne briga za varstvo izseljencev in njih usodo v novi zemlji. Ne briga se pa tudi nihče, da se zabrani izseljevanje, ne z brutalno silo, temveč s primernimi socialnimi in gospodar- skimi preuredbami.. Države imajo za prvo skrb militarizem, ki nam odvaja poljedelsko ljudstvo od grude. V drugi vrsti ima pa prosto pot naravnost roparska špekulacija modernega kapitalizma. Ljudstvo je molzna krava, militarizem in kapitalizem njena sesajoča, -nikdar ne sita telička, države pa majer-ji, ki hočejo na račun zdravja krave teličke odebeliti. Toda kravica — ljudstvo — težko vzreja te živalice ter hira ali pa beži v tuje kraje iskat si drugačnih razmer. Žalibog da jih je s številom izseljencev, ki bi dobili, česar so si želeli, jako malo. Navadno se izseljen-čeva sreča konča klaverno. Izgubo gospodarske in narodne sile pa nosi cel narod, kar je posebno pri nas Slovencih zelo občutno. Zato pa nai bi vsa katoliška društva skušala odvračati ljudstvo od izseljevanja v Ameriko. Ako nas tare kapitalizem in državna bremena, ne smemo obupati., temveč s tem večjo vnemo delati proti pogub-ljivim gospodarskim vplivom, kapitalizmu. Zatorej ne v Ameriko! Jugoslovan. Strokovna Zveza. Poročilo o podružnici J. S. Z. za Litijo. Dne 17. t. m. je imel v Strokovnem društvu v Litiji tedensko predavanje mesto zadržanega predsednika g. župnik Franc Kralj. Razvijal je pred zbranim delavstvom teleologični dokaz za bivanje božje, dokaz iz smotra in reda v naravi. Ta dokaz je zanimiv, ker je tudi preprostemu poslušalstvu lahko umljiv. Zanimanje za društvo je pa odločno premajhno. Delavstva je nad 400 v predilnici in topilnici, a udov v J. S. Z. je samo 55. Od teh jih redno plačuje 50, pet je pa bolj — pozabljivih. Vstopite v našo organizacijo zlasti iz predilnice! V številu je moč! Javni shod krščansko - socialnega delavstva v Gorjah. Podružnica J. S. Z. v Gorjah je priredila dne 8. septembra 1913 v cerkveni dvorani prav dobro obiskan delavski shod. V smislu odbo-rove seje je na prošnjo našega predsednika Andreja Slamnika prihitel na shod g. profesor Marinko. Isti je kot prvi govornik govoril o zavarovalnicah. Izvajal je med drugim: Delavstvo stremi za tem, da si izboljša svoje gmotno stanje. V ta namen mora pridobiti jasnost, vpogled v sedanji položaj, v kojem se nahaja, le potem mu bo dana možnost odpomoči, ki je v prvi vrsti delavsko zavarovanje. Uradnik ima svojo stalno plačo, povrh še kvinkvenije in razne doklade, odstaviti ga ne more oblast, dokler je za delo sposoben in se ni disciplinarno pregrešil, vdova in otroci imajo pokojnino ter dobiva plačo tudi v Molčeča priča. Angleški: Margareta Strickland; slovenski: Dr. I. K. Ravno sem mu jo hotela dati v usta, ko se spomnim Parkiusovih besedi, da je lahko takoj po njem, če se mu hitro ne postreže. Pogledam ga zopet. Obraz mu je vedno bolj rdel in sline so se mu cedile krog usten. »Ti veliki, tolsti, nesrečni lump,« sem dejala sama pri sebi. »Čemu si pravzaprav? Skoraj si mi srce razbil s svojim strašnim, podlim pijanskim življenjem.« Prav takrat pa mu strašno za-grgra v vratu in nato pade vznak v zglavnico. Pretreslo me je, urno mu potisnem tablico v>usta, pa ni je prijel. Potipljem, srce mu ni več bilo in vedela sem, da je resi mrtev; strašno me je to prijelo. Vidite, da je to šlo tako hitro. Pravzaprav se nisem zavedla, da je tako nevarno ž njim; o tem sploh nisem nič vedela pred eno uro in komaj sem verjela Parkiusovemu pripovedovanju. Zdaj je pa tu ležal, mrtev in mene je bila groza in strah pri njem. Nato me je obšla misel, da sem jaz za to odgovorna, čutila sem, kakor bi bil kdo pri vsem za pričo, ki me bo tožil zavoljo umora. Vsa sem se tresla, pogledam v stran in tu me zadene dvoje bedečih oči od druge posteljne strani. Tu sem. spoznala, kaj mislijo ljudje, ko pravijo, da kri zamrzne. Pes je vse vedel. Ves čas je bil poleg in vse je razumel. Vi se morda smejete, doktor, toda Bog ve, da je to res. Izraza te živali nisem nikoli pozabila; vedno je pred menoj. Začel je cviliti in se je postavil na zadnji nogi ter položil svoj smrček v Jozijevo roko. Srce bi mi bilo kmalu počilo, ko sem to videla in njegovo cviljenje in vedenje je bilo kakor glas malega otroka. Oči so mi pravile: »Ti ai to naredila; ti si umorila mojega gospoda.