sestaviln v prostoru neiipremenjen, in bi se spre-
minja le le družh'ene ter antropogene sestavine. 
Dejanski razpon izrablji,·osti naravnih sestaviµ 
ne določujejo torej izključ.no zunanji odnošaji do 
sestavin ostalih dYeh kategorij. temveč tudi nji-
hovi !notranji Mlnošaj i, tisti, ki sodelujejo pri 
ustvarjanju !naravnega okolja. Vemo. da se na-
ra"mo okolje Y prostoru spreminja. Toda še važ-
nejše je, da so pri t:akšnih spremembah udeležene 
nar.aV111e estavine. ki so z yjdifca fll.lJlkcije v go-
spodarskem prostonu preoej jasno diferencirane, 
ter jih zato lahko razdrelimo v dvie skrupini. 
V mo skupino sodijo: ~emeljsko bogiastvo, 
bioklimatski ko mpleks (podnebje. roclo,itnost tal. 
rastje) in kopninsko rnd-0,-je. To so naravna 
sredstva p r o iz v o d rn je . Kot taka se uve-
Jj,avljajo predvsem v proiz,·o'dnem gospocfarstv;u, 
a so pomembna &e v r.alJnih drugih ozirih, ki jih 
na tem mestu smemo zanemariti. 
V drugo skupino uv-rščamo: zemljepis.ni po-
ložaj, geološko zgradbo k,op111in. relief kopnega 
sveta in vremensko dogajanje. To so n ara v ni 
določevalci kakovosti oziroma stop111jc 
izriabljivosti sestavin prve skrupine. · Takoj naj 
dostavimo, <la imajo ti &e 111eposredno in samo-
stojno gospodarsko ,eljamost zlasti pri obliko-
vanju jakosti prometnega upora. 
Vse !navedene sestavine so skiupaj naravno 
okolje, v lkiaterem dada določeno rav111otežje. Zato 
so 7ll1Bčilnosti nara\11l_ega okolja določene enote 
gospodarskega prostora pomembem indikator ka-
kovostnih svojstev posamemih sestavin. Ako , že-
Ivan Gams 
limo dognati potencialno Yrednost ene ali d'ruge 
gospodarsko rnžne narmme sestavine. zlasti tiste. 
ki je s:r,edsn ·o proiZ\·o,lnje. jo moramo najprej 
pretJehtati kot prvino obstoječega naravnega okn-
lja. Selc potem je na Hsti oLrm :un anje scsta,•jn-! 
glede 1na njene odno~je do <lt'l1žhenih in antro-
pogenih .sestavin gospodarskega prostora. Preteh -
taYanje ,- prvi sm eri odkriva in razjasnjuje ka-
kovostrno s topnjo naravne sestavine. medtem k-0 
tisto " drugi sm eri pokaže. ali je zadevna kako-
H)St fo do kraja .izrabljena a li ni in so k možnosti 
za boljšo . rariOIIlalnejšo izrabo. Na tak način 
pridobimo pra,·o s liko o širini razpona izrablji-
,·osti nararnih sestavin. Le-te obstajajo " svoji 
dinamičn i , ·logi faktorje,. ki defujejo v gospodar-
skem proc" u. 
Tz, ajanje tako zasJH)\ anega raziskovanja rna-
rarnega okolja gospodarskega prostora spada k 
fizični geografiji. ,·cndar .ne med seboj ločenim 
disciplinam fizične geogr afije. tem,·eč njeni višji, 
doslej še ne razviti integrirani obliki ! Takšna 
fizičma geografija mora razpolagati zlasti s spe-
cifičnimi metodami raziskovanja, da bo zagotov-
ljeno Ysebinsko smiselno pove:rovanje v enotni 
delovni program sodobne geografije. Ne smemo 
prezreti, da je po,·ezo, anje v enotni program 
, eclno holj neobhodno potrebno. Sodobna geogra-
fija prevzema pr,eoej zahtevno nalogo, ki jo 
narekujejo ,·se širše potrebe našega družbenega 
življenja in to nalogo bo mog,oče izpolniti uspešno 
samo tedaj , oe bomo tudi pri razisko,·anju u ve-
ljavili 111ačelo o smotrni delitvi dela. 
Stanje fizične geografije v Sloveniji 
Namenu pos,·,eta ,o fizioni geografiji vse bolj 
ustreza, oe !njenega stanja ne opišemo toliko sta-
tistiqno, temYieČ ga ooenimo. Ooone pa so vsefej 
subjektime. V tem referatu rna,·ede:ne trditve 
imajo iedini namen, izzvati di k,usijo. 
Posame21ne fizično-geografske panoge ocenju-
jemo 1Ju z vidika njiho,ih pog lavitnih nalog : 
1. r.aziskom11je domaoega oremlja z metodami , 
ki so jih dosegli po s, 'ellu : 
2. prispevek k razvoju fizit'111e. regionalne in 
ostale gioogr.a fij,e: 
3. sodelorn.inje s sor-0<lni111i strokami in pri 
reševa!nju gospodarskih vprašanj: 
4. razvoj Leol'etskc zgradbe s\"Oje s troke i.n 
sodelova~je ,. mednarodnih ol..'ViriJ1. 
Poglejmo 1nekatiere poteze polpr,etekiega r::iz-
Yoj.a fizi&e gioogra fije. ki je privedel do današ-
njega stm1ja. Za sti<ukturo danaM1je f. (fizične) 
g. (geografije) j e odločilen raz, oj iz dunajske 
geografske šole, ki pome.ni rnliko rnavezanost geo-
grafije lna gieologijo in klimatologij,o. Z 1ustano-
vitvijo ~1acio:nalne držaVle po pn·i s,netovni vojni 
in IUStalnovitvijo katedre za geografijo na mla<li 
slo,·,eriski ILmi ,·erzi ti idejni tokovi a1iso bili pl'e-
kinjeni , čeprav ta bila takrat najbolj plocLia in 
po moiem mnenju premalo poznana fizična geo-
grafa Ferdinand Seidl ter Artur Cavazzi, razisko-
valno neko liko drugače usmerjena. F. Seidl je 
gojil poleg klimato logije k veget:acijsko geogra-
fijo in seizmologijo, akad. prof. <lr . . \rtur Ca-
vazzi, prvi predstojnik kate<lr,e 7.,a geografijo na 
ljubljanski uni,·erzi, pa klimatologijo in hidrolo-
gijo. Oba ne pomenita prave kontinuitete med 
dunajsko in ,.ljubljansko" šolo. Pni mi bil vklju-
čen v delo na univerzi, drugi pa je imel le malo 
študea1to,· in je delova l na Slo,·enskem le nekaj 
let. Po a1je~,·em odhodu goji fizična geografija 
na ljubljanski uni\'erzi skoraj samo klimatologijo 
in geomorfologijo. Edino znanst,·eno glasilo geo-
grafov v razdobju med obema s,·etovnima vojna-
ma, Geografski ,·es t111ik. j,e objavljal iz fizič.nc 
geografije skoraj samo geomor fo loške in k li.ma-
tološke članke, !meteorološki inštitut S11>, enije. ki 
je takrat defoval v ozki povezavi z geografskim 
oddelkom . pa je od njega <lobhal kader. 
