LJUDSKI GLAS. 5 vj_ Izhaja na mesec dvakrat. — Velja /a celo leto SteV 3 gold., 7.a pol leta gold. 1,50. — Vredništvo, oprav- nistvo: Krakovski nasip št. 10. V Ljubljani 24. marca. Inserati: Petit-vrsta, ako so lkrat tiska 6 kr., Škrat 4 kr. in ako se Škrat ali večkrat tiska 3 kr. — Rokopisi se no vračajo. Nefrank. in anom. pisma retour- III. 1.1884. Novi kataster in zemljiški davki. (Posestnikom v pouk in kratek čas.) III. (Konec.) Nove mape so vsakemu županstvu neobhodno potrebne. V zadnjej številki našega lista smo omenili, da ni nikakor dolžnost c. kr. davkariji ali dotič-nega c. kr. zemljemerca, da bi vsacemu posestniku na ljubo pregledavali njegovo posestvo, ker imajo prvič sami svoja dela pravočasno izvrševati in ker se mora posestnik sam uže prej o kaki pomoti prepričati, preden to za popravek naznani. Treba je toraj, da si županstva nove mape na-roče in potem je vsakemu posestniku mogoče z pomočjo map in posestnih pol, katere so o svojem času med vse davkoplačevalce razdeljene bile, svoje posestvo natančno pregledati. Zdaj ko je novi kataster dovršen, naj si vsako županstvo pri c. kr. mapnem arhivu takih map naroči, tem bolj, ker se te mape primeroma prav ceno izdelujejo. Pa ne samo županstvo, tudi posamezni posestniki naj bi si od svojega zemljišča načrte naročili, ker jih o vsakej priliki, posebno pa, ako kaj od zemljišča prodati hočejo, neobhodno potrebujejo in si mnoga nepotrebna pota v c. kr. urade prihranijo. Gene za izdelovanje map so sledeče: Ako se naroči mapa od cele občine, stane vsaka mapna pola 1 gl. 20 kr., posamezne pole veljajo 1 gl. 70 kr., posamezne parcele pa stanejo, ako zemljišče do deset parcel obseza in do štiri hektare meri, 1 gl. 50 kr., za vsako daljo parcelo in vsak dalji hektar pa po en krajcar več. Kakor iz vsega razvidljivo, je zmerom boljše, vso občino, oziroma celo polo naenkrat naročiti, kakor pa po posameznih parcelah, ker ni velik razloček v ceni. Še enkrat, vsako županstvo naj si naroči mape, ker je to vsem občanom v prid. Pristojbine za prepis zemljišča. Vsak posestnik mora za prepis svojega zemljišča državi gotovo pristojbino plačati, kar je tudi naravno in po polnem umevno, ker je državo vpeljava stalnega katastra, te potrebne podlage pravičnega in enakomernega zadavkanja, mnogo milijonov stala. Država mora zdaj skrbeti, da te velikanske Iroške z majhnimi pristojbinami z časom nekoliko pokrije, in vpeljal se je davek po sledečem tarifu : a) ako se prepiše celo posestvo, kakor se to na enej posestni poli nahaja, po . 10 kr. b) ako se prepišejo posamezne parcele s skupnim čistim letnim dohodkom do 10 gld. . . . ,..........................5 » z letnim dohodkom od več ko 10 gl. do 20 gld...............................10 » z letnim dohodkom od več ko 20 gl. do 30 gld................., . . . 15 » z letnim dohodkom od več ko 30 gl. do 40 gld............................20 » z letnim dohodkom od več ko 40 gl. do 60 gld............................30 » z letnim dohodkom od več ko 60 gl. do 80 gld............................40 » z letnim dohodkom od več ko 80 gl. do 100 gld. itd......................50 » Te pristojbine plačajo se s zemljiškim davkom vred in so ravno tako, kakor drugi državni davki, terjatvi podvrženi. Pri razdelitvi posameznih parcel velja še posebej drug tarif, ki je pa tudi jako nizek. S tem končamo nadaljevanje tega članka in želimo, da bi si posestniki ta površen popis stalnega katastra dobro zapomnili in sebi in urad-nijam v olajšavo tu navedene nasvete pri vsakej priliki opazovali. Kataster je zdaj dovršen in vsi državljan! smejo našemu predobrotljivemu in pravičnemu vladarju iz polnega srca hvaležni biti, da je to od svojih modrih pradedov pričeto delo tako lepo izvršil. Vpeljava stalnega katastra sme se pač najdragocenejši biser v zgodovini našega cesarja imenovati, ker le on je omogočil pravično in za vse enako zadavkanje. O prihodnjih dopolnilnih volitvah v mestni zastop. Dopolnilne volitve v ljubljanski mestni zastop se zopet bližajo in treba je, da svojo pozornost na nje obračamo. Čudno, jako čudno se nam dozdeva, da naši časniki o predstoječih volitvah nič ne zinejo, ko so vendar prejšnja leta vedno le o volitvah pisarili. Ena najvažnejših stvarij — na katero bi časniki ljudstvo opozarjati morali — so volitve, ker od njih je skoraj v vseh slučajih blagor ljudstva odvisen. Kakeršni možje se v zastope volijo, takošni nasledki so potem za volilce. Treba te toraj pravočasno razpravljati v tej zadevi, treba je, da se volilci pravočasno zedinijo, katere kandidate da bodo