85. {Mlin. Danainja Stanka stane Din 1*50 f uraniti i ten« iz. orna im. m um. i do 30 petit vrit * 2 O, do 100 vnrt * 2 D 50 p, vecji iajorati ptttt vrata 4 D; notic«, poatano. Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popssrt po dogovoru. — laaeratsd davek posesaj. Vprasaajeaa glede inaeratev naj se pri&afl znamka za odgovor. nlloa *t S, pritlično. — TsMss ti. 304. i« vrni«. 1 Posamezne itevllke: v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. VSO, 8 in več 2 O. V Inozemstvu 4—6 sir. 2 D., 8 In ve€ po 3 O. Poitnins platen* v gotovini. „Slovenski Narod* velja: T Jacotlavijl v Ljubljani po polti V laoiimitm 12 mesecev • • • • • • Din 240*— Din 210-— Din 360*— 6 * • • ■ • ■ . 120— , 120-— . 180- — 3 . « • • 60'— 60— 90-— 1 • • • • »mm . 20*- . 20*— . 30- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj noSljejo v prvič naročnino vedno -fiajV" po nakaznid. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo oziratL Sokolstvo narodu. Vsem bratom in sestrami Borba za državljanske pravice in s\>obodščine naših bratov v neodrešent domovini se je zanje končala le z del* nim uspehom, ki je po Številu oddanih glasov in po pridobljenih mandatih manjši od uspeha volitev v italijanski državni zbor leta 1921. Vsak, kdor priznava načela pravice in svobode, obsoja besnost in brezob* zirnosi nasilja, ki je našemu narodu v zasužnjeni zemlji onemogočilo nepo* tvor jen izraz pravega mišljenja in res* ničnega čustvovanja. Vzlic vsemu pa je vendar dala Julijska KraHna 29338 ju* goslovenskih glasov, kar ugotavlja celo italijansko uradno poročilo. Ti glasovi so jasna govorica zaved* na in značajne narodove duše, ki se ni ustrašila nikogar in ničesar v usodni mri, ko je bilo treba položiti izpoved o veri ali neveri, o izdajstvu ali zvestobi. Ta dolga vrsta sinov našega naroda stoji ponosno zravnana v ljutem vihar* Ju sovraštva — živa priča nezmagljive ljubezni do rodnih tal in do svojega naroda, vedno pripravljena na vsako žrtev, samo na na Judežev poljub na Uce lastne matere! Veselimo se tega uspeha, ki ga je priborila možatost naših bratov dobre* mu imenu našega naroda, a obsojati moramo izdajstvo in strast, ki sta zrahljali v narodu enotnost in disciplino, prelomili dano besedo, zasadili v tisoče src pekočo bol prevare in nezaupanja, m ki sta v odločilnem trenutku posta* vili pred občo narodno korist zasebne, sebične ali strankarske interese. Naj se to pogibeljno dejanje ne maščuje nad narodom, ampak naj ga iztrga iz obs jema zaslepi j encev, ki hočejo — drveč v temo prokletstva — potegniti za seboj svoj narod, da razdvojen in raz* aepljen utone tn izgine v povodnji tujinstva! Danes moremo dati mi, ki živimo v svobodni domovini, svojim nesrečnim bratom zgotj moralno oporo v pre* težkem boju za obstanek. Bratom opora bodi sovražniku strah in opomini Ako pa hočemo to, moramo biti sami močni, zdravi, edini, složni in krepostni, ker se na slabiče, samopašneže, nestalneže in koristolovce ne more nihče naslanjati in iz nezdravih, otrovanih razmer tudi nihče ne more črpati mora/ne moči m odpornosti. Vsakega, ki Je bil kdaj naš, pa je sedaj prodat sebe tn zatajit svoj narod, Je izdajstvo samo za vedno pahnilo Iz našega števila! Njegovo ime ne skruni naše časti! Vse druge, ki žive v svobodni do* movini, poživljamo pod sokolske zasta* ve, da bo v eni misli in v eni volji združen ves narod! Ne razmetajmo in ne drobimo svojih moči v svobodi, ki se je premnogi ne zavedajo, ki jo pre* mnogi zlorabljajo, a ki po njej hrepeni uplenjena naša zemlja! Uživajmo svo* bodo tako, da dvigajmo in množimo telesne in nravstvene moči vsega na* | roda, da bo sam v polni zavesti svojih pravic in dolžnosti dal svobodo onemu delu samega sebe, ki je danes nima! Zdravo ! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v LJubljani, dne 10. aprila 1924. Starosta: E. Gangl. Parlament v agoniji. Razpust skupščine gotova stvar- — Volitve. — Dr. Korošec in Radićeve pobotnice. — Beograd, 11. aprila. (Izv.) V krogih vladine koalicije naglašajo kot sigurni dejstvi tole: : 1. Plenarnih sej narodne skupščine ne bo do 15. maja t. L, to je do časa, ko končajo katoliški in pravoslavni ve-likonocni prazniki. 2. Volilni mandat je zaslguran sedanji vladini koaliciji Pa-štt-Pribičevič. če vladi g. Pašića do 15. maja t 1. ne uspe, da ustvari večino v narodni skupščini, tedaj bo skupščina razpušče-na in nove volitve razpisane. V vladinih krogih je bila tudi tendenca, da bi se sedanje redno zasedanje zaključilo s kraljevim ukazom in da bi se sklicalo novo redno zasedanje v smislu ustavnih določil 20. oktobra na jesen in šele potem naj bi se skupščina razpustila m razpisale nove volitve. Ta nazor ni prodrl, ker s« ie drug ustaven faktor odločno prothrtl zavlačevanju skupščinskih sej. — Beograd, 11. aprila. V vprašanju dokumentov proti Radiću glede njegove propagande v inozemstvu in glede od njega lastnoročno podpisanih pobotnic o sprejemu denarja od neke tuje države trdijo dobro informirani krogi, da Je ta materijal |n te pobotnice res videl g. dr. Korošec in da je na zahtevo svojih tovarišev v bloku deman-tiral zadevna poročila, toda sprva v tako neodločni obliki, da je bil včeraj na pritisk bloka moralno primoran še enkrat ponoviti svoj dementi v odločnejši formi Dr. Korošec je bil k tej odločnejši obliki dtfmentija primoran, ker so šefi opozicijonalnega bloka izgubljali zaupanje v njegovo osebo radi pogajanj klerikalcev z radikali. Parlamentarna situacija. Ministrski svet o nadaljni taktiki. — Resolucija opozicijonalnega bloka. — Beograd, 11. aprila. (Izv.) Takoj po svojem povratku iz Obreenovca je NJ. VeL krai! Aleksander sprejel ob 18. zvečer najprej e predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanovlca v daljši avdijenei m pozneje ministrskega predsednika Nikoio Pa Si ća. Oba sta kralju poročala o parlamentarni situaciji z ozirom na resolucijo, sprejeto na sestanku opoddionalnega bloka. Značilna je okolnost da je včeraj podpredsednik skupščine Draglčevle po-setfl predsednika parlamentarnega kluba samostojnih demokratov dr. Edo L u k i o i -ća ter ž njim del j časa konferiral o sporazumni taktiki med obema slnipnfama v skupščini. Jasno je danes, da ne bo naVake seje do 15. maja tL L Zvečer po končanih avdijencah je bfla skhoanda seja ministrskega sveta, Id te v glavnem razpravljal o taktiki vladinih strank v parlamentu in o roku, do katerega se imajo odložiti seje narodne skupščine. Debata je bila mestoma zelo živahna. Člani vlade so pojasnili svoje stališče. Iz razgovorov s posari-mirrfl ministri Je mogel vaš dopfsnik sklepat!, da bodo seje skup- ščine ros odgođene na gotov čas. ni pa Še gotovo, če do 15. maja. t Voditelji ooozicijoTtahiega bloka so sno-čl ob 19. izroči!! Ni. Vel. kralju Aleksandru, ministrskemu predsedniku Pašiću in skupščinskemu predsedstvu resolucijo, sprejeto na dopoldanskem sestanku. Resolucija vsebuje štiri točke m ugotavlja: .1) da je to prvi slučaj v naši parlamentarni praksi, da se tedne aavlačuje verifikacija mandatov izvoljeni narodnih poslancev, čeprav niso bile na potu nikake pravne niti tehnične ovire. 2. ) da se brez razloga in celo proti zakonit o zavlačuje sklicanje narodne skupšci-ne, da bi se tako prikril neparlamentarni značaj vlade. 3. ) tako postopanje krha ugled vseh instanc države m ubija vero v veljavnost vseh ustavnih tn zakonskih jamstev za ljudske svobodščine in državljanske pravice ter da to pomeni a prehod na revomcijonarno pot m }e to odkrita kršitev ostave, kl v svojem prvem členu jamči paiiamentarno vladavino. 4. ) točka očita predsedniStvu narodne skupščine, da nI vztrajalo na višini svoje naloge. Mesto da brani pravice narodne skupščine, postopa kot organ vlade, ki nima za seboj večine parlamenta. — Beograd, 11. aprila. (Tzv.) Parlamentarna kriza se bliža končni likvidaciji. Za trajanje sestanka opozicljonalnega bloka so bile naipreie razširjene najrazličnejše vesti. Tako so nekateri zatrjevali, da ima Pašić že v rokah volilni mandat. Od opo-zicijonalne strani se je v presoji krize pripominjalo, da skupščinski presdednik Ljuba Jovanović ni prišel ves čas seje opozicijonalnega bloka v narodno skupščino, istočasno pa so radikali opazili, da dr. Korošec ne govori na sestanka bloka, temveč da je to prepustil podpredsedniku Antonu Sušniku. ZnačTno je tudf, da na tem sestanka ni govoril niti eden poslancev Radlčeve stranke. Takoi Po objavi resolucije so se sestali vsi ministri v ministrski sobi skupščine ra-zun ministrske sa predsednika, ki je bil odsoten ter s<"> zelo živahno razpraviafi o vsebini blokaške resolucije. Popo'dne je nastopi- v parlamentu zatišje. Odmsv resolucije bloka. — Beograd, 11. aprila. (Izv.) Današnje »Vreme« razmotriva vsebino resolucije o^zicijonrijnega bl^ka in veli, da so to resolucijo sprejel? radikalni krog? povsem m«rno. naglašujoc, da ta resolucfia ne more nikakor vplivat* na nadaljni razvoj političnih dogodkov. Radikali so prvotno prfčn-kova!?, da bo resolucija mnogo ostrejša m da bo najavila nekatere konkretne ukrepe opozicije. Toda resolucija je ostala pri običajnem papirnatem protestu proti sedanjemu sramu v skupščini m v vladi. Na drugi strani pa v opozicfjonafnih krogih trde, da pomenia resolucija samo »prvi odločni korak v odločni aken? opoz!c*je.