« Ne vem,, kako sem preživela to strašno noč; brž ko je prišel mlekar, sem ga poslala k dr. Storasu, brž na voglu. Preden je prišel, sem premišljala, kaj naj mu povem (in gotovo je bilo vse res, kar sem mu pravila), kako je bil Jozija vdan pijači in kako so ga ne-svestnega prejšnji večer prinesli domov. Rekla sem, da nisem vedela, da bi bil imel kako bolezen, dokler mi ni Parkius povedal o krčih in o tablicah, in kako nisem niti slutila, da mu je res slabo. Potem sem razložila, kako sem šla ven in kako se je zvijal, ko sem se vrnila in kako sem mu brž dala tablico, pa je bik> prepozno; umrl je, preden jo je mogel zaužiti. Oj gospod, bilo mi je hudo, ko me je izpraševal in ves čas je ta pes gledal vame; čuda, da doktor ni videl, kaj je poizkušal praviti s svojimi očmi. Proti meni ni bilo nobenega suma. Ko sem izročila dr. Storasu posodico s tablicami in ko je preiskal truplo, je dejal, da je umrl popolnoma naravne smrti. Vse se je nato prav izvršilo; pokopala sem ga zelo lepo. Bala sem se nekoliko, da bi Parkius ne nastopil in kaj ne povedal, pa ni. Bil je Joziju precej dolžan, kakor sem spoznala iz k(njig. Zato je pa menda mislil, da je najboljše, če ostane skrit. Srečna sem, da ga nisem več videla. Morda mislite, da sem srečno izšla. Mislila sem tudi sama tako, toda nisem računala na psa. Ta me pa ni pustil niti eno uro, da bi bila pozabila. Trudila sem se misliti, da je bilo vse sama domišljija in da bom to prebolela, pa nisem. Vsak dan mi je hujše, celo ponoči, ko se vležem, vidim dvoje njegovih ostrih, očitajočih oči, ko zijata vame. Nisem mogla ne spati ne jesti; ob takih razmerah seveda nisem mogla biti zdrava. Bilo je še nekaj, s čimur me je ta pes mučil. Vohal je po hiši in je že dobil kako staro reč, ki je bila Jo-zijeva, — kak črevelj, obleko, celo njegovo pipo je bil iztaknil in potem se je vlegel in je lizal in cvilil zraven, kakor bi žaloval; to mi je razdjalo živce. Vedno sem mu isjnova vzeia take reči in jih skrila, on je pa zmiraj iznova kaj izvohal.« »Čudim se, da ne daste psa proč,« sem izpregovoril. Poizkusila se je trpko nasmehniti. »Oh, mislila sem na to, pa ni bilo tako lahko. Najprej ni kaj ljudi v našem obližju, ki bi mogli vzdrževati tako velikega psa, kakor je »Zvesti«. Na deželi, kjer so vrtovi, je drugače. Poleg tega sem se pa bala, da bi se to napačno ne tolmačilo. Vse misli, da je zame pes nekaj čudno dobrega. Mislijo si, kakor ste tudi vi sami, kako lepo družbo imam ž njim in kako mi mora biti všeč, ker je bil tako zvest rajnemu Barsonu. Pa on ve tudi preveč in jaz sem se ga bala. Po Jozijevi smrti sem zelo spoštljivo delala ž njim, nikdar mu nisem rekla trde besede in skrbela sem mu za redno hrano, kar je bilo mogoče. Pa to ni nič pomagalo in mi ni pomirilo glave. Vidite; on ve, da se to ni godilo iz ljubezni do njega, marveč samo iz strahu.« slučaju bolezni. Vse drugače se godi delavcu. Drugačna je pogodba med delavcem in delodajalcem. Ta pogodba se ne razteza na čas bolezni ali nezgode, ozira se le na delavsko moč, ne oa osebo. In vendar kaže izkušnja, da delavec na 3 leta oboli povprečno 16 dni. Statistika uči, da je za delo nezmožnih, in sicer vsled bolezni od 1000 oseb 380, vsled nezgod 9—10.. Delavčeve skrbi so velike. Največ plače dobi po približno 181etnem delovanju, pride pa v stisko, če je navezan le na plačo podjetnika, na primer v slučaju poroda, smrti ali bolezni gospodinje. Kako odpomoči? Najprej so ti delavci snovali medsebojna zavarovalna društva, ki se pa niso obnesla, ker mladi delavci, zaupajoč na svoje zdravje, niso hoteli vplačevati svojih prispevkov. Delavske plače pa so bile umerjene tako, kakor bi bil delavec vedno zdrav. Vrhutega delavec ne more prisiliti delodajalca, da mu zviša plačo, če ni član trdne organizacije. Dejstvo “je, da so delavci ondi, kjer so najbolj organizirani, tudi najbolje plačani, in da je tam najmanj socialnih demokratov, na primer na Angleškem in v Ameriki. Pri delavskem zavarovanju mora pomagati država. Bistvo socialnega zavarovanja je v tem, da mora biti vsak delavec zavarovan, in da naj nekaj prispeva delavec sam, nekaj delodajalec, in da mora biti zavarovanje pbd državno kontrolo. Prvo tako zavarovanje je bilo ustanovljeno na Nemškem leta 1883, a le za slučaj bolezni. Pri nas imamo okrajne bolniške blagajne, kjer plačuje delavec dve tretjini, delodajalec pa eno tretjino prispevka. Leta 1884 se je ustanovilo na Nemškem zavarovanje zoper nezgode, v Avstriji leta 1887, toda pri nas prispeva delavec 10%, dočim na Nemškem ne prispeva ničesar. Zavarovalnica zoper nezgode je pri nas v Trstu, ki je pa nam Slovencem krivična. Sedaj no delavsko zavarovanje potrebuje temeljite izpremembe, ki je v glavnem ta: 