V191ETNIK Pred vami, dragi naročniki in bralci, je prva številka 19. letnika našega pokrajinskega tednika. Stiska v tiskarni — pravijo, da je po marcu ali aprilu letos, ko se bomo selili v nove prostore in na nove stroje DELiA, ne bo več — je kriva, da je list danes malo tanjši kot smo sicer navajeni. Prihodnji teden vas bo začel obiskovati spet redno na 28 straneh. Naklada domačega tednika (zdaj ga tiskamo že nekaj nad 29.000 izvodov), njegova priljubljenost ter močna razširjenost v slehernem kraju širše Dolenjske pa hkrati zadolžuje delavce v uredništvu in upravi lista. Odgovorni smo za vsebino, dobro obveščenost, tekoče in sprotno poročanje o vseh najvažnejših dogodkih v p^ krajini. »To je vaša dolžnost!« bo morda porekel ta ali oni — in prav bo imel. Ni pa samo dolžnost tista, ki nas, delavce pri Dolenjskem listu, iz leta v leto sili, da vlagamo vse naše napore in sposobnosti v to, da bi imela pokrajina vsebinsko in grafično dober, pregleden in učinkovit časnik. Je nekaj več, kar nas veže na naž tednik in kar nas nenehno priganja: ljubezen do dela in veselja nad že doseženimi uspeihi, prepleteno z globoko zavestjo o pomenu in odgovornosti sredstev informiranja v tem obdobju razvijajočega se samoupravljanja socialistične družbe. Za to posvečamo v s e b i-n i domačega tednika toliko truda, skrbi in resničnih naporov, da bi bil list dober aktivist Socialistične zveze, pošten obveščevalec in zanesljiv združevalec vseh naporov delovnih organizacij, občinskih skupščin, posameznikov kot organizacij in društev v vseh 9 občinah! Odtod taka zagretost za delo in prizadevnost, da bi rasla naklada iz leta v leto. V tem je morda treba iskati enega izmed vzrokov, da se — skupaj z vsemi dosedanjimi naročniki — tako z veseljem lotevamo naporov in nalog, ki nas vodijo k uresničitvi starega, pa za nas še kar nič obrabljenega gesla: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST. Ali smo uresaiičili sklepe in obete, dane ob začetku lanskega letnika? V uredništvu in upravi sodimo, da se je domači tednik v letu 1967 spet za močan korak približal cilju, ki ga ima pred seboj vsak naš časnik in časopis. Kaj obetamo za letos? Nič novega — pa vendar vse tisto, kar nas naj še boflj zxiruži z občani, našimi bralci tn volivci, s starimi in z mladimi, z delavci, s kmeti, z ljudsko Inteligenco, z eno besedo: z vs€?ni, ki si prizadevajo na tak ^i drugačen način, da bi pokrajina šla v korak z že ^Ij razvitimi predeli naše domovine, svoji sreči iin večjemu blagostanju naproti. Radi bi, da bi bH DOLENJSKI LIST zares in čisto ves naš, last vseh prebivalcev poikrajine, ki mu je dala svoje ime. TONE GOSNIK DOLENJSKI LIST Spet z dečkom v novo leto Jožica Germovšek z Daljnega vrha je prva v letu 1968 rodila v novomeški porodnišnici — Njenemu sinčku, ki bo po vsej verjetnosti Jožek, so pomagali na svet s carskim rezom — Leto 1968 se je torej spet začelo z dečkom kot lansko, v katerem je bilo rojenih 913 dečkov in 901 deklica Jožica Germovšek v trenutku, ko je prvič videla svojega sinčka. (Foto: Ria Bačer) Na Silvestrovo so imeli v novomeSki i>orodnišinici še kar rmmo noč. Vse od popoldneva, ko je ob 16. vnri Marija Ivanšefe iz Metlike ipo-vila sina, za dežurno eikjfpo ni bilo posebnega dela do polnoči. Tedaj pa, ko so si ljudje v lokalih najživahneje nazdravljali, se je dr. Zeljiko Sribair odločil 2» carsiki rei2, s katerim je bilo treba pomagati porodnici Jožici Germovšek. 22-leifana miamica, zaposlena kot nataikiairica v novomešiki kolodvorski restavraciji, doma z Daljnega vrha je i>ri§la prvič rodit 31. decembra 1967 oikoli 21.30. Dežurna eikipa, v kateri so sodelovali: dr. Zeljko šriibor, zdravnica anestezistka Mari-ka Kramair, medicinsika sestra Zdenika Kaplan, babica Bosiljka Miihalič, insbrumen-tarka Aaka Cepar, negovalka Andseja Sinigoj in strežnica Marija štetfančič, si je od-dalmila, kio je oib 1.40 paišel na svat zjdirav in krejjoik dečeik. Kakih 9 ur po poirodu se je Jožica Germovšeic že prav dobro počutila. Reikla je, da ni bdlo nič hudo, ker je dobila nailkOBO. Tudi ko se je zbudila iz sipanja, ni im^ bolečin. Prav med najinim pogovorom ji je negovalka prinesla otroOca. Prvič je videla sin-dka, ga stisnila k sebi in ga dolgo gledala. — Se mi zdi, da je atu po doben, — ije nato reikla. — In kako mu bo ime? — Po vsej verjetnosti bo Jožeik, Ikaikor želi mož. Zvedeli smo, da živi Geva v urejenih razmerah. Z možem, ki je kurjaS na železnici, stanujeta na njegovem domu na Daljnem vrihu. Jožica se poleti vozi t Novo mesto s kolesom, pozimi pa ima v službo uro hoda. Ko bo po porodnišikem doipustu nastopila službo, bo otirolka varovala tašča. Uuednišibvo našega lista ja mlada »namici zaželelo sredo s šofpifcom nageljnov, ajenemn sinčiku pa siho, kot, je že običaj, podarili hranilno iknjižt co z 10x)00 Sdin. R. b. Brežice: prva je bila punčka Zadnji novorojenček pred polnočjo je bil deček, prva po polnoči deklica — V brežiški porodnišnici se je lani rodilo 432 dečkov in 369 deklic —Devetkrat so prišli na svet dvojčki Mamica na sUki je Ljudmila Vovkova iz Sevnice. Njena hčerka je v novem letu prva zajokala v brežiški porodnišnici. Uredništvo našega lista poklanja novorojeni deklic! 10.000 starih dinarjev kot začetno vlogo na hranilni knjižici. (Foto: J. Teppy) Tako obilne praznične žetve, kot je bila za to novo leto, na porodniškem oddelku bolnišnice v Brežicah že dol--go ne pomnijo. Od nedelje do torka opolnoči se je zvrstilo 12 porodov. Dežurni zdravnik primarij dr. Anton Glušič je imel polne roke dela. Noben pra2nii6ni dan ni minil brez oiperacije. Kar trem novorojenčkom je po- magal na reaom. svet s oairsikim Uveden je prispevek od zemljišč Od 1. januarja naprej bo treba v Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu plačevati prispevek za uporabo mestnega zemljišča Ker mora občina nekje dobiti denar za plačevanje izdat kov za urejanje zemljišč v Franci Kuhar: »Ne upoštevajmo . ■■ _ ... VOIVJI XII umetnih tradiciji« kronoga Na vprašnje Ljubljanskega dnevnika: »Kaj bo prineslo leto 1968?«, je odgovoril tudi Franci Kuhar, predsednik ObS v Novem mestu, ki je med drugim dejal: »Tiste redke delovne organi. zacije, ki še niso našle ustreznega prostora pod soncem, naj bi ga našle čimprej, morda že v letošnjem letu. Poslovanje na meji rentabilnosti je lahko usodno. Za večino naših delovnih organizacij pa želim, da bi bile pri uresničevanju svojih programov vsaj tako uspešne, kot so se uspešno vključevale v nove tokove gospodarstva. - Predvsem pa bi rad podčrta! željo, da bi Dolenjska kot celota, z vsem svojim gospodarstvom in družbenimi dejavnosti, dobila v slovenskem prostoru tisto mesto, ki ji fre. Skrajni čas je, da prenehamo ob vsaki priložnosti posebej razglabljati, kam sodi, kaj je in kje je. Če je če potrebno sekat! slovensiu prostor, potem upoštevajmo njegove naravne, geografske in zgodovinsko pogojene enote, ne pa umetnih tradicij.« večjih občinskih središčih, dovoljujejo predpisi uvedbo prispevka za uporabo mestnih zemljišč. Po novem .je ta prispevek mogoče predpisati za celo ureditveno območje, to pa pomeni, da ga bodo v trebanjska občini plačevali prebL valci Trebnjega, Mirne in Mo-ter bližnje okolice. Vsak mesec bo treba od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov plačati 10 starih dinarjev, gostinci, obrtniki in delovne or-ganiziacije pa bodo morale od vseh drugih površin, tudi dvorišč in vrtov, ki jih uporabljajo za svojo dejavnost, plačevati 3 stare dinarje od kva-draitnega metra. TOVARIŠ TITO VSEM NAŠIM DELOVNIM LJUDEM »Ob novem, prihajajočem letu izražam najiskrenejše čestitke in želje za uspešno in ustvarjalno delo vsem občanom naše dežele, kolektivom v industriji in kmetijstvu, vsem delovnim ljudem, pripadnikom naše JLA, pionirjem in mladini - vsem želim srečno novo leto 1968, o katerem smo prepričani, da bo omočilo našim narodom še močneje napredovati.« v noči, ko se je menjato leito, je dežurala babica Mira šumarac. Pri njej sta ro-dUl zadnja mamica v starem in piva v novem letu. Novorojenčka 25-letne Mihaele Budičeve iz Dobnje Plrošice so vpisali v porodni knjigi pot številko 801. Po polnoči so v knjigo % letnico 1968 najprej vpisali deOdico, a samo s priimkom, ker ji mati še ni izbrala imena. Rodila jo je Sevničanka Ljudmila Vovkova. To je njen četrti otrok. Doma ima že tri deklice. Najstarejša je v 12. letju. »Vedno pridem v bolnico takrat, ko zmanjika fantov,« je tov. Vovkova šaljivo pripomnila. Oba z možem sta zaposlena v KOPITARNI, on kot finostrugair, ona kot brusilka pet. J. T. Mokronog: vlom V novoletni noči Na Silvestrovo se niso vsi dobrodušno oprijemali kx>-zarč4a>v in čakali dvanajste ure. V Mokronogu so to noč neznanci (ali neznanec) vlomili v mesairiijo in jo oikiradll za več ikot pol milijona starih dinarjev vrednosti. V noči od 2. na 3. januar pa je bil v Mokronogu še en vloan. Do časa, ko to poročamo, kaj več še nismo mogU zvedeti. Uprava javne varnosti oba primera vztrajno raziskuje. Pred novim letom so v NOVOTEKSU odprli otroški vrtec. Dedek Mraz je prinesel malčkom poleg koša daril tudi vrtec, njihovim staršem pa deljen dđovni čas. Z delovnim časom od 8. do 16. ure so po novem letu začeli tudi v LABODU, vendar tam brez otroškega vrtca! (Foto: S. Doki) OD 4. DO 14. JAN. Padavine okrog 5. januarja, od 8. do 10. januarja in okrog 14. januarja. Okrog 8. januarja pričetek hud^:a mraza. Dr. V. M. Kako smo praznovali pri nas Zasnežene jelke, polne raznobarvnih žarnic, po ulicah mest in križiščih, svetleči se napisi »Srečno 1968!« po pročeljih poslovnih stavb, razigrane družbe po gosti-ščih in mnogi stiski rok z iskreno čestitko ob polnoči. In^ že smo res v novem letu Naj nam mine polno uspehov in delovnih zmag v miru m brez vojne. Na sliki: križišče pred IMV v Novem mestu (Foto: M. Vesel) l eselo slovo v Krškem Veselje v ribniški in kočevski občini ■ ZA NOVOLETNE PRAZNIKE JE BILA RIBNICA zelo lepo okrašena, za kar sta poskrbeli krajevna skupnost in narava. Ribniški' občani so silvestrovali v res a-vraciji, v domu Partizana in tudi v vseh gostiščih po vaseh. Veselo je bilo tudi silvestrovanje v domu JLA in na Travni gori, kjer pa t>o prihodnjič treba poskrbeti za bolj spluženo cesto. ■ V KOČEVJU JE PO SKRBEL ZA VESELO SILVESTROVANJE KOLEKTIV HOTELA PUGLED kar v vseh svojih obratih. Vse je Ijilo polno, gostje pa so praznovali v zelo dobrem razpoloženju. Vseh gostov v Pu-gledu niti niso mogli sprejeti, marveč so odklonili precej prijav iz Ljubljane, Kranja in drugih krajev. - V Pugledu so tudi ugotovili, da so imeli v decembru rekordno število nočitev: kar 1020 gostov je bilo pri njih. Zanimivo je tudi, da je v Kočevju pred novim letom zmanjkalo kislega zelja — ne sicer narezanega, temveč glav-natega, ki je primerno za pripravljanje sarme. Seveda so ga ljudje potkupili zato, ker se po sarmi bolje pije . . . Nesreč med prazniki v obeh občinah ni bilo. JOŽE PRIMC Prebivalci Krškega so dočakali novo leto v hotelu SREMIC, v gostišču na Sre-miču, v domu TVD PARTIZAN n doma pri televicfjskiii in radijskih sprejeimniikih. Vsa gostišča v oteimi so bila dobro obiskana. Mest« je bilo že nekaj dni prej slRimostno ckrašeno in raz v^ljeaao. B::ga.e izložbe in novoletne jelke na cesti so iiapovedovale veselo pričakovanje nov^a leta. Silvestrov-ska noč je minila v prazničnem raapoloženj.u. Ljudje so si vseviptt^ voščili vse najboljše za 366 dni v letu 1968, Trebnje: mali novoletni mozaik ■ OBDARJENIH 3900 OTROK. Društvo prijateljev mladine je sikupno z občinsko ko(nferenco SZDL zbralo za novoletno obdaritev otrok četz poldrugi milijon stajih dinarjev samo v denarju, pirecej pa so neikatera podje prispevala tudi v blagu. JI POMAGALE SO TUDI KRAJEVNE SKUPNOSTI. — Razen delovnih organizacij so prispevale tudi krajevne skupnosti. Taiko sta na primer v Knežji vasi krajevna organizacija SZDL in krajevna skupnost kupili otrokom za novo leto oop>ate za šolo, obdairili pa so tudi starejše in revnejše ljudi. ■ VSA GOSTIŠČA POLNA GOSTOV. V now>letni noči so bila vsa gostišča polna, luči po stanovanjih pa so kazale, da marsikje silvestruje-jo tudi doma. Posebno se pohvalijo tisti, ki 90 čakali na svečan trenuitek v Grmadi. Na Odrgi je silvestjovalo ve-Litoo Novomeščanov, motel pa je bil povečini rezerviran za Putnika. ■ NIC NESREČ, NIC PRETEPOV. »Ce izvzamemo vlom v Mokronogu, so letošnji prazniki minili zelo mirno. Ni bilo ne prometnih nesreč ne pretepov, čeprav je bik) razpoloženje kot že dolgo ne,« vedo povedati delaivci milice. Novo mesto: polnoč kot podnevi v Novem mestu so pirve tzenutke novega leita naznanile raikete, ki so jih izstrelili tabomiiki kluba »Strela« na Mestiiih ntjifvah. dtevUoi občani, s^rand t legpo okraSe-nSb gostiščih t Novem me-■tu in drugih večjih krajih •U doma piri televizorjih, so dvignili kozarce in si zaželeli ■rečno in zdravo novo leto. Neikateri Novomeščani so po polnoči odšli na ulice, na Glavnem trgu, rafissvetljenem I napiisi iz raznobarvnih žar-dAc, pa je ipostalo živahno kx>t ob dopoikineviih. Novo mesto Je bilo tokrat zares lepo okrašeno in razsvetljeno. Matrična svetloba je sijala z JeHc, iz ]ak3Sb in s hišnih pročelij. Na pročelju tovarne ■dravil KRKA in prodajalne TE2C?nL sta žarela naipisa BRECiNO 68. Na Silvestrov reb&T in druge večere pred novim letom je dedek Mraz obiskal in obdaril predšolske ta Solslke otroke. Obdaritve ■o imedi tudi v delovnih or- . • v v oejmisca Sejem v Brežicah Na zadnjem brežiškem sej-mu v letu 1967, Id je bil 30. decembra, je bilo naprodaj 290 pujskov, prodali pa so jih 190. Za manjše so zahtevali 600 do 625 Sdin za kilogram in za večje 600 Sdiu za kilo-fram žive teže. gajnizacijah. V več krajih v občini so priredili tudi pravljične igrice. 