« Blok ukrene vse, da pride do svojega cilja. Zahteva nainreie verifikacijo Padičcvih mandatov, ki se ima Tzvrši^i še tekom tega tedna, kar je bilo baje oMjuMjeno od najvišjega mesta vedite^em. ki .SO bili spreieri v avdijenci. Dr. Korošec v dancisViiem »Vremenu« skuša na zelo zvit način demantirati vesti o dokumentih veleizdaje, nanašajočih se na Stjepana Radića. Krat-komalo zanika, da bi rmel vpogled v take dokumente, Pašićev volilni mandat. — Beograd, 11. aprila. (Izv.) Po informacijah »Politike« dobljenih iz krogov koalicije ministrski predsednik Pa» šlč ni od krone zahteval, da dobi takoj volilni mandat, marveč samo zagotovilo, da se poverijo volitve koalicijski vlad? Pašič-PrlbičevM. V fnformfrarlh krogih trde, da ie ministrski predsednik Pašič na snočnl avdvenci na dvoru dobil zažefjeno zagotovilo. Splošna situacija pa še ni povsem razbsmena in razbistrena, da bi se mo^la javnost vpoznati o vseh praktičnih ukrepih vlade Splošno se potrjujejo danes vesti, da je Pašžu res dobil zagotovilo, da ona vršiti volitve sedanja koalicijska vlada, toda, kdaj, to je odprto vprašanje, ki se verjetno reši v dveh ali treh dneh. Informirani kropi zatrjujejo, da bodo skupščinske seje odložene res do sredi meseca maja. Za tem bo vlada pripravila vse za razpust skupščine In se imajo volitve vršit? sredi meseca avgusta. E?r!jppvo! faMjo na navodila z Dunaja. —- Beograd, 11. aprila. (Tzv.) Poslanski klub HRSS je bil včeraj obveščen o prihodu delegata, ki ga pošilja Stjepan Radić z Dunaja v Beograd, da da svojim jx)slancem nova navodila za nadaljno parlamentarno taktiko. Po zaslišanju tega delegata bo poslanski klub HRSS definitivno sklepal, ali vstraja v nad a lini parlamentarni borbi. Nekateri radičevci so zopet pripravljeni na tc. da bo Radić zahteval od parlamentarnega kluba ttl?SS, da se povrne k taktni prednic parlamentarne abstinence. — Beograd. 11 aprila. (Izv.) Na snoćni seji i«, parlamentjrni klub Padi-čevih poslancev kratko razpravljal o položaju v skupščini ter je sklenil, da prične takoj z živahno agitacijo med kmečkim narodom v Slavoniji. Voivo-dinl in na Hrvatskem. Že snoči te odpotovalo na agitacijo v Srem 10 radt-ćevih poslancev. Odšli so v Novi Sad. Petrovaradin. Mirrovico in v Sremske Karlovce. — Zagreb, 11. aprila. (Izv.) Včeraj se je z Dunaja povrnil predsednik hrvatske zajednice dr. Lorkovirč. Na Dunaju se ie razsovarjal dr. Lorkovič z Radićem o kompromisu med HRSS in HZ. Dr. Lorkovič danes odpotuje v Beograd, kjer izroči parlamentarnemu klubu HRSS nova navodila Stjepana Radića, Za ta navodila vlada v političnih krogih veliko zanimanje. KANDIDATURE DAVIDOVIĆEVE SKUPINE. — Beograd. 11. parila. (Izv.) Davido-\iceva skupina ie pripravljena pri bodočih vo'itvah postaviti svoje kandidate v vseh krajih države, posebno računa na uspeli na HrvatskLin in v Dalmaciji. Davidovićevi Hrvati so sklenil da bo nosilec kandidatne tfste v virovitišk! ziipaniji dr. Ivan Ribar, v varaždinski županiji namerava Davidovi-ćeva skupina postaviti protikandidata v o?cbi Ivana Ribarja proti sedanjemu poslancu dr. Krizmanu. Dr. Grga A n k j e U n o-vič namerava kandidirati v južni Dalmaciji, v severni pa dr. Ivo K r s t e 1 j. Alekse' Tolstoj. 15 ČPolet na Mars. Roman. Poleg ktpa Je bfla v steni "temna, majhna vdolbina, pokrita z mrežo. Los je potisnil skozi njo prste, toda mreža se ni vpognila. Prižgal je vžigalico m opazi! v vdolbini na prepareli blazinici zlato masko. To je bila podoba krepkega človeškega obraza z mirno zarlsnjenimi očmi. Luni podobna ■sta so se držala na smeh. Nos je bil oster m upog-ajea kot kljun. Na čelu med obrvmi — oteklina v obliki ploščatega, čebeljega satu. Los je porabil pol Škatlice vžigalic, ffo Je ves razburjen ogledoval to čudovito masko. Malo pred poletom z zemlje je videl posnetke shcraTi mask, ki so nh naJH nedavno med razvalinami ogromnih mest na obrežju Nigra, v onem delu Afrike, kjer slutijo zdaj sledove kulture rase, ki Je izginila. Ena stranskih vrat so bila nekoliko odprta. Los je vstopil v dolgo, zelo visoko sobo z balkoni im kamenito ograjo. Spodaj In zgoraj na balkonih so stale ploščate omare in dolge police, pome majhnih, debelih knjižic. Z risbami in z zlatimi ploščicami okrašene platnica to %% rastezala t enoličnih progah ob stvih stenah. V omarah so siaH majhni, tothiasti efltdri, k Hragfli naj1 on—t * kožo aH les vezane knjige. Z omar, s polic in iz temnih kotlov knjižnice so zrle z okamenelimi očmi nagubane, plešaste glave učenih Marsovcev. Po sobi je razstavljenih nekaj globokih naslonjačev, nekaj zabojev na tankih nožicah, ob strani pa stoji okrogla platnena plošča. Napeto je Los opazoval to po, preperefosti in pfesnobi dišečo zakladnico »kjer je molčala, zakovana v knjige, modrost tisočletij, ki so šla preko Marsa. Po prstih se je približal polici ter pričel odpirati knjige. Papir je bil zelenkast, pisava — geometrične oblike in lahne., rjavkaste barve. Eno tefi knjig s skicami dvfgalnih strojev je Los stisnil v žep, da si jo pri priložnosti natančneje ogleda. V kovinastih cilidrih so se nahajali rumenkasti, pod udarci nohta kakor kost zveneči valjarčki. podobni valjarčkom fonografa, toda njihova površina je bila gladka kot steklo. Eden teh valjarčkov je ležal na zaboju s platnenim stojalom, menda pripravljen za naboj ia vržen proč v hipu, ko se je hiša podrla— Nato je Los odprl Črno omaro in vzel slučajno v kožo vezano, od črvov razjedeno, lahko, puhlo knjigo ter oprezno obrisal z nje prah. Rumenkasti, prepereli listi so tvorili od zgoraj navzdol neprekinjeno in krtvuljasto sestavljeno progo. Te, ena v drugo prehajajoče strani so bile pokrite s pisanimi trikotniki v velikosti nohta. Trikotniki so i se vili od leve na desno in v nasprotnem redu v krivih črtah ter so zdaj padal?, zdaj zopet se spletali. Menjali so se v obrisih in barvah. Nekr>i strani dalje so se pojavili med trikotniki pisani krogi, ki so izpreminjali svojo obliko in barvo kakor meduze. Trikotniki so začeli predstavljati podobe. Vezi in varijacije barv ter oblik teh trikotnikov, krogov in raznovrstno oblikovanih kvadratov so se vrstile od strani do strani. Polagoma je začela brneti v Losovih ušesih komaj slišna lahna in zelo otožna muzika. Zaprl je knjigo, zatisnil z roko oci in stal doJgo naslonjen na police s knjigami, vznemirjen in omamljen od te doslej nepoznane čarobe: — pojoča knjiga. — Mstislav Sergejevič, — se je razlegel po hiši glas Gusieva. — pojdite sem. hitro. Los je stopil na hodnik. Na koncu je stal na pragu Gusjev in se prestrašeno smehljal: — Poglejte no, kaj se godi pri njih. Potegnil je Losa v ozko, mračno sobo. Na oddaljeni steni je bilo pritrjeno veliko štirioglato, motno zrcalo, pred njim je stalo nekaj stolov in naslonjačev. — Glejte — kroglica visi na vrvici, mislim si — zlata je, daj, da jo odtrgam in, glejte, kaj se ie zgodilo. Gusjev je potegnil za kroglico. Zrcalo se je zasvetilo, pojavili so se vdolbeni obrisi ogromnih hiš, v žarkih zaliajajcjega soinca blesteča okna in zibajoče se veje dreves. Zamolklo mrmranje množice je naoolnilo temno dvorano. Po zrcalu od zgoraj navzdol je sinila krilat:: senca, ki je zakrila obrise mesta. Naenkrat je plamen razsvetlil aparat — oster tre»*k se je razlegel pod podom sobe, motno zrcalo je ugasnilo. — Kratek stik, žice so pregorele. — je dejal Gusjev. toda čas bo. da greva, Mstislav SergejevtS. noč se bliža. XI. POGLAVJE. Zaton. Z iv /prostrtim!, ozkimi meglenimi krili je klonilo ognjeno solnce k zatonu. Los in Gusjev sta hitela po zmraČeni, zdaj še boli samotni divji ravnini ob obali kanala. Solnce se je hitro nižalo za bližnji kraj polja in zatonilo. Oslepilno sijajnje se je razlilo na mestu zatona, Svetli žarki so obsevali nebosklon tn hitro, hitro jih je pokrival siv pepel — ugašali so. Nebo je močno temneio. V pepelnatem zatonu, nizko nad Marsom, je vstala velika rdeča zvezda. Vzhajala je kot gnevno oko. Nekaj trenotkoov so poirufi temo samo njeni mračni žarki. Toda že so se začele lesketati na vsem neskončnem nebu zvezde in blesteča zelenkatsta ozvezdja — ledeni svetlobni žarki so bodli očL Vzhajajoča mračna zvezda se je razgorevala. m%W stran. 2, •SLOVENSKI NAROD« dne 12. aprila 1924, štev. 85 Dame finega okusa i vabimo, da ti ogledajo nedoselno krasne vzorce jump«rjev po zmerni ceni v izložbi modne trgovine fran fnkič, Pred iko/ifo 19 Pogajanja med našo državo in Madžarsko. — Budimpešta, 11. aprila. (Izv.) Naš poslanik Tlća Popović je imel včeraj daljšo konferenco z zastopniki madžarske vlade o pripravah za pričetek pogajanj med našo državo in Madžarska Ta pogajanja se prlčno 2. maja v Beogradu in bodo zadevala vprašanje državljanstva, vprašanje sodne pomoči ]n Izročitve zločincev, vprašanje potnih listov, ureditev veterinarskih zadev, ureditev prometa, vprašanje predvojnih dolgov m razdelitev arhivov. Včerajšnja pogajanja so bila v celoti posvečena prometnemu vprašanju. KRALJ OBISKUJE POPLAV-L JENE KRAJE. — Beograd, 11. aprila. (Izv.) Kakor jsmo it včeraj kratko Javil, se Je NJ. Vel. kralj Aleksander ob 9. dopoldne na ladji »Zagrebe odpeljal v Obrenovac, da si ogle-jda na Hcu mesta težke posledice katastrofalne povodnjl. Ogledal si je najpreje težko prizadeto selo Zabrežje v bližini Obre-novca. V kraljevem spremstvu so se nahajali viceadmira1 Priča, poljedeljski minister Krsta Miletlč, direktor brodarskega shidikata Pav lovi ć, generalni Inspektor voda Jovanovič, glavni kra-Fjev adjutant general H a d ž I č m podpolkovnik Velja Dlmltrljevlć. V Obre-jhivcu Je rečica Tamjava na več mestih prodrla nasipe m poplavila predmestja. Okoli 40 hiš Je pod vodo. Gornji Obreno-▼ec ni v nevarnosti. Pri Breski je nasip v nevarnosti. V Urovcn Je oko'i 100 hlS pod vodo. Kralj se le vozil od hiše do hiše ter se razgovarjal s seljaki. Ob 17. popoldne se le Nj. VeL kralj Aleksander vrnil v Beograd. Konflikt med