L. 1948 je bil pri Slonmski akademiji znano-
sti itt-1 umetnosti ustanodjen Inštitut za geografijo, 
ki je svoje delovanje vse bolj osredotočil Jia 
fizično geografijo. Taka usmerjenost sioer ni bila 
načrtna, saj je imel v program:u skoraj VM 
geografsko prob[ematiko Siov&ije, temveč oolj 
osebna usmerjenost sodelavcev. L. 1947 so for-
malno ustanovili speleološki inštitut SAZU v Po-
stojlni, iki je v letu 1951 začel dejansko orga.nizi-
rano delovati. Ta se je očitno, da hi dobil tudi 
na zunaj vidno geografsko raziskovalno širino ,1 
preimenoval v Inštilltlt za raziskovanje krasa. Kot 
tretja formalna značilnost povojne~a razvoja je 
povečano štJeviio v hidrometeoflofoskem zavodu 
zaposlenih geogriafov. Ob koncu leta 1955 jih je 
bilo tam deset, to je več, kot deluje fizičnih 
geografov v obeh ~eografskih inštitutih (pri 
SAZU :in na univerzi), na geografskem oddelku 
na univerzi in na kraškem inštitutu v Postojni 
skupaj. Ceprav so pri viru podatkov, ki jih mo-
rajo nekateri dr,ugi sami zbirati, so oni do neke 
mere zapostavljieni za „poklianimi" fiz:ično-geo-
Glacialna geomorfologija 
Kras"ka geomorfologija . 
Regionalna geomorfologija 
Ostala geomorfologija 
Geomorfologija skupno . 
Geografija lednih in snežnih pojavov 
Klimatologiija 
Hidro geografija 
Pedogeografija 
Biogeografija 
Skupno 
(Tipkopise v rubriki „ostala geomorfologija·' 
povečujejo predvsem daborati iz raziskovalne 
teme „kvartarni sedimenti", ki jo izvaja Inštitut 
za geografijo SAZU.) 
· Gi:>mja tabela ilustrira, čeprav morda ne s 
povsem toani:mi odstotki, izraziLo ,usmerjen-ost 
povoj111e fiziuno-geografske raziskovab1e tv,ornosti 
v geomorfologijo in kli:maoologijo. Ni samostojnih 
regionalnih fizično-geografskih študij in pedo-
geografijie. Taka ltlsmerje;nost s stališča regionalne 
geografije Slovie;nije in gospodars tva pa nikakor 
ni zadovoljiva. 
OoenjeYanje posameznih fizično-goografi-kih 
panog bomo pričeli pri g eo mor fo Io gij i. V 
gornji ta.beli zav7JCJT18 morda 'l1ekoliko preveč 
vidno mesto glede na Število objav in tipkopisov1 
ker se številne geomorfološke štiudije bolj ali 
manj prihlifojejo splošni fizični geografiji. Toda 
osnovni cilj vseh t,eh razprav je, spoznati razvoj 
reliefa. Vse drugo, sedanji procesi, usadi, izkori-
ščenost zemlje, spreminjanje rečne mreže in po-
grafskimi raziskovalci, ker so mnogi zaposleni s 
,,tekočo obdelavo", to je z obdelovanjem podat-
kov opazovalne mrieoo. 
Usmerjenost povojne fizično-geografske raz-
iskovalne tvornosti statistično pojasnjuje spodnja 
tabela. Kot avLorji so upoštevani tisti geografi, 
ki so končali univerzitetni š tudij in so napisali 
razpravo sami ali kot soavtorji. Upoštevala so se 
le originalna dela s področja fizične geografije 
Slovenije, pr,edvsem razprave in daljše študije z 
iz, irni111 gradi, 0111. Xi u1>0~[C\'aIUl r. g. \ regio-
!Jalnih geografsk ih delih. JH! , poljudnih in pol-
strokoVillih delih, od rievij pa ne Geografski ob-
zornik, Proteus, 'aše jame in podobno. Zaradi 
pomanjkanja prostora seznama upoštevan:iI1 del, 
ki morebiti !ni popoln, ker je težko potegniti mejo 
med originalnim in kompilativnim, 111.i bilo mo-
goče objaviti ~k,upiaj s 1Jean referatom. V rokopisu 
ga je mogoče dobiti pri avtorju. 
Stevilo D/o od vseh 
število 
objavljenih Skupno napisanih 
tipkopisov 
40 
del del 
9 9 4,1' 
31 3 34 15,4 
5 5 2,3' 
29 50 79 35,8 
74 53 127 57,6 
5 5 2;3 
53 5 58 25,8 
23 6 29 13,1 
2 2 1,0 
157 64 221 100,0 
dobno je često le dokazno gradivo ali izhodišče 
7,a geomorfologenezo. 
Posebno mesto med pon>jnimi geomorfološki-
mi raziskavami zavzemajo :ndcatera sistematiba 
kolektivtna dela. Tako delo je geomorfološka raz-
iskava robnih peripamrnskih in perijadranskih 
predelov Slov,enije s poglavitrrim ciljem, spoznati 
geomorfog,enezo na osnovi proučevanja predvsem 
nivojev in teras. Te študije, ki jih je izvajal .ali 
vodil Inštitut za geografijo SAZU. so zajele ves 
gričevnati svet od Gi:>ričlrega do Novomeške ko-
tline in Bele krajine, terciarno gričevj e jzza Tr-
zaškega zafo a in Kras. Ceprav so individua[ne 
razlike, se a, torjem zelo pomn ista ;ola. ki sloni 
na DavisoYi koncepciji o razv-0ju reliefa v hu-
midnem podnebju. Studije že s tabelami nirnjev 
in teras pričajo. da so zamišljene kot delci celote. 
ki naj prikaže mladoterciarni in l.,1u·Larni razvoj 
nizke Slov;e11ije. Kličejo po si:1 te1i!,u. ki hi ugo-
tovljene kr.ajevne metode in ter<Jsc vzporedil in 
jih rutemeljil s tektoniko. paleogeografijo. pa!eo-
kli_arntologi}o in podobno. Sinte~e doslej Še 111. 
,·erjetino tudi zato ne. ker <lela niso zastavljena 
tako. <la bi bili mogli samo z resum iranj,em 
znključko, dobiti pregl,e<l na<l ~irso strokorn,o i!1 
1:egiona '110 tema tik o. .\foto<le in zaključki dela 
l..ličejo po sodelo\'ft11ju z razisk,),tdci Y so~ednjiii 
peripanonskih. panonskih in perijadranskih pod-
ročjih. \ . Jugosla~iji je k\artarna in mla<loter-
C'iarna morfogeneza aktualna zlasti , Srbiji. Toda 
slOH!nski razisko,·aki s to problematiko uismo 
nastopili na jug,oslu, a:1skih ali mec.lnaro<luih gw-
grafskih ali geol,o~kih zboro,:anji;1. Se\'e<lu p:1 tu 
dejst, o ;e n e , rcJ!wti Jehi samega. ki je precej 
prispe, alo k fizično - geografsk,emu pozna ,·anj u 
robnih pr,e<l el<1,·. 