700 gostov v Čateških Na Silvestrov večer se je zbralo v Čateških Toplicah 700 veselih gostov z vseih vetrov. Največ je bilo seveda Zagrebča^Kiv, ki se tudi sicer i^i oglašajo v zdravilišču. Novoletna noč je minila ob plesnih zvokih v prijetnem razpoloženju. Tudi giad Mokrice je bil to noč zaseden do zadi>jega kotička. Vse do jutra so se gostje prijetno zabavali. Okoli 300 jih je pričoikovalo novo leto t tem gostinskem podjetj'u. Veliko Brežičanov je dočer kak) leto 1968 v krogu domačih ob televizorjih in radijskih sprejemniikih. Silvestrovanje je bilo tudi v domu JLA, v Dobovi ki vseh kraoevnih si ed ščih. Mesto tofcrait ni bilo okrašeno tako kot poejšnja leta: na ulicah ni bilo pisanih luči, pa tudi novoletne jelke oiao posta^ vUl pred pošto kot običajno. Najbrž so bili v ssajdregi za deiiai'. Na Silvestrovo v Beli krajini Novo leto so Cmomaljci dočakali v hotelu Lahinja, v restavraciji Grad, veselo pa je bilo tudi po vseh drugih gostilnah, pa tudi na zasebnih zabavah. Novoletno slavje je Odprto pismo pošti v Kočevju Delovnemu kolektivu POSTE v Kočevju! Iz Kočevja smo zadnji čas ponovno dobili pritožbe, da naročniki Dolenjskega lista ne dobijo v četrtek našega lista, čeprav pride pravočasno v Kočevje. Naročnik Ignac Hozjan, Trg svobode 2, Kočevje, nft.Tn je 29. decembra 1967 sporočil po dopisnici: »Odpovedujem Dolenjski list z novim letom 1968. Ne dobim redne dostave vašega lista. Srečno novo leto 1968 vam želi HOZJAN.« Javno vas vprašujemo; ali se zavedate, kakšno škodo povzročate s tem, da ne dostavljate v redu starim in novim naročnikom našega medobčinskega glasila Socialistične zveze? Iz Kočevja smo zvedeli, da naš tednik včasih i^znašajo dostavljalci Ljubljanskega dnevnika, čeprav prihaja naš tednik na Vaš naslov. Nobenega pooblastila ali naročila nimate, da bi komu drugemu izročali naš časnik v dostavo. Sproti plačujemo predpisane poštne tarife za dostavo našega časnika in Vas zato ponovno javno pozivamo, da uredite redno dostavo Dolenjskega lista vsem n^im naročnikom v Kočevju in v okolici mesta. UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Bučen aplavz za umetnike iz Zagreba Dom JLA je priredil v Brežicah dve svečani akademiji v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade, 30-let-niče Titovega vodstva v partiji in 50-letnice oktobrske revolucije. Prva proslava je bila namenjena šolski, delavski in vajenski mladini, druga pa odraslemu občinstvu. Obe sta bih polnoštevilno obiskani. Nastopali so dramski, opeml in plesni umetniki hrvatskega narodnega gledališča. Obiskovalci so bili s programom izredno zadovoljni in so nar gradili nastopajoče s prisrčnim aplavzom. M. JARANOVIC Šentrupert: KS je pohvaljena Na letni konferenci SZDL v Sentrupecitai je bila za veliko prizadevnost v lanskem letu pohvaljena KS. Mnogo truda so vložili zlasiti v urejanje cest. Referendum za gradnjo in obnovo šol Ribniški občani bodo odločali o samoprispevku za šole kljub obilnemu veselju minilo brez prometnih nesr^ in brez izgredov. Tudi veseli Metličani so zasedli vse razpoložljive prostore v javnih lokalih, kjer je bU ples. Čeprav so se mnc^ poslavljali od starega leta vse do belega dne v letu 1968, je tudi tu minila noč brez nevšečnosti, v katerih bi bilo potrebno posredovanje miličnikov. Dedek Mraz je bil vsepovsod Novoletno veselje predšolskih in šolskih otrofc se je začelo že teden dni pored Silvesbrovim. V IcrSki občini je dedek Mraz obiskal vse šole in vse varstvene ustanove. V spremstvu je imel kar 24 pravljičnih biitiij. Otroikom je razdelil steroamna iposamič-na in bogatejša skupna darila. Na sprejemih so priredili kulturne programe in pogostitve. V brežiški občini so tudi najmlajši zadovoljni pričalka-li dedka Miraza. Obdaril je vse preddolsike otroke in šolarje. Na pogostitvah so se cicibani in ploniirji veselo zavrteli in zapeli na čast dobremu dedlku. Te dni bodo prebivalci ribniške občine odločali o uvedbi samoprispevka za gradnjo in obnovo šol. Sklep o razpisu referendtmia je sprejela skupščina na zadnji seji. Samoprispevek naj bi po predlogu znašal 2 odst. od bruto osebnih dohodkov zaposlenih, od katastrskega dohodka iz kmetijstva in od dohodka iz obrti. Z 2-odst. samoprispev-losti (TIS) v Novem mestu sprejela začasen denarni na-črt za letošnoe prvo trome-sečje, merila za financiranje OBVESTILO o NOVEM DELOVNEM ČASU V GOSPODARSKI ZBORNICI SRS Na podlagi sklepa 9. redne seje sveta delovne skupnosti z dne 20 13. 1967 in soglasja upravnega odbora OZ SRS na 18. redni seji dne 26. 12. 1967 obveščamo vse člane zbornice, da bo tajništvo zbornice začelo s 1. januarjem 1968 z novim delovnim časom in sicer: ponedeljek: torek, sreda, četrtek: petek: od 9. do 17. ure od 8. do 17. ure od 8. do 15. ure GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE v drugem šolskem polletju 1967/68 in oitavimi delovni načrt iavršnega odbora TIS za letos. Na podlagi okvirnih meril za financiranje izobraževalnih zavodov se bo skupščina TIS letos potegovala za dopolnilna sredstva republiške skupnosti. V razpravi so načeli tudi dosedanjo problematiko v financiranju srednjega strokovnega šolstva in omenili, da so delovne organizacije in ObS leta 1967 anafc-rvo pomagale izobraževalni skupnosti reševati najhujše denarne težave. Na tej seji Je bil Danilo Kovačič iz NOVOTEKSA ia-vodjen za novega predsednika skupščine TIS, prof. Vel>ko Troha pa Je ostal predsedniSc izvTšn^a odbora. i T RT KO N TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • K o C K V J E • F0T66RAFIJA TEDNA Mokronogu vode niso dodeljene Sevniška občinska skupščina je, kot je bilo pričakovati, potrdila odločbo oddelka za gospodarstvo in finance Moteroaoški pododibor ribiške družine »MIRNA« je pred meseci zahteval od sevniške občinske skupščine, naj mu dodeli tudi mirensice vode na Čestitka gen. polkovnika Djoke Jovanića Tik pred novim letom nam ' je komandant zagrebške ar-madne oblasti gneral polkovnik Djoko Jovanić poslal brzojavno čestitko v imenu pripadnikov oblasti kot v svojem imenu s katero želi članom kolektiva Dolenjskega lista plodno in veselo novo 1968. leto. Tovariš komandant se je hkrati zahvalil Dolenjskemu listu za napore, ki smo jih vložili v informiranje javnosti o življenju in delu enot JLA na našem področju v preteklem letu. — Tovarišu komandantu smo se za priznanje toplo zahvalili ter zaželeli njemu kot vsem pripadnikom JLA srečno in novih uspehov polno novo leto. Srečanje v Stopičah Ob dnevu JLA je skupina vojakov iz Pogane obisikala osnovno šolo »Janeza Trdine« v Stopičah. Nibola Marjanovič je učencem razdelil nagrade za najboljše naloge o dnevu JLA, Velimir Pavlovič pa je učencem pripovedoval, kako so vojaki udomačili sme V namiznem tenisu so pior.irji premagali vojake z 9:5. območju sevniške občine, češ da na svojo roko ustanoivlje-na ribiška družina SEVNICA nima pravice do njih. Kot je znano, je pred letom dni ribiška družina MIRNA razpadla zaradi medsebojn^a nezaupanja in obtožb. Vodstvo družine je zatrjevalo, da cepitev ni v skladu z načedi o enotneom gosjpodarjenju z vodami, sevniški in krmeljski podobor pa sta odločno zahtevala odcepitev. Republiška ribiška zveza ni posredovala, stvari pa so prišle celo v roke sodišča. Seveda je bila mokronoška zahteva o dodelitvi voda zavrnjena. Odločbo je izdal oddelek za gospodarstvo in finance, nanjo pa se je pritožil mokronoški pododbor in začasno tudi uspel, ker odločitve ni sprejela občinska skupščina. Na zadnji seji, 23. decembra, pa je sevniška občinska sku^čina odločbo potrdila in s tem zadovoljila predpisu. Kočevje: en svet manj Na zadnji seji je občinska skupščina Kočevje sprejela odlok o spremembi statuta, ki določa, da bo imela skupščina odslej en svet manj. Združila sta se namreč svet za kulturo in svet za izobraževanje in telesno vzgojo. Tako ima občinska skupščina zdaj 7 svetov. Tudi v novem letu si bomo prizadevali naše odjemalce zadovoljivo postreči! OeleteUdtil^ CRNOMEOi v. I Postaja prometne milice in postaja milice Novo mesto se zahvaljujeta Dolenjskemu listu za pobudo za novoletno obdaritev miličnikov. Zahvaljujemo se tudi delovnim kolektivom in vsem posameznikom, ki so se odzvali tej lepi pobudi in nam čestitali ter nas obdarovali. Voznikom želimo srečno vožnjo, občanom pa srečno novo leto 1968! POSTAJA PROMETNE MILICE IN POSTAJA MILICE NOVO MESTO V počastitev 25-letnice pionirske organizacije je predsednik občinskega odbora DPM Novo mesto Ivan Gra-šič priredil sprejem za predstavnike pionirskih odredov vseh šol. (Foto: Slavko Doki) V Nova stavba - ponos Zuničev V Novem mestu smo tokrat prvič postavili v križišču pri Petrolovi črpalki novoletno jelko za prometne miličnike, drugo jelko pa za miličnike v veži postaje milice. Čeprav je bilo prvič, so delovni kolektivi in posamezniki obdarovali organe javne varnosti tako, kot da je to že dolgoletna tradicija. Vsem, ki so se odzvali naši pobudi: iskrena hvala! — Na sliki: predstavnici tovarne zdravil »Krka« čestitata miličniku Jožetu Čopiču in mu izročata darilo. (Foto: M. Vesel) Pred kratkim so v Zvmičih svečano odprli stavbo, zgrajeno s pomočjo krajevne skupnosti Adlešiči, občanov, občinske skupščine Črnomelj in kmetijske zadruge. Gradbeni odbor je pod vodstvom Cirila Požeika vodil dela v lastni re-žeji ter :^adil stavbo, vredno okoli 23 milijonov Sdin.. V najlepši hiši, ki zdaj i^-ji v Žuničih, je trgovina z že-leznino in manufakturo, imajo pa tudi prehrambeni oddelek z bifejem. Sodobno opremljene lokale, ki imajo tekočo vodo in 500-litrski hladilnik, je prevzela v upravljanje kmetijska zdruga Črnomelj, poslovodja pa je Pero Dragičevič. Za prebivalstvo adlešičkega Zdravstveni dom se je pridružil Celju Delovna skupnost sevniSke-ga zdravstvenega doma se je z referendumom odločila za priključitev k" zdravstvenemu domu Celje. S tem je soglašala tudi občinska skupščina, ki od združitve pričakuje boljše strokovno delo almvstvme službe. Obljube kažejo, da bo Sevnica dobila še enega stomatologa ter ginekologa v dispanzer za žene in otroke. Skupščina je menila, da bo potrebno pozorno spremljati samoupravne akte združenega zdravstvenega doma. Za Sevnico pa je tudi zanimivo, kaj bi bilo s sedanjimi prostori zdravstvene ustanove, ki so bila že pred leti namenjeni za otroško varsbvOi Že sedmič bogat dedek Mraz 27. decembra so obiskali suhorsko šolo predstavniki ljubljanskega zunanjetrgovinskega podjetja JUGOTEK-STIL-IMPEX, ki ima pafbro-nait nad šolo. Vsem 125 učencem so za Dedka mraza razdelili zavoje z oblačili, šoli pa pokkttuli nov 16 mm kino projokitor. Bogata darila JU-GOTEKSTILA so bila vredna 1,800.000 Sdin. Šolarji so pripravili lep program, v katerem je nastopil Dedek mraz, lepe prireditve p« se je udeležil tudi poslanec Niko Be-lorpartrlovlč. Vodstvo šole, otroci in starši se podjetju JUGOTEKSTIL iskrmo za. hvaljujejo za obdaritev, Id Je bila že sedma po vrsti! Kmetje za ustaljen davek Ne samo obrtniki, tudi kmetje so v brežiški občini izrazili željo po ustaljenem davku, vsaj za pet let naprej bi radi vedeli, koliko bodo morali prispevati družbi. »Potem bomo tudi mi laže plani, rali,« so dejali kmetje na posvetu s predstavniki občinske konference Socialistične »v®- področja pomeni nova trgov-sika hiša eno največjih (pridobitev povojnih let, saj je preskrba prebivalstva v teh krar jih doslej močno šepala. Občani so h gradnji prispevali okoli 3 milijone Sdinarjev, bodisi z delom ali s prispevki. Sevnica: boljši hmelj kot HMEZAD v letu 1967 je sevniška Kmetijski kombinat