volili, ker v zadnjem trenotku se ne more nič pravega skleniti. Do zdaj je bila pri nas grda navada, da je peščica mož, katera je mislila, da ima patent za postavljanje kandidatov v imenu ljudstva, čez noč brez vsega vedeža' volilcev svoje kandidate postavila, in marsikateri meščan se je drugo jutro začudeno pred na voglih prilepljenimi kričečimi plakati ustavil ter z lapidarnimi črkami tiskana imena— imena od ljudstvu čisto neznanih kandidatov, ali celo ljudstvu sovražnih mož čital. In ako se je vprašal, kdo je te kandidate postavil, odgovoriti si je moral: «Narodni centralni volilni odbor.» Seveda, zoper ta sklep se ne more, ne sme vstavljati, ker je zdaj skrajni čas, volitve so pred durmi in edinost, disciplina ste potrebni, ako nehče, da nasprotna stranka zmaga. Neobhodno potrebno je toraj, da se o pravem času kandidati postavijo, kajti potem se še zmerom lehko volilci sporazumijo in če treba tega ali onega izvržejo, kar pa ni več moč takrat, kadar se ima že k volitvi iti. To je ravno do zdaj politika neke klike bila, da v zadnjem trenotku svoje može varijo. Ljudstvo naj se pa vsaj letos odvrne od teh voditeljev, naj si samo-stalno kandidate postavi, ker ono najboljše ve, kakšne može iz svoje srede potrebuje. Sploh je pa smešno, da bi se ves narod pustil voditi od par svojeglavnih mož, katerim gre le za Zabavni del. Podonavski vtisi. (Nekoliko iz dnevnika iztrganih listov. Po Ed. Jelinku podaja i + a.) Stara, mogočna, slovanska Donava! Tvoji bregovi, okrašeni kakor gizdava krona z najles-kejšimi dragokamni, kimajo v mladoletnem pozdravu. Nad tvojim veletokom je zabliskal svit, Bog daj, da nove zarije! Tvoji, po sužnjosti po-ganskej krvi nekdaj skaljeni valovi so danes že srebrna meja mladih zemelj prihodnosti. V tvojih soparih, ki jih je nekdaj dušljivi dim požarov k zemlji nesrečne «raje» tlačil, tope se kakor v arabskej pripovedki šibki minareti in stene džamij. Odsev polumeseca bledi v svitu svobode. Tvoje, po turškej nogi nekdaj poteptane in pohojene njive zelene vnovič v tisočerem cvetji, po toplem tvojem ozračji je zadonela vže veličastna pesen miru, delavnosti in napredka . . . Ali vkljub temu tvoje krilo, leskeče se v odlesku tisočerih žarkov, ni prosto dušnih mrakov in turobe. Vrtinci, peščine in skale motijo tvoj •eletok in ga ožijo! Oj, stara, mogočna, slovanska Donava! Raz-lij se, zapeni in razbij kamenje, odnesi peščino in vravnaj si strugo, da bi ne bilo več vrtincev, peščin in skal . . . * * * Dunaj, za čegar pragom se navadno začenja podonavska vožnja, ponudil mi je ta pot malo zanimivega a še manje novega. Kmalu za Dunajem pa sem opazil na krovu parnikovem druge vrste, da »Slovan povsodi brate ima!* Pri kotlu ležal je z debelim kocnom odet star Slovak ter dremal v spanju revnih — pravičnih. Donavski vetrič se je poigraval z njegovimi osivelimi lasmi in prsa so mu prosto dihala. Da bi nikomur ne bil na poti in bi se noben ob njega ne spodtaknil ter se zbog tega ne srdil, skrčil se je ubožec skromno v klobčič, kakor bedni psiček. Ni imel ničesar razen potrebne torbe in lesenega Kristusa, in tudi nihče ni maral zanj; gospodje so bili velikomiselni in so mu privoščili sveti pokoj. Kristusa debelo malanega in nekoliko pozlačenega, kupljenega na Dunaji. pritiskal je krčevito k prsam. Kolikokrat, je moral zapeti svojo znano pesen: »Dajte vezati!* in kolikokrat so se zaprla vrata dunajskih kuhinj, predno si je za Kristusa novcev prisluži ? Zato je bil sedaj zanj velike cene. Nisem slutil, da ta stari Slovak napravi čez ne dolgo svojim sopotnikom veseli trenutek. Pa zgodilo se je! Komaj je parobrod odrinil od prešburške pristaje, prebudil se je Joža. Mel si je oči, razgledal se po bregu in skočil na noge. Njegovo veliko začudenje je imelo za sabo komičen in ob enem tragičen prizor. Mili Joža je prespal postajo, ki je bila najbližja k njegovej rodnej bajtici. Toda parobrod je odhajal dalje in dalje od krila njegove domovine in odnašal ga vedno globeje v osrčje ozemlja svetoštelanske krone. Obupno tarnanje je izbruhnilo iz prsij starčevih. Joža je tekal po krovu, lomil z rokama, tarnal, plakal, vzklikal — v tej okoliščini si Slovak ni mogel najti soveta. Zaspal je, in sedaj je k bregu fako daleč! ... A edini odmev njegove žalosti je bil smeh sopotnikov, zlasti te »smetane* iz prve vrste, ki je nalašč prišla blizo, da bi se iz nevolje Slovakove razveselila in razvedrila. Prišel je tudi kapitanov pomočnik in ome-taval Jožo z grobimi oštevki, nemajoč zanj druge svojo čast. in slavo, ne pa za narodni napredek. Zalibog, nas je do zdaj