List 40. Gospodarske stvari. Naznanilo začetka kovaške in živinozdravniške šole v Ljubljani. Šola ta se začne 9. dne prihodnjega meseca n o-vembra. V kovaško šolo se jemljejo kovači, kateri se hočejo kovanja zdravih, napačnih in bolnih kopit in ozdravljanja kopitnih bolezen popolnoma naučiti, da ne bodo vse svoje žive dni le mojstri skaze , ampak pravi mojstri, katerim morejo gospodarji svoje konje s polnim zaupanjem izročiti. Ta šola trpi pol leta. — Kdor hoče v to šolo vzet biti, mora se podpisanemu vodstvu izkazati: 1) z domovinskim listom, 2) s pismom, da se je pri kakem mojstru že navadnega kovaštva izučil, 3) s spričbo svojega fajmoštra, da je poštene obnaše, in 4) da znd domači jezik vsaj brati, če ne tudi pisati. V živinozdravniško šolo, katera celo leto traja, se jemljejo kovači, pa tudi drugi, kateri niso kovači, namreč kmetijski ali drugi mladenči, katerim je za to, da se ali za svoje lastno gospodarstvo naučijo bolno živino gleštati, ali kateri želijo v potrebi pripravni ži-vinozdravniski pripomočniki biti. — Ti se morejo izkazati: 1) z domovinskim listom, 2) s spričalom svojega fajmoštra, da so poštene obnaše, in vsaj 18 let stari, in 3) da znajo slovenski brati in pisati, ker je nauk v domačem jeziku. Nauk v obeh šolah je brez plačila; vsak učenec ima le skrbeti za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje. Vse bolj na tanko se izve v tej šoli v Ljubljani na spodnjih Poljanah. Kar se kovačev tiče, mora zdaj vsak, kdor hoče pravico (patent) zadobiti, konje in drugo živino kovati, za pol leta v šolo priti in se umnega pod-kovstva izučiti, ali pa se, če misli, da to zna, še podvreči preskušnjam pred komisijo, kakor je bilo to v letošnjih „Novicah" že natanko povedano. — Tako ukazuje nova postava. Kdor tedaj ni v šoli pod-kovstva bil ali kdor ni iz podkovstva izprašan, ne sme vprihodnje pečati se s podkovstvom. Tako je bilo prejšnji čas, in zdaj je zopet tako, in prav je, da je tako, in prav potrebno. Naj bi naši župani, ki po lastnih skušnjah poznajo živo potrebo tacih ljudi, ki so v učenem pod-kovstvu izurjeni tudi za napačna in bolna kopita, in ki vedo, kako potrebna je pametna pomoč pri boleznih domaČe živine, si pač na vso moč prizadevali, da bi vsaka občina (srenja) imela tacega človeka, kateremu morejo gospodarji brez skrbi podkovstvo in ozdravljanje svoje živine izročiti. Gotovo se v vsaki občini najde kak mladeneč bistre glave, ki je za to šolo pripraven; tacemu naj občina pomaga, da more v Ljubljani šolo obiskovati; vsaj stroški niso veliki, da se eno leto tu preživi, in če se je dobro izučil potrebnih naukov , da potem pride v občino nazaj kot pomočnik v boleznih. Duhovni gospodje pa so naprošeni živo priporočati županom in drugim umnim faranom, naj ne asanemarjajo tega, kar je na veliko korist gospodarstvu vsake občine; vsaj je pripoznano, da živina je največe bogastvo kmetovo, in da je škoda velika, ako jo zgubi včasih le zato, ker ni bilo pametne pomoči. Vodstvo kovaške in živinozdravniške šole v Ljubljani 5. oktobra 1874.