pridelal na 50 ha starejših in 12 ha novih nasadov 63.291 kilogramov hmelja. Računajo, da je zaradi suše pridelek za 16,5 tone manjši, to pa pomem pri povprečna ceni 2169 S din za nad 30 mdlijosw>v starih dinarjev manjši dohodek. Kljub temu hmeljarstvo nd imelo izg^ibe. Zanimivo je, da je sevniški hmelj dosegel celo boljšo kakovost, kot je povprečje celotnega hmeljarskega združenja. Združenje je imelo 94 od-.stotkov prvo- in drugoraz-redn^a hmelja, Sevndca pa 95,5 odstotka. Je fotografe zametlo? Potog^ska bera za nagrado tedna je bila v sredo bolj pičfla. Padlo je precej snega pa n^ibrž zato nismo dobili nobene fotografije o zameiteoih fotogram fih. Pfl:w nagarado 10.000 Sdin smo prisodili Tonetu Zalofcairju iz KrSkega aa »DE1> KA MRAZA V TOVARNI PAPIRJA«. Druge nagrade niitsmo podeliM, tretjo 3.000 Sdin pa je prejed Slarviko DoM iz Novega mesta m, »NS-SREČO PRI PONIKVAH«. Vse druge slike, ki smo j^ ta teden prejefll niaa usbreeale nalemu raaplsu »Za Jobografijo tedna«. Fotografije, ki jih pošiljate morajo biti narejene visaj na formatu 13 x 18 cm in morajo imeti ptrimereo podpds s podatM: □ datum iKJsnetika, □ kraj posnetika n kdo aii kaj je na sHiM, □ Ikaiko je bila posoefaa (f£kn, osveitUtveol čas. zaslonlka). Do ponedeljka 8. jan. 1968, je naslednji vaš roki Vaši posne>tki moira()o bditd v uredniStivu DoHecnjskega lista ta dan do 12. iire! Mdo^o sreče, issoajdiljivo^ in ostro oiko vam žeili UREDNIŠTVO DOLEJNJSKEGA LISTA FOTOGRAFIJA TEDNA Trebnje: komisija bo preučila Odborniki se na zadnji skupščinski seji niso strinjali z odlokom o prispevkih od zemljišč, po katerem bi bil prispevek predpisan po kraju bivanja lastnika. Menili so, da bi bilo to napak in da bi povzročilo negodovanje, ker Imajo nižinski kmetje večkrat zemljišča v hribih in obratno. Predlagali so, naj posebna komisija, v kateri bodo tudi odborniki, stvari nadrobneje preuči. Skupščina pa se je strinjala s tem, naj tudi novi odlok upošteva kraj bivanja kot osnovo za oMavčitev. Sporne primere bo torej obravnavala komisija. Očitek lovskim družinam »Lovske družine so preveč zaprte vase in premalo spoštujejo družbene interese,« so dejali udeleženci posve:a o turizmu pri občinski konferenci SZDL v Brežicah. Po njihovem mnenju je premalo stikov med družinami in premar lo sodelovanja teh z gostinskimi podjetji. Včasah posamezniki zaradi osebnih koristi zadi^jejo tuje lovce po svojih hišah, čeprav jim ne morejo nuditi tistega udobja, kot bi ga bili lahko deležni v sodobnem gostinskem JOikBlU. Razen tega se lovske družine premalo trudijo, da bi turisti ostali čim dlje v občini. rnikom dobilo deželno sodišče v Loub-Ijani, ki je razpisalo razpravo za 21. april 1920. Razprava pa je morada biti zopet preklicana, ker je bil zaradi železničarske stavke »ves promet na železnici ustavljen« in obtoženi ne bi mogli priti na razpravo. »Upornike« je rešila zaporov šele amnestija Razprava je končno bila 19. in 20. maja 1920. Peter Balkovec je bil obsojen na 3 leta zapK>ra, Florijan Malešdč na eno leto, Kobe na 2 meseca in Zugelj na 3 tedne, 10 obtožencev pa je bilo oproščeih. Vendar tudi obsojenim ni bilo treba v zapor, ker jim je biJa z amnestijo kazen v celoti oproščena. O dogodkih na Vinici so tedaj veliko pisali vsi časopisi, da so na široko odmevali ne samo po Beli krajini, temveč p>o vsej Sloveniji. Na Vinici in v Beli krajini pa je viniška »buna« že prehajala v legendo, ki je širila in krepila revolucionarne ideje. Resničnim dogodkom so ljudje dodajali dogodke, ki se niso zgodili, ali pa jih začeli drugače razlagati. Ti kasnejši dodatki zgodovinskim dejstvom so razvidni iz dosedanjih nekritičnih opisov viniških do-godlrov. Ti zatrjujejo, da je bilo 1. novembra 1918 aU 21. aprila 1919 proglašena repub-Idka ali republikanska oblast, Pavlešiča pa imenujejo prezidenta republike, čeprav je bil le predsednik zborovanja in prisege republikanski ureditvi jugoslovanske države. Na Vindci je bilo 6 in ne 14 orožnikov, ki pa niso bili razoroženi 24. aprila niti niso vzkaikali republiki. Lovšin ni bil voditelj upora 21. aprila, temveč ga je prav on v znatni meri razvodenil. Novoizvoljraii odbor nd imel tri dni oblasti, ki je sploh ni prevzel. 21. aprila je v uporu sodelovalo okoli 150 ljudi, in ne 500 itd. Veličina viniških dogodkov po vsem tem ni samo v uporu 21. aprila, temveč v trajnem spontanem revolucdonamem gibanju, ki ga ni zadušil prihod srbske vojske, temveč se je prebijalo in krepijo navzlic vs^-mu preganjanju in nasilju. Večina kmetov se je vztrajno oklepala republikanskih in boljševiških idej, čeprav niso imeli med seboj kakega pravega krajevnega voditelja in čeprav so razni politični agitHor-ji skušali za svoj mlin izrabljati njihoVj politično razpoloženje. Tako je v začetku novembra 1920 Anton Hoengsman pridobil za organizatorja socialnodemokratične stranke Petra Bal-kovca in Jurija Žagarja, ki sta že za nedeljo, 14. novembra, sklicala socialistični shod. Čeprav komunisti niso vzpostavili svoje krajevne organizacije, so na volitvah 28. novembra zmagali. Dobili so 106 glasov in socialisti 102. Torej se je kar 208 volivcev izreklo za socializem, za republiko in korenite socialne spremembe, za katere so se zavzemali komunisti in socialisti. Ljudstvo je ostalo zvesto idejam Oktobra in socializma Ta odločitev volivcev v viniški občini je najboljši odgovor, kakšnega značaja je bilo tamkajšnje uporniško gibanje. Ce bi bilo to gibanje pod pretežnim vplivom Ra-dičeve HRSS, potlej bi se viniški volivci odločali za podobno slovensko kmečko stranko, za Samostojno kmečko stranko. Toda SKS je skupaj z liberalno JSDS dobila dobrih 36 glasov. Nekdaj vsemogočna klerikalna stranka pa je zbrala le še 85 glasov. Spontano revolucionarno gibanje v vi. niški občini je bilo tako široko in globoko zakoreninjeno, da je še dobri dve leti po prevratu relativfia večina ostala zvesta boljševiškim idejam oktobrske revolucije in glasovala za komunistično stranko, sko- raj dve tretjini volivcev pa se je izreklo za socializem. S takim volilnim izidom je bila takrat viniška občina na prvem mestu na Slovenskem med izključno kmečkimi občinami! V Beli krajini je 3, avgusta 1919 prišlo do manjših nemirov tudi v Adlešičih. O njih je 12. avgusta »Jugoslavija« poročala, da so se le pojavili, toda energični nastop okrajnega glavarja je vse »udušil v kali«, hujskači pa so prišli za jetniške zapahe. K tej vesti je črnomaljski okrajni glavar v svojem poročilu deželni vladi dodal nekaj podrobnosti. Učitelj Božo Račič iz Adlešičev se je 4. avgvista 1919 oglasil na glavarstvu in povedal, da so minulo noč »nahujskani fantje v Adlešičih razgrajali ter njemu, trgovcu Metodu Lileku in drugim nevarno grozili«, ker je Lilek svoj čas fantom prigovarjal, naj odidejo na orožne vaje, Ivan Adlešič, vodja nemirnežev, pa jim je odsvetoval. Na to ovadbo so orožniki 6. avgusta aretirali Adlešiča, Ivana Grabrijana in Josipa Skubeta ter jih izročili sodišču. Spontano revolucionarno gibanje na podeželju se je tedaj že umirilo in poleglo, čeprav se je med ljudmi širilo nezadovoljstvo zavoljo nitro naraščajoče draginje in splošnega pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin. Medtem ko so takrat naraščale revolucionarne delavske akcije, so kmetje zaradi neuspehov opustili samostojen in nepovezan boj. V večji meri so se začeli vključevati v razgibano politično življenje. Precej so se ogrevali za Samostojno kmečko stranko, ki je s svojimi radikalnimi gesli jeseni 1919 povsod razpredla svojo agitatorsko mrežo. Kako je bilo na Veseli gori pri Šentrupertu s Šmalčevimi klobuki Vendar je revolucionarno razpoloženje še nekaj časa ostalo med kmečkim ljudstvom. To so dolenjski kmetje po prej navedeni ugotovitvi državnega pravdnika v Novem mestu pokazali na kmečkem taboru, ki ga je SKS sklicala 8. februarja 1920 v Novem mestu. Tam se je po oceni novomeškega okrajnega glavarja zbralo »okoli 4000 kmečKega prebivalstva« iz novomeške okolice. To so pokazali tudi v dveh akcijah. Na Veseli gori pri šentrupertu je bil 12. marca 1920 semenj, na katerega je trgovec Ivan šmalc z Mirne pripeljal voz klobukov. Zanje je celo po mnenju krškega okrajnega glavarja zahteval »pre- lavsko stavko aprila 1920. S svojim nastopom so kmetje pravzaprav hoteli ix)d-preti revolucionarni boj delavstva. Na Bučki je bil 26. aprila 1920 sejem, na katerem se je zbrala množica kmetov. Prišlo je tudi nekaj stavkajočih rudarjev iz Šentjanža. Med množico se je razširila govorica, da je kralj odstopil in da je v Ljubljani že republikanska oblast. Ljudje so govorili proti vojnim dobičkarjem, ve-rižnikom in rastoči draginji ter sklenili, da si bodo sami delili svojo pravico. Tako je nastala pobuda, da bodo šli »bolj-ševikat« k trgovcu Pungerčiču v škocjan, o katerem so mv*iili, da je v tamošnji okolici največji vojni dobičkar. Kakih 60 kmetov pod vodstvom treh stavkajočih rudarjev je v štiriredu odkorakalo v škocjan. Orožniška postaja v škocjanu je v svo ji prijavi okrajnemu sodišču v Mokronogu 27. aprila 1920 takole opisala razpoloženje kmečke množice na Bučki in izbruh ljudskega nezadovoljstva: »Dne 26. 4. 1920 vršil se je na Bučki, okraj Krško, letni sejem, na katerega so prišli od vseh strani boljševiško navdahnjeni elementi z namenom, da bodo tamkaj dospele trgovce oropali njih blagov. Ker se jim namen na Bučki vsled tega, ker trgovci tjakaj niso dospeli in pa ker so bile orožniške patrole na Bučki tako dobro razvrščene, da niso mogli roparji pri majhnem številu na sejem doS-lih trgovcev doseči svojega namena in ker so opazili, da je večina orožništva bila skoncentrirana na Bučki, so se podali v Skocjan in takoj vdrli v trgovino Alojzija Pungeršiča — bilo jih je skupaj okrog 60 — ter odnesli iz iste manufakturnega blaga v skupni vrednosti za približno 164.000 kron ...« Po obširni preiskavi so orožniki uspeli ugotoviti le devet udeležencev, ki so bili pred okrožnim sodiščem v Novem mestu 10. decembra 1920 obsojeni na kazni od enega leta do štirinajst mesecev zapora. Med kočevskimi rudarji je nastala prva komunistična organizacija na Slovenskem v času, ko so ponehavale revolucionarne kmečke akcije, se je tudi na Dolenjskem okrepilo revolucionarno delavsko gibanje, ki je nastalo v okviru socialnode- »Spontano revolucionarno kmečko gibanje je valovilo po vsej Sloveniji. Akcije so se ponavljale zdaj tu, zdaj tam. časovno so se vrstile brez večje prekinitve od prevrata do poletja 1919, čeprav je meščanski oblasti uspevalo, da je osamljene uporniške nastope drugega za drugim zadušila, ker so bila uporniška žarišča nepovezana in zato niso usklajevala svojih akcij... ... Slovensko kmečko ljudstvo je z novimi revolucionarnimi dejanji obogatilo svojo revolucionarno tradicijo. Zlasti živ spomin mu je v kasnejših letih ostal na revolucionarne dogodke v povojni dobi. To je omogočilo, da je KPJ od leta 1935, ko je ustvarjala ljudsko fronto, svoja oporišča med kmeti hitro dobila v revolucionarnih žariščih, ki so preostala iz povojne dobe.