izkušnja dovelj učila, da so marsikateri v kakšnem klubu postavljeni kandidati bili nesposobni za ljudske zastopnike, in skrajni čas bi bil, da se ljudstvo na svoje noge postavi. Kaj pomaga, po volitvah kričati in plakati, ta ali oni zastopnik ni za ljudstvo, ta nehče, oni ne zna svoje naloge izpolnjevati, ako je uže vse zastonj! Toraj še enkrat., postavite lastne kandidate, posvetujte se o pravem času in združite svoje glasove za može, ki so za to. Volite nesebične, pametne in za ljudstvo vnete inože in pazile pri izberi kandidatov posebno na to, da so vaši prihodnji zastopniki tudi — dobri državljani in vi a di prijazni lju d je, kajti oni niso in ne znajo nikoli dobri 1 j u d -s ki zastopniki biti, ki so zoper vlado. Volimo sploh iz raznih stanov zastopnike, kajti vsak stan potrebuje svojega zagovornika, in kakor je treba enega ali k večem dveh odvetnikov v zastopih, tako treba tudi iz druzih stanov odbornikov. Na to moramo posebno dobro pazili, ako nočemo, da pri našem mestnem zaslopu to obvelja, kakor pri desnici obrtniškega odbora v državnem zboru, v katerem ni niti eden obrtnik, a sami odvetniki, duhovni, uradniki, profesorji in graščaki. Še enkrat vas toraj opominjamo na važnost predstoječih volitev s klicom: »V edinosti je moč!» Uzroki socijalne bede. Splošno siromaštvo, katero danes med vsemi stanovi, posebno pa v obrtnijskih in delavskih krogih gospodari, prouzročuje nevoljo in mrmranje večine ljudstva. Pa ne samo v naši državi, po vsem modernem svetu razširilo se je uboštvo, ker je malokateri tako srečen, da hi sebe in svojce brez skrbi preživiti mogel. Vse se naslanja na vlade, vse zahteva od njih pomoč, a kaj pomaga, ko jim vlade, kakor rade bi tudi bremena svojim državljanom olajšale, ne morejo naenkrat vseh želja izpolniti in tudi sredstev ne znajo, s katerimi se bi socijalna beda nagloma odstranila. So nekateri nevedneži, ki vlade dolžijo, da so te uzrok ubožanji ljudstva. A taki ljudje so ravno le nevedneži, katere se mora poučiti in na pravo pot spraviti. Največji uzrok vednega propadanja obrtnije so iznajdbe našega časa, posebno glede mnogovrstnih strojev. Je-li vlada uzrok, da ne more ubogi krojač ali črevljar s šivalnim strojem konkurirati, da revna šivilja v svoji sobici glad trpi, ker nemore z iglo toliko prislužiti, kakor s šivalnim strojem. Je-li vlada uzrok, da so oni kraji, kjer so se nekdaj prebivalci s vozarenjem pečali in pri tem obogateli, zdaj, ko železnica njih ceste preletava, revni postali ? Je-li vlada uzrok, da velikanske tovarne s svojimi stroji ves zaslužek manjšemu obrtniku odvzamejo? Mi mislimo, da ne, in vemo, da bi vlade vseh držav rade takoj socijalno vprašanje rešile, ko bi vedele kako! Naj eden iz mrmrajočega ljudstva nastopi in naj pokaže vladi, kako se bi znalo splošno uboštvo odstraniti in takoj se bo gotovo zgodilo. Tisti srečnež pa, kateri bi si znal Javorovi venec, odrešenja trpečih stanov pridobiti, postal bi lahko čez noč milijonar, ker bi mu vse vlade z veseljem dobro njegovo misel se zlatom plačale. V večjih mestih živi pač neka vrsta ljudij, ki se zovejo socijaldemokrati. Ti hočejo socijalno vprašanje rešiti, a radikalnih sredstev jim manjka, kajti oni nemorejo zahtevati, da bi vlade velikanske tovarne odpravile, železnice in stroje prepovedale i. t. d. Vlade bi gotovo rade pomagale, a naenkrat se nemorejo zlati časi vpeljati, treba je potrpljenja in zaupanja, do vlad in s časom razvoz-Ijal se bode gordičen vozel sam od sebe. Delajmo skupno vsi narodi v zlajšanje razmer, a delajmo z vlado in prej bodemo kaj dosegli na ta način kakor s silo. Časniki naj se pa trudijo, ljudstvo poučevati, da se ne vrini tudi v naše dežele strah sveta — ideja komunizma. —k. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 12. marcija 1884. (Predrznost, jetnikov z Grada; prihodnje volitve v mestni zastop; »Slovenec* smeši obrtnike in delavce.) Nedavno pripeljali so jetniki z Grada precej velik voz čez grede med stolno cerkvijo in semeniščem na trg «za šolami*. Peljali so voz kar meni nič tebi nič čez grede, kjer so marsikatere rastline vsajene in čez kamenite stopnice. Čudno se mi zdi, da bi smeli si »graški gospodje* oškodovati z dražim denarjem od mesta napravljene grede in stopnice, vsaj si vendar še davkoplačujoči meščan ne sme kaj tacega dovoliti. Vsi drugi prebivalci poslužujejo se o tacih prilikah druzega pota, a za gospode jetnike so le najboljše ceste določene. Vprašam, je-li mestni zastop za te gospode te grede in stopnice napravil, ali le za olepšavo mesta? Da, z našimi krvavo prisluženimi