Jigoslavijo in Romunsko. — Beograd; 11. aprila. (Izv.) Iz Bukarešte Javljajo danes: Radi barbarskega opustošenja nam od Romanov prepuščenih vasi Modoša m Pardanja Je naš poslanik Čolak Antić vložil odločen protest pri rom. vladi. V odsotnosti zunanjega ministra Duke, ki spremlja kralja Ferdinanda na njegovem potovanju v Pariz ta v London, Je poslaniku ustmeno odgovoril namestnik zunanjega ministra, da mu uradno le niso znani slučaji pustošenja in ropov od strani romunskih oblasti. Pri ponovni Intervenciji je naš pos'anik z vso odločnostjo zahteval, da morajo Romuni takoj vrniti našemu prebivalstvu odvzete stvari, dragocenosti in živino. Namestnik Duke le odgovoril, da bo romunska vlada odredila najstrožjo preiskavo o postopanju romunskih oblast! povodom izpraznitve gorenjih krajev In da bodo krivci na]strožje kaznovani, če se dokaže, da so izvršili kaj nekorektnega. Romunska vlada bo v Temešvarju sestavila posebno komisijo, ki bo vodila preiskavo. Po nalogu Svoje vlade Je naš* poslanik Izjavil, da ta izjava nikakor ne more zadovoljiti in da se ne more smatrati za Izkazano zadoščenje, dokler se takoj ne povrnejo vsi ukradeni in oropani predmeti In živina lastnikom ter krivci kaznujejo. Spor med Rusijo in Romunsko. — Beograd, 11. aprila. (Izv.) Ves beogradski tisk je začel seda) ostro kampanjo proti Romunski. Posamnl listi pozivalo Rusijo naravnost k zasedbi Besarabije. — Pariz, 11. aprTa. (Izv.) Pariški lfstf razpravljajo o možnosti vojne med Rusijo in Romunsko. »Intransigent« Javlja Iz Londona, da |e Romanska z Japonsko sklenfla vojaško konvencijo, po kateri le Japonska obvezana, da stool na stran Romunske v slučaju vojne z Rusijo. »Matin« pa javlja Iz Moskve, da le Zinovjev med drugim izjavil glede Romimske: Rusija noče takoj zagrabiti za orožje, vendar Je protivna aneksiji Besarabije od strani Romunske. Ako bodo neprijatelji Rusije pritiskal in bodo podpirali Romunsko, tedaj Je Rusija pripravljena, čeprav ne Žel! vojne. Župan dr. Ljudevit Peric je ob 18.30 otvoril redno občinsko sejo ter se spominjal umrlega Ivana šublca, ki Je bfl od lete 1892.—1907. občinski svetovalec si Je pridobil mnogih zaslug za ustanovitev mestne elektrarne In na obrtno-solskem polju, spominjal se Je tudi urmrle-ga obč. svetnika Viktorja Adamiča in voditelja soc, demokracije Vilima Bukše-za. Mesto odstoplvšega soc. dem. obč. svet Rado C e I e s n Ik a se pozove v občinski svet namestnik Karel C a k s. Župan je nadalje naznanil, da je pokrajinska uprava dala odobrenje za najetje nekaterih kreditov, tako 10 miljonov za tlakovanje cest In ulic, dočlm je drugim milijonskim kreditom odklonila odobrenje, ker ne morejo biti kriti iz rednih dohodkov. Župan je dalje kratko poročal o Izidu preiskave glede delekta pri stroju mestne elektrarne dne 31. marca ti. Stroj je bi poškodovan naravnim potom. Pred prehodom na dnevni red se Je razvila zelo temperamentna, ne viharna m skoraj tri ure trajajoča debata o ELEKTRIFIKACIJI MESTNE OBČINE. Obč. svet. Fran Orehek (SLS) Je stavil nujen Predlo*, da se ustanovi petčlanska komisija iz elektrotehničnih lnže-njerjev m geologov, ki naj bi proučili problem elektrifikacije lz tehnično gospodarskega stališča, tem strokovnjakom Ima vodstvo mestne elektrarne dati na razpolago vsa potrebna objektivna, strokovna pojasnila. Ta komisija ima setaviti do 20. maja svoje strokovno mnenje. Nujnost tega predloga ie bila sprejeta s večino glasov. V utemeljevanju svojega predloga Je predlagatelj priznal, da je bila marsikatera beseda untv. prof. dr. Vidmarja v njegovem predavanju resnična, vendar v gotovih točkah rešitve tega problema gredo njegova mnenja narazen. Ni toliko za privatno gospodarsko inicijativo, temveč mora zavzeti stališče mestne občine. V na-daljnih svojih izvajanjih je polemiziral pred vsem proti načelnemu stališču dr. Vidmarja glede hidroelektrlčne centrale v Medvodah ter je dejal, da je bilo predavanje dr. Vidmarja v Unionu — političen shod. Kritizira postopanje njegovo v zadevi Dektre ter pravi, da ni bilo »fair«. Obč. svet dr. MIlan Vidmar (dem.) Je začetkom odločno Izjavil, da je treba ne glede na politiko v tem vprašanju ohraniti poštenost In varovati resnico. Odločno ae je zavaroval proti očitku predgovorni-ka, da nI njegovo postopanje v zadevi Dektre »fair.« »Izustil J« g. Orehek besede, ki Jih ne morem pustiti pasirati In se čudim županu, da nI Interveniral, ker ga poznam kot finega moža.« V nadaljnem je govornik v vseh podrobnostih opisal postanek In cilje »Eelektre«, proti kateri se vrši najhujši boj, glavno je, da dobi mesto In Industrija potreben električen tok, Je končno za to, da prouče problem elektrifikacije strokovnjaki Izven Interesnih sfer, ne zastopniki Inozemskih, temveč strokovnjaki. Četudi Iz inozemstva. župan dr. Peric Je k izvajanjem dr. Vidmarja pripomnil, da ie bil prvotno za načrt »Elektre«, ni mogel pa iti preko go- Liublfsiiisltf občinski snet. LJubljana 10. aprila. Obč. svet. dr L e m e ž (kom.) ie raz- - , . . ... .A — - - ' motriva! problem z delavskega stališča. Današnja seja Je bila zelo živahna, j VI. : . „ . zZ-_ - «Ti T- - . . . ^ »i,*,?« Njegova stranka je v tem vprašanju doslej razvila se ie živahna debata o elektrin- _ .__. . __. ... 71 Z r"..." ---- -.......- nastopala precej rezervirano. Viui, da se akesa »veU In sokolskega doma na Ta„o- gn|p (KHc. >Tajne ^ Na ysc naCrte % na vso akcijo gleda pesimistično. Ostro nastopa proti kapitalističnemu podjetju »AEG« ter smatra, da Je Slovenija glede industrije — kolonijalna dežela. V glavnem, da se odpomore pomanjkanju električnega toka, je za razširjenje kalorične centrale. Obč. svet. Fran R u p n i k (nar. soc.) je tudi za razširjenje parne električne centrale. Obč. svet. T o k a n (soc.) je to pereče vprašanje razmotrivši v dolgem političnem govoru. Dejal je med drugim, da je harmonija med delom In kapitalem absolutno izključena. Vprašanje se nahaja na mrtvi točki In so se strokovnjak! razdelili na gotove interesne sfere. Obč. svet. dr. Vidmar (dem.) je reagiral na razna izvajanja predgovorni-kov ter je ponovno naglašal, da se naj pritegnejo Izvedenci — strokovnjaki, ki niso zastopniki Inozemskih tvrdk v prvi vrsti češke. Po skoraj tri ure trajajoči, drugače mirni debati je bil sprejet predlog obč. svet. Orehka glede petčlanske komisije, ki ima proučiti vprašanje elektrillkaclje mesta z dodatnim predlogom dr. Vidmarja, da se v to komisijo ne smejo pozvati strokovnjaki, ki so interesirani pri kaki tvrdki. Sprejet je bil dalie dodatni predlog dr. Le-meža, da se »Elektra« pozove, da ponovi svojo ponudbo, pod kakimi pogoji bi bila pripravljena dati mestni občini svoj tok na razpolago In kake garancije nudi mestni občin', da bodo interesi občinarjev zavarovani. MESTNI ŠOLSKI SVET. Na predlog personalnopravnega odseka vloži mestna občina po županu pritožbo na državni svet proti razsodbi ministra notranjih zadev, s katero je razveljavila ukrep pokrajinske vlade, ki je potrdila od sedanjega občinskega sveta v mestni šolski svet izvoljene člane In da je starim članom šolskega sveta potekla funkcijska doba. Ministrstvo notranjih zadev je ugodilo pritožb' obč. svet. dr. Ravnih a rja In Josipa Turka v tem smislu, da je priznalo veljavnost funkcij starega mestnega šolskega sveta. Obč. svet. dr. Ravnikar (napr.) Je pristavil k pritožbi na državni svet, da Je s pravnega stališča Interesantno Izvedeti sodbo na i višjega državnega sveta, vendar stvar ne sme trpeti in naj Iz javnih interesov deluje do končne razsodbe stari mestni Šolski svet. Obč. svet Stanovnik (kler.) se je temu protlvil. SOKOLSKI DOM NA TABORU Ko Je poročevalec personalnopravnega odseka obč. svet. Pire (klerJ podal občinskemu svetu na znanje poročilo o razmerju mestne občine do Družbe cestne električne železnice, je za tem v imenu Istega odseka prečital to-le Izjavo: »Personalnopravni odsek je sklenil, v svoji seji dne 9. aprila 1934. to-le: Društvo Sokol I. Je prevzelo v smislu kupne pogodbe obvezo, da bo zazidalo prostor, ki je namenjen za zgradbo, vsaj do 21. febr. 1924, če.se to ne Izvrši, ima občina pravico kupiti zemljišče nazaj, Preduo se pravdnim potom do žene, v koliko Je društvo dostilo tej obvezi, e« pooblašča ev da določi ianeiomo a sale poroča občinski Obč, svet Ivan Tavčar (nar. socj Je ob viharnih protestih komunistov In klerikalcev pojasnil postopanje večine napram Sokolu L v magistrata«« gremija, ko Je Slo za dovolitev stavbenega dovoljenja os. za podaljšanje roka sa sasldavo Tabora. Gremij Ja prošnjo Sokola zavlačeval sedem tednov, d očim se sllčae prošnje rešijo navadno v 14 dneh. Obč. avet. Josip Tark (dem.) so ne čudi, da prihaja večina e takim predlogom Konstatira, da je zadnja komisija uvidela, da je zadevni prostor »zazidan«. Navaja razliko med Izrazi »zazidane ali »dozidan«. Ne boji se eventualne tožbe In rudi ae ponove sodnljske komisije. Ml ne potrebujemo nobene ankete in ako Sokol ni ustregel pogojem pogodbe, vložite takoj tožbo, ker mi ne poznamo nobene druge poti kakor sodnljsko. Obč. svet M Leme ž (kom.) Je ogovarjal Tavčarju, da en nI soglašal v gremiju z večino, marveč Je o tej stvari pri sklepanju ohrarril molk. Glasuje za odsekov predlog. Izjavil je dalje, da bodo komunisti vedno krepko nastopali proti Sokom. Tu se Je videlo lepo pobratimstvo med krellkalcl In komunisti. Obč. svet. dr. Stanovnik (klerj Je skušal ugotoviti, da Sokol I. pogojev pogodbe, ki so Jo sestavljali Sokoli s Sokoli« ni Izpolnil. Občina brani le svoje pravice. Zahtevati moramo, da se občini zemljišče vrne. Zemljišče, ki Je bilo darovano, mora zopet prevzeti občina (Klici: »§e dolgo ne! Preje boste mrtev!