1.) da pride zavarovalnica zoper nezgode iz Trsta v Ljubljano, in 2.) da dajo v okrajnih bolniških blagajnah večji vpliv delavcem, da dobe vpogled v bolniško blagajno in njeno gospodarstvo. — Kot drugi govornik nastopi domači poslanec J. Piber. Isti opozarja delavce, naj se zavedajo svojih političnih pravic, saj imajo v Avstriji od leta 1848 ustavo, vsled katere imamo pravico vsi sodelovati po svojih zastopnikih pri postavah. Velikega pomena je za vsakega delavca izobrazba. Isto pa črpa v jugoslovanski strokovni zvezi, ki je danes zelo močna organizacija med slovenskim delavstvom, saj šteje že nad 4000 članov. Zato govornik toplo priporoča, naj se delavci organizujejo s pristopom k J. S. Z., opozarja še posebno domače delavce, tovarniške, zidarje, drvarje. V Gorjah imamo podružnico, ki sedaj pridno deluje in ima že nad 40 članov. J. S. Z. da delavcem podporo tudi ob času selitve ali brezposelnosti. Velikega pomena je še posebno pravno varstvo. Čim bolj bodo delavci organizirani, tem bolj bodo izobraženi in močni pa tudi kos raznim napadom predrznih socialnih demokratov. Od teh se učite odločnosti! Poslanec Piber je stavil sledečo resolucijo: 1. Z ozirom na dejstvo, da so slovenski delavci pri zavarovalnici v Trstu izročeni na milost laških funkcionarjev, ki so v pretežni večini in velikokrat prikrajšani v svojih pravicah, zahtevajo delavci, zbrani na shodu J. S. Z. v Gorjah, da delujejo inaši poslanci z vso odločnostjo, da se zavarovalnica proti nezgodam za iste premesti čim preje iz Trsta v Ljubljano. — 2. Ker imajo delavci v okrajnih bolniških blagajnah premalo zastopa in vpliva, zahtevajo delaVci, zbrani na javnem shodu v Gorjah, naj merodajna oblastva oskrbe postavnim potom, da dobe delavci v okrajnih bolniških blagajnah večje; zastopstvo in večji vpliv, kjer bodo mogli zastopati svoje interese. — Dalje je stavil gosp. Andrej Slamnik te-le resolucije: 1. Delavstvo na shodu J. S. Z. izreka neomejeno zaupanje vodstvu S. L. S. in posebno njenemu voditelju preblagorodnemu g. dež. glavarju dr. Ivanu Šušteršiču ter mu izreka naj iskrenejše častitke k njegovi petdesetletnici in neomahljivo zaupanje. — 2. Ravno tako izreka neomajno zaupanje vsem poslancem S. L. S. — 3. Shod krščansko - socialnega delavstva v Gorjah poživlja poslance, naj v državnem zboru nadaljujejo za-početo delo za starostno zavarovanje, ki je eminentno socialnega pomena za naše delavstvo. — Vse resolucije so bile soglasno in z velikim navdušenjem sprejete. Predsednik shoda se je obema gospodoma govornikoma toplo zahvalil; potem se je zanimiv shod zaključil z željo, da se zopet kmalu vidimo na drugem shodu. Iz Idrije. Spomladi je tožila »Naša Moč« o veliki konkurenci, ki jo dela italijansko živo srebro, pred nekaj dne- vi pa je »Slov.« pisal, da bi bil naš rudnik že lansko leto skoraj s prav majhnim dobičkom zaključil, letos celo z izgubo, in dalje: treba skrbeti, da rudnik ne podleže v konkurenčnem boju proti Španiji in Italiji. Ker smo mi vedno na to opozarjali, nam tudi danes treba zadevo pojasniti. Španski rudnik je židovska last, njegovi gospodarji so tako bogati, da lahko cene sebi in —. Idriji narekujejo; italijanski rudnik pa si je Idriji sama nakopala, ker je imela pred nekaj desetletji uradnika, ki se je pri nas o vsem dobro proučil, potem pa v Italijo prestopil. Koliko je treba kavalirstva za tak prestop, -1 4004 Izredne podpore n 20'- Obresti krajnim skupinam . . . . »> 2-31013 Agitacija . . . . , 277-73 Plače in nagrade n 1.167 — Strokovni listi D 1.174-49 Tiskovine 131-56 Izdatki pisarne D 349-26 Bolniška blagajna in zavarovanje 17612 Poučni tečaji 154-— Delegacije 79-83 Koledar 795-70 Strokovna komisija 403 02 Rezervnemu zakladu 121-07 Povračila skupin 109 60 Zaostanki skupin 15-48 Razno D 31-- Vsota . . . K 21.184-57 Saldo 30. junija 1913 . . . 