groši se ne gospodari preveč hranljivo. To so pa vse uzrok nekateri zastopniki, ki so večinoma zoper našo voljo na svoje kurulične stole prišli. Ljudski prijatelji, ne pa prevzetneži, ki se za nas nič ne brigajo, slišijo v zastope in paziti je treba, da pri prihodnjih volitvah ne bo zopet neka iz par pozabljenih mož sestavljena stranka ljudstvu neprijazne može v mestni zastop vrinila. Pravo-č sno se toraj posvetujmo, katere može bodemo volili, ker zadnji dan, ko bodo naši takozvani voditelji svoje prijatelje kakor kandidate proglasili, bo prekasno. Ne pustimo se več za nos voditi, ljudstvo naj samo svoje može voli in vsem bo pomagano. Ne vstrašimo se pred regljanjem napihnenih radikalnih krot. in skrbimo, da se ljudska stranka vedno bolj ojači. »Slovenec* je sicer hotel našo stranko v nekej letoš-nej številki smešiti, ker je zlovoljno in prav po nepotrebnem ljudsko stranko proglasil kakor »stranko nad in čez vse stranke.* Pa odpustimo mu, vsaj sam ne ve, kaj je pisal. Sploh se mi pa čudno dozdeva, da se je »Slovenec*, ta od naše stranke s takim veseljem pozdravljeni dnevnik naenkrat tako spremenil, da celd zoper različne stanove ščuva. To ni lepo od krščanskega lista in taki surovi napadi pričajo, da se »Slovenčev* urednik malo ozira na besede našega Gospoda: «Ljubite se med seboj!* Tako je napadal nedavno v nekem dopisu obrtnike in delavce ter jih smešiti hotel. Dasi tudi se urednik potem opravičuje, da ni on kriv i. t. d., mu vendar to nikoli pozabiti ne morem. Sicer naj pa dopisnik, meni dobro znani, v gostilnah ne posebno priljubljeni gost, pomisli, da se mu zna pripetiti, da bodo njega samega kmalo drugi smešili, kakor je to že doživil — »pokvarjen študent.* Ta muhasti dopisnik je sicer ravno tisti, kateri čez par dni omenjeni svoj dopis preklicuje. Pa dovelj o tem! Bodimo mi vsaj, kar nas je od ljudske stranke, edini, in zmaga bo naša, kajti naša stranka je močna in razloček med njo in napuhneno slovensko je ta, da ima naša mnogo vojakov brez generala, a ona več generalov — a nobene armade. Ahasver. Iz Ljubljane dne 16. marcija 1884. Mnogo se je uže za olepšavo našega mesta storilo, kar je pa tudi mnogo denarja stalo, ker imajo nekateri mestni odborniki menda posebno veselje nad tem, da se denar iz mestne blagajnice troši. Da bi se pa prepotrebne reči, katere bi manj ali celo nič denarja ne stale, vpeljale, to ne pride našemu mlademu odborniku Ivanu Hribarju in drugim mestnim očetom na misel. V prvi vrsti mislim nepriliko, prouzročeno po štantu pri semenišči. Ta štant. ne stoji na pravem mestu, ker je tam posebno pri neugodnem vremenu jako na poti in mnogi vozovi, kateri se zdaj, ko je nova tolažbe, kakor da mora doplačati do bližnje postaje. Novemu njega tarnanju sledilo je novo veselje in dosti je bilo tčh, na čijih obrazih sem bral ono topo in surovo: «T6t nem ember!* (Slovan nij človek). Toda ker na potovanji vse omrzi, omrzelo je konečno tudi Jčzovo tarnanje. Razveseljeni sopotniki, nabaživši se »vesele* epizode, so se razšli. Nihče ni maral za njegove solze, nihče se ni brigal za njegovo tarnanje; samo edini Kristus ostal mu je zvest tovariš, ki se mu ni smejal in radostil iz njegove zapreke . . , Naposled obstal je parnik pri postaji, se-ve že daleč za Prešburkom. Pa so zapodili Jožo na breg in za na pot mu še dali mnogo priimkov. Raz vzvišenega pomostja sem vgledal kako je Joža odet z capastim kocnom, borno torbo in lesenim Kristusom v tisočerih žarkih pekočega solnca stare svoje noge bedno za seboj vlekel, vbijal se po kamenitej in dolgej cesti k svoji vbogi, slovaški bajtici. Molče, ne očitaje nikomur, prenašal je potrpežljivo osodo revnih in slabih. A meni se je zdelo, da je to obraz iz narodnega življenja . . Nekoliko dnij pozneje dremal sem za Moha-čem sam v salonku znamenito priredjenega paro-broda. V tem me je naglo prebudil truščajoč krič. Kaj se zgodilo? Moj Bog, velika nasreča! Barhtom je zamudil postajo, t. j. sopotnikom ponudil se je prešburškemu podoben prizor, samo da je bil variant povsem drugi. Neznatna figura je besnila kakor tiger. Na zavednej glavi čikoš, v visokih škornjah ozke gate, atilo (madžarska suknja), dolge brke, rudeč nos, presunljiv glas — oj to je bil baratom, polnokrvna veja blatnega Debrecina. Ali prosim, kakšen je bil krik, ki ga je narejala ta neznatna oseba. Barhtom je hotel priti v Bezdan, je pil vino, kvartal, razmetaval denar in druge stvari na vse strani — in zamudil postajo. Slab nasledek je mogel pripisati lastni nemarnosti, pa je počel svojo: tolči s palico, pri čemur je