« \ FRANČEK SAJE (v referatu »Revolucionarna gibanja kmečkega ljudstva v Sloveniji 1917—1919«) tirano viSko od 400 do 800 kron ter se vrhu tega UKijudstva norčeval, da berači ne morejo ki^vati klobukov«. Pri Smalčevenv^ozu se je zbralo kakih 200 kmetov, Iunro »hrupno zahtevali, da mora Šmalc prodaji klobuke po stari ceni«. Ker tega ni hoNi ga je množica napadla. Orožniki so teaa* gmalca zaščitili. Toda razjarjena množhso je obkolila voz in zahtevala takojšnjo raz^^odajo klobukov po starih cenah. Množica kmetov je neprestanos^ara-ščala, da tudi naskok sedmih oroz^^ov ni nič pomagal. Šele tedaj se je špekt*^ cijski trgovec zbal in pristal, da bo prodajal po starih cenah. Ljudje pa so že tako pritisnili k vozu, da se je večkrat prevrnil. Klobuki so se vsuli po tleh in kmetje so jih hiteli pobirati. Spekulantski trgovec se je tako brez klobukov in brez denarja pod zaščito orožnikov vrnil domov. Na Bučki: kmetje podprejo revolucionarni boj delavcev Drugo akcijo so izvedli kmetje iz okolice Bučke in Skocjana med splošno de- mokratične stranke ali celo izven nje. Poslednje se je zgodilo med kočevskimi rudarji, med katerimi je nastala prva komunistična organizacija na Slovenskem. Po socialističnem shodu 15. decembra 1918 v Kočevju so se rudarji množično vpisovali v socialistično Unijo slovenskih rudarjev, da je njena kočevska podružnica že januarja 1919 štela 510 članov. Spomladi 1919 je prišla v kočevski rudnik skupina rudarjev, ki so bili izgnani iz Avstrije, ker so bili tam člani Komunistične partije Avstrije. Ti so ostali med seboj povezani in med kočevskimi rudarji so širili komunistične ideje. Njihovo dejavnost so orožniki kmalu ^^rili. Kočevsko okrajno glavarstvo je 19. poročalo, da so izsledili 27 komuni-stici^ rudarjev. Njihov voditelj je bil Andrej, 2alesnik, pj.j katerem so ob preiskavi precej komunističnega gradiva in legNmacijo KPA. Okrajni glavar je deželno vla\^ prosil za navodila, kaj naj stori. Poverjeništvo ^ notranje zadeve je odgovorilo, naj ^^h^ove, če so komunistični rudarje združ^^ »tajnem društvu« in na kakšen način so^ udejstvovali. Ce to ugotove, naj jih Izro^sodišču, v nasprotnem primeru pa stro^ nadzirajo in pazljivo opazujejo. Orožniške preiskave so zaostrile odnose med orožniki in rudarji, ki so pogosto vzklikali in prepevali po Kočevju. Okrajni glavar je zaman protestiral zavoljo tega pri socialističnih delavskih voditeljih. Zato je uvedel policijsko uro in po mestu pošiljal okrepljene žandarske patrulje. Zvečer 14. septembra je skupina rudarjev zopet prepevala. Ko so jo orožniki ustavili, je delavec Ivan Gatnik odvrnil: »Zakaj bi ne prepevali, saj imamo lastno domovino, saj smo se tudi mi borili zanjo«. Ker Gatnik ni upošteval ponovnih opvominov, so ga aretirali. Zatem se je okoli orožnikov nabralo kakih 30 rudarjev, ki so zahtevali Gatnikovo izpustitev. Ko so orožniki skušali prijeti tudi rudniškega strojevodjo Ferdinanda Finka, je ta zagrabil nekemu orožniku puško. Zatem so ga drugI orožniki podrli na tla, eden pa ga je hudo ranil, da je čez nekaj dni umrl. Kočevski komunisti prevzamejo krajevno organizacijo JSDS in Unijo slovenskih rudarjev v Kočevju Kočevski glavar je 27. septembra poročal, da se nočno razgrajanje rudarjev nadaljuje. Delavski voditelji so »napram najhujšim elementom, ki so prišli iz Seegra-bena pri Leobnu, od koder so bili .izgnani, brez moči«. Orožništvo in policija tudi nimata dovolj moči. Zato je prosil za oddelek vojne policije ali vojaštva, da »delavci sprevidijo, da državna oblast ne more več trpeti njih nasilnosti«. Doslej so le malo krivcev izsledili in kaznovali. Sicer pa so bile vse kazni zaman in »tudi smrt rudarja Finka«. šele 31. oktobra 1919 je glavarstvo sporočilo, da so se rudarji »malo vnesli, vsaj začasno«. Dodalo je, da bo k zboljšanju pripomoglo p>osebej za njih ustanovljeno izobraževalno društvo »Svoboda«. Krajevno organizacijo JSDS in Unijo slovenskih rudarjev v Kočevju so tedaj dobili v roke komunisti. Tajnik "JSDS je bil prej reformist France Uršič, uradnik okrajne bolniške blagajne v Kočevju. Ko pa se je Uršič novembra 1919 vrnil z orožnih vaj, je opazil, da se je v JSDS v Kočevju »začelo nekako komimistično gibanje«. Zato je iz stranke izstopil. Ostal je le predsednik delavskega izobraževalnega društva »Svoboda«, vodstvo JSDS in sindikatov pa so prevzeli komunisti na čelu z rudarjem Andrejem Zalesnikom. Na pritisk komunističnega delavstva je moral odstopiti dotedanji predsednik Unije slovenskih rudarjev Ivan Windischmann strelni mojster na rudniku. Za predsednika je bil izvoljen komunist Anton Kink, za tajnika pa Alojz Novak, ki je bil hkrati tajnik krajevne komunistične politične organizacije, kar je postala krajevna^ organizacija JSDS. Na shodu 13. decembra 1919 so kočevski rudarji sklenili, da izstopajo iz socialnodemokratične Unije slovenskih rudarjev in se pridružijo komunistični Zvezi rudarskih delavcev s sedežem v Ze-" niči. Za delegata, ki naj to izvede, so izvolili komunista Andreja Zalesnika. Orožniki so Zalesnika še isti večer aretirali, na zahtevo številne delegacije na okrajnem glavarstvu 14. decembra pa so ga morali takoj izpustiti. Narodna vlada je zaradi tega poslala v Kočevje četo vojakov. Zalesnik se je izmaknil novi aretaciji in se 18. decembra odpeljal v Bosnd, kjer je stopil v stik z Zvezo rudarskih delavcev. Na povratku domov je bil v Slavonskem Brodu aretiran in 15. marca obsojen na tri mesece zapora. Ker po prestani kazni ni dobil zaposlitve, je moral oditi iz Kočevja ... Po ustanovitvi komunistične stranke na Sloven.skem marca 1920 so se delavska in tudi nekatera kmečka revolucionarna žarišča organizirala v novi stranki. % Po prepovedi KPJ in njenem umiku 0 v ilegalnost so se le redki kraji na Do-^ lenjskem ohranili zvezo s partijo. Se- # le po letu 1935, ko je obnovljena in 0 okrepljena partija snovala ljudsko fron-9 to, je vzpostavila zvezo z revolucionar- # nimi žarišči, ki so se ohranila iz po-9 vojnih let in postala prva in čvrsta # oporišča kmečko — delavskega gibanja 9 in leta 1941 Osvobodilne fronte slo-^ venskega naroda. KONEC J Obiščite Gorjupovo razstavo v Dolenjski galeriji! Do konca januarja bo v veliki dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu odprta retrospektivna razstava del slikarja in kiparja Jožeta Gorjupa, kostanjeviškega rojaka. Po zaslugi plodnega sodelovanja med Gorjupovo galerijo iz Kostanjevice ter Dolenjsko galerijo, ki naj bi se letos še poglobilo, si lahko na razstavi ogledamo dragoceno bogastvo prezgodaj umrlega nadarjenega umetnika. Gorjupova olja, jedkanice in grafike pa kipi in fotografije fresk iz Miklavževe cerkvice v Kostanjevici — vse nam govori o mladem, a veliko obetajočem umetniku- Zato ne zamudite razstave Jožeta Gorjupa, o katerem je dejal akademik dr. France Štele, da bi bil postal naš največji mojster velikih ploskev, ko ne bi prezgodaj legel v grob- — Na sliki: pogled na bogato razčlenjeni gotski obok Miklavževe cerkvice v Kostanjevici, eno najpomembnejših umetniških del kiparja Jožeta Gorjupa- PRISPEVEK ZA TEMO O FINANCIRANJU ŠOLSTVA Le redki med njimi so že videli,vlak Jelševec pri Trebelnem, ena najrevnejših slovenskih osnovnih šol Pravzaprav šola na Jelševcu komaj zasluži to ime. Nekdanje skromno župnišče znotraj cerkvenega zidu daje z eno izbo, do katere se pride po vegastih stopnicah, zatočišče 75 otrokom. Triintridesetim dopoldne, dvainštiridesetim popoldne. Učijo se v dveh kombiniranih oddelkih. šolska tabla je obešena na klin, na steni je videti nekaj slik domačih živali, strop lahko dosežeš z roko. Dve mladi učiteljici s prvimi me seci poučevanja za seboj. Najmanj izkušeni — v naj- Rozi Skobe težjih razmerah. Jelševec je vas z nekaj hišami, do Mokronoga je dve uri hoda ... »Človek bi obupal, pa ne sme, mora zdržati. Kje so sodobne metode pouka v teh razmerah? 42 otrok učim naenkrat, komu naj se posebej posvetim? Na »srečo« jih Plošča Linhartovemu Matičku Na stavbi, ki stoji na prostem, kjer je bil pred 120 leti prvič uprizorjen Linhartov Matiček, nameravajo 8. februarja, na Prešernov dan, odkriti spominsko ploščo. O tem so govorili na zadnji seji sveta za prosveto in kulturo jjiri novomeški občinski skupščini. precej ostaja doma zaradi dela na hribovskih kmetijah... Počutiva se čisto od rezani od sveta, kruh si prinašava iz doline enkrat na teden,« pove Rozi šular, do ma s Trbinca pri Mirni. »Si morete misliti, da pn prometni vzgoji, ki je na ur niku kot kje drugje, govorim o vlaku, nazadnje pa s presenečenjem ugotovim, da ve čina nima o njem prave predstave, ker ga sploh še m videla,« jo dopolni Rozi Skobe, doma s Puščave pri Mokronogu. »Težav je toliko, da ne vem, kje začeti naštevati, midve pa sva mladi, neizkušeni.« »Pri vsej tej skromnosti bova najbolj razočarani nad brezbrižnostjo staršev, ki se tako malo zmenijo za šolanje svojih otrok. Mnogih na roditeljske sestanke sploh ni. Ko sva učence zadržali po pouku, da bi se jim posebej posvetili, sva slišali: ,Raje ga udarite, samo spustite ga domov.' O sorazmerno majhnem prispevku za šolsko malico niso hoteli nič slišati, čeravno hodijo ti ma- Rozi Sular li otroci tudi po pet kilometrov daleč v šolo. Ljudje se ubijajo ob šmamici in vsakdanjem kruhu. Maloka-teri otrok se kdaj prebije do višje šole.« Zavrta se človeku v možgane, ko odhaja nazaj v dolino: marsikje v mestu so otroci presiti vsega, tu gori pa se rnalčki še niti ne zavedajo, kako visoka stopnica jih loči, preden se bodo sami spoprijeli z življenjem. Klanec siromakov še ni'umrl s Cankarjem. M. L. tri knjige Dolenjske založbe Dolenjska založba bo v 1968 izdala tri knjige. Razen dveh napovedanih; Valvasorjevega »Prizorišča človeške smrti« in zbornika ob 600-letnici Novega mesta izide tudi delo Zmage Kumer »Ljudska glasba med rešetarjl in lončarji v Ribniški dolini«. Knjiga je posvečena ljudski glasbi v Ribniški dolini In ima tri dele: v prvem govori avtorica o Ribniški dolini z zemljepisnega, gospodarskega In narodopisnega stališča, v drugem delu so zbrane pesmi in god-čevske melodije, v dodatku pa so opisani plesi. Zadnji del vsebuje slovar težje razumljivih narečnih Izrazov. Kume Božo Račič odlikovan 29. decembra 1967 je član Izvršnega sveta SRS dr. V. Bračlč Iziročll Božu Račiču, zaslužnemu etaiografskemu delavcu, red zaslug za narod z zlato zvezdo, s kaiterim ga je ob njegovi osemdesetletnici odlikoval predsednik re-piublike maršal Tito. Odlliko vanemu naše iskrene čestitke z željo, da bi še dolgo živel in ustvarjal med nomil KM J1ZXE ZBIRKE DRŽAV]\E ZALOŽBE SLOVENIJE za leto 1968 1 ZBRANO DELO NVILUAMA SHAKiSPiARAs,^ Zbrano delo največjega dramatika vseh časov bo izšlo v trinajstih knjigah predvidoma v treh letih. Celotna zbirka bo izšla v mojstrskih prevodih pesnikov Otona Zupjiičiča, Mateja Bora in Janeza Menarta (sonet^) Vsaka knjiga bo še posebej opremljena s potrebnimi pojasnili k posameznim tekstom. ZA LETO 1968 SO NA PROGRAMU ŠTIRI KNJIGE: # PRVA KNJIG.%: Rihard III.: Komedija zmešnjav; Dva gospoda iz Verone. # DRUGA KNJIGA: Ukročena trmoglavka; Romeo in Julija; Sen kresne noči. • TRETJA KNJIGA; Mnogo hrupa za nič; Vesele žene Windsorske; Julij Cezar. • ČETRTA KNJIGA: Kakor vam drago; Kar hočete; Hamlet. Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vzorno opremljene in vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 180 Ndin (10 mesečnih obrokov po 18 Ndin), pol-usnje 230 Ndir (10 mesečnih obrokov po 22 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v meseco, ko se naroče na zbirko. Ker se bo naklada ostalih knjig ravnala po številu naročnikov prTih štirib knjig, se čimprei prijavite na zbirko. SVETOVNI KLASIKI M V zbirki bo izdala založba štiri knjige treh slovečih avtorjev: • F. M. DOSTOJEVSKI BRATJE KARAMAZOVI I.—II. V obsežnem opusu znamenitega ruskega psihološkega realista F. M. Dostojevskega spadajo »Bratje Karamazovi« v vrh njegove ustvarjalnosti. Delo bo izšlo v dveh zajetnih knjigah. • STENDHAL: RDEČE IN ČRNO v romanu je Stendhal razodel tolikšno umetniško moč v prikazovanju časa In druž^, da ne veija samo za francoskega in svetovnega klasika, temveč tudi za, prvega kritičnega realista v evropski književnosti • RIMSKA LIRIKA Sovretovl antologiji »Grške lirike«, ki je pred leti izšla pri DZS, se zdaj pridružuje skrbno pripravljena in prevedena »Rimska lirika«. Jedro knjige bodo zavzeli pesniki: Horac, Kat\xl, Tibul, Propere in Ovid. Izdajo je uredil in večidel tudi prevedel dr. Kajetan Gantar Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in polusnje ter vzorno opremljene. Cena za naročnike: celo platno 200 Ndin (deset mesečnih obrokov po 20 Ndin), polusnje 250 Ndin (deset mesečnih obrokov po 25 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko V p-, osti o^odaji bodo posamezne knjige znatno dražje. KULTURA iN ZGODOVINA v zbirki bodo izšle Stir< knjige treb avtorjev: • D. TAŠKOVSKI: ROjSTVO MAKEDONSKEGA NARODA Taškovskega knjiga obravnava narodno prebujenje makedonskih Slovanov in »proces konstituiranja« makedonskega naroda v drugi polovici 19 stoletja. • W. SHIRER: VZPON IN PADEC TRETJEGA RAJHA I.—II. Knjiga ameriškega pisatelja W Sfcirerja posreduje avtentične zapisnike o izslljevalski diplomaciji Hitlerja, dobesedne posnetke pogovorov med Hitlerjem in Chamberlainom, Članom, Molotovom, Stalinom, zapisnike s se . kjer so Hitler m njegovi generali načrtovEili bliskovite napade na OTrop-ske države itd . . Izredno zanimiva m obsežia knjiga je bila več let bestseller na ameriškem knjižnem trgu; v sIovenš'*inl bo izšla v dveh knjigah. • HOBSBAWM: OBDOBJE REVOLUCIJ Knjiga obravnava evrc>psko pret.»jklost med leti 1789 in 1848, vendar ne gre za kako povprečno zgodovinsko delo cemv>^ za sij'ijno analizo, ki s pomočjo navidez obrobnih ilustracij (vse od takratne telesne višine vo akov preko prehrane, knjižnih naklad analfabetiana. posestoih razmer, prava, uprave in fin' no do najsubtilnejšlh oznak književnosti, filoMfije in umetnosti) omogoča, da bralec tako rekoč z vso Dolnostjo zaživi z dobo In njenimi ljudmi. Knjiga bo tudd bogato ilustrirana. Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, t'zorno opremljene, dopolnjene z ilustraci-jami ter vezane v celo olatno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 240 Ndin (10 mesečnih obrokov po 24 Ndin). olusnje 300 Ndin (10 mesečnih obrokov po 30 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko le naroče na zbirko. V prodaji bodo posamezne, knjige znatno dražje. BIOGRAFUiEj v zbirki bodo izšle knjige, ki bodo prinesle življenjepisne romane treh pomembnih osebnosti: • J. ROUSSELOT: UUBEŽNI RICHARDA VVAGNERJA Roman pred.<5iavlja velikega nemfkega skladatelja v posebni luči: avtor se namreč ne spu^ t razpravljanje o Wagnerjevl veličini in genialnosti, temveč ga zanimajo predvsem ženske, ki so tako ali dizače vplivale na njegovo usodo in življenjsko pot • S. i« E. LONGSTKERT: UTRILLO — ČLOVEK Z MONTMARTRA Roman o velikem fraP;oskem slikarju Dtrillu riše življenje umetnika, ki se skozi peklo svoje mladosti in tragičnega življenja razvija v zrelega ustvarjalca, tako da na koncu laže razumemo ves mir in notranjo milino njegovih slikarskih del. • H. LAMB: HANIBAL 1'UOTI RIMU Znam ameriški p^atelj osvetljuje v knjigi o Hanibalu podobo te velike ^odovlnske os^no^, ki je dolga stoletia vznemirjala domišljijo s svojimi nedosegljivimi vojnimi iunaštvi in burnim, življenjem Vse tri Knjige bodo vezane v **elo platno in polusnje, tiskane na brezlesnem papirju In vzorno opremljene Cena za naročnike: celo platno 130 Ndin (10 mesečnih obrokov po 13 Ndin), polusi^ 150 Ndin (10 mesečn.. obrokov po 15 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. Pos.-mezne knjige bodo v prodaji znatno dražje. NAROČILA ZA POSAMEZNE ZBIRKE SPREJEMAJO VSE KNJIGARNE, Z^TOPNIKI ZAIO^E IN UPRAVA DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, LJUBLJANA. MESTNI TRG 26 — ODDELEK KNJIŽNIH ZBIRK. IZREŽITE, PROSIM, PRILOZENC NAROCILNICO IN JO POŠLJITE V PISMENI OVOJNICI NA GORNJI NASLOV. NAROClLNICA Obvezno naročam tele knjižne zbirke DZS: — Svetovni klasiki pl. 200 Ndin, pus. 250 Ndin — Kultura In zgodovina pl. 240 Ndin, pus. 300 Ndin — Biografija pl. 130 Ndin, pus 150 Ndin — Zbrana dela W. Shakespeara (štiri knjige) pl. 180 Ndin, pus. 220 Ndin Nar:>čnlno bom plačal: — v enem saiesku — v deset mest*5nih obrokih Knjige ml pošljite — na naslov stalnega bivališča — na kraj zaposlitve (Neustrezno prosim, podčrtaji«!) Kraj in datum Podpis: ........... C« a >o o rt G > 93 ci Z SLUČAJEN OBISK PRI NEVSAKDANJEM ČLOVEKU TREBNJE Kje grad Trebnje leži. Vas Trebnje in njegova farna cerkev. Stari stebri in večne lučke poleg drugih sledov mesta, ki je nekdaj tu stalo. Kakšno je grajsko poslopje- Grajska kapela. Kamnit lev. Kdo je grad prvi sezidal. Njegov naslednji lastnik. Gospostvo zamenjajo za drugo. Kdo je danes lastnik gospostva. Okolico opustošijo Turki. Girad in gaspastvo Trefeti ali Tfef-feo, ki ga Kranjec izgovarja Trebfen (Trebnje), leži na Dolenjskeon, med l^lsOjano in Novnm mestxMn, od po-ve-ga oddaljeno &est milj, od drugega pa dw© miliji. Grad stoji pod visokim, B gostim drevjem poraslim hribom. Tiik: pod gradom teite Temenica, ki s svojim tetkočim kristalom lepo po-Bdravdja zdaj rodovitno poOje, zdaj ljubke, kot smaragd zelene travnike. Ista voda pa med potjo nagovarja veliko vas, kd ao jo imeOi prej za trg in !kl se prav tako imenuje Trebnje ter ima žiupno cerkev. Številni veliki izklesani k-atriTvi in streibri, kakor tudi nag^bniki, večne luči in mnogo poganskega denarja, na kar tukaj na-letdmo, so oiedvomno ostanki nekdanjega velikega mesta in kot ostanki vsaj priče minljivosti vsega časnega, 6a že ne deijo spoosnati, kaMno mesto Je tu piravzaprav bilo in kako se je tnnenovailo. Grad je neverjetno velik in dobro oprenalljen s stoOpi, mied katerimi je poseibno viden v^lik, močan in visok četveooogUaiti stolp, ki so ga z^radUi pred davnimi časi ter je, po videzu BOdeč, bUa vtsa ostala ^raidba temu veUkemu stolpu prizidana. Na gradu je tudi kapela^ ki je posvečena sv. JožebL Zuneij pired giradom leži kamnit lev. ki so ga poleg drugih starin isdcopeili iz zemlje in je tak, da na njem ni mogoče opaziti dela človeških rok. Sipomln na pirvega gradiiteOJa trebanjskega gradu «ai omenjenega ve-Ukega stolpa ni Izginil, čeprav Je sam umrt In B njdm izumii tudi ves lod: bil je to grof iz Trebinje (Trefen ali Treuen) na Koroškem, ki je grad pozidal, bil njega lastnik in mu dal po sebi ime. Klasneje je trebanjsko gospostvo prešlo na grofe Ortenburžane, po njih iajumrtju xia grofe Celjske, od njih pa na Avstrijsko hišo. Za njo so si trebanjsko gospostvo piidobili gospodje Svibenski, za njimi gospodje Gal-lenberški, katerih družina se je razdelila na dve veji, dokler niso gospostva prodale gospoda Ivana Gal-lenberškega štiri hčere, dedinje, namreč Felicita, Neža in še dve njimi sestri, gospodu Pankraciju Sauerju. To posestvo je imel leta 1599 v lasti gospod Ludvik Sauer, ki je bil skupaj z drugimi odposlanci iz Kranjske poslan kot delegat na deželni zbor, ki je bil 19. januarja istega leta v Gradcu pod vodstvom nadvojvode. Nato je gospostvo menjalo svojega gospodarja in je bilo pod oblastjo enega gospodov Križandčev, po čigar szmti je gražčino podedovala njegova hči, poročena gospa Kazianer, baronica, ki je graščino zamenjala z gospodom Jurijem Jaiikovičem za posestvo Preddvor. Od Jurija Jankoviča je gospostvo po očetovi smrti podedoval sin gosix>d Volk Konrad Jan-kovič, Id je leta 1685 posestvo prodal gospodu Matdji Kovačiču. Ta je še danes lastnik graSčine. Leta 1528 je okolica Trebnjega hudo trpela aaradi vpada Turkov, kajti ti so vse opustošili in so tu po svoji atari navadi popodnoma barbarsko eocspodarill Ob obliču se rojevajo verzi in mele Evgen Cestnik iz Dragatuša se že blizu 40 let ukvarja s kulturnoprosvetnim delom — Bil je režiser in igralec, vodil je pevske zbore, postal je znan kot partizanski pesnik in komponist, zadnja leta je vodil tamburaški zbor — Mimogrede pa se mu ob mizarskem delu še zdaj utrinjajo verzi in melodije V eni najbolj urejenih hiš sredi Dragatnša je CJestnikov dom. Menda imajo vsi Cestniki umetniško žiHco, zravra pa praktičen ^klic. Tako je tudi z Evg^tem je bil pevovod-ja. Dragafcuški pevci so nekdaj iispešno sodelovali na festivalih in tekmovanjih vse do leta 1956, ko se jim je zameril nastc^ v Novem mestu. Ker je takrat razen tega še vsa mladina odhajala v mesta, je zbor razpadel. — Kjo smo prenehali peti, sem i^izkusil s tambu-ricami, je nad^eval. — Rudnik Kanižarica je dal inštrumente, jaz pa sem zbral neikaj' fantov in z njimi ob večerih vadil v svoji mizarski delavnici. Prav dobro smo že igrali in nastopali tudi drugje skupno s folklorno skupino, ko so spet neikateri tamburaši ot^. Dva sta šla za zmeraj v Kanado, eden k vojakom in eden šolo v Semiču. Učili so me priznani glasbeniki: Marir jan Kozina, Janez Kuhar in dr. Cvetko. Pesmi, ki sem jih takrat skoval, so vzeli v glavni štab, da bi jih ^dali v posebni knjigi, — so dejali, a jih nisem nikoli več vkM. Pisal sem tudi črtice v ^r-tizanske liste in napisal nekaj iger. Eno so celo dalj časa iiprizarjali na Gorenjskem. Miniiifl. SO leta. Vseeno pa Cestnik, ko se po njegovi hiša že igrajo vnučki, ni opustil pesništva in komponiranja. — Kadar sem v delavnici sam, se mi še kdaj utrneta kak verz ali melodija. Naglo spustim orodje dn brž zapišem na papir, da ne bi pozabil. Pred kratkim sem napisal narodno zabavno pesem »Spomin ne: Lepo je ■ kjer bre Uglasb 6ek. Potem kjer je 1 ig^ še stena sei grafiko . še žene.! je prite nik pa t — brat, Ijanl T ki ima se še ve karstvodi že d%:^ tako za čudnega^ sneg že do prag bilo žal da v Be! ljudi s na ki področji' stih, ki zadeti, j vsakdanj Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko, če pa pije, pije Hermelilto ^ Uli Evgen Cestnik je po poklicu mizar, vendar ga ljudje bolj poznajo kot kulturnega delavca. v Ljubljano. Nisem pa še obupal in menim, da moramo tamburaški zbor obnoviti. Partizanski pesnik in komponist Se bolj sem bila začudena, ko so mi pokazali partizansko i)esmarico, kjer je objavljena Cestnikova pesem »Jesenska«, uglas-bil pa jo je Pavle Sivic. — V partizanih sem nar pisal veliko pesmi, hodil pa sem tudi v pevovodsko NESREČA FRANCOSKEGA TOVOl NIKVAH. Francoskega tovornjaka, z avtomobilske ceste pri Ponikvah, drugače, kot z velikim dvigalom, z morali za nekaj časa ustaviti ves 1 je zdrsnil s ceste v petek, 30. d< (Foto: S. Doki) POLJE »OMEGA« tc veliko zel C nik in mnogotc" rož po acm Hcrmclik J C najimcn^ 18. Seveda nista računala, da bosta tako rekoč peš zmogla ogromno pot do doma. Zadostovalo bi priti do prve policijske postaje. No, tudi to ni bila najlažja naloga. Podala sta se slepo proti vzhodu. Sonce ju je neusmiljeno žgalo, vse dokler ga niso prekrili grozeči svinčeni oblaki. Stemnilo se je. Piš vetra ju je pognal med korenine trav. Da, trav! To zdaj niso bila več neznana vesoljska drevesa. Tudi mravlje so postale mravlje in hrošči hrošči. Vendar zato nič manj pošastni, nevamL Usu), ju pril^ se je % skakovi usipalo sta. Jeac no jag< žen sm Jean Ste)( Ob jubileju prihoda tovariša TifjljH na vodstvo ^ZKJ r DRAGI MHA, ^ N! DRUGE St' IZBIRE!" O . Miha Marinko, ' — Član predsedstva CK ZKJ . •dije...| SMEHSTOIETIJ I«. Takole se za5- | tam v Beli krajini, ■ jaovi gaji šume... i ►il jo bom na val- | smo šli v sobo, | tovariš Cestnik zar m na harmonij. Na i m opazila posebno | — podobo starej- i I^i portret me | ^niil, Evgen Cest- i ni je pojasnil: i oa* sliike je moj | je mizar v Ljub- | 'udi moja sestra, m že štiri otroke, 1 xino ukvarja s sli- m n... I '4^ nisem bila v i mimivi hiši! Nič j če je medtem g zametel stopinje | ja, vendar mi ni | časa. Zdi se mi, | li krajini ni veliko i tako bogato bero i altumo-prosvetnem a, a še mimo tiso, hodimo nepri-kot da so ne^j iega. RIA BACER Edmond de Goncourt je takole karakterizi-ral Angleže In Francoze: »Angleži so kot ljudstvo zelo prebrisani, kot posamezniki pa veliki poštenjaki. Pri Francozih je stvar obratna; so poštenjaki kot ljudstvo in zelo prebrisani kot posamezniki.« Glede uživanja hrane pa je po njegovem mnenju razlika v tem: »Francozi se lotijo mrzle telečje pečenke s toplim občutkom. Angleži pa toplega kosa govedine s hladnim.« * že priletna »gos« je vprašala pesnika Bau-delaira: »No, gospod, koliko let mi prisodite?« »Zakaj naj bi vam jih še prisojal, gospa?« se je vljudno nasmehnil pesnik, »saj jih imate že tako dovolj.« * Zgodovinar Benan jo je nekoč pošteno skupil. Ko je potoval v Nemčijo, je na meji pokazal uradniku namesto potnega lista jedilni list, ki ga je vzel v jedilnem vozu. Hotel se je z uradnikom malce pošaliti. Uradnik pa pogleda papir in nato Renana ter reče: »Vaš potni list je povsem v redu: telečja glava, kurje prsi, svinjski parklji; vse je v redu.« Ženo je pretepel do smrti RNJAKA PRI poki se je prevrnil , niso mogli rešiti »radi katerega so promet. Tovornjak Bcembra 1967. — 28. december bo vaščanom Dol. Praproč pri Sentlovren-cu ostal dolgo v spominu; 35-letni Avgust Košir je do smrti pretepel leto dni mlajšo ženo Terezijo in se nato sam javil milici. »Stanovanje Koširjevih je kazalo strašno podobo. Vse je bilo razmetano, povsod je bila kri. Sprva smo mislili, da je pokojnica umrla zaradi poškodbe na glavi, raziskava vzrokov smrti pa je kasneje pokazala, da je umrla zaradi poškodb -V trebuhu, ki jih je dobila od udarcev s čevlji,« so povedali na milici v Trebnjem. Uspešna sulčja sezona Letošnja sezona sulcev je dokaj uspešna tako za ribiče kot tudi za ribiško organizacijo, kd je pridobila precej finančnih sredstev. Domači in inozemski ribiči so bili precej uspešni. Tako so inozemci ujeli 7 sulcev v skupni teži 52 kg, domači pa ravno tako 7, ti pa so tehtali 44 kg. Od inozemskih ribičev so najbolj številni gostje iz Francije in Nemčije, ki so imeli tudi največ ribiške sreče. Od gostov je bil najsrečnejši Walter Wertz, ki. je ujel 20 kilogramov težkega sulca, od domačih pa Marjan Sonc, ki je ujel 13-kilo-gramskega velikana. Podvodni ribolov Na Malem Lošinju je bil na starega leta dan tradicionalni mednarodni sestanek podvodnih ribičev, ki so tekmovali za novoletni pokal narodov. Na tem neuradnem zimskem sfvetovnem prvenstvu so se zbraile najboljše ekipe sveta. Največ uspeha so imeli Italijani, drugo mesto so zasedli Francozi, na tretjem pa je reprezentanca Jugoslavije, v kateri je naistofpil tudi naš znani podvodni ribič Jože Turk iz Kočevja. Tiskarski škrat v muzeju Nagajivi tiskarski škrat ne nagaja samo časopisom! Vra-žiček je pokazal roge tudi pH-jateljem Posavskega muzeja, ko jim je lani decembra hotel voščiti srečno novo leto »1698«! Pivci rešujejo izobraževanje Občinska skupščina KočeV' je je na zadnji seji ugotovila, da temeljna izobraževai-na skupnost v letu 1967 ni dobila dovolj denarja za svoje delo. Zato je skupščina tu> menila tej skupnosti še 80.000 Ndin, ki jih je primaknila iz sredstev prometnega davka na alkoholne pijače v trgovin ni. P anaj še kdo reče, da je pitje in pijančevanje nekuU turno! »Povprečje v redu!