«) Hočemo postopati strogo po zakonu! (Vihar.) S tožbo moramo uveljavit! svoje pravice. Župan bo skrbel, da se bo po sodni komisiji zavarovalo dejansko stanje na Taboru. Končno je pledira! za to. da se vloži meritorna tožba. (Klici: »Nikdar!«) Obč. svet. R u p n 1 k (nar. soc.) je predlagal, da se zadeva stavi z dnevnega reda, čemur se Je protivila večina. Obč. svet. dr. VI. R a v nI h a r (napr.) je še enkrat pojasnil v kratkih potezah borbo za trg Tabor ter primerno žigosal šikanozno rostopanje večine. Med klerikalci In komunisti je proti Sokolu storjen fait accompll. V zbornici je nastal vihar takoj po Izzivalnem govoru dr. Stanovnika. Na socl-jalistfčni strani je bilo opažati precejšnje razburjenje in je bilo videti, da socijalisti nikakor niso voljni podpirati te akcije. Vsled tega je župan odredil 5 minutni od-odmor, med katerim je prišlo do razjas-njevani rr^d socijalisti In županom. Župan ie zagotavlja] svoie pristaše, da ta predlog nikakor še ne pomenja nastopa tožbene poti, da Ima še vedno on pravico končno odločevati. Socijalisti so se na to pomirili. Obč. svet. Kralj (soc.) Je po odmoru Izjavil, da \+ za predlog, vendar za svojo osebn ne stoji na stališču, da bi se Sokolu nagajalo pri zidanju iz same hudobije. (Klic: »Kaj pa je to drugo kot hudobija«). Odločno je proti temu, da bi se metala polena Sokolu. Smatra pa, da je naloga županova ugotoviti pravni položaj, kakor je nastal vsied gradnje doma na Taboru. Obč. svet. T o k a n (soc.) je razmotrivši to vprnsanje s pravnega In strankarskega stališča ter je odločno obsodil postopanje klerikalcev. Opozoril je na okolnost, da so na Taboru zabiti že mnogi milijoni, ki jih ne more občina tako lahko utrpeti. Po kratkem govoru obč. svet. Pod-b e v š k a (nar. soc.) ki je očital komunistom brezdomovlnstvo, je bil predlog sprejet z večino glasov. Ko so bile rešene še nekatere malenkosti, je župan ob 23. zaključil sejo ter odločil nadaljevanje seje za ponedeljek 14. tm. ob 18. zvečer. Politične vesti. = Pribičevič o svoji politiki. V svojem glasilu »Reči« je te dni Sveto-zar Pribičevič priobčil članek, v katerem utemeljuje svoj izstop lz demokratskega parlamentarnega kluba. V tem članku pravi med drugim: »Res je, da smo «e odločna borili proti homogeni radikalni vladi, toda cilj te borbe je bil, da se zopet vzpostavi radikalno-demokratska koalicija. Tc je razvidno iz vseh mojih govorov, kjer sem neprestano citiral vzgled Češkoslovaške, v kateri so na vladi vse državotvorne češkoslovaške stranke. Nisem se boril proti radikalom zato, da dovedem Ra-dičevo stranko na vlado in da Se prepusti vladno krmilo elementom, ki so v zvezi s Todorom Aleksandrovim in drugimi sličnimi »prijatelji naše države v inozemstvu ... Davidovič in njegovi somišljeniki ne vidiio ničesar pred sabo, kakor same radikale. Največji sovražnik naše državne ideje jim je dobrodošel v borbi proti radikalom. V svoji strankarski zaslepljenosti ne upoštevajo kompliciranih razmer v naši državi, marveč postopajo tako, kakor da bi Se vedno živeli v mali predvojni Srbiji s poldrugomilijonskhn prebivalstvom,, ki so vsi Srbi in vsi pravoslavni In ker se vsa njihova politika vrti okrog zvonika njihove vaške cerkve, vidijo oni samo svojega sovražnika v vasi in samo ta je korup-cijonist, samo ta je nasilen, samo ta je sovražnik, a poštenjak in prijatelj je vsakdo drugi, klerikalec, radičevec in ie celo črni cigan, samo ako hoče vstopiti v blok proti radikalom. Ta grde, odvratne politike ne moremo voditi ml, ljudje širokega narodnega obzorja g zdravo državno koncepcijo in svetlo tradicijo srbsko-hrvatske koalicije... V našem klubu so Srbi in Hrvati in Slovenci, a Davidovi nima v svojem niti enega Hrvata. Mi smo v koaliciji g radikali, ki svojo stranko oficijelno Imenujejo stranko Srbov, Hrvatov in Slovencev. A Davidovič je v koaliciji z radićevcU ki so izrazito ve-likohrvatska stranka, ki zahteva nezavisno hrvatsko državo, in s klerikalci, ki zahtevajo posebno slovensko avtonomijo. Naša radikalno-demokratska koalicija ne zahteva za Srbe nobenih predpravic in daje ostalim delom naroda vse pravice, ki jih imajo tudi Srbi. A Davidovićeva koalicija z Radičem pomenja sankcijoniranje programa, kateremu je izvor samo mržnja na Srbe in hrepenenje za staro avstrijsko državo, v kateri so Radkrevo stranko radi njene zvestobe in uđanosti Habsbur-žanom imenovali — cesarsko...« = Naša protestna nota Romunski. Po poročilu beogradskih listov iz Bukarešte je romunska vlada na našo protestno noto radi pustošenja MedoŠa in Pardania od strani romunskih obh-sti povodom izpraznitve ustmeno odgovorila našemu poslaniku, da uvede najstrožjo preiskavo. Beogradska jav-nort ne verjame v iz\ edbo te preiskave ter zahteva, da se ima odgoditi izpraznitev 2ombolje od naše strani za toliko časa, dokler Romunska ne nadomesti povzročene škode. Radi neuspele romunsko-ruske konference na Dunaju vlada v Bukarešti brezglavost. = Proces proti ruskim intelektualcem. V sredo je bila razglašena razsodba. Cebakov, Jakovlov, Edinovski in Vinogradova so obsojeni na smrt, 6 obtožencev na 10 let, Ana Kapustenko na 7, vsi ostali, izvzemši Jaklovskega na 5 let ječe. Obsojeni lahko tekom 48 ur predlože prošnjo za pomiloščenje pri vseukrarnski sovjetski eksekutivi. = Budimpešta brez časopisov. Radi konfliKtov med tiskarji in tipografi je izbruhnila v Budimpešti stavka tipografov. Izhajata samo dva lista, glasilo stavkujočih »Nepszava« in zasilni list »Reggelv Hirek«, ki ga izdaja vlada, vsi drugi časopisi so začasno prenehali izhajati. = Pred važnimi dogodki na Madžarskem? Dunajski dnevnik »Die Stun-de« poroča iz Budimpešte, da namerava državni upravnik Horthy pri prvi ugodni priliki odstopiti in se umakniti v privatno življenje. Za svojega naslednika namerava predlagati nadvojvodo Albrechta, sina bivšega avstro-ogrske-ga generalisima v vojni, nadvojvode Friderika, Nadvojvoda Albrecht je baje že stopil v stike z diplomatičnimi krogi, da si zasigura svojo kandidaturo za mesto državnega upravnika Samo še danes v soboto in jutri v nedeljo iis Farini s Heleno Nakovsko v Kinu .TIVOLI* Poleg tega = Manevri= Presveta. Repertoar Narodnega gledališča T Ljubljani. LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 8. Petek 11. aprila: Zaprto. Sobota 12. aprila: Ana Karenina. Premijera. Izv. Nedelja 13. aprila: Ana Karenina. Izv. Ponedeljek 14. aprila: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 8. Petek 11. aprila: Traviata, gostovanje ge. Vesel-Polla iz Zagreba In tenorista Alfonza VValsarja Iz Prage. Red D. Sobota 12. aprila: Plesni večer in Možiček Red C. Nedelja 13. aprila ob 3. pop.: »Poljub« ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek 14. aprila: Modna revija. Izv. ★ ★ ★ — Ana Karenina. Ljubljanska drama vprlzorl Tolstega roman »Ano Karenino«. Dramatiziral ga je g. Boris Putjata, in dramatizacijo prevel gospod Josip Vidmar. Ano Karenino igra ga. Nablocka. njenega soproga Karenina g. Skrbinšek, grofa Vronskega g. Putjata. V nadaljnfh vlogah nastopijo gg. Rogozova, VVIntrova, Vera la Mfra Danilova, Jnvanova, Cesar, Ter-eič, Medven Kd. Recitira gospa Marija Vera. režira g. Putjata. Premijera bo v soboto, dne 13. tm. prva repriza v nedeljo, dne U. tm. — »Ana Karenina« na odru. Vsak Izobraženec širom sveta, tudi vsak slovenski, pozna L N. Tolstega kolosalni roman, eno največjih del ne Ie ruskega, nego vseh slovstev. Gospod Putjata je glavno vsebino romana priredil v 22 slikah za naš oder. Ore pri tej inscenaciji v glavnem za duševno tragedijo treh oseb: Karenina, njegove žene Ane In Vrouskega. Vse drugo je manj važno. Gospod dramatfratoi ni vporabl? nobene besede, ki bi ne bila vzeta Lz pesnikovega dela. Sem fn tja potrebno vez med prizori izpolnjuje relacija po Tolstovem besedilu (gospa Marija Vera). Tendenca pesnikova je povsem varovana. Zato nI ;o nlkak film, v katerem bi bili nanizani goli dogodki Iz romana, nc^ i duševna drama, pri kateri Je duSevao doživljanje Tolstovih oseb vse. Rad!tega — dasi je Tolstoj kot romanopisec velik realist — se dramatizacija glede scene omejuje le na naipotrebne še, le na ono, kar je neizogibno v označanje krn^a In tudi dnev-nega časa. Pohištvo se vaorablla kar najmanje. Gospod arhitekt prof. Kregar, ki je prevzel sceniSkl de!, si je zamis'il rudi najrazličnejšo osvetljavo kot optičnega krepitelia občutja. In tudi bi ' tfko st:!i7a-cije je vporabil. Sploh se ima koncentrirati vsa pozornost na duševno vseb;no K.ir je vidnega in tudi vsa s'banja oseb so na to usmerjena. — Kar se tiče dolžine predstave, bo končana med II. in S12. zvečer, tako da kljub pestrost! izmene In Številnosti s'ik ne bo zan'rmnje mo-^!r> trpeti po prehudi vtrujenrsti. Brez dvoma srre vprizorltev de!a, kakor »Ana Karenlf«. našemu gled'Šču in onim, ki imajo /a to zasluge, v visoko čast. M. Z. — Dramatični odsek Kolizelskega okraja opozarja, na predavanje katero se vr§i v petek dne 11. tm. ob 8. zvečer v snlonu restavrac!je pri *Levu« Oncfjosvet-ska cesta 16. Predaval bo c^sn^d Dr. C?.-dež o »zvezdoznanstvu«. K obilni udc'ež-bi vab; odbor. Vstop prost. Sokolstvo. Stepa-»Nara-petje. — Dramatični odsek Sokola v nj] vasi priredi v nede!;o dne 13. Sčajne predstave«. Na sporedu je deklamacija, dramatične igre: Cista vest, Pepelka in Dnevnik. — Sokol Vič. V nedeljo 13. tm. gostuje dram. odsek Ferijal. Saveza na tehn. sredni? šol! v Sokol, domu z l'om?J a Lumpacb Vagabund. Začetek ob Pol 8. zvečer. Zdravo. Kn!!