Drugo ,ečje sistem:1tično ko!ektivno de:0 fo -
; tituta za geografijo SAZl' je ; tudij k\'arlari.11ih 
sedimento,. ki je pfJ ruziskornlnih metodah bolj 
enotno. .Klasilne geomorfolo; ke met-0de c.lvpul-
njuje z morf-0111etrijo pr,oc.lo, . granulacij:.> kla-
stianih sedimentu, i.1 delunu1 tudi s pelodn imi 
raziska,ami in petrogral'sku analizo. Leta 1958 
zaoeto delu ll!lj bi lr9.jalo pre,.h-idoma ret let. 
Doslej st:i obd.:: lani ukJli 2 3 S:o,enijc. in ker se j :: 
nabralo ve,'· deset rokopiso1. naslaja ved110 težje 
,·pr,ašanj-t; s umiranja ia ubja,·e preglednih rez•il-
tato,·. h katerima j·' <l e!o od \·sega početka tudi 
stremelo. 
O obeh u11eno, anih sistema ti~ nih kolek tirnih 
delih pa ni mogooe clati zaključne be3ede. ker sla 
torzo in še čakata na končn '!ga oblikova lca. 
Kra š ka geomorfo l ogija j ~ zdaj,. fazi 
iskanja lllOYih poti i., metod ter iskanja odgoq>r::t. 
ali ima knšk.a morf.ogcn-'.!Z'.l posebne zakonitosti. 
ali pa j,c sarno ,. no, ~j; i dobi modificirana tako 
imcm,nu111 obic.ajna. ,erozijska geneza reliefa. S 
tem ac je vključila v trenutno zanimanje kraške 
geomorfologij :: p > s, e tu. P,oleg k\'artmme geomor-
fologije j e kraška g'con1orfologija t.rnnutnu meJ 
geomorfo'.ogi mjbolj , ,ospr,e<lju in jo g-0j ijo na 
vseh institucijah. ne samo na Inštitutu za rnz-
iskovanje krasa SAZU, katerega Poročila kažejo. 
da se j e prvoh10 lotil sist,ematičnega razisko,·anj„1 
predv~em jam. Toda še pri 111jih j,c ostalo bolj 
pri zbiI·a-11ju in urejcrn.nju osnorn,ega gradi,·3 kot 
pri. klasifikaciji geneze in ohl1k. Trenutno je 
težko soditi o vned,nosti t,eg.a kraško~morfološkega 
razisko,·:anja. Tr,eba p.1_ j e pripon1J1iti, da ;e dane3 
nimamo modernegu p1·egleda vseh kraških poj 'l-
vo,· , Sloveuriji. ~1iti podrolrn~j,e omejeneg,a in 
klasilicirimega kraškega teritorija. Da tak pr,egled 
potrebuje 111e le gospodarstrn ampak tudi znanost, 
priča dejst\·o, da tuja litel'atura od ,·s,c na;-e 
kraške ktnjiževnosti največkrat citira Serkov,e 
Kraške pojan ,. Jugoslaviji in dr . • \. Cavazzija 
.. Die Seien des Karstes·' . ki sta obe kompilarivno 
pr,egledni deli. Zal. študija o pleistocenski aku -
mulaciji , kraških poljih ne sloni na dovoljni 
tehnični <lokumenLaciji in ni bila v dovolj:ni meri 
prikazana , mednarodnih jezikih. da bi mogla 
dobiti podoben zaačnj. 
Med sistematična dela Lnštituta za razisko-
vanje krasa SAZC spada tudi študij nekatJerih' 
41 
g1acklnih ·w1 snezni)1 po}a,·o, . Dal Je pt\egled 
meini.h plazo, in snežiič ter nihanje obsega po-
, oj nega Trighl\'skeg.i ledenika. Zal. vsak-0 letlml 
merje.nj,e poz.nopo'.etnega stanja .na Trigb\'sk~1 
ledeniku 11,e najde doH>ljncga oclzirn " jamosti, 
ker izid,,.! poročilo šele za \'eČ let kupaj in .ne 
,sako leto. kot j e to navada ponek,od drugod. 
\ ' ehka , ~ČuE1 ~eumorfoloških Šbudij je g,eo-
nwrfogen::tsko usmerjena. tudi zadnja leta, ko je 
stopi l~, klimatska gc,>lnor :·o:ogija , ,ospr c:: c.lj,e. Tako 
imlnm ana di:iam ična grnmorfo 'ogija, ki • ilrav--
na, a , edanj .~ pr,>e,e: e. je k\·antit:iti,·,10 manj raz-
, ita. aplikati,Jta geomur ~ologija pa še nima izde-
lanih zadornlji,·ih metod. Pri tem pa j,e pri-
pomniti. d.'.l je g.::umorfo '.ogija pr,etežnu morfo-
gcnetska tudi drugod po s, ,etu. 
_\'fenim. th je Jl8~ g,eomorfologija lwt celota 
po moderni tematiki obrn,·narnnja in metodah 
ter povezanosti z m,ednarounim r.az,·ojem v 
uspredju , Jug,os11, ij i. :\knim tudi. da rlosega 
uspehe p-,edn:em zaradi osebnih k\'alitet razisko-
v:ilce\'. ki odtehtajo slabo. neust11ezno or ganiza-
cijo in slabJ bboratorij sko ,oprenljenost. Svoj,e 
laboratorije so \' ln5titutu za geografijo SAZU, 
pri g,eografskem oddclKu univerze in v fo štitutu 
za razisko\'anje krasil SAZU zač-cli ~novati šele 
pr~d nekaj leti in po premljenosti še zd0 za-
o,;tajaj0 Z"i sorodnimi in; tilucijami po s,·etu. Pri 
;tudiju k,,ar~arnih sedime.nto,· marsikje uporab-
ljajo nekat,e1,:: metode, ki so pri nas ,- geomorf.o-
logiji še n,ezm1ae ( delež. medseLojno razmerje in 
stoFnja pr,eper,e'.osti težkih minera lov. eksaktnejše 
petrografske in gr:rnubcijske an:1lize za vse gra-
nulacije L'1 podobno). G,::,omorfologi se poslužuje-
mo pomanjkljiH! terehskc opreme. V pomčilu ,u 
pos\'e'.m·::nj u sov j,etskih geomor f.o'.o6ov: (\' oskre-
sen;;ki j S.. \ ·toro .:: \'s,esujuznoe sovešlanie po 
gcomor fologii. , . esmiik .\ : 03kmskogo univ,ersiteta, 
s. V, g,cogr. št. G . .\foskva L9GO). j,e nav,edeno, da 
odhajajo " SZ č:1si, ko s-o imeli g,eomorf-Olog:i 
edino opremo pri terenskem delu v aneroidu, 
kludin1. kompasu i:n fotoapar::tlu. ,. preteklost. 
če je to r,es. smo pri J13S , . zna1J1e111 zaostanku, 
Delo geomorfologiov moramo ,oooniti z vidika, 
da imajo med fiziano-geografskimi panogami 
pr1viligiran organizacijski položaj, k,er so zapo-
s lani v takih institucijah. ki si lahko s!l.me odre-
jajo smer znaJnsn,e11ega raziskovanja. Pa tu<li 
cela geomorfologija, ki je tudi pri nas prctef.rw 
geornorfog,enetBka. je , geo~rafiji priviligirana. 