41.797-71 1 K 62.982-28 Izkaz premoženja. Stanje v gotovini D 41.797-71 Vrednostni papirji 2 466-— Deleži »♦ 5.100- - K 49-363-71 Somišljeniki, pozor! Ostudno gonjo proti našim gospodarskim napravam in zlasti »Ljudski posojilnici« počenjajo za to mastno plačani liberalni rokomavhi in agentje, ki zlasti lahkoverne ljudi z lažmi skušajo premotiti in po gostilnah svoje liberalne neslanosti in liberalne laži trosijo. Zavrnite jih, 'ugotovite njihovo ime in morebitnih prič in nam takoj poročajte, da taki liberalni lumpje pridejo v zapor, kamor vže davna) spadajo. Liberalni denarni zavodi so iz svojih praznih kas pobrali zadnje krajcarje, da plačujejo svoje agitatorje, misleč in v nadeji, da bodo z lažmi in obrekovanjem odvrnili pozornost javnosti od svojih grehov in praznih blagajn. To se jim ne bo posrcčilol Poskrbeli bomo, da ljudstvo — v kolikor še ne ve — natančno spozna vse grehe liberalnih denarnih zavodov in praznoto njihovih blagajn. Pravnik. Četudi sta se stranki pogodili, da se službeno razmerje odpove 1. ali 15. v mesecu, vendar 1. aprila podana mesečna odpoved razruši službeno razmerje šele 15. majnika. Tožnik je stopil 1. februarja 1011 pri toženem trgovcu v službo kot skladiščnik in potnik za dogovorjeno mesečno plačo po 100 kron proti enomesečni odpovedi. S 1. aprilom 1911 mu je bila služba odpovedana in je bil nato 4. aprila 1911 zvečer odpuščen. Toži se za povračilo zaslužka za odpovedno dobo od 5. aprila 1911 do 15. majnika 1911 v znesku 137 kron. — Tožbenemu zahtevku je sodišče ugodilo. Razlogi: Na podlagi zaprisežene izpovedbe priče A. V. je sodišče smatralo za dokazano, da se je tožnik dne 4. aprila 1911 zvečer v pisarni toženčevi, ko se mu je povedalo, zakaj je bil odpuščen izrazil: »Žalostho je to, kdor je pošten, ima nesrečo, lumpom pa in goljufom gre pa vedno dobro.« Te osebe za toženca pač ne vsebujejo nič žaljivega, kajti tožnik se je samo splošno izrazil, kdo po njegovem mnenju lažje naprej pride, ali poštenjak ali slepar, niti najmanj pa s temi besedami ni tan-girana toženčeva oseba. Zato te besede tožencu niso mogle dati postavnega povoda za predčasno odpustitev iz službe (§§ 25. in 27. zakona z dne 16. januarja 1910, drž. zak. štev. 20.) Ker je pa toženec tožnika brez tehtnega razloga odslovil, mu mora v zmislu navedene postave (§ 29.) povrniti plačo za dobo, ki bi morala do po pravilni odpovedi končanega službenega razmerja poteči. Po § 20. navedenega zakona mora odpovedna doba jenjati vedtno 15. ali za zadnjega v mesecu. Ta zakonita določba je nespremenljiva in se iz nje izvirajoči pravici delojemalec pogodbeno ne more odpovedati ali jo kakorkoli vtesniti. Ako sta se torej stranki pogodili, da se lahko odpove 1. ali 15. v mesecu, je ta okolnost brez enakih pravnih posledic, torej neveljavna. (§§ 40. in 20., odst. 2 omenjenega zakona. Da bi med strankama pogojena mesečna odpoved prenehala zadnji dan meseca aprila 1911, bi bilo v smislu neizpremenljive zakonite določbe potrebno, da bi se odpoved izvršila že 31. marca, ker se dan odpovedi ne more vračunati v odpovedno dobo, bi moralo do zadnjega aprila preteči 30 dni in ima doba enega meseca prenehati z dnem, ki odgovarja dnevu odpovedi, ali pa po preteku zadnjega dneva v mesecu. (§ 125. c. p. r. in § 902. o. d. z.) Ker pa vsled dne 1. aprila 1911 podane odpovedi mesečna odpovedna doba ni prenehala 30. aprila 1911, je mogla ta odpoved razrušiti med strankama obstoječo službeno pogodbo šele 15. majnika 1911 in je vsled tega delodajalec zavezan tožnika odškodovati za pogojeno in zahtevano plačo. Kdaj je izrečena odpustitev pravo-časno preklicana? Tožitelj je bil usluž-ben pri toženi tvrdki kot kurjač z dnevnim zaslužkom po 3 K 20 vin. in proti obojestranski MdneVni odpovedi. Dne 17. majnika 1911 je zahteval tožitelj od poslovodje tožene' tvrdke zvišanje nla-Če, kar se mu je pa odreklo. Na njegovo pripombo, da s plačo, ki jo ima, ne more shajati, mu je odvrnil poslovodja, da si lahko kje drugje delo poišče in-da, ako hoče, takoj dobi svojo delavsko knjižico. Tožnik trdi, da je nato rekel: »To vem,« po zatrditvi tožene tvrdke pa je odgovoril: »Da, hočem.« Prihodnji dan je prišel tožnik zopet v delavnico, kakor po navadi, toda ni bil več pripu-ščen k delu, temveč se mu je reklo, naj gre v pisarno po svojo delavsko knjižico. Takoj se je podal tožnik v pisarno, kjer pa mu je poslovodja na prosto voljo stavil še naprej delati do preteka pogojene odpovedne dobe, on pa je vztrajal na tem, da se mu delavska knjižica izroči. Zahtevek na plačilo mezde za odpovedno dobo je sodišče zavrnilo s sledečo utemeljitvijo: Ako bi bil tudi tožnik dne 17. majnika 1911 odvrnil poslovodji, ko mu je le-ta rekel, da, ako hoče, lahko vzame svojo delavsko knjižico: »Da, hočem,« se bi vendar te v razburjenosti storjene izjave že radi njene nejasnosti ne moglo smatrati za resno izjavo njegove volje, da takoj pred pretekom odpovedne dobe zapusti službo. Tudi s tem, da je prihodnji dan prišel na delo, je tožitelj pokazal, da svoje izjave ni resno mislil in da ne misli takoj zapustiti službe. Njegova odpustitev iz službe se je izvršila šele, ko ni bil več pripuščtjn