kričal, tekal, zmirjal, grozil, z eno besedo: besnil, šel je h kapitanu in krmarju, h točarju in kuharju. Grozil se je z notarsko tožbo k vodstvu in obetal vrlo strogo, da bo napravil na Dunaji red. Da pojde k admiralu, k cesarju, k papežu, k Bogu in če treba celo k vragu v peklo. In sopotniki? Splošno soglasje. A zakaj? Nezaslišana bi bila stvar, da bi se godile bar&tomu na njegovem lastnem globusu tak ogromne nezgode. Sam kapitan je prišel mirit nesrečnika; izgovarjal je mirno okoliščine, vljudno predstavljal vsakojake stvari in naposled z kavalirskim hu-morom nasvetoval, da bo najbolje to propadlo naklučje vtopiti v dobrem Tokajcu. Madjar je zaklel še enkrat, pa dal si dopovedati, ko mu je kapitan zagotovil, da na prvi postaji najde izvrstno priložnost. In prej nego se je kdo nadejal, sedel je barittom zopet za mizo, pil, smijal se in igral kakor poprej. Eljen! Ko pa je došel parobrod k prvi postaji, poslovil se je brhki baratom (a bil je vljudno opozorjen) z veselo družbo, poskočil poln zadosto-vanja na breg in zamahal še enkrat po zraku z palico. Kapitan je bil neki vesel, da se je ta hi-storica tak »gladko* skončala. Da, Magyar ember! (Madjar je človek.) A meni se je zdelo, da je to tudi obrazek iz narodnega življenja! * * * (Dalje prihodnjič.) 4 cesta odprta, tu nahajajo, se komaj morejo ogibati in čestokrat vsled tega drena velika nevarnost preti. Več meščanov se je uže čez to pritoževalo, a vse zaman, ker se mora menda prej kaka nesreča pripetiti, preden se bo v tej zadevi kaj storilo. Pa ne samo veliki vozovi, temuč tudi majhni ročni vozički provzročujejo na tem kraju veliko gnječo. Vsaka ženska, ki pripelje svoje blago v mesto na prodaj, pusti svoj voziček tu stati, in tako je na tržnih dnevih ves prostor z vozički prenapolnen. Pasaža postane vsled tega skoraj nemogoča in vrh tega to nikakor ni v olepšavo našega mesta. Tudi se mnogokrat pripeli, da se kak voziček vkrade, kar naši policiji mnogo nepotrebnega opravila daje. Dobro in potrebno bi bilo, da bi mestni magistrat, v tej zadevi kaj storil, da bi na primer odločil tem vozičkom gotovo dvorišče, v katerem bi se spravljali in lastniki ne bi bili v nevarnosti, da se jim voziček vkrade, policija ne bi imela nepotrebnega dela, gnječa bi bila odstranjena in mesto bi bilo olepšano. Vsak lastnik tacega vozička bi pa z veseljem nekaj krajcarjev plačal, da se mu bi voziček v varnost spravil. To so reči, katere so ljubljanskim prebivalcem v veliko sitnost, ki bi se pa brez troskov lahko opravile. To naj naš Ivan odpravi in potem bomo še le zeči smeli, da je za mesto nekaj storil. Prihodnjič kaj več. M. P—c. iz Ljubljane. (»Slovenec*, neprijatelj rokodelcev in obrtnikov.) Nedavno prišla mi je 49. številka »Slovenca* v roke in zelo sem se začudil, da ta list, katerega so vsi rokodelci in obrtniki o priliki njegovega vsakdajnega izhajanja tembolj pozdravili, ker se je ž njim nekemu drugemu pri našem ljudstvu kaj malo obrajtanem dnevniku vsa glorija odvzela, dopise prinaša, ka-teri pričajo, da sodelovalci »Slovenč*-evi tudi niso v vseh rečeh strokovnjaki. V temu »zelo robatem* (»Slovencu* priljubljen izraz. Ured.) dopisu nahajajo se raznovrstne neresnične trditve in puhle fraze, katere najmanj pristujejo resnemu katoliškemu listu. Med drugimi nezabeljenimi opazkami nahaja se tudi trditev, da obrtniki in rokodelci ne živijo po svojem stanu, ker v nedeljah s6 svojo družino gostilne obiskujejo. No, gospod dopisnik, in če je še tako učen gospod, kateri ima vsled vloženega duševnega kapitala predpravice na življenje, kakor se v temu dopisu čita, gotovo med tednom samo dvajsetkrati toliko po gostilnah zavžije, kakor borni delavec ali obrtnik v nedeljah. To-raj se ne sme delajočemu, v potu svojega obraza si svoj kruh služečemu človeku privoščiti na leden enkrat veselje! Davkoplačujoči obrtnik naj toraj le trpi in si ne sme vesele urice, o katerej bi svoje težnje, če tudi le za trenutek pozabil, privoščiti! Pisatelj omenjenega dopisa je po polnem na to, da se delavec, 'oziroma obrtnik, ves teden trudita, v pozno noč delata, med tem, ko on znabiti vse radosti življenja uživa. Če gre tudi učenjaku — kar pa gosp. dopisnik nikakor ni — boljša osoda, kakor delajočemu ljudstvu, smemo pa vendar tudi vsaj toliko zahtevati, da si v nedeljah kolikor toliko glave razvedrimo. Prepričan sem, da bi g. dopisnik, ko bi le en dan na našem mestu bil, s skesanim srcem rekel: »Krivico sem vam storil, res ste obžalovanja vredni.