Geografija obraVlllava nanu,ec pr.edvsem sedanje 
stanje. S študijem preteklega razvoja hočemo 
sedmjost samo pojasniti; ne moremo pa obr.avna-
vati pre1Jeklega razvoja, 111e da bi poznali sedanjo 
podobo, ki j,e za geografijo izhodišoe. Obrav1Iava-
:nje preteklega razvoja so ,. stari fizični geografiji 
prev:ziele pornbJ1e panuge. Tako obra,·na, a paleo-
geografija pr.et,ekl-0 razprostranjenost morftr in 
kop:rrega, pr,etieklo klimo pa pal,eoklimatologij a, 
enako sta ~e razvili paloopedologija in paleobio-
1.ogija. Samo pret,ekli razvoj reliefa smo ohranili 
kot predmet g,eografskeg,a raziskovanja in to za-
radi historičnih vidikov, ker je bila geografi~a 
dolgo ~asa po,·ezana z geologij,o in je od nje po 
osam os, ojit "i obdrfala kot , 1111:sn > panogo 
geomorfogenezo. Zaradi te za, zema straligrafija 
, geografiji še danes tako , azno mesto. \ · geo-
morfologiji gre zanemarjanje sedanjega stanja na 
račun morf<>geneze često ,. prid , erbalizm11 in , 
škodo k, a111titati, nih metod. r zrazita usmcrjei1-0st 
geomorfologije , genetsko zmanjšuje njeno upo-
rabnost. ker se druge ZJHlJlst, ene panoge in go-
spudarslrn često bolj wnimajo 7,a ku1t ilatiYno 
analizo ~edanj2/!a rt'l iefa kot Z'\ pretekli razrnj. 
ki je po s,ojih eiljih in metodah bolj geološka 
disciplina. Zaradi neizdelanih metod , geomor fo-
genetskih ;tudijah n1J1ogo bolj prc, ladujejo oseb-
ne metode l~ot v Jirn1111ični al i aplikati, ni geo-
morfologiji. Ce bi Jrn OSJ10, i po, cela nega naredili 
7,aključck. da Li bilo tr;:ba preusmeriti , so geo-
morfologijo, ne l,i bil wnesten. Ccumorfologijo 
pojmujem kot samm,tojno p,rnogo. ki jo pu s, elu 
gojijo , etidel geografi. Po s,ojih cdjih in met.:>-
dah jl' lahko p11e1iežno geološiw. goog1 af'sl,a ali 
pa tel111i1:11a. Cc je morfogenetska. dopolnjuje 
geološke cilje. tehnil'lta in uporabna je pr<-'<lnicm 
dim1mifoa geomorfologija. gcograf:!ka pa je pred-
,·scm funkcijska geomorfologija, ki so j11 pri nas 
z.c idejno utemeljili. hda dalje od splo;nih too-
rctsl,ih zaključko, J1ismo prišli. i\f,•nim. da bi 
bilo treba okrepiti pred,·sem funkcijsko geomor-
fologijo in ji utrditi bantitatirnc metode. pa 
tudi dinami<~no gcomorfolohrijo. ki so jo po s, elu 
obogatile prelksem terenske opazo, alne pos1aje. 
Teh pa pri nas ;:c uismo Ll\edli. 
Slo, eusl-a klima to I o g i j a je morala po 
OSH)hocl it d o!H'arn, ali s,·ojc pre,h ujnc pozicije 
pri hidromete11rološki službi , letih. ko je hotel 
njeno al,ti, nosl mulomcslili 1i1ctcorof.11;ko iwbra-
žcn kader. K"as:i-eje je !1rišlo do strpnega sožitja 
in II\ idc, 110sti. da je potrebno sodelo, anje ~>heh. 
hQlj meteorološko in bolj geografsko i.whrazcnih 
kadro,, ki se medsebojno dopolnjujejo. 
Menim, da moramo Liti zad<noljni, kar se ti<..; 
no, ejše obdela, e grndi, a m eteoroioiil,e ,opazovalne 
m reže za klimatologijo Slo, eni je. Dohiti sn.o 
pregledne prikaze pada, in. temperatur zraka. 
snežne odeje in nekaterih drngih elemento\. Bolj 
pomnnjkljirn podoh-0 imamo glede hidrolemr,era-
tumih bilanc, pedot,emperatur. ,·pli,a ekspozicij 
na pedotemperaturo i.!1 zra{-no te• nperaturo. Ob-
stoječe n!J,·ejfo klimatolo;ke ;tudije obra,11avajo 
namreč Slo, enijo pred,sem ali izključno po po-
datkih reclne opawrnlne mreže in njiho,i avtorji 
povezujejo rezultate opazo, anj !-an1-0 fo z reliefom. 
sicer pa z t11ooonim drugim fizično-geografskim 
okoljem. To je tembolj prescnetlji,o. ker so ;tc-
, ·ifni a , torj i geografi in ker izhajajo publikacije 
često pri geografskih institucijah. \ · tem , iclim 
posledico organizacijske ner-ovczanosti me l te,ni 
klimatologi in ostalimi geografi. \ geografiji 
tudi premalo oonimo 11ezuha:e zdaj ie skoraj dc-
ictlctnega fenološkega opazo, anja. ki so najl>o lj 
nep:Jsredni pokazatelji krajeq1ih razlik , k limi 
tal in ozračja. Krivda 7..a to zadene verjetno slabo 
odbe1anost fenološkega gradiva in nepovezanost 
r\l ¼ \ 1 1 • • z geogr a tJO. u1a C1rug1 stra m pa stanns1eo usm ei'-
jo.nost geografij e h klimi zračnih pojavov in 
počasno prilagodi ji, ost no, im panogam. 
Tako l,ol meteorologija i11 klimatologija ~e 
marsikje po s, ,etu tudi hidr o l og ija iz' la 1z 
fizične geogra fije. Ker s (Q, enska hidrologija ni 
do:fo ela takega raz\'C>ja. j e morda to vzrok. da 
kot znanst, ena d isciplina zaostaj a za m odernim 
raz, ojem po s, ctu in 1..a gospodarskimi potneba-
mi. Za r ast ji ne manjka g radi,a. ki ga zbira 
dobro raz,ita opaz<walna s lužba. :\f.anjka pa ji 
kadro,·. ki so, kar jih je 1,aposlenih pri hidrome-
teoro loški sluzbi. pre, eč za, zeti z ,obdelavo teko-
čega gradi, a opaw,·alnc 1111,efo. OL takem ~tanju 
se zdi, da bi imel i fizični geograri v soclelornnj u 
s hi<lrogoografi ugodno področje udejst,·,ovanja. 
l lidrometeorološka služba j e zares pritcg111ila " 
sluzhe , eč absoh C111to,· geogra fije. toda predvsem 
z:1 obdelavo tekočega gradiH1. \"ključevanje geo-
grafo, , hidrog,eogra fsko proučevanje Slovenije 
o, ira težka dostopnost a1oobjavljenih hidroloških 
podatk1l\·. ki jih j e zbra la opazovalna m reža. a 
drugi strani _pa geogra fi ne kafomo dovolj zani-
manja u1 hid rogoografijo. i.n , erje mo tudi pri 
študiju na 1mi,er zi n i delezna tolike pozornosti 
kol rn1 primer geomor fologija, oepra ,· j e trell'UII11to 
pri hidrometoorologiji zaposl,enih deset geografov, 
jz, en u1je pa se pnklicno s fi :ticino g,eografijo 
uk, arja , geografskih institucija h le sedem do 
osem oseb. 