k delu. Preostaja mu torej samo vprašanje, je li bila to odpoved pravočasno preklicana ali ne. Obrtno sodišče je to vprašanje potrdilo, vpošte- « vaje, da je delovodja odrejeno odpoved takoj preklical, še preden je tožnik zapustil delavnico in je tožniku kaka škoda nastala. Nepripustitev k delu in nato preklic odpovedi v pisarni je smatrati kot enotno dejanje in vsled tega preklic pravomočno storjen, posebno, ker bi bila izvršena odpoved izvršena šele z izročitvijo delavske knjižice. Če pa je tožitelj kljub temu vztrajal na izročitvi delavske knjižice, je s tem sam razrušil služebno razmerje, vsled česar mamjka predmetni tožbi pravne podlage. Okno v svet. Bolezni med dunajskim delavstvom v letu 1912. Obolelo je 120.582 oseb, in sicer na tuberkulozi sopil 11.424 oseb, na drugih boleznih na so-pilih 13.872 oseb, na revmatizmu 10.016 oseb. na želodčnih in črevesnih boleznih 7670 oseb, na poškodbah 22.825 oseb. Umrlo je 3353 oseb, in sicer največ jih je pobrala jetika, namreč 1297 oseb ali dobro tretjino. Jetika je res delavska bolezen. Brezposelnost na Francoskem v letu 1912. Na Francoskem je znašala brezposelnost v letu 1912 6-1 odstotka vsega prebivalstva. Ta številka je zelo visoka in je brezposelnost na Francoskem izmed vseh evropskih držav največja. Brezposelnost v Belgiji v letu 1912 je znašala približno 1-5 odstotka vsega delavstva. Ta številka ni previsoka in jasno priča, da so delavske razmere v Belgiji skoro najugodnejše izmed vseh v Evropi. V letu 1911 je bila brezposelnost v Belgiji na približno 0'3 odstotka višja kot v letu 1912. 50.000 delavcev brez dela je sedaj v Berolinu, kakor poroča »Berliner Tage-blatt«. 4. septembra se je vršila občinska seja, kjer se je sklenilo, naj mestna občina prične takoj z raznimi deli, ki bi se sicer začela izvrševati šele čez pet let. Obenem je sklenil občinski svet resolucijo, v kateri se poziva vlado, naj ustanovi delavsko zavarovalnico zoper brezposelnost. Socialna demokracija v Nemčiji zaznamuje v letošnjem prvem polletju nazadovanje. Res je, da je napredovala za 1'3% na svojih članih, ako pa pogledamo lansko številko napredovanja, vidimo, da je lansko leto napredovala za 15-9%. Tudi centralno glasilo »Vorw.« v Berolinu je izgubilo veliko naročnikov, tako da so se abonentni dohodki znižali za okroglo 50.000 mark. Nemška socialna demokracija ima letos 841.735 delavcev organiziranih. Ako primerjamo število 4,250.401, ki je število oddanih glasov za socialnodemokraške poslance pri zadnjih državnozborskih volitvah v Nemčiji, s številom organiziranih sodrugov, vidimo, da v Nemčiji skoro pet šestin socialnih demokratov ni organiziranih. Delavci udeleženi pri dobičku podjetij. Že leta 1870 je bilo na Angleškem nekaj podjetij, ki so dajale svojim delavcem koncem poslovnega leta del čistega dobička. Leta 1912 je bilo na An- gleškem 133 podjetij s 106.189 delavci, pri katerih so bili delavci nekaki sogo-spodarji podjetja. Stvar je navadno sledeča: Delavci se s podjetnikom v začetku leta dogovore, da bodo skozi celo leto delali za gotovo dnevno plačo, ne bodo med letom zahtevali povišanja plače in bodo od svoje dne v,ne plače vlagali po par vinarjev v podjetje. Denar, ki ga vlagajo v podjetje, se jim mora obrestovati po 3 do 5 odstotkov. Podjetje se zaveže, da dovoli delavcem vpogled v poslovne knjige in ako bo dobiček dosegel koncem leta gotovo vsoto dobička, se drugi dobiček sorazmerno s plačo posameznika razdeli med delavstvo, ki ali ta dobiček vloži v dobrodelne namene delavstva (navadno polovica), ali ta dobiček vloži v podjetje v svrho izpopolnitve ali razširjenja podjetja, ali pa se razdeli v gotovini na posamezne delavce. Včasih pa dogovor med podjetnikom in delavci naravnost določa, koliko odstotkov čistega dobička pripada delavstvu. Ako delavci vlagajo svoj del v podjetje in si ga ne razdeljujejo, se je že v več slučajih zgodilo, da je podjetje prešlo popolnoma v last delavstva. Te oblike udeležbe delavcev pri podjetjih na delavce zelo ugodno vplivajo. Delavci so stalnejši in ne menjajo tako hitro služb, ker kdor ni eno celo leto v podjetju, pri dobičku ni udeležen. Delavci delajo z veseljem in s pridnostjo, ker kolikor večji bo dobiček, toliko več tudi delavci dobe. Povprečno odpade na vsakega delavca 4-5 do 7-1% dobička njegove letne plače. Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar, drž. poslanec. — Tisk Katoliške tiskarne. Ste že pobuslll kavo s Frančkom perl-ržjo, znamlio: Perlro: ? Isto ugaja tudi brez zrnate kave. K N IT /\w Tovarne za asbestškrili ..ZENIT” združba z om. zav. M.or. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši 'kronski materija! ] Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljub-j ljana, Dunajska cesta 73 S ^ E85Q5Q5€[ (jp 171RPDT mm H. ulIIL111, Prestrma ulita priporoča svojo veliko zalogo tevllev do- mačega Izdelka ■a ■■ (T ^Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Češnik (Pri CeSnikul LIUBLJHI1H Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. F Mprtnl ljubuhhh 1. UlCiaUl Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca Itd. IJredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. />/—KT-7/ \V Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najnižjih cenah L. Mikusch. HSKftMfc ~7/ 'K 7/ NK 7/ ^ 7/ \\ >/" Novakovič ena Zdravniško priporočeno Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga BR. NOVAKOVIČ veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd. LJUBLJANA. Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! lazširlajte id delavstvom Daše siasilo ,Našo Moč‘. — 156 — kosa, ki ga je zapreti, proti njegovima koncema, ukreniti, da pa-santje cesto hitro zapuste in, ko je proga popolnoma prosta, dati za voditelja streljanja dogovorjena znamenja. Ti dve straži morata tako dolgo ostati na končnih mestih zaprte piroge, dokler se ne da znamenje, da je streljanje končano. Tudi pri lomih, ki ne leže ob javnih komunikacijah, je treba streljanje poprej napovedati s primernimi znamenji za ušesa, da se morejo osebe, ki so v okolici kamnoloma, pravočasno umakniti. Pomen teh znamenj je pojasniti na dohodih z očividnimi in trpežnimi svarilnimi tablami. § 32. Čase streljanja naj določi obrtno oblastvo po velikosti obrata in prometnim razmeram v okolici kamnoloma ustrezno. Pri tem je vedno skrbeti tudi za to, da javne komunikacije nepretrgoma ne ostanejo dalje zaprte nego četrt ure. § 34. Za streljanje, to je za nabijanje, zasipanje in užiganje podkopov se smejo upolrabljati le posebno izkušeni in zanesljivi delavci. Delavce, ki se porabljajo pri miniranju, je imeti v razvidnosti vselej v posebnem seznamku, ki ga je položiti na dostopnem mestu obrata. Posebni predpisi za varstvo življenja in zdravja delavcev. § 35. Delavišča na dnu kamnolomov (jam) in na terasah je napraviti in urediti tako, da so delavci, ki imajo tam opravila, zavarovani zoper udirajočo se tvarino. § 36. Prevozne poti ali tire je napraviti primerno oddaljene od robov pobočij. Poti, ki vodijo v kamnolomu do delavišč, se ne smejo napraviti v svetu, ki je nevaren glede udiranja. Ob strmih robovih in na mostovih jih je zavarovati s prilroči ali vrvmi. Ogibati se je prehudih strmin in nenadnih metojav strmca ter ostrih ovinkov. Na tirih, ki vodijo blizu mimo delavišč ali ob bregovih, ali na tirih, ki niso v konsolidirani varni legi, se smejo Vozovi sploh le tako premikati, da jih je moči vsak čas takoj ustaviti. § 37. Vozički se smejo z njihovo lastno težo plremikati le tedaj, če imajo zavorno pripravo, ki jo je lahko oskrbovati in ki deluje zanesljivo; vozički, pri katerih je moči oskrbovati zavorno pripravo z voza samega, morajo imeti pločo, na kateri je moči stati. Ustavljene vozove je treba zavarovati, da ne stečejo naprej, s tem, da se nategnejo zavornice ali da se položijo pred nje zaviralna polena. Vozički se ne smejo nikdar med vožnjo skopčati. § 38. Nagnilni vozički (kinkeži) morajo imeti zanesljive areto-valne priprave, ki se oskrbujejo brez nevarnosti. — 153 — viti primerne stopnice ali namestiti vrvi za plezanje. Te vrvi se morajo pritrditi za robom pobočja, da stoje varno. Pri razsežnih; obratih se mora namestiti več vrvi, in sicer v razdalji približno 50 m drugo od druge. § 12. Ako imajo stene lomov ali jam le v posameznih partijah porazno tvarino, tako da se naj odkopljejo le ti porabni deli, je dopustno puščati nerabne dele le tedaj, ako so plasti, ki se puste, primerno mogočne in se ni bati nevarnosti, da bi se udrle. § 13. Kak drug način kopanja nego v stopnjah ali terasah (§ 12.) je dopusten le izjemoma in le tedaj, ako gre za kopanje hribinskih mas, ki jih je ali vsled njihovega naravnega ležišča ali pa zaradi majhne vrednosti le za grušč ali lomljen kamen uporabne tvarifcie le tedaj vredno kopati, če se morajo podreti naenkrat cele stene tvarine. V obeh primerih je ta način kopanja dopusten le v trdnih in ne razsedenih masah. Kopati je potem ali tako, da se izpodkopljejo stene ali da se odstrele oporni