« Ko so lani na Primožu odpirali novo šolo, je po slavju v zbrani družbi pripovedoval predsednik ObS tovariš France Molan, kako je nekoč kmalu po osvoboditvi v teh hribih gazil visok sneg z neko nalogo kot okrajni aktivist. »Z nekim sodelavcem sva se mučila v Klance, da je bilo kaj. Bil sem v nizkih čevljih, da sem imel kmalu vse mokro. Janez je bil na boljšem, saj je imel visoke škornje...« i)—povprečje torej v redu!* se je vmešal v pogovor Nace Vintar, tajnik sevniške občinske skupščine, in v hipu je bila družba v glasnem smehu. Dvakrat fotografirali Ko so lani regulirali Mimo, je novinar Dolenjskega lista obiskal delavce in jih med drugim tudi fotografiral. Naslednji teden jUi je predsednik ObS France Molan pohvalil: »Ste bili pa v časopisu, lepo!« Pa ga zavrne eden izmed delavcev v strugi: »Ja, smo bUi, a nas je oni tovariš dvakrat slikal!« Če že ni vode, je pa vsaj ime Po pripravah in načrtih sodeč je bHo pred leti predvideno, da bo stiški vodovod napajal Dobmiško dolino. No, potem je bU vodovod potegnjen po Temeniški dolini, česar Dobmičani seveda ne morejo pozabiti. Za uteho pa jim je vendarle ostalo nekaj: v vseh uradnih spisih in dopi-sih že drugo desetletje še vedno vztrajno vsi pišejo o vodovodu Stična—Dobmič. m tlo se je kot iz škafa. Kaplje, velikosti buče, so .Sijale k tlom. Toče ne bi preživela! Na srečo •jeurje kmalu poleglo. Nadaljevala sta pot. Predala sta potočke in potoke. Z bilk se je še vedno > po njima. Bila sta na koncu z močmi. Sedla J se je sprehodil po okolici. Vrnil se je z ogrom-odo v naročju. Petru se je obraz raztegnil v bla-nehljaj. In še bolj blažen je postal, ko mu je lupal novico: v bHžIni je železnica! da sta do velikanske železobetonske konstruk- cije, ki je nosila edini tir proge. Po tiru je drsel vlak! Visoko nad seboj sta videla luči v oknih. Prvi mrak je legel na pokrajino. Slutila sta ljudi v toplih kupe-jih, pri televizorjih, v pogovoru, morda na poti domov. Srečni ljudje! Ta hip sta pekoče občutila vso svojo nebogljenost. Dvignila sta se ob stebru, zrla za zgine-vajočo rdečo lučko zadnjega vaifona. No, ta vlak jima vendar ni prinesel samo domo-tožja. Eila je vendar to tudi neka nova možnost. Peter se je zazrl v signal ob progi. Koristna misel mu je šinila v glavo. Stroga pravila konspiracije: pogoj za ilegalno delo Ko je partija poltegovala med svc^ vrste kar najiveč borbenih in revolucionamih delavcev, je tovariS Tito veUiko oipoosiijal na stroga praivila kotnspiracije in ostro giajal vsako površnost in neporeviidnost v il^alni dejavnosti Komuais>tične partije. ]E&ratl pa je obsoijal vsako ozko, zaroitmško »začaurenost« v zaprti sekti, ki bi biila sama sebd namen, a odtrgana od širših ljudskih množic in njihove borbe. * * * Čeprav je šilo za organizacdjsko-tebnično plat delovan.^, je »konsipiracija« takrat pocnemla, da morajo komiuiisti budno paziti na svoje organizacdje in jih zlasti varovati pred odkritjem s strani ix>licije. Ne samo zato, da poUciJa nd odkrila organizacije, ampak tudd zato, da smo la^ odkrili i2daijalca ali neprevidneža v lastni sredi. Sestajati smo se moraJi skrajno previdno in se pri tem držati skrajno sbrogiih praviL Se posebej ijrevidni pa so morali biti tista komunisti, ki jdh je policdja osebno poznala in imela njihove fotografije, bodisi da so bild na robiji ali pa so sdcer že imeli opranrka s policijo — kadar so šli na sestanek v določeno stanova^ nje aili x>a i«<-r v nara/vo, omarama pri vseh kontaktih s komimisti, ki poldciiji še niso bili znaini. Grede na tak sestanek, smo zato moraU preverjati, aM nem kdo sledd ali ne, pri čemer se ni bilo dobro ozirata nazaj brez navideznega vzroka, saj je to policijskemu agentu padik) v očd in bi nas zato še posebno vneto sledil. Računata smo morali tudi s tem, da je med potjo en agent ssamenjal drugega. Na različne načine snu ugotavljali, če imamo »rep«. Ustavljali smo se ob isaložbah trgovin in to preverjali v steklu, prečkali cesto in pogledali nazaj, kot da se bojimo avtomobila, ali pa je bito treba napraviti kar lepo število ovinkov sko-zd samotne ulice in taftoo ugotoviti, če smo res sami itd. Ni bilo poredkoma, in t^;a so se posltiževali zlasti komimisti, ki jdh je poznala poiiciiia, da smo spreminjali tuda svojo zunanjost s spreminjanjem klobukov, piaščev, barvanjem las, puščanjem brkov, z načiTMom hoje in pod. Eleganten gospod z briljantnim prstanom ... Te značilnosti konspiracije so se md vtisnile v sipomin tudi iz sBunanjosti tovariSa Tita, ko sem ga prvič srečal pozno poleti 1939 leta nad Sevnico pod goro Lisoo. Imel je videz »elegantnega go-^>oda«, pri katerem mi je še zlasti padel v oči briljanitni prstan na roki. rakrat md je posebej padJo v oči tudd nasprotje med njegovo zunanjo el^anitoostjo in njegovo preprosto toplino do tovarišev sodelavcev ter njegovo razumevainje za rasanere, v katerih .»amin moraH delati fconumisti na terenu, čeprav sem ga sicer že dolgo poznal po njegovih člankih in govorih pod imenom »Rudi« in »VaJter«, so ml tudi drugi bovariši z navdušenjem govorili o njem, ker so se srečali z njim na državni konferenci v Medvodah in kasneje v Ljub],Jani jeseni leta 1934. Te simpotaje zanj so issviraile še 7:1 asH odtod, ker so njegovi govori in razprave že takrat izražale jasno in preprosto, vsakomur razumljivo razmišlja^ nje, kakršno pntTaiarnn pri i^em do današnjega dne. Ker sem imel že precej izkušenj v pogledu konsipiracije in pomaia zunanjega videza človeka v il^alnih pogojih delovanja komiinistov, se mi je 2xiel briljantni prstan na roki tovariša Tita odlična poteza zu-nai^j^ga maskoranja, kajti ni si bdlo lahko misli iti, da se za fasado »meščanska imendtn^ gospoda« skriva tipičen proletarec in revolucionar, vodja jugoslovanskih komunistov. Prstan je tako odivračal vsaik sum policijskih agentov, da bi mogel biti tak »gospod« komiBiist. Iz tega prvega srečanja se še spoaninjam, da je kazal tovariš Tito veliko razumevanje za ini0(j težki gmotni položaj. Celih pet let spgn se v Trbovljah, kjer sem bil konfiniran pod strogim policijskim nadzorstvom, težko prebijal skozi življenje, preživljajoč se z neredno težaško zaiKJSflifcviijo na javnih delih za bomo plačo dva dinarja na uro. Pozimi, ko nd bilo de}a, pa sem hodil na pičlo kosilo ali večerjo v kuhinjo 2» brez?>oselne. 2e na prvem srečanju s Titom sem prejel tudi prvo materialno podporo partije. Tako se mi je tudi po tej plati takrat pokazal kot popolno nasprotje Gorkiču ald Gizetiču, ki sta bila brezbrižna za težke razmere, v katerih sem živel... Kmalu i>o tem prvem sestanku s tovarišem Titom sem po njegovih navodilih zapustil Trbovlje. Pri nadaljnjem ilegalnem partijskem delu sem ga pogosto videl. Tako sem ga kot človeka dodobra spoznal. Vsako srečanje z njim pa je še povečaito njegov ugled v mojih očeh. Ko mi je nekoč dal neko odgoivomo nalogo, sem podvomil, ali ji bom kos. Takrat pa mi je dejal: »Dragi Miho, nemamo izbora, učimo se svi 1 koristimo iskti-stva koje imamo. Iskustva imaš i ti. Citaj 1 uČi se.« Vendar nam je bU vedno najiboljši učitelj ijrav on sam. TITOVO IME - SIMBOl BORCA »Nam, Titovim sodobnikom, je težko vsestransko oceniti ves objektivni pomen njegovega dela-Kot neposredne priče Titove besede in akcije od njegovih prvih zgodovinskih korakov pa vemo, da sta le-ti bili gibalna sila mnogih naših najvažnejših odločitev na usodnih družbenih prelomnicah- Zato je Titovo delo eden tistih zgodovinskih pojavov, ki bodo trajno navdihovali socialistično in vsako napredno misel in akcijo naše družbe-« Edvard Kardelj v govoru na slavnostni seji C5K 2KJ 28. decembra 1967 v Beogradu. Franca Ferjančiča ni več Pred kratkim se je izteklo življenje starega komunista in poštenjaka Franca Ferjančiča, ki je zadnja leta preživel v Domu počitka v Metliki. Njegova življenjska pot je bila trda. Rojen je bil 1892 v Ložah pri Vipavi in je že kot 15-leten deček odšel v svet. Prvo svetovno vojno je prebil na soški fronti in kmalu spoznal nesmisel, da se na povelje pobijajo med seboj delavci in kmetje. Ko je v Rusiji izbruhnila revolucija, je bil politično že opredeljen. Leta 1930 ga je gradnja semiške ceste pripeljala v Semič. Kmalu je bil med domačini znan kot poštenjak in borec za pravice delavcev. Leta 1936 je skupaj z dr. Mi-helčičem, narodnim herojem Jožetom Mihelčičem ter ža-nom škrinjarjem osnoval v Semiču prvo partijsko celico. Ob ustanovitvi OF je takoj pričel sodelovati, naprednjak pa je ostal vse do smrti. Pokopali so ga 25. decembra na novomeškem pokopališču. Doklej brez številk? v sevniSJd občini so v zad-i>jih petih letih zgradili veliko hiš, nobena od teh pa še nd-nia hišne številke. Pomanjklji-vost bi morali čianprej odpraviti. D. B. Krško: spet o Ciganih t-v T?. Na seji 28. decembra je poročala odbornikom komisija, ki jo je skupščina pooblastila za reševanje ciganskega vprašanja. Predlagala je, naj bi Cigane naselili v nekaj vaseh, po dve oz. tri družine skupaj na zemljiščih splošnega Ijiidsk^a premoženja. Pri odbornikih je ta predlog naletel na velik odpor, ker se vaščani povsod branijo takih sosedov. Cigani večinoma niso zaposleni; zato prosjačijo in se preživljajo s tatvinami. Ljudem pogosto grozijo. Večina odbornikov je zaradi tega predlagala, naj jih naselijo na enem kraju in jim v bližini omogočijo za-pocslitev. Komisija bo to zadevo pKjnovno preučila. Trgovina naj se prilagodil ObčinsBca skupščina v Novem mestu je 28. decembra spet razpravljala o trgovini in priporočila njenim samoupravnim organom, naj z razmeroma majhnimi sredstvi tako go3podarijo, da bo trgovini ne le zagotovljen obstoj, marveč tudd uspešen razvoj. Obirtniiki so tudi menili, da bi bilo treba zagotoviti taiko specializacijo prodajaln, ki bo bolj ustrezala potrošnikom, Hkrati pa bi bil to ukrep aa večjo izbiro blaga. Na skupščinski seji smo slišali največ pripomb na rar čun delovnega časa v posameznih prodajalnah. Odibomi-ki so sprejeli priporočilo trgovskim delovnim organizacijam, naj delovni čas v proda- jalnah prilagodijo prostema času zaposlenih občanov. Odborniki so na tej seji sprejeli še 7 odlokov. Letos: hišica za trojčke in sestrico! Prihodnji teden bomo malo obširneje poročali, kakšen je načrt, da bi našim trojčkom v Segonjah nad Skocjanom uredil dostojen domek, v katerem bodo otroci lahko rasli v zdravih pogojih. Danes imamo na voljo zelo malo prostora, zato objavljamo samo poročilce, koliko novih prispevkov se je nabralo okoli novega leta: na blagajni Dol. lista so za trojčke prispevali: Karel Bačer iz Novega mesta 2000 Sdin, uslužbenci Medobčinske zavarovalnice iz Novega mesta 15.000 Sdin in Joža škufca iz Otočca na Krki 1000 Sdin. Skupaj: 18.000 Sdin. Po banki so za trojčke poslali; Sklad skupne porabe občinske uprave iz Sevnice 25.000 Sdin in kolektiv Doma počitka iz Impoljcev pri Sevnici 20.000 Sdin. Skupaj: 45.000 Sdin. SKUPAJ ZBRANO do 3. januarja 1968: 923.171 Sdin. Vsem darovalcem iskrena hvala! DOLENJSKI LIST „Malo je Dolenjski list trmast, malo pa jaz.. r Tako nam je v soboto pred novim letom oipoldne povedal v naši upravi Alojz Jerak, mizarski mojster iz Dobrove 17 pri škocjfmu, ko je prišel obnovit naročnino za Dolenjski list. — Zakaj? smo ga povprašali, pa nam je hitro postre^ z odgovorom: »Nekaj tednov sva bila z ženo brez JDolenjca" — odpovedal sem ga, ker ste v jeseoii list podražili za 450 dinarjev. Jezi me, pa ne to, da je list dražji, temveč ker ga med letom podražite! Cena bi morala veljati za vse leto vnaprej! če se pogodim z nekom za pohištvo, mu ne smem računati več! Tudi vi bi morali tako delati!