Slon~nske p e do g e o g r a f i j e ni in tudi o 
na;i pedologij i ne bi mogli trd iti . da zadovoljuje 
potrebe w.anosti. in gospodarslrn. Morda je za 
njeno počasno rast kri,·o tudi to. da ni izšla i:t 
fizične geografije. kot marsikje drugod, kjer j e 
?ie zdaj ozko po,·c1,ana z geogr a fijo. Slovenska 
pedologij a je agrotehni čno i.n prakticistično 
usmerjena. in prav značilno je, da se j e v Slove-
nij i kot tudi drugod , . .Jugo.slaviji tako s lab<> uve-
ljEI\ ila raz, oj na pedologija, k i j e <lrug,o<l po sv·etu 
na pohodu. Kljub izrečenim oboj,estranskim že-
ljam pa doslej med fizično geografijo in pedo-
logijo ni prišlo do pr aYega sodelovanja, :taradi 
česar imata ~kodo obe strani. pri geografiji zlasti 
agra rna geografija in geomorfologija, zakaj r e-
ce11 tni morfoge.netski procesi so predvsem pedo-
loški procesi. Pedologi so. žal. objavili malo man-
st ,·enih razprav. šteYilnih e ksper tiz, ki so jih 
napra,ili. pa se geogr afi I).aYadno ne poslužujem o 
pr i lokalni googr afiji. Cepra,· je bila pedo logija 
ufo i predmet geogra fske \Zg<>je na /Univerzi, 
geografi le r,edko uporabljajo s trokoV1110 pedološko 
t<·rminologijo, kadar opi ujejo tla (ali prst). Kiot 
ostale prirodoslorne panoge se bo verje Lno tudi 
fizična geogra fija raz,-ija la , edno bolj v s meri 
študija drobnih oblik in proeeso, . to j e, ielementov 
hiolskegu ol,olja, ki sega ~ekaj pedi v globino tal 
iJ1 pra, toliko 1iad n jimi. To ~)ko lje obravnavajo 
pedologija. hidrologija i n klimato logija. Znanost 
in gospodarst, o pa zahtevat.c1 '\">ed110 bolj sintetično 
obra, na vanje, ki ga more dati fizična geografija. 
~jC111a pPednosl pa ni samo Y združevanju rezul-
tatov teh treh disciplin, temveč tudi v poznav.anju 
dru~tH~noge,ografskih sp r,ememb i_r1 proceso,·. ki so 
kri,;, da pri 111as 111i ,·eč nespremenjenega sveta. 
Hazisko, anje ,. e g ,e ta c i je na slO\·enskih tleh 
j,e doži,elo po osrnLoditvi precejšen napredek. 
Služi pred, sem botaničnim in gozdarskim cilj,em, 
in ker geografi pri t,em napredku 111isrno sodelo-
,ali. si z njegov:imi re zultati ~1,ekako ~1e znamo 
pomagati .. \fanjka nam zyeznega člena - fi~9-
gieografij,e, ki ima v eidlovih študijah dobro 
os:norn. J\fed g,eografi j e čutiti pomanjkanje za-
Yesti. kolik,ere ko ris ti mor,e imeti za našo stroko 
fitogeografija, saj bi ~mm olajwia re ko;1strukcijo 
g.ozda v pofpr,etekli in pr,etekli dobi. om~~očila, 
da po sesta, i ,·egetacije sklepamo 111a lokalno kli-
mo in svojst, a prsti. olajšala klimatsl.o rajoniza-
cijo Slo,·enije. mikroklimatske študije itd. \ ' geo-
gra fiji ru1,·aili10 obra,11avamo gozd samo glede na 
gospodarsko , rednost. ozir.om!i kvt tako ime111,-
vano .. kultur,no„ ali .. zemljiško kategorijo· ', kar 
pa je za sodobno lokalnu geografijo vsekakor 
mnogu premalo. 
Poglejmo si zdaj fizično geog rafij{) ko t 
celoto. Regionalne fizič,ne geografije ko t sa-
mostojne geografsk,e panog,e. žal, ne gojimo, kar 
daje nekatierim pornd za trdite,·, da fizična geo-
grafija ni samostojna geografska disciplina, tem-
,·,eč le skupinsko ime za fizično-geografske pa-
noge. Regionalna fizična geografija se pri nas 
uYelja, lja Le v r,egiunalno-geografskih prikazih. 
Poglejmo si le taka r,egionalno geografska dela, 
ki se tičejo Slovenije. kajti le od njih moremo 
pričakornti da je avt-0r izvir,en. i\Ienim, da sloni 
fizičmo-geografski opi..3 v njih na vedno bolj za-
starelih podatkih . ker so ll1.ajrno, ,ejši Podatki s 
področja pedo1ugije. hidrologije in vegetacije 
,c<lno leze dostopni. r .... -er jih ,·edno 11Hlllj {)l,j:1v- ✓ 
Ijajo in so dostopni le , mati[:.nih ustru10,·ah, se 
marsikateri g1:!ograf za<lo\'Oljuje s p11episornrnjem 
sta1·ih, često z:1slardih po<latk-0, iz sta1,ejše geo-
grafske literature. Izjema so klimatološki p odatki. 
če je ,. teh študijah fiziČJ1o-geografski opis ori-
ginalen. je na,adnu t() samo s podr,očja geomor-
fologije in ~ to naj,·el' s podmčja geomorfoge-
neze. S tako lnalit,eto moremo :t,ado, oljiti s plošno 
jarnost, l()da !llroko, njaki Jrnm bod,o. ker vidijo 
, geografiji enostarno niza11je pDdatko,·. upravi-
čeno očiLali zasta11eJost in n,estroko,'Tl,()St. Prirodo-
sio,·ci in ~spodar,;t,eniki ~mm često očitajo. da 
se ta ali oni g,eografsk i opis sioer lepo čita, da 
pa iz njega ne ~11orejo izlu;čiti irnnogo !Uporabnega. 
, . tem se skriva očit,ek. da uporabljamo pr,evcč 
subjekfo~1e in premalo objektirne, kvantitativne 
metode. Pri teh metodah se geografiji po:zma, da 
se je razvila iz nekdanjih humanističnih ali tako 
imeno,·anih filozofsld.h ,·ed, kjer je bil edini na-
men spoz11ati idej,e in z močjo Lesede prepričati 
bralca o njil10,; prm·ilnosti. Poglavitni namen 
geografije je in j e bil v iskanju medsebojne od-
"unosti. To pa je le prrn stopnja spoznavanja, 
ki ine zado,·oljuje y,eč. To medsebojno ,odvisnost 
je h1eba b antitati \'llO i.'1 kvalitativno določiti. 