* Dalje je brati, da se dalavci in obrtniki pre-fino oblačijo. Na to odgovarjam le to, da dandanes le obleka človeka stori in ako hoče obrtnik pri občinstvu kaj veljati, mora tudi dostojno oblečen biti, ker bi v nasprotnem slučaji vsak takoj kričal: * (Hej te capina, nič na se ne drži.* Nočem trditi, da se nebi res časih pri tem ali onem obrtniku nepotrebno fina obleka opazovala, a to so le redki srečneži, katerim je osoda ^' milejša, ko velikemu številu revežev in v tem ‘ičaji mu ni zameriti, ker on brez škode za s' o rodovino in le v prid druzih obrtnikov svo- jemu premoženji primerno obleko kupuje. Iz enega slučaja se pa ne sme na vse sklepati. Priporočam toraj gosp. pisatelju omenjenega dopisa, naj se prej prepriča dobro prepriča, preden trpeči razred ljudstva pred svetom sumniči, «Slovenca* pa opozorujem, naj ne prevzame prihodnjič več tako lahkomiselno neresnične dopise, ako hoče, da mu ohranimo tiste simpatije, kakor do zdaj. «Slovenec», ne ravnaj se po tvojem starejšem bratu, ako nočeš zagaziti v tisti brezen pozabljivosti, ko nekdajni organ nekdajne narodne stranke. Prijatelj „Slovenčev“, pa tudi obrtnikov in delavcev. Domače zadeve. — (Naš list) zakasnil se je ta mesec vsled bolehnosti urednikove. Prosimo toraj naše gg. naročnike, da nam to blagovolijo odpustiti. Od zdaj naprej bode »Ljudski (»las* redno izhajal. — (N j ega veličanstvo) presvetli cesarje z najvišjo odločbo dne 12. svečana t. 1. bivšemu definitivnemu učitelju v Šiški g. Jakobu Zebretu pravne nasledke njegove obsodbe najmilostvejše odpustiti blagovolilo. Vsled te cesarske milosti postane torej g. Zebre zopet učitelj in se sme zopet najavno šolo nastaviti. Čestitamo izvrstnemu rojaku in rodoljubu iz vsega srca k lej naj višji cesarski milosti. — (V tukajšno sirotišnico) pride izprašani učitelj kot odgojitelj otrok. Pač zadnji čas, da te reve v boljše roke pridejo. — (Gosp. Bartolinova vrtnarija) v Ljubljani na Marije Terezije cesti odlikuje se od vseh ljubljanskih vrtnarij glede lepih, okusnih izdelkov in njih jako nizke cene. V umetni vrtnariji gosp. Bartolina nahajajo se vsakovrstne domače in tuje rastline, katere se posebno ceno prodajajo. Kar se izdelkov tiče, smemo pač iz lastne izkušnje trditi, da so venci, šopki itd., kateri iz omenjene vrtnarije pridejo, jako krasni in ceni. Skoraj pri vsacem pogrebu se lahko opazujejo od g. Bartoli ni a izdelani venci, in o priliki knezoškofove smrti seje imenovani vrtnar posebno odlikoval, kar so mu tudi- drugi časniki priznali. Kdor torej v priložnost pride, kake vrtnarske izdelke kupovati, naj se obrne na g. Bartolinia, ker ta je jako soliden vrtnar, delaven, pošten mož, dober narodnjak in — oče več otrok. Bolje podpirati kupčijo reelnega domačina, kakor tujca. — (»Slovenec*) postal je v zadnjem času jako čuden. Zdaj se zaletava v «Ljudski Glas*, potem zopet v obrtnike itd. Ne vemo kaj je temu uzrok, ali nima nobenega urednika, ali je pa tista narodna žaba prevelike pravice dosegla. No, če bo pa ta in ž njim znani »Bitter-Tone* po listu rogovilil, potem bo ta začetkom svojega vsakdanjega izhajanja res vrlo dobro uredovani dnevnik postal brat »najstarejšega* dnevnika. — (»Ljubljanski List*,) kateri je pričel 28. m. m. izhajati, vstregel je občni želji našega ljudstva. Ta prepotrebni časnik vjema se po polnem z našim programom in želimo mu najboljšega uspeha. Najmlajši slovenski dnevnik sme se za-rad svoje nizke cene in mnozega raznovrstnega gradiva vsem Slovencem priporočati. Se ve da ima ravno med našimi časniki marsikaterega nasprotnika, a kaj se če, pri nas na Kranjskem je že tako, da noben list ne trpi konkurence. »Pobijanje* vsacega novega lista je navadno postalo, in gospodi uredniki ne pomislijo, da je fo njim in celemu narodu na veliko škodo. Kar eksistira slovenska žurnalistika ni bil še noben list tako spretno in lino uredovan, kakor baš »Ljubljanski List*. — (Lopovsko društvo) ustanovilo seje v neki tukajšnji gostilni. Namen tega družtva je pijančevanje. Predsednik imenuje se Sponga in drugi društveniki Schenk, Schlossarek, Frances-coni itd. No, potrebno ni ravno to društvo in gotovo nobenemu v korist, v veliko škodo pa — žepu. S tako žalostnimi dogodki, kateri so ves svet pretresli, se še šaliti, je pač nedostojno. — (Stokš v Gradašici.) Da so naši krakovski ribiči uže marsikatero nenavadno ribo v Gradašici ali Ljubljanici v svoje mreže vlovili je znano, a da se v Gradašici tudi morske ribe nahajajo, je bilo dozdaj nezaslišano. Pa vendar je vjel nedavno nek ribič štokša v Gradašici, in sicer kako? Znani, za ribčarijo velezasluženi gosp. K., namenil si je za pepelnično sredo štokša in ker zna prav