stebri, ki so se pustili pri tem, ali da se razstrele stanični podkopi. § 14. Ako se porušijo cele stene s tem, da se izpodkopljejo, jih je izpodkopavati tako, da ostanejo popolnoma trdni, zadostno močni oporni stebri in da se podstavijo pravočasno in še predeto se stena sesede, opore, in sicer toliko in tako močne, kakor ustreza velikosti kamenite stene. Za podkope opornih stebrov potrebne luknje je izvrtati že, dokler se izpodkopava po meri, kakor napreduje to delo. Delavcem, ki imajo opravila v prostoru izpodkopavanja in ki nakladajo in odvažajo odkopane stvari, je treba povedati smer, v kateri naj zbeže, če bi nastala nevamo*st. Pred skalno steno in v okolišu, kjer se bo najbrže podrla, naj dela kolikor moči malo delavcev. Po vsaki razstrelitvi je treba preiskati stanje hribinske stene in izpodkopanega prostora in šele potem je odstraniti izkopano tvarino. Ako se je zadosti daleč izpodkopalo, je zadnje najdaljne podkope in podkope opornih stebrov hkratu nabiti in zažgati. Ako se stena ne podre, ko so se porušili oporni stebri, je treba steno polnih 24 ur opazovati in šele potem se sme začeti preiskovati. Stena, ki se seseda, se ne sme obhoditi in okoliš, kjer se more zrušiti, je zapreti. Vselej, kadar se zruši kaka stena, je treba sosednje partij^ skal preiskati glede njihove stalnosti, od svežih prelomnin je odlomiti rahle partije. Gričar & Metat Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Hovosti v konfekciji za dame. Sladni čaj-zajtrk! : ca uporablja pri dojenčkih namesto oške bolezni itianj nevarne. Je za po- Vf,i> 50% prihranka In okusen zajtrk, južina! doselili ! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo aladnl čaj. Ako se i moke za otroke, so otvošl lovico cenejši. Dr. pl. Trnk6czyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mn?i vedno bolj priljubljen. Povsod i/,kg zavoj 60 vin. Illul* I Ti di pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj B zavojev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7ripoiriol karne Tmk6czy: Schonbrunnerstrasse štev. 101), LUjuVjl!! josefstadterstrasse štev. Zo, Kadetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči K tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. f&iptini/ci, «> mcriJeo ytlatmri Solijo po coni in - mšmaafjtmrpotovali na/soobmofo fSiiTionJFMTietetea mbttxhx>rxkr ulic*20. '^ipir*watmtS^asniUi PD D TflIPf Ljubljana L K. r. Stari trg št. 9. Izprašani optik.---------------------- Zalagale!) c. In kr. armade, c. In kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd. Največji optični zavod. Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo I n at a n -čno po U -jjgfl naročilu v dH inzdravni-““I ških predpisih. — Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst. kakor Zeiss, Busch, Ooerz itd. V.-a popravila Izvršujem v s, oji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Begata zaloga najboljših ur, zlatnine In srebrnine. Zahtevajte cenik. Lekarna „Prl kroni" Mr. PA. A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica so v. Poslpalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica so v. Ribje olje, steulenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodi), za odstranitev kurjih očes I11 trde kože, steklenica 70 v. „Sladin“ za otroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, odvajalno ln želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v. § Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: § j BIOGLOBIN I | Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa, E | OdliCno krepilno sredstvo za mlade in stare. E | V steklenicah po K 3'50 in K 2-— v vsaki E E lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: E I BHr= R. Sušnik j | lekarna „Pri zlatem jelenu14 | 1 Ljubljana, Marijin trg. minulim in Ediisa ir. najkrajša linija uHsnsriko! Samo 5 dni! f iz Hawre v New-York francoska prek-morska družba. Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek Iz Amerike v staro domovino, po najnlžjl ceni ln brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 v hiši .Kmetske posojilnice". ED. ŠMARDA Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. IVBH J7fXmSIH priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino In obrt. Haiholiša. naisiaurnelSa prilika zaštedenie! 