Seveda 1ne moremo zaiti v iskanje vseh od,isnosti, 
saj !nam fizikalno-kemične in biološke vede od-
43 
krivajo vsat, da111 nove in ~esto foompleks.ne zako-
nitosti, ki segajo izven domene geografije in 
njenih m etod. Toda pri lok,alno-geogra.fskem raz-
iskov,a111jru n11!etimo 111a take poj,n 1e, ki smo jih 
spo:mali za geografsko p<>membn,e, pa jih sor,odne 
stroke še rniso kvatiLatfono določile. \ ' teh prime-
rih se mora fizičini geograf lotiti lastnih meritev, 
za katere pa mu j,e 11111dil univ,erziteLni Študij le 
malo vaj. 
Naj 1 Hn edem f,c J1ekaj primerov subjektivnih 
metod, ki bi jih lahko nadomestili s kv,irntitati,·-
nimi. Pri opi.;u reliiefa se Čeil t() zado, oljimo z 
o:anak-0. da je na primer r1l\i11Ul:l ravna ali da l,e 
!011810 visi V tu ali 0!110 smer. Toda ze anali.za 
specialne karte nudi dragocene podat! e o drobnih 
strmcih, ki inam razodevajo pr,etekle hidrografske 
rnmere. Pri griče,natem in goratem reliefru se 
č:esto zadovoljiJno z o,..nako: s trm, polož.en, pne-
pade:ri in podobno. T,oda te oznafoe so s ubjektinH! 
1111 relatin:,e in pomenijo \'oj\'O<lincu ne!Gaj dru-
gega kot nam. Določite, naklonov s pomočjo 
,rnklonome r:.i in ustr.::z,UI izdela,·.1 kar te je mnogo 
l.ažja :in obenem mnogo pomembneFa kot pa na 
primer določeva111j,e starosti r•eliefa. saj . je karta 
inklonov kori3ilna 2.1 planerja, gradioelja cest, 
rndovod-0\ , z:.i kmeto,·.alre itd. Pri lokalnih študi-
jah so podatki mett.:!oro'o~ke opaziovalne 1nrcre, ki 
so 111av.adn,o edi..,i vir, Č !sto p-0manjklji,·i, ker je 
potno drobnih r.:1zlik, ki izvir,ajo iz razmer v tleh, 
ekspozicije pJbočja in podobno. Ker je ruporaba 
termometr:.i pri lokalnem raziskovanju r edka, so 
tudi primeri meritev na primer razlik v pedo-
temper,aturi na prisojah in osojah ob značiL1ih 
vremenskih sivuacijah in pri razli0nih kulturah 
redki. Tiemperatiure vodinih izvirov često že same 
po sebi mnogo go\•Ol'ij,0 o izvoru vode. Navaj,eni 
smo. d:.i na t,er,,.:,nu ugotavlj,amo pr,edvsem terase 
in ni,oj,e. oesw pa K1e znamo i11apra,iti vodne 
bilanoe kakšne pokrajine. izmeriti zalog vode za 
vod111-u oskrbo. čeprav t,o 111e zahteva posebnih 
spr,eLnosti in j e gospodarsko vedno bolj po-
memli1110. Od fizičnega g,eJgra.Ca 111i mog,oče pri-
c::iko, ati. da bi iz\Tkval pop:)ln ::j;e analize tal. 
Toda če doloi:i LaL1e ,·odne razrnel'e, izmeri plI 
z ,enosta, nimi ter,enskimi pripravami in približno 
s trukturo tal. je s t,e,m ,upr.avil :fo Yeliko za razu-
111,ernnjc kruj,ew1ih rnzlik v podobi pokrajine. 
Tak profil fiziuno-geo~r.afskih razisko,·aloev, ki 
je marsikj,e po SYelJU obic.:.sjen. more dati zaključni, 
sp ecializiran š tudij geografije 111a tmiverzi. 
Poseb,n~ poglaYj,e j,e fizična geografija, kot je 
zastopana ,· 11ornjših družbenogeog,·afskih elaLo-
ratih. Tu op::1žamo. da se je zadnja le:!,a raz-
merje med fizič1 10 in družbeno geografijo pre-
malmilo. , , dobi med obema s,etovnima v,ojnama 
so slo,·epski geografi gojili v,eč fizične ko! dr,uz-
bei11e geografije. Zadnja leta pa se je ravnovesje , ;, 
premaknilo ,. prid družbeni geografiji. Ta 'premik 
se je pričel na tmi,erzi in se kaže ,na Številnih 
področjih. Seminarske .in dip lomske n a loge s pod-
ročja fizične geografij,e so vedno bolj ,. manjšini. 
Kar jih je regionalnih. imajo vedno bolj skromen 
ia1 pomanjkljiv fizično-geografski opis. ~esoraz-
rt1.erje se kaže tudi , sestavi pre<lantteljskega ka-
dra. Pri njih je razmerje med fizičnimi in druž-
berrimi geografi tloloi:-.eno po os:novni razisko, a ln.i 
ttSmerj enosti 1 : 3 ali oelo slabše. Se bolj kot 
'neustrezno šte,; fčno razmerje se mi ztli za 11a-
dalj11ji raz, oj geografije criernmo. da proiz, ajata 
obe vrsti ge-0grafij,e ,edno ma·nj za 1.h-ug(, s tran 
uporabnega in up-orablj,enega znanja in da s ta 
tudi vedno m,u1j organizacijsko po,·ezani. Javlja-
jo se celo medseuojni ,očitki, da dnio-a stran za-
pušča geografske p<,zicije. Očitek. da ~1ekaj ni 
·geografsko. pa se oesto pojmuje za ,ečji greh od 
-očitka. da delo ni znnnstYe,10. Izbolf,u1je takega 
stanja po mojem nrišlje:uju ni mogoče doseči z 
idejnim prepričevru1jem. ker imajo , si razi ko-
, alci ;ofo. ki zagovarja enob10 geografijo. temveč 
samo z l.x,ljso organizacijo raziskova lnega J ela. 
Zalostno je dejs tYo. <la se po tako ime:10, ani 
nornmešl..'i. iakci.ji leta 1954 družu,eni in fizi čn.i 
geografi niso , eč našli , Yečjem šte, ilu pri skup-
nem Lcrenskem razisko, ru1ju, čepra,· jih je le za 
eno samo , ečjo te rensko ekipo. Ekipno delo L,i 
pri tegnilo „speeialiRt•e"" k delu pri skupnih, geo-
grafskih ciljih in jih seznanilo z napredkom , 
, s.eh geografskil1 strokah. 