žewost. — L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata. Posloveni! Fr. Pogačnik. ?r1r*šna knjižnica št. 22 v Ljubljani 1924. Natisnila In založila Zvezna tfsknrna fn Mi;'snma. Cena broš. Din 14, ^n. Din 20. — Med v*zae> 5a dela L. Tdstega spada brsz dvoma tudi Kreutzerjeva sonata. Pr-aJmct, ki ca obravnava, je danes še prav tako aktualen, kakor je bil tedaj, ko je Tolstoj psa! to svoje znamenito deio. Dasi smo prestali svetovno vojno, ki na- ->I kakor so svoj čas mnogi pisali, očiščeva'no vplivala na človeštvo, smo vendar osta"! v bis'vu to, knr smo bIH. Pa če tudi nc. Vsakogar b<> zh.n»malo, kako vidi drjžbo Tolstoj. Kdor Pa bc prebiral knjigo, tak"*, da «e bo pre-rli do globljega razmisli mja. temu bo Kreutzerieva sonata predmet pogostega In plemenitega študiia. Prevajalec je zvesto skušal presaditi t i !epo dp'o na slovenska t!a. Gladkist »n precejšnja svežost Jezika pričata, da *e mu je to v rhi!I meri posrečilo. Zato želimo 'n tud! iepo opremljeni knjigi, da bi naš'a med nami prav mnogo čltate'jev. Pravni vestnik. PROBLEM VALORIZACIJE. Predavanje dr. I. Belira, na povabilo društva »Slov. Pravnik«, je bilo zelo zanimivo in posvečeno »Problemu valorizacije u bilancama dioničk'h društava«. Dr. Belin je v uvodu naglasil, da je treba preiskati in dognati delovanje vojnih in povojnih valutnih ekscesov na strukturo naše Privrede v cbče kakor na posamna podjetja. Najti in pokazati se morajo pota, po katerih morajo kreniti gospodarski faktorji, da v primernem času likvidirajo s sedanjimi abnormalnimi prilikami in dosežejo relativno normalne razmere. Kadar bodo gospodarski strokovnjaki označili In ocenili opravičene zahteve in potrebne reforme, tedaj pripade baš pravnikom naloga, da tem gospodarskim pridobitvam, zahtevam In potrebam dado krepko obliko in lepe okvire, namreč zakone, naredb** in paragrafe. V obsegu kratkega predavama, dejal je dr. Belin, je nemogoče vzeti v pretres vse aH večjidel vprašanj in problemov, ki jih je vojno in Povojno stanje z neko elementarno silo izbacilo na površje. In tako je zlasti tudi nebroj valutnih prHk In nepr'lik, ki vplivajo In učinkujejo na setavo bilanc v naših akcijskih družbah, v katerih je v glavnem osredotočeno naše pridobitno življenje. Da bodo bilance vsaj v neki meri veren odsev ne samo posamnega podjetja nego cele naše privrede in gospodarstva, v tej smeri je treba ravno v sedanjem času marsikaj ukreniti. In tu je predavatelj dr. I. Belin razgrnil lepo zanimivo sliko gospodarskih momentov In misli, ki Jih hočemo v kolikor bo mogoče verni toda krajši obliki priobčiti posebej. Danes naj le omenimo, da se je po predavanju vnela tudi zanimiva diskusija, katere so se udeležili zlasti Prot. dr. Skrli, Bilimovlč m dr. in kateri so mnogobrojni poslušalci sledili z vidno rastočim zanimanjem. Predsednik dr. M a j a r o n Je h koncu povzel besedo, da iskreno zahvali predavatelja dr. Belina, čigar predavanje je tako stvar-Tto-tep* zaključilo letošnji niz Pravnlkovlh predavanj, ki so nam zlasti letos nudila v spretni razvrstitvi najlepši poduk na raz-«lh znastvenih poljih. 44375911 Stev 85 SI o v r N S K i % ^ H (JO . int 12. aprila 1924. Mian 3. Dnevne vesti. ^ Ljubljani, dru 11. op/iAi /£24. Zanimiva aplikacija. V članku »Pomen italijanskih voll-tevc modruje včerajšnji »Slovenecc o splošnem političnem položaju v Evropi in prihaja do zaključka, da ni nič kaj sijajen. Povsod je opažati neko čudno nervoznost in napetost, povsod se bije ljuta borba za ureditev razmer, za konsolidacijo povojnega življenja, ki je zabredlo na vseh poljih v težko krizo. To je res in res je tudi, da zmaga v tej borbi tiici, kdor ima krepke živce in dovolj potrpljenja, da mirno čaka, kdaj življenje samo izgladi in zaceli vse prizadete rane. Cisto pravilna je misel, da mora biti Jugoslavija z ozirom ca splošno mednarodno situacijo močna, če hoče kljubovati gospodarskemu in političnemu zasilju tistih zunanjih sil, ki bi jo rade uničile. Toda »Slovenec« si predstavlja to moč, to odporno silo, brez katere si ne moremo misliti lepše bodočnosti, na svoj in dokaj originalen način. Zato je politika sporazuma, pravi, na pod'a^i popolne narodnostne enakopravnosti po avtonomističnih načelih edino umestna in potrebna tudi z zunanjepolitičnega vidika. Površen pogled po svetovni politiki priča, da streme vse države za čim večjo koncentracijo nacijonalnih sil, da vodijo politiko neizprosne borbe proti vsem, ki bi hoteli izpodkopavari njihovo moč in neodvisnost. Celo ruski boljševiki so se spametovali tako, da prav pridno zbirajo raztresene dele nekdaj mogočne Rusije. Kolikor gre za blagostanje in moč države, so celo pristaši internaci-Jonalne razredne borbe do gotove meje nacijonalisti. To je docela v redu. kajti vsak človek in tudi vsak narod je sam sebi najbližji. Klerikalci pa aplicirajo to na naše razmere in menijo, da bi b:lo najboljše, Če bi vsi Jugosloveni začeli vrteti av-tonomistično - separatistično lajno in sodelovaM v orkestru, kjer je pri pultu tisti Radič ki nemoteno prodaja Jugoslavijo vsakomur, kdor mu kaj kreditira. Daleč pridemo, Če se lotimo po klerikalnem receptu »drugega osvobo-ienja« s pomočjo izdajalcev naroda in države! Drugod se bore politične stranke za ureditev države na principu čim večje osamosvojitve od drugih narodov, prizadevajo si. da bi spravili državo v položaj, ki izključuje izgubo gospodarske ali politične svob}de, pri nas pa so ljudje, ki se ne sramujejo trditi, da je bodočnost Jugoslavije v taboru njenih največjih notranjih sovražnikov. Morda se povzpne »Slovenec« celo tako visoko, da stori še en korak in pove, kako bi najlažje uničili Jugoslavijo, katere enotnost, moč in ugled mu je tako na poti? — Zadnje sredstvo. Opozicijonaini blok stoji ob grobu svojih nad. Vsi njegovi poskusi, da se dokopljejo do vlade, so se ponesrečili, tudi njega včerajšnji »prvi korak v odločni akciji«. Razočaranje v opozicijonalnih krogih je veliko, konsternacija zlasti med klerikalci — O preporoda češke dnSevnostl v letih devetdesetih je snoči predaval pod okriljem »Jugoslovensko - češkoslovaške Lige« v srebrni dvorani »Uniona« g. dr. Ferdo Kozak. Predavanje je bilo prav dobro posečeno. Udeležili so se ga med drugimi vseučUiški rektor g. dr. Fran Kidrič, starosta »Jugo-slov. sok. saveza« g. Engelbert OangI, višji šol. nadzornik g. Jos. W e s t e r, češkoslov. generalni konzul g. dr. O. Beneš, podkonzul g. dr. Z a h o r -s k y in drugi. Predavatelj je v živih pestrih barvah naslikal ono dobo češke književnosti, ko so v nji nastopili T. Masaryk, F. Salda, I. M a -char, O. Bfezina, A. Sova, Karasek in drugi ter ji dali novo, moderno smer, ki je na to zmagala na vsi črti v češki literaturi. Posebno pozornost je predavatelj posvetil delovanju Masarvka, Macharja in Salde, katerih odločilni vpliv na razvoj in končni uspeh v borbi proti stari, kakor jo je označil »rodoljubarski« struji, je orisal v pregnantnih potezah. Predavanje je bilo duhovito in tudi izčrpno, v kolikor je pač mogoče tako obsežno temo izčrpno obravnavati v tričetrtur-nem govoru. Ligin predsednik g. dr. Karel T r i 11 e r se je predavatelju dr. Kozaku zahvalil na zanimivem predavanju in izrekel Željo, da bi i v bodoče nadaljeval svoje delo v prospeh zbližani in medsebojnega spoznavanja severnih in južnih Slovanov. — Modna revija, ki so jo snoči priredili v narodnem gledališču, je svoji svrhi primemo prav lepo uspela. Izčrpno poročilo smo morali radi nedo-stajanja prostora odložiti na jutri. — Davek na prenočišča. Na snočnl seji je župan naznanil, da je pokrajinska uprava odobrila povišanje občinskega davka od 20 na 30% pod pogojem, da se od tega davka nakloni 14.67% kot prispevek Osrednji gostllnlčarski Soli. — Novi Hnbflanskl meščani. Na snočnl sejf občinskega sve^a so bili imenovani za ljubljanske meščane J. B o 11 a r, ravnatelj v pok.. Josip C e puder, Solskt ravnatelj, bivši obč. syet Šerjak, Peter Ha bih t in Nikolaj Rus, — Iz državne «Iuž*be. Upokojeni so: pisarniški pristav pri okrajnem glavarstvu v Mariboru Mihael B o b e k, pomočnik urada Fran V i d i c, policijski pristav Franc O u 11 n, policijski pristav Josip S v a J g e r, policijski pristav Ivan S e n i c a in policijski oflcijal Ivan K a r a r a, vsi pri po7cij-skem ravnate^stvu v Mariboru; nadalje policijski pristav pri okrajnem glavarstvu v Celju Josip Strmšek In vladni kanclist pri okrajnem glavarstvu v Konjicah Alojzij C e v n J a. (»Služb. Novine.«) — Prvi mal ▼ Nemčiji praznik. Z oziram na službeno ureditev prvega majnika v prejšnjih letih le sklenil državni kabinet, da se Ima v deželah, v katerih je prvi majnik priznan za zakoniti praznik, ozirati na to tudi v državnih uradih in obratih. V onih deželah, kjer prvi majnik ne velja za zakoniti praznik, uradniki, nameščenci in delavci lahko prosijo za oprostitev od dela in se lma*o prošnje načeloma ugodno rešiti, ako ne nrsprotujejo posebne ovire v službenem obratu. — Carinska konlereaca na Rakeku. — Na Rakeku se vrši 12. aprila ob 17. uri v pa nepopisna. Klerikalci so si domiš- j prostorja carinarnice IX. redna carinska Ijali, da se že danes ali jutri vsedejo na konferenca. sedlo in prevzemo vajeti v Sloveniji v svoje roke. Njih pričakovanja so jih grdo varala, kaj čuda, ako sedaj besne, kakor pač besnijo ranjeni — tigri. Današnji »Slovenec« priobčuje članek »Pot v brezdno«, v katerem besno napada Pašiča in Pribičeviča kot edina krivca katastrofe, ki je zadela opozici-jonalne vrste. Značilno je, da pri tem napadu ne štedi niti krone, ki jo dela odgovorno za čine Pašiča in Pribičeviča. »Slovenec« naravnost grozi kroni z revolucijo od spodaj, ki bo nujen odgovor na revolucijo od zgoraj, katero je baje zagrešila krona s tem, da je »s krš!rvijo temeljnih ustavnih načel, zakonov in demokratskih običajev uvedla brezzakonje, zasužnenje večine države in njeno razruševanje v prid ene pokvarjene družbe.