1 resisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 0 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. — 154 — § 15., Sta.nični podkopi se smejo uvesti samo tam, kjer ne more biti nevarnosti za javne prometne ceste, pote in tuje predmete vsled pretresov. Vsekakor je napraviti stanične podkope tako, da se more naravne razkolne plošče. Dohodni rovi se ne smejo napravitiv ravni smeri in, ko se je stanica nabila, jih je zazidati. Podjetnik mora vsako razstrelitev staničnega podkopa poprej pravočasno naznaniti obrtnemu oblastvu. § 16. Izpodkopavanje kamenitih sten z namenom, da bi se te stene odločile z zagozdami, je prepovedano. § 17. Pri sekanju v drobljivih hribinskih masah je treba poskrbeti, da se podpro zasekani skladi. § 18. Kadar se odkopavajo završilne stene, je narediti stopnje z vsaj tako širokimi bernami, d ase morejo zrahljane partije tvarine lahko odstraniti. Završilne stene morajo biti primemo nagnjene. Navpično kopati završilno steno je dopustno le tedaj, če je tvarina tako istovrstna in kompaktna ter če tako leži, da se ni bati da bi se zrušila, in če nadalje zoper tako kopanje ne govore nikaki javni oziri. § 19. Nevarna mesta v kamnolomih in jamah je zapreti in jih oznameniti s svarilnimi tablami, ki se namestijo na pripravnih prostorih. § 20. Pri kamnolomih in jamah, ki leže ob rebrih hribov tako, da teče voda ob kopnjenju in od padavin proti lomu ali jami, tako da bi se mogla zaradi tega udreti tvarina;, je treba pripravno ukreniti, da se to prepreči. • § 21. Kamnolome in jame je zanesljivo ograditi v obrambo, da ne padejo vanje ljudje in živali. Kako se ograde, se ravna po legi dobivališča in njegove okolice. Razstreljevanje. § 22. Glede posesti, shranjevanja, vkladanjal, zamotavahja in rabe razneseli ter raznesilnih užigal in raznesilnih preparatov se je držati določil ministrstvenega ukaza z dne 2. julija 1877,1. (drž. zak. št. 68) v besedilu, izpremenjenem z ministrstvenim ukazom z dne 22. septembra 1883 (drž. zak. št. 156), nadalje ministrstvenih ukazov z dne 4. avgusta 1885 (drž. zak. št. 135), z dne 19. maja 1899 (drž. zak. št. 95) in z dne 19. maja 1899 (drž. zak. št. 96) ter vseh predpisov, ki se eventualno še izdado gledetega. § 23. Za razstreljevanje ni uporabljati raznesli golih, temveč v obliki patron; izvzeti od tega so le stanični streli. — 155 — § 24. Vrtane podkope je napraviti tako, da pride naboj v zaprto hribino. Streli, nabiti v naravnih razkolnih ploščah, so dopustni le pri jako kompaktni hribini, da se odločijo velike skale. § 25. Pred davke ne smejo znašati manj nego polovično globočino vrtane luknje. Razdalja dveh podkopov v steni mora znašati pri posameznih zažigih vsaj toliko kakor preddavka, pri istočasnem zažigu vsaj toliko kakor ena preddavka in pol. § 26. Višina naboja ne sme presegati ene tretjine globočine vrtane luknje. Nabojno množino je določiti tako, da se hribina z razstreljen jem samo zrahlja. Vedno se mora skrbeti za to, da se kolikor moči omeji razsipanje razstreljenih kosov. § 27. Za strel pripravljene vrtane podkope je pokriti z navadnimi, eventualno po velikosti naboja v več plasteh križema druga na drugi položenimi fašinami, vrečami s peskom, vejami i. e., da se zabrani razsipanje raznesli; ta odeja pa se ne sme nikdar otežeti s kamni. § 28. Užigalna vrvica mora biti za vsak strel tako dolga, da je zagotovljeno, da zadosti časa gori, v katerem se morajo tisti, ki imajo opravilo z zažiganjem, spraviti v varnost. § 29. Ako je vrtani podkop pripravljen za strel, mora za Co postavljena nadzorna oseba dati določeno znamenje; na to morajo delavci iti na zavarovana stanišča (pribežališča), ki se določijo poprej. Šele nato se smejo podkopi užgati. Pri staničnih strelih se sme vrtana luknja zopet nabiti šele po preteku 15 minut. Ako se posamezni streli niso sprožili, ne smejo delavci zapustiti pribežališč, preden ne poteče četrt ure. Strele, ki se niso sprožili, je treba oznameniti, da se niso sprožili. § 30. Ako se uporabljajo' električna užigala, mora miner, ki oskrbuje nabijanje strelov in polaganje in spajanje žičastih vodov, imeti ročico užigalnega stroja pri sebi in šele, preden sproži strele, nastaviti jo na vreteno. Takoj ko se je užgalo, je vodove žice izločiti popolnoma varno. § 31. Ako leže kamnolomi v bližini javnih komunikacij, mora obrtno oblastvo, kakršne so krajevne razmere, sporazumno z dotič-nimi, morda pristojnimi oblastvi skrbeti za to, da se dotične komunikacije primerno zapro, dokler se strelja. Pri tem je končne točke kosov, ki jih je zapreti, natančno oznameniti. § 32. Ako gre za ceste, ki jih je zapreti za promet, morata iti, preden se začne streljati, dva delavca z rdečimi zastavami od srede