. Cepra,· j e fizič.nih g,eografo,· - raziskoYaloev 
malo. so zaposleni , treh 2.1:nanstv.eno-razi ko , alnih 
oziroma znansl\ eno-pe<lagoskih institucijah. ~for-
Ja je tudi to razlog. <la j e , ečjih s istem.atičnih 
kolekti, ll'lih del razmeroma malo (o (h eh takih 
tlclih, ki sla se torzo. j e bilo že gornra . \ · soci-
alističnih in J1ckat,erih drugih deželah so se fizični 
geografi lotili geomorfoloskega kartiranja. D,o-
mim, <la bi bilo pri nas poJrohno kartiranje (na 
karto ,. merilu l : 25.000; smotm10, toda ge,omor-
fološka karta , srednj em merilu bi bila le po-
treL:na, a ,se j e dos lej nismo lotili. ~fnenjc. da j e 
treba p11ej dop>l,niti lokalne študije al i razčistiti 
ta .ali oni problem, kažie statično pojmo, anje 
ZJ1a[!Osti, ki je le sistematično razpmdjanje in 
prihliževanje r,esnici z Yedno popolnejšimi meto-
dami. Zlasti pri nas, kjer ima uporabna znanos, 
tolikšen pomen, ne kare ozemlja kartirati z "idika 
spornih morfogenet.slcih pogledov, temvec bolj z 
vidika gospodarske 1w1kcije rieliefa. Geomorfoge-
netsko karto našega ozemlja pa je že priobčil 
Arthur H . Winkler . Kljub sklepom seminarja slo-
venskih geografov junija 1960 " o,·e111 mestu se 
nismo lotili klasifikacije in razmejil\ e krasa med 
nekrašk.i.m o:z;emlj,em in tako še Jane ne vemo 
tdono, koliko in kat-eri ar eal za,ze1rn1 ~Vrtal'e, ki 
jjh je .A. Šerko vzel za omejite,· krasa. so same 
ponekod n ezadovoljiv kriterij). Nimamo atlasa 
Slovenije. V dejstvu. da so nas na a,·.strijskem 
Koroškem :in !11.a. Zgornjem Staj,erskem prehiteli z 
izdajo dcžcln-ega atlasa. ne Yidim večje razvitosti. 
njihove googra rije - Koro '-.ka nima ni li univerze 
- tem,·eč večji poshLh za potrebe jamosti. 
Verjetno sta ,organizacijska nepo,·ezanost in 
pomanjli:anje odkrite načelne diskusije o razisko-
, ·1lnem delu krivi nesporazuma in neenotnega 
~ojmoninja vprašanj o enomosti in hetenogenosti 
geografije, kar se često povezuje z vprašanjem 
specializacije. Glede teh ,·praša.nj se v~ih skti-
oujemo na težnje a li slanje v drugih deželah. ki 
imajo svojs tveno raz,ito goografijo. Odpor proti 
specia li zaciji pome.ni na primer , SZ ali na Polj-
skem zarad i tamkaf;njega stanja v geogufiji 
uekaj dnugega kot pri 111as, kjer prosperirajo še 
splošni geografi. Obstoj eča specializacija pri JlHS 
goto,o ni koordinirana z znanostjo in gosporlar-
st, om. saj sicer n e bi ime li spcci.alistov za kv.ar-
ta1·no ali kraško geomorfo logijo. pri te m pa no-
be.11ega g,eogra fa, ki bi se 11.1kvarjaf z , egetacijsk-0 
.di pedo~eogr.a rijo. \~erj,elino ,~od ,·plivom napačno 
pojmu, ane e.noLne geografije tako malo kdaj po-
prosimo za sodelo, ,a:nj" ali nas,et sorodne stro-
kow1j.ake za gr.adi\O. ki zadern njihovo strok,o, 
in tudi icer premalo sodelujemo s sorocL1imi 
strokami. Zato tudi , časih ne registri.ramo pri-
mero, kršenja o novnega kodeksa znanstvenega 
pisanja. Eden od 11jib zahte,a.. da je treba pri 
razisklffi :iJri objavi upoštevati ,·se, k.ar je bilo :na 
tem področju že raziskano .a li objavljeno, ali je 
obležalo ,. arhivih dosLOp'llih institucij. Odstopanja 
otl te~a kiodeks.a najd,erno tudi pri drugih strokah, 
posebno odkar g,ospodarske in razisko valne orga-
nizacije tako ljubosumno čuvajo z družbenimi 
sredsl\; zbra.no Z11anstnmo gradivo. Od tega ima 
škodo , sa manost. Zlasti hi morali geografi in 
fizi i:mi geografi biti pn·i ,· borbi za to, da bi bile 
z družbenimi sr e<ls t,·i opravljene raziskave brez-
plaono dostopne , sem znanst,·enikom. Nekateri 
iz sorodnih t1·ok n.am ocitajo. da njihoYega gra-
di, a pri izrabi ne citiramo. Pf'Cgled 111ekaterih 
110\"ejših del dokazuje. da imajo delno prav. Saj 
je momo. da izide pri geografski instilluciji knji-
ga. ki 111e 11avaja. odkod je v:reto osnovn,o gradivo. 
Pri citiranju geogra fskih del se ponekod opaža, 
da je rnŽlnejEJe, kdo je nekaj napisal, kot pa, kaj 
je napisano. Prime ri so. kj er je citiranje očitno 
srcdstrn prikiupovanja. Ponekod je vidna pomanj-
klji,·a razgledanost po s,·,ctovni literaturi. 
Do teh p•omanjkljirnsti prihaja v v,eliki ;meri 
tudi zato. ker ~eogcafi ~l' s ledimo praksi nekate-
rih sorodnih društe ,· (,· Jugoslaviji ll'la primer 
geografsk,ega dnusl\ ,a , Zagrebu i!n Beogradu) in 
ne pre lr.esemo zn.anstvenega dela pred objavo J1a 
ja,1I'1.em sestankiu. Taka praksa je v srednji in 
zahodni Evropi običajna. Pri 111.US je toliko bolj 
potrebna. ke r more imeti le malo mladih zn.an-
St\(mih raziskova lce, sYojega mentorja v starej-
šem kolegu. ke r se specializil"a. 
Geografi se tako radi pritožujemo, aa 111a!cl 
zapostadjajo in naši troki odrekajo znanstvenost. 
2al pa j e pr,emalt> z.a'1esti, da dajemo z našim 
pisa,1jcm često po,·od za takie očitke. Zato se mi 
zdi pd.zade,·anj e za izboljšanje kvalitete rnajpo-
trebnejše in je pogoj za uyefjadjane geografije 
\" jaYillOSti.. 
V tem referatiu navede11i problemi so le del 
celotnega '"Prašanja o yfogi in deležu geografije 
, sklopu domače znru1osti in šolskega izobraževa-
111ja. Ta vloga ni ja no določena ali vsaj n~ raYna-
mo vselej v skladu z injo. Od tega deleža je 
odvisno, kalcEie.i1 strokonri pr.ofil naj dobijo fi-
zični geografi pri uni,,erziLe l11em :;tuJiju. Ce- m1j 
se weografi še naprej zapos lujejo , hirlrometeorn-
lošk-ih poklicih in re naj še naprej rndijo geo-
morfološko r.::iziskorn,nje Sfo,·,enije in če naj raz-
,·ijcmo domac·o ,·e p;et~1cijsko g,eogri:tfijo in ped•o'-
geoirrafijo i.n naj ne bomo samo pomočniki regi-
onah1ega in lokal.nep;a družbeno - geografskega 
razisko,·arnja. potem je tr,eha poklicnim razisko-
va lcem iz t,ch strok bolj 111:1 široko odp11eti nata 
med ptiedavatdjski kaJer na uni, erzi. Praksa 
pritegovanja sorollnih ali p;eop;rafskih str-0ko ,11ja-
ko,· - speciri lis(J(), w. občasna p11edavanja na 
uni\'erzi je , deželah z razvito geografijo nmo-
go boljša kot pri nas, kjer drž·irno pr,costr,o m ejo 
:\[irko Pak 
Nekaj geografskih zapažan j 
v okolici 
Program študija g,eo~rarije rna II. stopnji 
predvide,"a v ok\'iru družhenoir,eo~rafskega semi -
narja terensko pr,oučernnje ,. takšnih podr,očjih 
Jugoslavije. ki doživljajo zaradi poseb1nih fiziano-
geogr.af-skih OSlllO\' in zgodovi!Ilsk,ega Mzvoja tudi 
v sedanjosti specifioon g,osp<>darski razooj. Tako 
111.as je v lellu 1962 pot vodila v Tremerje io, na 
Svetino v okolici Celja te r rna Zgornje Dravsko 
polje. Naslednje leto smo želeli uporabiti enake 
raziskovalne m-:!l:,cle n'l področju iz\'en Slo, eni je. 