« nas je pokaral tovariš Jerak. Razložili smo mu, da so okoliščine izven nas vzrok za podražitev lista in da bi uprava lista prva rada imela vse leto nespremenjeno naročnino. »Saj vem, kako je: malo ste -d trmasti, malo pa jaz — a brez ,Doleodlistkom o želodčnem raku ter naš stalni zdravniški kotiček bomo nadaljevali v četrtek, 11. januarja 1968. UREDNIŠTVO AVTOMOBILISTI, OBIŠČITE NOVI GOSTINSKI LOKAL BIFE-DELIKATESO OTOČEC NON^rO? pri bencinski črpalki na Otočcu, Po zelo ugodnih cenah nudimo izbiro domačih toplih in hladnih jedil ter pijač. Cenjenim gostom se toplo priporoča kolektiv hotela »GRAD OTOČEC« STE V ZADREGI ZA DAIIILO? Šopek nageijčkov Je primemo darilo za vsako priložnost! NaSa dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni Uspešna žetev športnikov Preteklo leto Je bilo za športnike na Dolenjskem uspešno. KljiD temu da športna dejavnost ni do-biaa tiste podpore, kot bi jo morala, 30 bili doseženi pomembni uspehi. Precejšen napredek so dosegli v krški, kočevski, brežiški in novomeški občini. Kot kaže, so odgovorni ljudje v teh občinah pravilno ocenili koristnost športnega udejstvovanja mladine. MM večje uspehe štejemo dosežke plavalcev Iz Krškega, rokome-taSev iz Brežic, odbojkarjev Trebnjega in Kočevje. Pomembni so tudi dosežki na nogometnem področju, kjer se v zadnjem času posebno uveljavljajo nogometaši iz Posavja, Bele krajine in Novega mesta. Precejšen razmah je zajel tudi kegljaški ^x>rt, žal pa so v nJem v glavnem zastopani starejši občani. V Novem mestu, središču Dolenjske, že dalj časa opažamo stagnacijo športov. Kot Je videti, je potrebno v Novem mestu temeljito spremeniti dosedanjo politiko do ^K>rta. Na koncu naj omenimo še precej razgibano šahovsko življenje, ki Je dobilo največji cij-seg v Sevnid, Krmelju, Kočevju, Novem mestu. Krškem, Brežicah itd. Radi bi omenili še nekatere športne dosežke, ki so siccr skromni, so pa veliki 'po trudu, ki ga v njih nekateri telesnovzgojni delavci vlagajo. Med takšne športno zvrsti štejemo; 8p«edway, atletiko, dviganje iite/l, balinanje, ginm'isti-ko, košarko in druge. nageljcke iz vrtnarije Čatež D zimska kegijaška nga v zimski kegljiiški ligi t«kmuje 10 klubov iz občino Novo mesto. Po dveh kolih Je v skupini A v vodstvu ekipa Monirja, v skupini B pa Dolenjski goziinr. V dosedanjem tekmovanju ni bilo gljcv Itd. FtVoplasirani Robert Romih Je prijetno presenetil in zasluženo prejel pokal, Anton Krušič in Jože Mrzlak pa sta prejela diplomi. J. M. Tekmovanje kegljaških parov Tekmovanje kegljaških parov v borbenih Igrah Je v polnem teku Komisija za kegljanje pri občinski zvezi za tele.sno kulturo Novo mesto je prejela kar 32 prijav. V osmino finala se je sedaj že plad ralo 16 parov. N^večje presenečenje Je, de so izpadli vsi pari Pionirja. J. M. Iv> DO 3. JANUARJA 1968: 574 novih! PRAZNIKI so vmes, pa je zato današnje poročilo malce drugačno kot v zadnjih 3 tednih: samo 90 novih naročnikov se nam je pridružilo v zadnjem tednu! Bo pa zdaj spet boljše; obiskali bomo vse sodelavce, nagrade za v decembru zbrane nove naročnike pa bomo izplačali te dni. — Vse sodelavce prosimo: pohitite s pridobivanjem novih naročnikov! Pregled do srede: BRE2ICE:.......77 ČRNOMELJ:......45 KOČEVJE: . ......75 KRi^KO:........55 METLIKA:.......32 NOVO MESTO:.....108 RIBNICA:.......24 SEVNICA:.......32 TREBNJE:.......32 Razne pošte:.....i « 48 Inozemci:........46 Popolno izgorevanje gorilnega olja, torej večjo ogrevno moč pri enaki porabi olja, izgore-valni prostor brez saj, ogrevane prostore brez neprijetnega vonja po gorilnem olju - vse to dosežete, če v vašo oljno peč vstavite žarilni vložek Proizvajalec: INKOP industrija kovinske opreme KOČEVJE tako postavimo vložek v oljno peč labod NOVO MESTO Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan gla^ieni spored od 4.30 do 8.00. PETEat, 5. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Slovenske narodne v izvedbi ansambla Jožeta Krežeta. 11.00 Poročila — Turlstič. ni n^x)tki za tuje goste. 12.30 Kmetiji nasveti: dr. Jože Per-čej: Prihodnost govedoreje v Slo-veniji. 12.40 Od vasi do vasi . . . 13.30 PrliKJTočajo vam... 14.05 Veliki valčki in uverture. 14.35 Naši posliišalcl čestitajo in pozdravljajo. 15.25 Glasbeni inter-mezeo. 17.05 Človek in zdravje. 18.45 Na mednarodnih krii^tjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros. 20.00 Zboru Slovenske filharmonije dirigira Bogdan Babič. 21.15 Oddaja o morju in pomorščaMh. SOBOTA, 6. JANUA«JA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Dvajset minut z našima ansambli zabavne glasbe. 11.00 Poročila — Turističm napotki za tuje goste. 12.10 Bnmo Bjelinskl: Koncert za fagot in orkester. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar; Vrt v januarju, 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Pripo. ročajo vam ... 15.20 Glasbeni in-termezzo. 15^45 Naš podlistek — E Caldwell: * Iz, avtobiog^ije — II. 17.05 Gremo'v kino. 17.35 Igramo beat! 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Stanetom Mancini-jem. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 7. JANUARJA: 6.00 do 8.00 Dol^ jutro! 7.30—7.45 Za kmetijske prc^zvajalce. 8.05 Radijska igra za otroke — Claude Ave-line: Balsa Dien in košček sladkorja. 9.05 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo— I. 10.00 Se pomnite, tovariši . .. Marjan Krišelj: Tineto* mlin. 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.06 Ned^. sko ^Kjrtno popoldne. 17.05 Znameniti pevci pojo arije iz Verdijevih oper. 17.30 Radijska igra. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK., 8. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz ju. goskjvanskih studiov. 11.00 Poro čHa — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 PrlljubljCTe klavirske skladbe. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Sile: Dopolnitev sortne liste kmetijskih rastlin. 12.40 Mali vokalni ansambli nastopajo. 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Poje Partizanski Invalidski pevski ;»x>r iz Ljubljane. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Signali 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevcem Ladom Leskovar-jem. 20.00 Simfonćčni koncert orkestra Slovenske filharmonije 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 9. JANUARJA: 8.08 Z ansambli beograjske in zagrebške Opere. 9.25 »Logarski fantje« s pevci ... 11.00 Poročila — Turi stični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Razkuževanje gomoljev proti beli nogi krompi^a. 12.40 Igrajo kmečki pihalni anšninbli. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intermeziso. 15.40 V torek na svidenje! 17.06 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana. 18.45 Na rava in človek. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute se pevko Marjano Deržaj. 20.00 Radijska igra — Anton Tomaž Linhart: Zupanova Micka. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. SREDA, 10. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Tuiisti&ii napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Ju- rij Snegačnik: O gozdnem medu. 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Igramo za razvedrilo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.45 Naš podlistek — Marijan Tršar: Pariz iz kranjske perspek. tive. 17.05 Mladina seibi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahkor noč, otroci! 19.10 Glasbene razglednice. 20.00 Doru Popovici: »Piro-metej«. ČETRTEK, 11. JANUARJA: 8.08 Arije iz francoskih oper. 9.40 Pet minut za novo pesmico. 11.00 Po. ročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Peter Kunstelj: Kako v Avstriji usmerjajo gospodarjenje na kmetijah. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam.,.. 14.45 Etaajsta šola. 15.40 Majhen recital teiK>rista Dušana Pertota. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.10 Komorni glasbeni več«r. RADIO BREŽICE NEDELJA, 7. JANUARJA: 11.00 — poročila — Dr. Marko Pire poroča o delu sveta za zdravstvo in socialno varstvo pri občinski skupščini Brežice — Ta teden v Delavski enotnosti — Za naše kmetovalce: inž. Miha Žmavc — Kakšne stroje za naše kmetije. — Igra vam ansambel Pranja Ber-gerja — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinesoatografov. 12Ji0 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 9. JANUARJA: 18.00— 19.00 — Novo v knjižnici — Jugo-ton vam predstavlja — literarni utrinki: Thotnas Mann — Iz naše glasbene šole — Obvestila in film. ski pregled — Glasbena oddaja: Pojeta vam moški in ženski zbor DPD bratov Milavcev Brežice. INSTALATERSTVO za vodovod, kanalizacijo in plinske naprave BOJOVIĆ JELENKO BEOGRAD - Treća Nova 31 - Jajinci Opravljamo dela pri gradnji novih greznic (septičnih jam) iz specialnega materiala Naše storitve so za 30 odst. cenejše od klasične gradnje. Z garancijo in z minimalnimi materialnimi stroški popravljamo greznice (septične jame). Z vrtanjem mehaničnih vodnjakov (arteški vodnjaki itd.) vam najdemo in zagotovimo zdravo ali industrijsko vodo ter zajamčimo zahtevano količino! Spet neužitno vino v gostiščih SevniSkš tržni inšpektor je imel spet nehvaležno bero. Breiskava vzorcev via iz gosti&ča KarLa Aliča z Gor. Brezovega in lvaiil(6 Elepovž iz Sent^ajtiža je po> kapala, da dve vrsti vina nista primerni za uživanje. Izmed petih zaroev, ki so bili odvzeti piri Gostinskem podjetju v Sevnici, kar dva nista ustresaala. Pokvarjeno je bilo eno belo in eaio rdeče vizK). Prodajalec, ki je slabo vino podjetju prodal. ga je moral vzeti nažao. Novi primeiri znova kažejo, da so gostinci še vedno premalo pazljivi pri nakupu vin, saj večinoma ne zahtevajo potrdil o kakovosti. Pivci seveda ne povprašujejo za vaorci slabih vin, slab glas pa gostišču vendarle ostane. DOLENJCI! kadar pridete v Ljubljaii^ ^ obiščite obrate HOTELA SLON: hotel - restavracijo -kavarno - slaščičarno - bar - bife v narodm restavraciji boste postrežem tudi z dolenjskimi specialitetami. Prepričajte se o naših prvovrstnih specialitetah in solidm postrežbi! . Trgovina ali gostilna? Baje so na želoo ncl^terih strank v diragatuški trgovini pired meseci začeli točiti tudi alkoholne pijače. Proaneta imajo precDj, ker je najbližja gostilna zaprta, vendar pa marsikatero stiramko moti, ko vidi na prodajnem pultu vse polno natočenih kozarcev. Ali je taiko poslovanje trgovine v skladu s higiensikimi predipdsi? Skoda, da se ne oglasi kdaj sanitamni jišipek. tor! Na cesti je bila poledica 24. decembra dopoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti Gržeča vas—MaH Podl<^. Prane Vizier iz Vei. vasi se je peljal z osebndm avtom proti Gržeči vasi. v osrtrem in nepreglednem ovinku pri Gržeči vasi je pripeljal naproti z osebnhn avtom Alojz Zorko iz Brežic. Zaradi poledice na cesti sta trčila. Na avto«nobi> Uh je za okrog 4000 Ndin škode. Gostilne ali bari? »Possno ponoči in celo prott jutru so odprte gostilne po vaseh okoli Ribnice«, se je pritoževal na zadnji seji skupščine neki odbornik in dodal: »Motoma voeila hrumijo v pijanih rokah ... K^ljišča pokajo ... Vaščani ne moremo spati.« Pijanci navalijo v vaške gostilne, ko se zvečer ribnike gostilne zapro. Odbornik je zahteval, da se napravi red, če se ne da, pa je predlagal, natj občinska skupščina zarar čuna tem gostilnam daveik kot za bar, saj so vendar le bari lahko odprti do jutra. Če sosed ne vpraša soseda »Kje je načrtHKJSt?« se spra-šujejo v Brežicah, če bodo ob avtomobilski cesti od Brega-ne do Krškega uredili kar pet avtocampov. Na raadaljd desetih kilometrov predvidevajo štiri: v Bregani, v Mio kricah, v Caiteških Toplicah iia pri Horvatiču. Potem imajo še Krčani svoje načrte. Postaviti nameravajo tudi motel. Vse to kaže, da v turističnem načrtovanju ni enotnosti in ne sodelovanja med občinami, pa tudi v občini je to načrtovanje razdrobijo-no. DOBER NE NMA! Ob vsem tem pa ste lahko veliko bolj brez skrbi, če imate denar naložen pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V NOVEM MESTU ali pri njeni podružnici v KRŠKEM oz. v njenih ekspoziturali v METLIKI in TREBNJEM! Tudi v letu 1968 boste naložili denar najbliže in najbolje pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI In pri vseh dolenjskih poštah! v TEM TEDNU VAS Sobota. 6. janupjja — Mojmir Nedelja. 7. januarja — Loicijan Ponedeljek, 8. januarja — Severin Torek, 9. januarja -- Julija Sreda, 10. januarja — Viljem Četrtek, 11. januarja — Gregor Ob bridki izgubi dobre, ljubljene in nepozabne žene, mame, stare mame, sestre in tete ANE KASTELIC roj. Kobc, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivom MK Novo mesto, GG Novo mesto, R oji restavraciji v Novem mestu, hotelu »Grad Otočec«, KZSZ Novo mesto, Dijaškemu domu »Majde Vrhovnik« (Ljubljana) in Jugotehni (Ljubljana), ki so v težkih dneh sočustvovali z nami in nam izrekli so-žalje, ji darovali prelepe vence m cvetje in jo v velikem številu spremili na zadnji poti do preranega gn?oba na pokopališče na Dolžu. Po. sebna zahvala gospodu župniku za spremstvo in poslovilne besede. Žalujoči mož Matija, sinovi Matija, Florjan in Jože; hčerke Marija, Anica, Francka, Rezka in Joži z druži iiami; brata Janez in Alojz in sestre Francka, Marija in Rezka z družina, mi. Po dolgi in mučni boleaaid nas je za vedno zapizstila naša ljuba mama in teta FRANČIŠKA HOČEVAR iz Novega mlesta Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin, ji podarili vence ter jo spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala dr. Bogomiru Vodniku za požrtvovalnost in trud. Prav lepa hvala za poslovilne besede r«) odprtem grobu g. Hedviki Svajger, gospodu žuimi-ku iz Brusnic za opravljene pogrebne moMtve in gospodu Kvasu iz Novega mesta za spremstvo na pokopališče. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoča hčerka Fani z možem in nečak Ivan z družino in drugo sorodstvo (^icago. Novo mesto. Brusnice Kdor bi kaj kupil od Franca Co-lariča iz Brezja 9 pri Šentjerneju jrez moje vednosti, ga bom sod^ preganjala. Rezka Colarič, Brezje 9, Šentjernej. Prekiicujem in se opravičujem Stanetu Goršetu iz Rakitnice št. 26 za Izjave, ki sem jih izrekel 11. 6. 1967 v gostilni v Rakitnici. Milan Smfolič, Grčarice 20. Jože Žagar in Pavle Zupančič iz Birčne vasi. Novo mesto, preklicu-jeva, kar sva govorila o Anici Bukovec iz Birčne vasi, p. Novo mesto. Brežice: 5. in 6. 1. francoski barv. film »Fantomasov povratek«. 7. in 8. 1. nem. barv. film »Sinovi velike medvedke«. 9. in 10. 1. jug. film »Nož«. Črnomelj: 5. in 7. 1. amer. barv. film »Cat Ballu«. 9. in 10. 1. amer. film »Srečanje v parku«. 10 in 11. 1. franc. barv. film »Policaj v New Yorku«. Kočevje — »Jadran«: 5. do 7. 1. ital.-špan. barv. film »Za pest dolarjev«. 7. do 9. 1. špan. barv. film »Doma iz Bejruta«. 10 in 11. 1. nemški film »čakalnica srarti«. Kostanjevica: 7. 1. amer. barv. film »Močnejši od slave«. Metlika: 5. do 7. 1. španski barv. film »Mehanični klavirji«. 6. in 7. 1. nem. barv. film »Old Shatter-hand«. 10. in 11. 1. italijanski film »Dan za leve«. Novo mesto — »Krka«: 5. do 8. 1. amer. barv. film »iPrerija časti«. 9. do 11. 1. nem. barv. film »črni panter«. Ribnica: 6. in 7. 1. amer. barv. film »Vzemi jo, moja je«. Sevnica: 6. in 7. 1. franc.ital. film »Trije mušketirji« — I. del. 10. 1. »Trije mušketirji« — II. del. Sodražica: 6. in T. 1. amer. film »Ana Karenina«. Trebnje: 6. in 7. 1. amer. barv. avanturistični film »špartak«. Predstava traja 3 ure. Francu Bartlju, ki živi v Avstraliji, želijo srečno novo leto 1968 bratje Ludvik, Lojze in Stane, sestri Marija in Lojzka z družinami. SLUŽBO DOBI NATAKARICO, pridno in pošteno, sprejmem takoj. Ponudbe pošljite pod »Zanesljiva«. PRODAM PRODAM mizarski kombiniran stroj: poravnalnik, debelina, vr-talnik, delovna širina 60 cm, srta-bilen. Mizarstvo črtallč. Dobrava, Kostanjevica. PRODAM 8 mesecev in pol brejo kravo. Brudar, Ragovo 4, Novo mesto. POC:e:ni prodam dnevno sobo. Ogled vsak dan. S. Guštln, Kristanova 14, Novo mesto. RAZNO ODDELEK ZA UPRAVNOPRAVNE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO obvešča lastnike In uporabnike motornih in priklopnih vozil na območju občine Novo mesto, da bo PODALJŠEVAL PROMETNA DOVOUENJA vsak dan, razen sobote, do 31. januarja 1968. Potrdila o znanju ceetnoprometnih predpisov lahko zamenjate do 31. januarja 1968. vasi — deklico, Jtistina Jerman z Mirne — dečka, Anica Krjavec iz 'Stranske vasi — deklico, Olga Hu-tar iz PocT>očja — deklico, Marija Miketič iz CJorenjcev — dečka. Bo-gomila Gričar iz Dolnjih Jesenic — deklico in Marija Vrtačič iz Velikih Brusnic — deklico. Rojeni v Novem mestu V novomeški porodnišnici so konec lanskega in v začetku letošnjega leta rodile: Anica Kastehc iz Novega mesta, Karlovška 18 — Danico; Marija Jantolek iz Novega mesta, Paderšičeva 37 — deklico; Kristina Robida iz Jenko^-e ulice 1 — Tomaža: Marija Kotar s Partizanske 29 — Tomaža; Fanika Prime iz Kettejevega drevoreda 48 — dečka in Mira Gorjanec s Prešernovega trga 15 — Dušana. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Tršinar iz Gornjih Dol — Mileno, ^ferija Hrastar iz Gornjih Sušic — Iztoka, Lojdta Strajnar iz Cešnjevka — Marjana, Jožaca Vovko iz Malih Brusnic — Mirka, Rozalija Papež z Dalnjega vrha — Antona, Kata Alllovič iz Leskovca — Stanka, Sonja Omerzel iz Metlike — Ma-tejko, Marija Novak iz Otoka — d^ico, Štefka Mc^iar iz Begerče PRODAM NJIVO (približno 30 arov) v Šentjerneju na Dolenjskem. Naslov v upravi Usta (10/68). LOKAL v Novem mestu na Glavnem trgu, primeren za delavnico, skladišče ali enosobno stanovanje, prodam ali dam v najem takoj! Naslov v upravi lista. POROČNE PRSTANE po najnovejši modi izdeluje in vsa zlatarska dela opravlja zlatar. Gosposka 5, Ljubljana (poleg ixniverze). BOLEHATE NA ŽELODCU, jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško DONAT vođo! Hvaležni brote temu prirodnemu zdravilu! V Novem mestu ga dobite pri Standardu (Mercator-ju) in pri Hmeljniku. Prihodnji teden ne zamudite na.Iednjih ses avkov t domačem tedniku: — razveselili vas bodo, vi ipa razveselite z njimi sorodnike doma in po svetiu, če morda še ne dobivajo Dolenjskega lista na svoj naslov! Naročite jim ga, veseli bodo vašega stalnega »pisma od doma«, ki jim bo vsal^ teden ix>vedalo vse o vsem, kar je novega na Dolenjskem, v Beli kraji-li, Spodnjem Posavju in 7 Kočevsko-ribniški dolini! PRIHODNJI ČETRTEK preberite naslednje sestavke; — Kdaj »umetno src2« za težke srčne bol-ndte? B z avtomobili v »Nebesa« — Ali čakamo na velik požar? I Kaj bo z JUC50TA-NINOM? — Tragedija iz Praporč pri šen lovrencu B Minuta z odbornikom — Iz Kočevja proti morju ■ Mislite, da sindikat podcenjujejo? — Nad jamarje z lovskim nožem Razen teh sestavkov pripravljamo vrsto najz^-mivejših novic iz vseh krajev širše DolenosUoe! Nikar jih ne zamudite — v četrtek, 11. januarja, spet DOLENJSKI LIST na 28 sitraneh! Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Miroslava Davi-dovič iz Brežic — dečka, Frančiška Drugovič iz Blatnega — Cvetko, Jelica šoštarič iz Drenja — dečka, Terezija Božičnik z Malega Kamna — Manico, Ivana Tomše iz Glo-bočic — Dorotejo, Milka Baznik iz CJerkelj — Antona, Jožefa Novak iz Blatnega — Stanko, Zorioa Totar-vaj iz Brežic — dečka, Frančiška Kovačič iz Brezovice —deklico, Zinka Vimp)olšek iz Pišec — deklico, Ljudmila Veršec z Bizeljske-ga — Martina, Antonija Kolman iz Cjor. Breax)vega — Mitja, Anica Kupres iz (Derija — Ivana, Fanika Udovič iz Gazic — Marka, Boža P'tiič iz Zagaja — Suzano, Ljudmila Koritnik iz Velike vasi — Vlada, Marija Beljak iz Medsave — deklico, Marija Rumštajn iz Brežic — deklico, Ivanka Račič iz Mrtvic — deklico, Katarina Pene-zič iz Kladnika — dečka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Antonijo Demikovič, gospo(tojo z Bizeljskega, je konj_ ugriznil v desno roko; Slavica Ljubek, gosp. pomočnica iz Orešja, je padla po bregu in si v gležnju zlomila levo nogo; Franc Demikovič, avtome-hanik iz Orešja, si je po^odoval desno roko na brusni plošči; Franc Les, kmet iz Mrzlave vasi, se je užagal v desno koleno. SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI 7seh znamk in KMETIJSKI STROJI IZREDNO NIZKE CENE! VSE INFORMACIJE DOBITE: SOVO IVIESTO: IVIOCNIK, Sokolska 3, št. telefona (068)21-639 SEVNICA: TOTER, Heroja IMaroka 3 PEROTTI-EXPORT 5. FRANCESCO 41, TRST SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE Prav je, da zveste: Tudi kočevska in črnomaljska občina: 100%! ■ 27. IN 29. DECEMBRA LANI sta tudi občinski skupščini Kočevje in Črnomelj nakazali zadnji obrok za pogodbeno sofinanciranje svojih komunskih strani v Dolenjskem listu za 1967. Ker bomo zadnja dva bančna izpiska dobili šele te dni, bomo o drugih občinah l^ko poročali 11. januarja. ■ ZA DELOVNE ORGANIZACIJE, ustanove in za vse druge »uradne naročnike«, ki dobivajo Dolenjski list in »Skupščinski Dolenjski list«, velja od 1. januarja 1968 dalje nova naročnina, ki znaša 50 Ndin. Račune bomo tem naslovnikom poslali prihodnje dni. ■ PO IZJAVAH ODGOVORNIH predstavnikov vseh 9 občin, lastnic in izdajateljic našega domačega pokrajinskega tednika, bo ostal letos obseg stalnih komunskih prilog v Dolenjskem listu tak kot lani: vsaka občina bo imela vsak četrtek v našem časniku pK) eno stran svojega grdiva, novomeška pa 2 in četrt strani. V poletnih mesecih bo ta obseg skrčen na polovico. ■ NOVOLETNI KOLEDAR za 1968 smo priložili današnji številki vsem starim in novim naročnikom — s prisrčno željo, da bi jim vse leto kazal samo dobre, prijetne in razveseljive dni! V takem upanju vas lepo pozdravlja vaš DOLENJSKI LIST POLOŽNICE za nakazilo naročnine smo danes priložili vsem naročnikom, ki žive izven Slovenije (v drugih jugoslovanskih republikah). Prosimo jih, da nam čimprej nakažejo vsaj polletno naročnino (16 novih dinarjev), če želijo list nemoteno prejemati na svoj stalni naslov. Vsem, ki lahko nakažejo takoj celoletno naročnino (32 novih din), pa bomo še posebno hvaležni, saj nam bodo prihranili s tem mnogo dela. ■ NAROČNIKE V TUJINI prosimo, da nam nakažejo celoletno naročnino s čekom ali v tuji valuti (4 ameriške dolarje oz. ustrezno drugo valuto v tej vrednosti), če plačujejo svojcem v tujini naročnino naši državljani, jih prosimo, da čimprej obnovijo vsaj polletno naročnino (25 novih din oz. 2500 Sdin). ■ NAROČNINO. ZA PRVO POLLETJE 1968 bodo pri vseh naročnikih v Sloveniji pobrali pismonoše prve dni februarja 2e zdaj prosimo naročnike, da poravnajo naročnino takoj pri prvem obisku pismo-noš, ker imamo s ponovno izterjavo samo ogromno nepotrebnih izdatkov in zamudnega dela. ■ NAROČNINA ZA DOLENJSKI LIST mor^ biti poravnava v vsakem primeru za pol leta vnaprej. Vse naročnike doma in na tujem prosimo za sodelovanje tudi na tem področju, saj brez urejenega finančnega poslovanja ne moremo redno izdajati domačega pokrajinskega tednika. ■ ZA RAZUMEVANJE IN SODELOVANJE se vam lepo zahvaljujemo in vam želimo v novem 1968. letu vse dobro! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA ena Nesrečno srečanje avtomobilistov 2. januarja okoli 11. ure sta se pri Dol. T^ki vodi med srečanjem zaletela osebna avtomobila, ki pta ju vozila Stanislav Stukelj iz Pirana in Jože Kikelj iz Ljubljane, v štukljevem avtu so bili poškodovani trije, v Kikljevem pa en potnik, škodo pa so ocenili na 6.500 N dinarjev. Med srečanjem je štukljev avto na zasnež^ cesti zaneslo v Kikljevo vozilo, ki ga je voznk ustavil. Prehitel kolesarja, zadel tovornjak 30. decembra sta se na Ljubljanski cesti v Nov«ti mestu srečala in trčila KREMENOVA tovornjaka, ki sta ju vozila Jože Fabjan in Anton Klevišar. Fabjan je pred nesrečo prehitel kolesarja, škodo so ocenili na 4.000 Ndln. Zastoj pri Hrastju 30. decen-fira sta na avtomobilski cesti pri Hrastju vsak na svoji strani obstala tovornjaka s prikolicama, ki sta ju vozila Metod Va-lenčič iz Mosta na Soči in .\nton Olaj iz 2Jaloga pri Novem mestu. Promet so zaprli za obe smeri. Iz Ljubljane je Janez Bregar pripeljal SAPOV avtobus. Voznik avtobusa ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v Valenčičev tovornjak. Valenčič je bil huje poškodovan, škodo pa so ocenili na 38.000 Ndin. Z osebnim avtom v zapornice 28. decembra popoldne se je pripetila prometna nesreča v ICrižev. ski vasi pri Metliki. Anton Radovan, ki je prišel v Loko pri Šentjerneju na obisk iz Kanade, se je peljal z DKW jimiorjem Jožeta Radovana iz Metlike proti Križevski vasi. Pred križiščem je opazil, da so železniške zap)omice spuščene. Ker avtomobila ni mogel ustaviti, je trčil v zapornice. Vozniku in sopotnikom ni bilo nič, škodo pa so ocenili na 4.500 Ndin. Mopedist v osebni avto Na Ulici heroja Starihe v Črnomlju se je mopedist Mirko Kambič iz Crešnjevca zaletel v osebni avto Marjana Svirta. Mopedist je padel in si poškodoval nogo. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico Škode je bilo za okoli 200 Ndin. Neprimerna hitrost 20. decembra dopoldne se je Jože Glogovič iz Vel. Obreža peljaJ z osebnim avtom iz Dobove proti Vel. Obrežu. Naproti mu je pripeljal pravilno po desni strani voznik konjske vprege Anton Skaler iz Vel. Obreža. Zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje cseste je avto zadel v koni©- Na avtomobilu je za okrog 200 Ndin škode. Ob nenadni smrti naše ljubljene in nepozabne mame in stare mame MARIJE RETEU rojene RAJER, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami, ji darovali vence in cvetje, jo spremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Najlepša hvala za vso pomoč sosedom, posebno črtaličevim in Vidrihovim. Žalujoči otroci in vnuki Novo mesto, 29. decembra"1967 DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Prime, Jožica Teppey In Ivan Zoran. Tehnični urednik; Marjan Moškon. IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 33 novih dinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina: 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 amer. dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon; (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska; ČP »Delo« v Ljubljani.