okusno ribe pripravljati, veselili so se uže povabljeni prijatelji (osem jih je bilo) na veseli večer ter med saboj uže sklepali: ti daš za vino, jaz za čaj i. t. d. Gosp. K. kupil je toraj štokša ter ga v Gradašico na vrvi privezanega spustil, da se okusna živalica malo omehča. Veliko veselje mu je žlahtna riba delala, ker je zmerom mehkejša postajala, in uže je bil srečen trenotek prav blizo, da se postna pečenka na ognjišče pripravi. Gosp. K. poda se torej po njo, pa kaj se hoče, v človeškem življenji je že tako, človek misli, Bog pa obrne — ribe ni nikjer! Zapuščena vrvica tužno po vodi plava in prestrašenega gospoda na minljivost vsega pozem-skega opominja. Tisti dan zvečer, na pepelnično sredo, pridejo povabljeni prijatelji v gostilno pri Pergol in u, a tam ni niti duha ne sluha o gosp. K., še manj pa o kakem štokšu. Prevarani gosti vrnejo se po zavžiti kupici vina, vsak proti svojemu domu, ogibaje, kaj naj izostanje gosp. K. in štokša pomeni. Čez dva dni sreča pa gosp. K. svojega ribiča, kateri mu z veseljem in čudenjem pripoveduje, da je v svojo mrežo štokša, lepega štokša vlovil, na katerem je imela na pepelnični večer vsa njegova družina dovelj jesti. (iosp. K. je takoj vganil, da je bila ta njegova riba, toda ribiča in vsem povabljenim je ta dogodek zamolčal, ter sklenil, nikoli več pomorske ribe v Gradašico spuščati, ker mu zna po vodi splavati. Poročevalcu tega je pa pravil ta resničen dogodek dnevni gost pri g. Fergolinu, kateremu je ta stvar prav dobro znana. Štokš je pač neumna riba, da se pusti tako lahko vloviti! — (»Ostane med nami.*) Pretečeni teden imeli smo priložnost, opazovati in občudovati gibčnost ženskega jezika. Dve ženski (kofetarice) sešle šo se na glavnem trgu ter se kmalo pričkati pričele. Ker je to javno pričkanje precej živahno postalo, nabralo se je okolu pričkajoče se stranke mnogo radovednih ljudi in konec pravdanja je bil ta, da ena teh dveh nasprotnico glasno, da je kar odmevalo, zakriči: «Veš, ostane med nama, ti si pijanka!* — (Občna pritožba.) Kakor se nam od več stranij poroča, imajo železniški kondukterji nekak poseben patent na — «puf.» Dotična ravnateljstva jih o tej zadevi posebno dobro podpirajo, ker se sme kondukter za velike vsote zadolžiti, ne da bi mu upnik mogel blizu priti. Tako na primer se plača kondukterjeva, katera pomerno na leto devetsto goldinarjev znaša, ne more zarubiti, med tem, ko se uradnikova plača o vsakej priliki lahko zarubi. Pač trebalo bi, da se bi v tej zadevi kaj sposobnega ukrenilo, da se bi odpravil konduklerski patent na — »puf*. Vsem onim gg. naročnikom, kateri so se svojo vlansko ali predlansko naročnino še na dolgu, naznanjamo, da bomo dolžne zneske sodnijsko izterjali, prej pa še njih imena v listu priobčili. Vsacega lista izhajanje je od plačevanja naročnikov odvisno. Mi smo mnogo žrtvovali in mislimo, da bode vsak sprevidel, da so naše terjatve opravičene. Toliko na znanje, da se ne bo kedo potem pritoževal. Listnica vredništva. Gosp. P. M. v R.: Sprejeli, hvala lepa, je izvrstno, irosimo nadaljevanja. Dotifine knjige dobijo se v tu-cajšnji bukvami gosp. Ig. pl. Kleinmayra in F. Bani- berga. Cena je za dijake znižana na 2 gl. Sicer veljajo menda 3 gld. 50 kr. Ako jih želite, obrnite se do nas. Zdravi! — Gospod P. J. v Dobrempolji- Zadnjo številko smo Vam odposlali, kakor zmerom pravočasno in ako je do zdaj še niste sprejeli, prosimo naznanila. No, lepo pošto morate v Vašem kraji imeti. Z Bogom! — Gosp. A. J. v lt.: Do zdaj še nismo sprejeli. Prosimo! — Gosp. P. R. v K.: Nas malo briga, vsaj veste, da nismo prevroče krvi. Dopisa ne bomo priobčili, ker nočemo nepotrebne polemike. Sicer pa prosimo za kake druge dopise. — Gosp. N. R.vN.: Prekasno došlo, znabiti prihodnjič, ako bo prostor. — Gosp. P. K. v S.: Vaš podlistek je sicer lepo pisan, a brez jedra. Pošljite ga drugemu listu, znabiti še par cekinov za njega dobite. Brez zamere. — Gosp. J. Kinski na K.: Prihodnjič pridemo z Vašim natančnim naslovom. Ako se Vi nič ne zmenite, čemu bi se mi na Vas ozirali. 5Z22ZZZZ3SmE2mzZ2ZZ2ZZZ2322aZZZ722ZHZZZZZZ3 | Apr. * "THE GEESEAHE“ zavarovalni zavod za življenje ■v Londonu. Ravnateljstvo za Avstrijo: Dunaj, Gizele oesta štev. 1, v lastncj hiši zavarovalnico Ravnateljstvo za Ogersko: Budimpedt, Fran Jožefov trg št. 5, 6, v lastnej hiši zavarovalnico. Imetjo zavarovalnico...........................................Frankov 83 780 016 90 Letni dohodki glodo zavarovalnine in obresti z dn6 HO. junija 1883 „ 16 602 367 70 Izplačalo so jo dotičnini zavarovancem od prvoga delovanja zavoda ! 