« In da bi grožnja z revolucijo na najvišjem mestu učinkovala, kriči »Slovenec«, da hoče Pa-šič krono popolnoma »degradirati«, postaviti na njeno mesto samega sebe, jo spremeniti v brezpomemben okrasek, oziroma jo sploh odsloviti.« — To je zadnje sredstvo, zadnji poskus opozicijonalnih tigrov, da v zadnjem trenot-ku ustrahujejo najvišji ustavni faktor — krono. Ali ni to prizor za bogove, ako se ljudje, ki se sicer javno ponašajo s svoJIra republikanstvom, Izigravajo za zaščitnike krone?! No,* tudi ta zadnji obupni poskus izrabljanja krone v umazane strankarske svrhe se je na vsej črti ponesrečil. Bitka v Beogradu )e definitivno izgubljena, prihodnja seja narodne skupščine se vrSi sredi maja in rjoveči klerikalni tigri se danes že vračajo poraženi in potolčeni iz Beograda. — Zupan velike Prage gosp. dr. Baxa na Sušaku. Te dni ie posetil župana na Sušaku g. Kučića gosp. dr. Baxa, primator velike Prage. Jako se je interesiral za sušaško pristanišče In za skladišče na Brajdici in Delti. Praž-ki iupan se mudi v Primorja na oddihu. J — Mariborske veatL Pri mariborski oblasti, se v zadnjem času že občuti izpopolnitev poslov velikega županstva. Te dni se je iz LJubljane tudi z mobilijami preselil notranji oddelek. Vrše se selitve in preselitve po okrajnem glavarstvu. G. veliki župan se je napotil v Medjimurje in Prekmurje, prihodnje dni pa odide v Beograd. — Nesrečen konec dunajskega železničarja. V sredo zvečer sta priš'a v Stoširjevo gostilno v Mlinski ulici dva sprevodnika z Dunaja, med njima nadsprevodnik Rajmund Oberrederer. Sedela sta tam v neki znani družbi. Tekom zabave sta se odstranila baje na stranišče. Dočim se ie eden takoj vrnil, je drugi izostal. Ker se je zdelo gostom to nekam sumljivo, so 5'i gledat in ga iskat. Našli so ga na stopnicah v g oboki kleti, ki se nahaja blizu pod straniščem. Našli so ga potolčenega ua g'avl ozir. z zlomljenim vratom. Bil pa ie še živ. Rešilni oddelek ie z zdravnikom dr. Ipavcem sicer prišel takoj na lice mesta, vendar pa je med tem že umrl. Kakor vse kaže, se Je Oberrederer sam ponesrčil s padcem po stopnicah ln ni dosedaj še suma o kakem drugem povodu njegovega žalostnega konca. — Obupen čin. V sredo zvečer se je v neki gostilni odigral prizor, kakor ga opisuje spomenica zadruge »Mojmir« kot za državo najbolj nevarno posledico vsled stanovanjske bede. Nadsprevodnik I. Tavčar je bil namreč deložiran s svojo družino vred iz stanovanja na Aleksandrovi cesti. Za silo si je dobil prenočišče v neki gostilni. Ker pa ni mogel več plačevati, drugega stanovanja pa ne dobiti« se je v obupu napU in v tem stanju rabil napram državi In oblastim take izraze m groaU 1 obupnim koncem, da ga je morala policija od ves t L Preskrbeli so za njegovo družino zasilno prenočišče. Ta revež prosi že več let za primerno stanovanji, — Prijet novomeški pustolovec V neko lekarno je prišel mlajši človek, ter se far-macevtki predstavil kot lekarnar. Ko jo je spoznal kot domačinko, jo )• skušal pri. dob i U za večje posojilo. Ker se mu Je to ponesrečilo, je šel v neko kavarno, kjer se j« najedel in napil in namesto plačila pa je hotel ed natakarja imeti še denar. Po nadaljnjih slieam poskusih Je prišel v roka policiji, ki pozna Vladimira Pogačnika -lekarnarja« itd. že prav dobro iz 1. \92l kot Vadimira Markiča, pustolovca iz Novega mesta. Ugotovilo se je. da je Markič, vulgo Pogačnik, že deber gost tudi pri ljubljanskem sodišču in da ima na vesti mnogo sleparij iz raznih krajev, zlasti po Dolenjskem, kjer je prenočeval in navadno za hvaležnost vzel seboj aH denar ali obleko. Poskrbljeno je, da za nekaj časa ne bo nastopal več kot lekarnar Pogačnik, nego, da bo sedet kot Markič v že znanih mu gostoljubnih prostorih. — Celjske vesti Demokratski družabni In zabavni večer bo danes v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah. Sodeloval bo pevski krožek »Komšlja«, šramelski kvartet, vprizo-rila se bo burka enodejanka Ln razni Šaljivi nastopi. Pričakovati ie ofcfle ude'ežbe Članov in njihovih družm Iz mesta in okolice. Vstopnina Je brezplačna. — Zdravstveno stanje v Celju. Od prejšnjega meseca Je ostalo v oskrbi: 3 bolniki radi škr'atice. meseca marca na novo prispeli 3 bolndki na škrlatici, 1 šen. Šest oseb je bilo ogrfzlih od sumljivih živali. Umrl eden na škr'etmki. ozdraveli 3 na Škrlatinki. Koncem marca je ostala v oskrbi trojica oseb na škrlatinki. — Občinske naklade. Mestna cbčina pobira za tekoče leto naslednje občinske naklade odnosno pristojbine od oblastveno ugotovljene najemnine oziroma najemnfnske vrednosti: 10%ni najemninski vinar, 15%nl vodni vinar, 4%no kanalsko pristojbino od najemnin, ki znašajo več kot 25 Din na leto. Te doklade se bodo pobirale v štirih letnih obrokih. One stranke, ki so s p'ačilom zaostale, morajo v izogib zakonitim posledicam za ostale zneske poravnati do 15. aprila pri mestni blagajni. — župna cerkev Sv. Daniela dobi prihodnji torek, t j. 15. aprila, tri nove zvonove, ki Jih istega dne pe-tegnejo v zvonik. — Ptofrke vesti. Ohranitev umet-S p o men I k o v. Dr. Štele" konservatr r, se je mudil te dni v Ptufu. t*r je stavil predloge tuk. stavbeniku Deuggu. pogoje za ohranitev umetniških spomenikov v dominikanski vojašnici, da se pri adaptaciji ne porušijo. — Prijet z 1 o č i n ec. Te dni je bil v Mariboru aretiran Josip Do-brovnfk. ki so ga zasledovali radi velikih poneverb. — Smetanova proslava. V kratkem se vrši v prostorih »Glasbene Matice« v Ptuju proslava 100 letnice rojstva slavnega komponista Fmetrne. Priprave so v polnem teku. — O 1 i m p! j s k 1 d a n. V nedeljo dne 13. tm. se vrši tudi v Ptuju, kakor po celi državi »Olimpijski dan«. — Sprejem v podof. Šolo v Beogradu. Meseca maja 1924. se sprejme več gojencev v I. pešadljsko podof?cirsko šolo kralja Aleksandra I. v Beogradu in 4. peša-ui'sko podoffcirsko šolo v Zaprebu. Pogoji za spreiem so: 1. Naše državljanstvo (domovnica). 2. Starost 17 do 21 let (rojstni list). 3. Najmanj ljudska Šola (Šolsko Izpričevalo.) 4. Neomadeževano vedenje (nravstveno izpričevalo). 5. Dovolitev starišev (potrieno po županstvu). 6. Samski stan (potrdilo župnega urada). Lastnoročno pisane prošnje je potom vojnega okrosa ljubljanskega do 30. aprila 1924. vposlatf komandi šole v Beogradu ali Zagrebu. Prošnjo ln prPose morajo biti kolkovane. — Za vojne Invalide in vdove ljubljanske podružnice. Komanda Dravske dl-vizjske cb!esti v Lrubliani je dovolila, da morejo vojni invalidi in vdove, ki imajo svoje vrtove odnosno grede v c^iemu. da si pridelujejo zelenjavo za svojo lastno j uporabo, dobiti brezplačen gnoj od vojaške uprave. Refiektanti naj se zglasijo v j društven! pisarni najkasneje do 14. tm. ob j uradnih urah, kjer bodo prejeli natančnej- j še informacije. — Poplave. Donava in Sava še vedno naraščata. Sava je pri Kolubaru dosegla najvišje stanje ln je samo za 50 cm nižia od velike poplave leta 1888. V Beogradu je voda predrla do hotela Brlstol. Kopališča so pod vodo. Za železniško postajo je voda narasla do vrha nasipa Te!efonske linije so ostale večinoma nepoškodovane, le proga Beograd-Sarajevo-Split je pretrgana v dolžini dveh kilometrov. Če voda pri Sremu predre nasip, bo 42.000 oralov i pod vodo. — Periferija Obrenovca je 60 j cm pod vodo. V Pančevu je voda dosegla nasip; Zemun je deloma pod vodo. — Sava je pri Bos. Brodu udarila preko nasipa. Ves zahodni del mesta Je pod vodo. — Iz Smedereva poročajo o strahotah poplave. Ljudje stoje do kolen v vodi In čakajo na rešitev. Reševanje se vrši s pomočjo ladje Raška, ki prevaža ljudi In fivino ns nasprotni breg. Tudi Iz ostalih delov drŽave poročajo o silnih poplavah. — Iz rarnrh krajev države. Na Sušaku se je smrtno ponesrečila mladoletna devoika Marb'a Pilepič, ki je strmoglavila z nekega griča fn oVeJala mrtva. — V Starem gradu na otoku Hvar se je s kar-bolno kislino zastrupil dveletni delavčev sinček Marjan Stipanov. Deček je umrl v groznih mukah. — V Bosno ln Sarajevo je prispelo zadnje čase več filmskih družb, ki delajo posnetke Iz Sarajeva ter okolice. — V Zagrebu je bil prijet mednarodni Žepar Stjepan Denkovič v trenot-ku, ko ie hotel dunajskemu tvorničarju Biermanu izmakniti ovoj z 10.000 Din. Zagrebški policiji je Denkovič že dobro znan. Bil je leta 1919. prijet radi žeparstva in Je izjavil, da se piie Edvard Neumann. Ns odtisu prstov so ugotovili njegovo Identiteto. Denkovič je bil radi žeparstva obsojen že v IColinu In Hamburgu. Povsod pa je navedel drugo ime. — Tragična nezgoda ns Krasa. Na hribu Saiči pri Tržiču sta včeraj dva dečka, eden 12-, drugi 15-leten. pobirala vojni materijal. Prijela sta bombo, ki je eksplodirala in sta bila oba težko ranjena. Prepeljali so Ju v tržlško bo'mico. Eden je v bolnici kmalu umrl, drugi se bori s smrtjo. — KONCERT. Jutri v soboto se vrši v kavarni »Evropa« koncert dravske godbe. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. flalnoveiša poročila, Francosko - romunska voiaškn popita. — Pariz, 11. aprila. (Izv.] Pariška izdaja »Daily fVLaii« javlja: Za časa bivanja romunske kraljevske dvojice je izde5?na francosko-romunska zavezniška pogodba, slična eni, sklenjeni med Francijo in Češkoslovaško. Zveza ima defenziven značaj. Oba generalštaba sta ukrenila vse potrebno za to defenzivo. SKUPŠČINA SE SESTANE PO PRAZNIKIH. — Beograd, 11. aprila, (Izv.) Danes dopoldne vlada v skupščini popolno mrtvilo. Voditelji opozicijonalnih strank so se se-sta'i v demokratskein klubu na običajne konference. Predsednik skupščine Ljuba Jo-vanović se ie razgovarial s Parićem, nakar je prišel v skupščino okoli 11.30. Kakor Je vaš dopisnik iz zanesljivega vira obveščen, se skupščina pred prazniki več ne sestane In se vrši prihodnja seja šele po pravoslavnih velikonočnih praznikih, verjetno 15. maja. Zemljoradnik Voja Lazlč* je posetil podpredsednika skup'čine Dragov!5a ter le protestiral radi nesk'icanja plenarnih sel. Dobil Je odgovor, da bo danes popoldne dobil o tem definitiven odgovor. SESTANEK ITALIJANSKE ZBORNICE. — Rim, II. aprila. Hzv.) Italijanska zbornica se sestane dne 21. t m. Na Monte Citorio Je postalo Že sedaj zelo živahno. V ospredju je vprašanje manjšinskih mandatov. Prvo sejo otvori starostni predsednik Tov in i (pipi). Na pni seji bo izvršeno sklicanje poslancev, za tem poWe pos'an-ci prisego, nakar se prečita prestolni govor. Petčlanska komisija ima nato sestaviti odgovor na adreso kralja. Program prvega zasedanja Je zelo kratek. Zbornica ima rešiti proračunski provizorij za dobo 6 mesecev od 1. Julija dalje m razprav'jala bo tudi o vseh med tem časom s tujimi državami sklenjenih pogodbah. Zbornica se nato odgodi do Jeseni. ŽENSKA VOLILNA PRAMCA NA ŠPANSKEM. — iMadrld, II. aprila. (Izv). Vlad? je predlcžHa zakon o ženski volini pravici. Ta zakon priznava volilno pravico samo neoženienim, ločenim in vdovljenim ?en-skfim. Vlada noče prtzrati ženske volilne pravice omoženlm. ker stole v smislu zakon pod moževo oblastlo. REPARACIJSKI PROBLEM. — Rim, 11. aprila, (Izv.) »Tribuna« zatrjuje, da so pred'ogj strokovnjakov k re-paraciiskemu problemu Izzvali v italijanskih vodilnih krogih odhčen vtis. Italija popolnoma odobrava vse predloge. — Pariz, 11. aprila. (Izv.) »Ccho de Pariš« Javja, da bo francoska vlada sprejela novi način rešitve reparacijskega problema. To pod temi p.icoji: 1.) učinkovite garanci- j je, 2.) ureditev vprašanja racdzaveznlšklh . dolgov, posebno dolsov napram An sili, 3.) ! odločna zavezniška podpora v Poruhrju, da Nemčija izpolni svoje obljube, 4.) gospodarske garancije glede zasedenega ozemlja tu 5.) ker se nahaja zavezniška vojska v zasedenem ozemju. garancije za urejen trans* port vojaških čet po železnicah. VELIKANSKI KRAVALI V TURINŠKEM ZBORU. — VVclmar, 11. aprila. (Izv.) V turin-škem deželnem zboru je prišlo včeraj do velikanskih kravalov. Pri zadnjih volitvah izvoljena meščanskošovinistična večina je predira a. da se Ima odpraviti potom zakona na;preje 1. maj kot zakonit praznik. Že tu je prišb do viharnih prizorov. Pozneje je neki govornik narodnosocijalne stranke zahteval, da se ima tudi 9m november kot državnj praznik odpraviti, Ker ta dan pomenja dan. ko ie Nemčija doživela največjo sramoto In ponižanje ter ga meščanske stranku ne morejo praznovati Nastali so velikanski krav ali, preJrcdnik le bil prisiljen sejo prekiniti. AMERIKA IN POSOJILO NEMČIJI. — VVashington, 11. aprila. (Izv) Č>.ni vlade so sprejeli predloge strokovnjakov g'ede rep-'raciiskega problema povsem ugodno. V Ininčnlh krogih pa so se pojavil? pomUlcki proti dovolitvi posoHln Nem-x:»* !n to Iz politi a i »-arlogov, kor so vo. .../e v :S ..ornvo In ker *e im znatna spri položaj na nemškem va-ie'ndustr'i^kein trgu vsled smrti Stinneso-ve. Smrt Silnnesova. kJ ie vodil pogajanja s francoskimi inJustriici. povzroča dvome, kako se bo sedai razvijala nemška Industrija In kakšno smer bo zavzela. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 11. aprila. Sprejeto ob 13. Devize: Čarih 14.145—14.245, Pariz 476.50—481.50. London 349.50 — 352.50, Dunaj 0.11305 —0.11505, Prasa 239.30—242.30, Trst 356.30—359.30, Newyork 80.20—81.20. Valute: dolar 79.62—80.625. lira 354.50—357 50. Efekti: 7% invest. pos. 1921 66—68 2*4% drž. renta za ratnu štetu 135^—138, Ljubljanska kreditna 223. Centr. banka 65.5—6S, Hrv. esk. banka 146—147. Kred. banka Zgb. 142—144, Hipotek, banka 72— 73.5, Jugobanka 123—124. Praštedloua 920 —925, Slav. b.inka 125—130, Exp!oatacija 147.5—150 Drava d. d. Osijek 400, Sečera-na, Osijek 1230—1250, Is's d. d. 63—65, NIhag 125—130, Gutman 900—990, Slavonija 130—134, Stroj. tov. 175—190 Trboveljska 680—690, Union, paromlin 800—810 Vevče 175. INOZEMSKE BORZE. — Curlh, II. aprila. Današnja borza: Beograd 7.10 bk, Praga 16.90 den., New-york 5.70 b!.. London 24.6S den., Pariz 33.50 den., Milan 25.05 den.. Dunaj 0.00805 bU Bukarešta 2.95 den., Sofija 4.10 bi., Berlin 1.24 den. — Trst, 11. aprila. Današnja predborza: Beograd 27.85—27.95. Londrn 98.10—98.25. Pariz 134.75—135.30, Newyoifc 22.^0—22.70, Curih 396—398, Dunaj 0.0319—0.0321, Praga 67 20—67.40. GLEDALIŠKI ODER »NARODNE ČITALNICE« V ŠIŠKI. Sobota, 12. aprila: Velika repatica. NeđeHa, 13. aprila: Velika repatica. — Hajduk, ki zahteva nagrado, razpisano na svojo glavo. Po amnestiji so se mnogi hajduki vrnili in predali oblastim, !:atere so jih pustile na svobodo. Mnogo pa iih je, ki so ostali med hajduki in se nikakor nočejo ukloniti oblastim. Na nekatere ie razpisana nagrada od 30 do 100 tisoči dinarjev. Pred dnevi se ie prijavil oblastim na Cetinju hajduk Djurkovič iz Krajine na glavo katerega je razpisana nagrada 30.000 Din. Ko se je prijavil, je zahteval od oblasti, da mu izplačajo nagrado, razpisano na njegovo glavo. Ker mu niso hotel! ugoditi, je začel groziti, rekoč, da poide zopet med hajduke. Denar Je hotel Imeti, da bi lahko pričel novo življenje. — Vremenska napoved. Dunaj, 10. aprila. Uradna vremenska napoved za 11. t. m.: Pretežno, lahen dež nI izključen, hladno. Boljgeviške poroke. Zadnja sovjetska odredba določa, da «e Imajo 5e ne parcelirana zemljiSča oddajati kmečkim družinam In da so neoženjeni kmetje Izvzeti. Zato se vrse se-aj z vso naglico poroke v cerkvah, ko se Je doslej opušCalo cerkveno poročanje, In smatra kmet popa za nekakega »cermoni'skega mojs-tra sprane reforme«. Kadar dobi v svojo last zemljišče, pa se lahko zafeče k ljudskemu sodišču delavcev in kmetov, kjer mu je mogoče doseči razporočitev, dočim ga nH3tabat Mater« za mešani zbor, soli in orkester. Solistične partije pojo gdč. Zikova, ga. Borova, g. Šimenc ter g. Betetfo. Na orgijah sodeluje regensehori stolne cerkve g. Stanko Premrl. Zborov pa rt je v rokah pevskega zbora Glasbene Matice, spremlja pa orkester Muzike dravske divizijske oblasti. Koncert vodi konservatorijski ravnatelj g. Matej Hubad. Brez dvoma je, da bode to nesmrtno delo doseglo pri svojem Izvajanju v cerkvi veliko večji in sijajnej-5i uspeli, kakor pa ga je doseglo pri izvajanju v koncertni dvoran5. Koncert začne točno ob H8. zvečer ter se vstopnice za njega prodajajo v Matični knjigarni, na večer koncerta pa pred slavnim uhodom v cerkev. Občinstvo opozarjamo. «s sta za vstop odpita samo slavni uliod in pa uhod na poni, dočim je uhod z Miklošičeve ce>>te zaprt. Po koncertu pa so odprti vsi trije izhodi. Občinstvo vabimo, da se vdeleži tega veličastnega koncerta. Društvene vesti. — Mestna Orjuna Ljubljane počiva svoje eane, da Čimpreje poravnajo članarino za leto 1923 in 1924. Članom jc blagajnik vsak dan na razpolago v Areni Narodnega doma od 18 m pol do 19. in pol. Istotam naj se prijavijo vsi oni člani, Irt sa spremeni*i svoje stanovanje, svoj novi natančni naslov. — Odbor. — Društvo Atena nazianja. aa se bodo razdeljevali v soboto 1?. t m. oa* £—5. ure preostali dobitki srečolova Nedvignjene števiTce zapadejo s tem dnem v korist ortopedskemu zavodu. — Družabni klub »Bosaaeov« vabi vse bivše »Bosance« na običajni družinski sestanek, ki bo v soboto dne 1?. tm. ob 20. zvečer v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti. Posebnih vabil se ni razposlalo. Vabljeni so vsi! Po članih vpeljani gostje dobrodošli. — Narodna Čitalnica v Šiški priredi v soboto 12. april:* in v nedeljo 13. aprila ti. vsakokrat ob S. zvečer v dvorani pri Va'javen igro: »Velika repatJc*«.« burka v 3. dejaniih, na kar opozarja odbor. Turistih in sport. — Nogometna tekma v korist elimpfj- foada. Ni igrišču 5K. Ilirije se vrši v nedeljo ca pol 16. logometna tekma. Nasprotnika si »ee>ta tesm Ilirije in team. sestavljen ie najboljSin igralcev ostalih ljubljanski! klubov. Prerokovati raaago enemu ali drugemu moštvu je danes nemogoče, ker bo imelo sicer homogeno moštvo Ilirije enajst močnih nasprotnikov. Borba bo vseskoc zanimiva in priporočamo občinstvu, da si jo ie radi namena kateremu ie posvečena, ogleda. Pred in med tekmo se vršijo moške in damske Iahko-atletske tekme. Di-aŠke in vojaške vstopnice samo v predprodnji v trafiki Sever. Šelenhurgova ulica. — Kino keieoeHev Ig metaslklistev »Iliriia«. ZniraUšee vseh kolesarjev, ki se udeeže no Olimpijski dan ebhoda pe mestu, je v nedeljo dopoldne eh P. v klubevih prosterih »ri Novem svetu. — SK. Slovan, pecfva vse »aasrve da se brez iejeme udeleži peverke dne 13. tm. Zbiramo se v restavraciji pri »Levu« oh In. uri V seoete •* T. uri zvečer nastanek rednih Članov vseh sekcij v kavarni Prešem. Zadeva zelo važna! Tajnik. — Avljatlčno razstava v Prani. — I« Prage javljajo, da se bo letošnja ITI. avlja-tiena razstava vršila v Pragi v dneh od 31. maja do junija. Razstava, ki se vrši pod protektoratom preddenta češkoslovaške republike T. O. Mnsnrrka, bo obsegala vsakovrstne panoge avijatike, tako a. pr.: aeroplane. ba>me, motorje ia sploh vse, kar je v zvezi z avijatfleo. Razstave, ki jih pri- reja čsl. Aere-Kluh, so središče celokupne avijatične industrije ter zainteresovanih krogov. Praga, kot središče zračnih prog r"*ari z- Varšava, Pariz-Carigrad. London-Carigrad, Dunaj-Berlin itd., pestaja v tem eziru važen činitelj ter so zato njene avijatične razstave aajinteresantneiše. —s Novosadska blagovna borza 10. aprila. Na produktni borzi notirajo: Pšenica haška. 79-80 kg, 2 %, 315—320; ječmen baški. 725—735;* moka baza »s« 505—510: 250; koruza baška 227.50—240; fižol beli baški, 725—735; moka baza »Os« 505—410; »Oss« 510—515! št. »2« 450—455, št. »5« 380 —390; št »6« 320—330: št. *7-r 2S0—290; otrobi baški ?lo— 215. Tendenea neizpre-naenjena. —g Letni sejem t Zagrebu. Zagreb, It. aprila. Na današnji letai sejem je bio prignanih mnogo konj. dočim le bil svinjski sejem zelo slab. Kupčija ie bila zelo Šibka. Od tujih trgovcev je bio največ Italijanov, ki so kupovali izključno samo prima živine ra izvoz v Milan in Trst. Cene živini v Din za kg žive vage so notirale: voli domači I. 14—14.75. 11.13—14. III. 10—15.5; bosanski I. 12.50—13, II. 11—12, IIT. 9—10; mlade krave domače I. 16.5—18.5, II. 12.5—14.5; Junci domači I. 17—19, II. 13—14.75; bosanski 10—12; krave domače I. 16—20, II. 10.5—12, III. 8—10: bosanske n. 10—11.80; I. 9—10; te'eta 15—16. Svinje: nepitane 21—22; prešiči do enega leta 20—20.30. nad enim letom 20 24. Konji za komad težki 15.000—17.000. povprečni 12.500—15.750; lahki 14—15.000, seljaški 6— 10.000. vozni lahki 6—7.500; srednji 7— 8.000, jahalni 10—12.000 Din. —g Itaf-jug. Prejeli srno 2. Številko te italijanske trgovske revije, ki je posvečena gospodarski propagandi in gospodarskim stikom med Italijo in Jugoslavijo. Poleg uvoda •Čitateljem v kraljevini SMS« prinaša številka obširen in dokumentaričen članek o naši lesni trgovini, nadalje članek zagrebškega borznega sensala Bradetiča o živinskem tržišču ter še drugo pestro gradivo gospodarsko-informativnega značaja. —g Državne trošarine. V založbi trg. in obrtn. zbornice za Slovenijo v Ljubljani je izšla te dni poljudna razprava o troša-rinskih predpisih izpod peresa odičnega strokovnjaka srospoda Maksa Kostanjevca, v fin. sv. v Ljubljani. Pisatelju se Je v polni meri posrečila nelahka naloga, da v poljudni obliki vsakomur pojasni zamotane tro-šarirrske predpise, v katerih je orijentacija tem težja, ker se postopoma izenačujejo. Posebno vrednost pa ima razprava v tem. da izčrpno pojasnjuje na enj strani pravice, na drugi po dolžnosti, ki jih nalagajo strankam trošarinski predpisi. Knjiga, ki Je za svoi obseg in eminentno važnost za gospodarske kroge Jako po ceni — velja le 10 Din. — se dobiva v vseh večjih knjigarnah ter pn* zaV>žnici trg. zbornici v LJubljani. ■■nnnnnnnnnjnnnnnnnnnnnnaannnannnnnnnnnnnnnnannnnnp Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Plesi Razne atrakcija Otvoritev 19. tale ta 2527 Cigarete specijalke pušimo iz prihrankov na tO—aO°/0 popustu, ki ga . a mm o mt 1 — m m mj «, ™ • Ć c Sk ■ >Z ~ • g 5 > ^5 m ^ n m 2 m = s i-* C oi O. *# e * • ■ ° |E| 8 V S mm š ZA fajj Ml maVmmaf mVat M af APaV JPAT W mPM m*W W Časa malih oglasov saj sa prMoli mi li i nfaZi ||% vsaka beseda 1 dinar, rtacuja sa IllfflaUI Ulj latflaSI M para. — Majanaei|a vnapral. Sanfl lantffl W VaHIlanf ■ pa Dan S*— L Službe 1 Blagajničarka za restavraeijo se takoj »prejme. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 2906 Gaterist, veše vsek k žagi »pada« jočih del, išče sluibe. —-Naslov pove uprava *SL Naroda«. Trg. pomočnik, dobra moč, treres in e«* nesljiv, se sprejme a 15. majem. — Josip Divjale, trfoviea e mesenim blagom. Ribniea. 2545 Dobrega krofa« Sketfa pomočnika ra velike komade spre j* me takoj — Franjo Fre* melč. Ljubljena, Sv. Fe* tra eeeta 36. 25*3 Stenska ara is šest stelev ca jesilsi' es — pa ugodni eeni neprosej. 2558 Stara plišasta garnitura z mizico naprodaj. — Foieve ne: Linftarjeve ulica 2/IT. (v nedeljo od 10—1). 24W Kose Švicarske pasme, prve* vrstne mlekariee, bele, brer rogov, naprodaj. — Sp. Šiška, baraka 10 (ea šolo). 2556 Klavir »Mignon«, dobro okresjen. amen* kanake registrira* h 1 e* naj na in nve omari (Sehubladkaaten) m so* be Marije Tereeije is Ludovika XIV. — s a« prodaj. — Naslov pove uprava »S!os*essken?a Naroda«. 2484 Naprodaj več dobro ohranjene htm me aobne in kuhinjske oprave iz mehkega leta po relo nirki eeni. Event. ae oddajo tudi sa rahte* to pooemenni kosi. — Naslov pove uprava »51. Naroda«. 2541 »Vijolica« dvigni pismo v upravi »Slov. Naroda«. — Od« govor željno pričakuje — Drago. 2536 Ženitna ponudba. Vxel bi takoj po Ve* liki noči devojko dobrih staršev, ki bi si upala živeti c menoj v lepi slogi. Sem mirnega značaja in skromen ter le ca dom. — Resne ponudbe pod »Miren dom/2535« na upravo »Slov. Nar.«. Ugodna priložnost za dame 1 Radi selitve prodam tri popolnoma nove kostu* me. dve celotni obleki (Mantelkleid). itiri krila, pelerino in nekaj blaga ca ženske obleke. — Na ogled v soboto popoldne in nedeljo dopoldne pri šivilji — kotel »Soče«. Ljubljena, Sv. Fetre ee* sta. 2540 Dopisovanje« Tičica v samoti, ca* pušeenem gorskem koti. čeli si racvedrila. pouč* nega berila! Kdor bi jo poučeval in ji dopisoval, naj se oglasi koj ca pe« resni boj — pod »Tičica* Aneta, Gorski Kotar §te* vilka peta. 2534 Radi preselitve! Trgovina Marija Rogelj, Ljubljana. Lhagarjeva uli« ea št. 4 vljudno nacnanja, da radi preselitve proda* fa po znatno znižanih ee' nah zimsko blago pod lastno ceno. — V nalogi imam blago fštof). ca i g. sifon, kotenino, eefir, oksford. evilh ca odeje (kovtre). modroce, belo in rjavo sa rjuhe, moško is šen«ke perilo, kravate in drobnarijo. — Nobe* den saj ne eamudi? Samo do 30. aprila! 2370 | Knnfm j Pozor 1 Pozor! Plačujem po visokih ce* nah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica cadostuje. Pridem tudi na dom. — Drame .Mfir* tm. Ljubljana. Sv. Jjko-ba nabrežje 29. 2333 1 Dopisovanj | 1 Jfenrcmičmn'. | Dopisovanje« Katera ljubezniva go* epodične bi dopisovala s častnikom v dolgočasni garnieiji? — Dopisovanje naj bi obsegalo le resne rMjenske probleme. — Dopise se prosi pod »Go* lobič«, Nis, poste restan* te«. 2537 Realitetna posredovalnica Josip Saje LJUBLJANA. Sv. Jakoba nabrežje štev. 29 — SE PRIPOROČA V NAKUP IN PRODAJO NE* PREMIČNIN. 2126 Stara, dobro vpeljana trgovina c mešanim blagom na deželi, se odda v najem radi družinskih rarmer. Potreben kapital 75.000 dinarjev — ostanek na obroke. — Ponudbe pod »Trgovina 32/2554« na upravo »Slov. Naroda«. Mladenič 9 poseotrona is kapitalom celi rnaaja z gospo« dično ali mlado vdovo, katera poseduje posest« — Resni odgovor na upravo »Slov. Naroda« pod »Premočen '2520«. Proda se hiša v Kamniku s korporaeij« sko pravico. — Naslov pove uprava »Slovenske« ga Naroda«. 2514 Parcela blicu Južnega kolodvora ter betonska ograja — ugodno naprodaj. — Na« slov pove uprava »Slov. Naroda«. 2523 Vila »Straža« na Bledu obstoječa ic 14 oprem« 1 j enih sob. s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi pogoji — na« prodaj, event. se zamenja ca posestvo ali stavbni prostor v Ljubljani. Inventar je kompleten ca event. ustanovitev pensiona. — Lega krasna, v središču Bleda; vsi prostori takoj na razpolago. — Dopisi na: E. Navinšek. Ljubljana. 2272 I Stanovanja | Meblovano sobo s hrano išče mlad viso-kosolec. — Ponudbe na upravo »Slov. Narods« pod »55/2555«. Sostanovalec se sprejme na hrano in stanovanje v sredini mesta od 15. aprila dalje. Cena zmerna. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 2499 I Razno I Modna krojačnica J. Sušnik se te preselila v Selen* burgovo ulico št. 4, dvorišče, levo, in se priporoča. 2328 Velikonočne in razne druge RAZGLEDNICE IN ŠOLSKE POTREBŠČINE na de« belo najceneje pri — L. P e v a 1 e k, trgovina papir j a, Ljubljana, židovska ulica. 1966 Najcenejšo kuhinjsko posodo, razna okovja, orodja, tehtnice, pile, žebljičke in vse druge k tej stroki spadajoče predmete dobite vedno pri tvTdki — Stanko Florjančič. Ljub« Ijana. Sv. Petra cesta 35. — Oglejte si bogato ca-Iogo! 2542 Novosti! Amerikanske »Gladiola Kaktus Dalije« ravnokar došle ic Holandske. — V zalogi imam visokodebel« ne vrtnice najnovejše vrste, plezalke različne barve, sadno in cvetlično grmov j e; špargelno« ve, sadike cvetlic in zelenjadi. — Se priporočam. — Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. Pletenine vseh vrst in predtiskarija ročnih del, najmodernejši vzorci. Cene nicke. — L. Turk, Pred Škofijo 1. I. nadstropje (v prej« šnjem poslopju Kreditne banke) 938 Sadjarji in vinogradniki pozor! Ako si še niste nabavili Ia modro galico, ki je garantirano 98 do 99 %, nemške kakovosti, znamke Johanniathal, v egali« ziranih sodih po 100, 250 in 300 kg — ca ceno Din 9.40 za kg franko Ljubljana, storite to, dokler traja zaloga. Plačljiva takoj. Na calogi pri tvrdki Stanko FlorjanČič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. 2543 Inserati v »Malih oglasib« imajo neoporečno velik uspeh v »Slov. Narodu*. Prodajam za pomladansko potreno vse manufakturne blage ps ogromno znižanih cenah, razna sukna, hlačevine, plavine, sifone, eknfarde, cefire, kambrike, vse najboljše kakovosti. Krojači poseben popust! Oglejte si cene! « IVAM Sv. Patra Ljsnslj 9 Slak 2544 priporoma Narodna knjigarna. Parni stroj 35 HP „Sok" iste niskog I visokog stiska, kondensatomo stabil u Izvrsno-stanja, prodaje se zbog povečanja radnje sa jednom Ssrss. lokomotivom ed 36*50 sa pokrovom, n radenje od 1-og maja. Iit< tam jedan Benz-motor 9 HP malo uporabljen usta. Obe svojime mlinara PAVLE PFEIFERA, Bajmok BACKA, gde ne može pogledati. 3443 JiSstnins ia tisk »Narodne tiskarna«. pTmaananmi masasma 087862 8557 FF