Ker ,so se lludi " Zag11ebu , okviru študija geo- . 
grafije 1wsm eri li , podob1nc raziskav,e kakor pri 
nas. isn je sodelo,anj,e predavateljev na družbeno-
geografskiem področju posebno moč-no. sm,o s :pre-
davatelji in slusatelji ge ografije iz Zagr eba , 
!-etu 1963 sklenili. da bomo podrobno proučili 
tisti del Po a, inie med Pro aro in Požeškim hri -
bovjem. kjer se rm111in •, Save ,· ,·sej s\'Oji dolžini. 
najbolj zoži. Kolegi iz 7.,agreba so za petcL1e\'J10 
proučenmje pripra, ili vso potr,ebno dokumenta-
cijo ter se m ofo o potrudi li. ua je bilo bivanje v 
tej za 111as še pos,ebno :r„animivi pokrajini izredno 
prijettrio. Pra, posehno koristno je bilo sodelova-
nje slušaLelje,· oheh r epublik, tako s strokoq1ega 
kakor z diiužabnega ,idika. Isti slušatielji• so nas 
ne dolgo po Lem ob tieren kih , ajah v Zagreb-u 
zares prjjetino preseneti li. Leta l96-l smo bili mi 
gostitelji p11eda,•31JeljeY in s lušateljev geografije 
iz Zagre oa. Za podr-0čj e prouČe\'anja smo s i iz-
brali za Slo, <,nij ·> znač-il :.i tip kulturne pokrajine. 
moČ!no deagra ,;zirano i.n mestoma ž,e urbanizirano 
pokrajino med Lescami in Beg,unjami. 11a Gore nj-
skem. Po ~e 111ekako ustaljeni u avadi odelovanja 
smo bili naslednje Leto v gosteh pri kolegih iz 
rirvatske. Tudi tokrat smo si. za proučevanj e iz-
bra li izred1110 zainimivo pola-ajino, kj er hitre po-
pulacijske io1 ekonomsk,e spreme mbe pl"eobliku-
jejo pokrajino takor,ekoč pr,ed :našimi oč.mi. Ob-
delali smo tri katastrske občine v Kaštela,uskem 
~d - učnim in- razjskova.lnim kadroµ, , -Taka ~ eja, 
pa je vsestransko ~kodljirn. Oe pa- bi · se odloči_li 
za ozko pojmoni:no . enotino ~eop;rafijo. ki ne bi: 
7.ahte,·,a la le ·,enornih cilje, . temveč nr bi do, olje-· 
,·ala 11iti drfm;ne specializacije. potem bom o -za-: 
prli \Tata a bsoh en tom /!'CO!!ra fij e v. soroch1~ stNi-· 
kc. kj er so ~e nekateri ie m elj,ffili . C':e ·hi hoteli. 
kljub temu ohraniti širino ra ziskornlnega-· p od -
ročja . bi morali ustre:mm okrepi ti sam-0st,ojne in . 
onotne 1-,noografsk~ institucije. Kakrfo11 . koli naj . 
ho s mer. j,o j 0 treh::t jasneje določiti. Cc hoč--c 
uni, er7,a dajati dobre fizič-nn-freogra fske razi.sl o-. 
,·alce. j r oh serhnjem dwlprcdmetncm študiju 
izeogra fij ::: potrd'l'n o m•10go bolj raz,iti tr-etjo 
št uri ijsko fi t,op11jn. 
s terenskega 
Novske 
v • proucevanJa· 
Primorju med Splitom i'h Ttogfoom , ka terih zeni-: 
ljiEl'e sep;!l. od ,oba le preko Kozjaka na lfrrnt.sko. 
Zagoro. kjer se , obmorskem pasu ll\ cljavljajo-
tri p;ospodarske panoge. kme tijs t, o. industrija ili 
turizem. za okr-0g 700 m d sokim Kozjakom pa. 
je edirna gospodarska panoga kmetij_st,10, ki za,,, 
radi 111e11f!odnih prirodnil1 pogoj'ev ,·se bo lj nara-
duje. Tudi tokrat j e bilo de lo dobro pripravljeno. 
na razpol.ago so nam bili ŠteYilni statis tični po-
datki. po petih clneh skupnega dela pa smo se 
pra,· tako težko l očili kakor že d\'akrat popre j . 
Ceprav j e bilo 11 afo prvo skupno delo opra\'- -" 
!je.no Žic pred tre mi le ti menim. da bi lahko naše 
ugoto ,i t, e s pridom uporabil vsak f!'OO~ra f. ki' 
poučuje ,. ;oli: gotm itve so s icer plod ra:tlska\'e 
ozkega področja. , ·,endar so , eljale in še veljaj<t> 
za mnogo ; irša področja. v ok,iru katerih iefo 
ra ziskane katastrske občine, t er za dru~a podobna 
področja. Ra ziska, e ,· sosednji republiki bodo v 
Zagrebu p oJrohno obdela li. nekatere sodijo ce1o , 
" obir širših razi:skav.1 \~endar !>odo že skromne 
ugotovit:Ye tna podlagi manj bogatcga gradiva p o-
kauile tako hitrie in ubscžne spremembe-, ra zvoju 
na,·edenih področij , da jih mora geogr.af Y &ali 
poznati. sproti prikaz<)\ ati in s tem n ekako do -
polniti vsehino učbeniko,·, ki vsega tega seYeda 
:ne morejo zajeti. 
V Posrl\illli smo z družLenog,e~gra fsk ega Yidika 
podrobno proučili tri k,\tastl'ske občine, ka t,erib 
zemljišče eg, od Sa, e preko \ e a luviaL1e ravni-
ne Jla tlerci.arno obrobje Psunja . Ravnina Je tukaj 
široka okrog 12 km. S.arn se je sioer naslonila ;na 
plainuH1 Prosaro. ,·e ndar j-0 j e t!na. ki priteka 
vanjo ,. nepo r,edni bližini , p otisnila v t,em dcTu 
ravilline nekoliko proti se,·er11 . . \luv ialna ra"nina 
1 Podro.:jc , Ka;klan•kcm Primorj u. katc rq!a &1110 pro-
11t·cv ali ,. l. 1965. so is1rg11 leta proučc, alc e ki pe !!roµ;rn fov 
iz Poljske, ~ladzarskc, Zagreba in Ljuliljane.