1848) voč ko.......................................................... „ 139950000 — V zadnjih dvanajstih mesecih oglasilo se je novih društvonikov za . . „ 65 726 17.', — Skupni znesok vseh od začetka društva vloženih zavarovalnih oglasil. . „ 1 260 777 864 55 Pravila se dobijo in natančnoje poizvfe pri glavnem zastopn v Ljubljani: Tržaška cesta štev. 3 v drugem nadstropji pri Valentinu Zeschko. aaiiHaaBsiiiiiiiiraiiaiiiiaaiiaiiiaiiiiis! @i p...................................... { fjgj 1 odpisani usoja si naznaniti, da je zalogo bruselskih klobukov j? S“ in drugih stvari od gospoda -A_. IPriToošida, prevzel ter priporoča L *”* p. n. občinstvu ;! vsakovrstne i p] Vaša esenca me je po polnem rešila bolezni, nj katera meje dve leti nadlegovala, zalo Vam kot izumitelju tega izvrstnega zdravila izrekam najto-K plejšo zahvalo. Ivan Vujič. S Rakovac na Hrvaškem pri Karlovcu. G, Podpisani potrjuje, da so esenco gospoda Pic- [jj colija v rriojej župniji rabili mnogi bolniki, in sicer fjj z najboljšim vspehom, zato se lepo zahvalim iz-ru dajatelju te čudovite tinkture, m Fianonav Istri. Anton Viassich, jjj župnik in kanonik. S Vaša esenca je edino zdravilo, katero mi je pomagalo zoper bolezen v želodcu. “J Jože Sovdat, H in Kamja, pošta Kerniea pri Gorici. }fl ffi —------------------------------- n] In Po enajstletnem bolehanji na zaprtji v životu }fl in zlatej žili še nijsem dobil sredstva, katero bi “j me bilo tako zdravilo kakor Vaša esenca, zato sem }f] Vam jako hvaležen. Janez Zehrov Ej iz Gorenjih Ležeč, Kranjska. ui Piccolijeva esenca za bolezni v želodci, obsto- E ječa iz rastlinskih snovi, katera je vže tisočem jj! ljudi k zdravji pomogla, kakor se razvidi iz za- [“ hvalnih pisem, ki dohajajo nje izumitelju, je vsled 3 svojega nenavadnega vspeha postala jako popularna, ni Ona zdravi razne bolezni v želodci, koliko, |Q krč, mrzlico, hemoroide, zapretje v životu, zlate- ffl nico, migrgno itd. in je najboljše zdravilo za otroke “] proti črvom. 1 steklenica 10 kr. Naročila se na- [n tančno in takoj izvršujejo po izumitelju Cj g G. Piccoliju, lekarnarji v Ljubljani (Kranjska), 3 L po poštnem povzetji. jjj HsasaiiasesasgsEsasas asasasgsnsasasasgs §1) posebno pa CIllinpnD l/lnhlll/o (ladenhilte) v raznih barvah, kakor svetlo- I® OUIVIICIIC nlUUUKG ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, JKS] svetlo- ali temnozelene i. t. d., po 2 gld. 20 kr.; bji frrip l/lnhlll/0 naj novejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, © l« UG KlUUUlVt;, po 1 gld. 80 kr., najboljši po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, mijlepSi izdolclek’po IH klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 50 kr.; dalje srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate v ; ten i. t. d., i. t. d. [Si @ Odličnim spoštovanjem e S Ivan Soklič jgj gj v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6. |=| ElBHBBBllIlBBiijilBJgllBElilElPPPigPliaiBP O. kr. privilegij za zboljšanje šivalnih strojev. f v;m ^ Ljubljana, Marije Terezije cesta, hotel „Evropa“. za rodovine in rokodelce, za rabo vsakršnemu potrebnemu Šivanji. Izdelo-valnica Strojevih stopal ln posameznih delov. — Zaloga Šivank ovlrna in olja. — Vsak pošten trgovec, šivilja in privatna oseba dobi proti prav malej dopiačl na mesečne obroke v znesku 6 gld. njegovim zahtevam primeren šivalen stroj; poroštvo dajem na pet let in zastonj poučujem. Tudi pri meni ne kupljene šivalne stroje popravljam. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po d-r. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. r Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču11 s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Zahvala. Gospodu pl. Trnk6ozy-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski ovet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Fran T-u.gr, posestnik v Šmariji pri Celji. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. .Poitiulftljevo (Dorsch) jetrno olje Izdajatolj in odgovorni vrednik Ferdinand Suhadobnik. najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr. Salicilna ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. (6) 12—4 Kri čistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu otrnneniir udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuliah i21 kr ’ jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. ‘ Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu" Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. Tiskala Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberp