OSTANEK USTNAČE (LABRIDAE) IZ SPODNJEMIOCENSKIH PLASTI KLANCA NAD DOBRNO
THE REMAIN OF WRASSE (LABRIDAE) FROM EARLY MIOCENE
KLANC BEDS ABOVE DOBRNA
Aleš ŠOSTER1 in Vasja MIKUŽ2
IZVLEČEK
Ostanek ustnače (Labridae) iz spodnjemiocenskih plasti Klanca nad Dobrno
V prispevku so obravnavani žrelni zobci miocenske ustnače s Klanca nad Dobrno. Med prevladujočimi ostanki zobovja hrustančnic je ugotovljenih tudi nekaj ostankov kostnic. Večina ostankov kostnic pripada predstavnikom družine Sparidae, le ena najdba manjši ustnači iz družine Labridae, ki je predstavljena v prispevku. Pripada vrsti Labrodon pavimentatum Gervais, 1857.
Ključne besede: riba, ustnača (Labridae), spodnji mio-cen, Klanc nad Dobrno
ABSTRACT
The remain of wrasse (Labridae) from Early Miocene Klanc beds above Dobrna
This paper is discussing pharyngeal teeth of Miocene wrasse found near Klanc above Dobrna. Among the prevailing shark teeth, we also identified a few remains belonging to family Sparidae and one single specimen belonging to smaller wrasse of the Labridae family, which is presented in this paper and determined s Labrodon pavimentatum Gervais, 1857.
Key words: fish, wrasse (Labridae), Early Miocene,
Klanc above Dobrna, Slovenia
1	Dobrna 20, SI-3204 Dobrna, Slovenija; geolog.bauci@gmail.com
2	Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija; vasja. mikuz@geo.ntf.uni-lj.si
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2, 69-75, LJUBLJANA 2015
ALEŠ ŠOSTER IN VASJA MIKUŽ: OSTANEK USTNAČE (LABRIDAE) IZ SPODNJEMIOCENSKIH PLASTI KLANCA NAD DOBRNO
UVOD
Prvi avtor tega prispevka je za svojo diplomsko nalogo (Šoster, 2014) raziskoval miocenske ribje ostanke v okolici Hudinjskega gričevja, v najdiščih Višnja vas, Hrenova, Pristova in Klanc. Vsa najdišča so na ozemlju med Vojnikom in Dobrno na Štajerskem (sl. 1). Našel je več zob hrustančnic, ki pripadajo rodovom Notorync-hus, Carcharías, Carcharoides, Isurus, Cosmopolitodus in Hemipristis. Tudi med kostnicami je našel ostanke
zob in zobnih plošč rodu Pagrus. V najdišču Klanc nad Dobrno je našel žrelne zobne krone v anatomski legi ribe iz družine Labridae. O miocenskih kostnicah na Slovenskem ni veliko podatkov, o miocenskih ustna-čah (Labridae) pa ni prav nobene tiskane dokumentacije. Najdba miocenske ustanače s Klanca je novost za slovenski prostor.
GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI OZEMLJA
Južna pobočja Paškega Kozjaka gradijo paleozojske in mezozojske klastične in karbonatne kamnine, ki s stališča strukturne členitve pripadajo Južnim Alpam (Placer, 2008). Najstarejše kamnine predstavljajo zgornjekarbonski skrilavi glinavci, kremenovi peščenjaki in konglomerati ter apnenci, ki nastopajo v ozkih luskah in pripadajo Vitanjskemu nizu kamnin (Ramovš, 1960; Mioč, 1972). Sledijo jim spodnjetrias-ni (skitski) dolomiti z vložki rdečih sljudnatih melje-vcev in peščenjakov. Kamnine srednjega triasa so an-izijski poznodiagenetski dolomit, vrh katerega se po-
javljajo glinavci in predornine, ki pripadajo ladinijskim plastem. Kenozojske kamnine na območju s strukturnega stališča pripadajo sistemu Panonskega bazena, ki so ga skozi paleogen in neogen zapolnili sedimenti Paratetide. Sedimenti Panonskega bazena so na raziskovanem območju odloženi v pogreznjenih delih Južnih Alp (Placer, 2008). Paleogenu pripadajo zgornjeeo-censke soteške plasti laporovcev in glinavcev z lečami premoga, ki jih najdemo severno in vzhodno od Dobrne (Cimerman et al., 2006; Brezigar, 2007). Prav tako je zgornjeeocenske starosti svetlo siv grebenski loški apnenec, imenovan po vasi Loka severozahodno od Dobrne (Brezigar, 2007). Neogenu pripadajo spodnjemiocenski, egeri-jsko-eggenburgijski kremenovo glavkonitni peščenjaki in konglomerati govških plasti ter karpatijske klanške plasti. Klanške plasti gradijo morski peščenjaki, laporovci in breče s karbonatnim vezivom (Brezigar, 2007).
Slika 1. Geografski položaj najdišča ustnače pri Klancu Figure 1. Geographical position of wrasse site at Klanc
70 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
ALEŠ ŠOSTER IN VASJA MIKUŽ: OSTANEK USTNAČE (LABRIDAE) IZ SPODNJEMIOCENSKIH PLASTI KLANCA NAD DOBRNO
DOSEDANJE PALEONTOLOŠKE RAZISKAVE NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU
Ostanki morskih psov z raziskovanega območja so bili prvič evidentirani v karpatijskih klanskih plasteh severno od Dobrne (Brezigar, 2007). Poleg zob morskih psov so bili med prisotno makrofavno opaženi fragmenti ehinodermov, korale, školjke in briozoji, vendar fosilni material ni bil paleontološko obdelan. V glavkonitnih peščenjakih, ki gradijo pobočja južno od Dobrne, pri naselju Pristova, so bile evidentirane tri
vrste morskih psov in vrsta ribe kostnice (Šoster & Mikuž, 2013a). Vzhodneje, pri naselju Višnja vas pri Vojniku, je bila v glavkonitnih peščenjakih odkrita in popisana pestra združba morskih psov. Določenih je bilo 5 vrst, med katerimi sta bili dve v Sloveniji opisani prvič. Poleg morskih psov je bila opisana tudi ena vrsta ribe kostnice (Šoster & Mikuž, 2013b).
OPIS IZDANKA IN SEDIMENTACIJSKO OKOLJE
Klanške plasti na lokaciji Žebljar (sl. 2) diskordantno nalegajo na triasne apnence in dolomite (Mioč, 1972). Zaporedje klanških plasti se začne z bioklastičnim malo prodnatim peščenjakom, sledi sljudnat meljevec in breča z rjavosivim karbonatnim vezivom debeline 360 cm. Klasti v breči so veliki med 1 cm in 0,5 m, povprečno 3 cm. Klasti v breči pripadajo triasnim karbonatom in anizijsko-ladinijskim predorninam. Zaporedje klanških plasti se nadaljuje v rjavosiv bioklastični malo prodnat litični laporovec, bogat s fosilno makro-favno debeline 220 cm. Fosilno makrofavno predstavljajo bodice morskih ježkov, fragmenti pektenidnih
školjk, ostrig, gomolji briozojev, rdeče alge ter zobje morskih psov in rib kostnic (Šoster, 2014).
Okolje, v katerem so nastala zaporedja kamnin profila Žebljar, je bilo visokoenergijsko a pozicionira-no nekoliko distalno na obalno linijo, kjer pod vplivom plimskih nihanj in nevihtnih dogodkov nastanejo od 2-20 m debela zaporedja meljasto peščenih sedimen-tov, ki so izredno bogati s fosili in njihovim drobirjem (Reading, 1996). Natančna določitev sedimentacijske-ga okolja je nemogoča zaradi pokritosti in poraščenosti terena, ki onemogoča sledenje plasti lateralno in opazovanje sprememb (Šoster, 2014).
Slika 2. Litološki stolpec lokacijeKlanc v klanških plasteh (Šoster 2014) Figure 2. Lithological column of site from Klanc beds (Šoster 2014)
71 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015

ALEŠ ŠOSTER IN VASJA MIKUŽ: OSTANEK USTNAČE (LABRIDAE) IZ SPODNJEMIOCENSKIH PLASTI KLANCA NAD DOBRNO
NEKAJ O RAZISKAVAH TERCIARNIH LABRID
Podatkov in uporabne dokumentacije o fosilnih labri-dah ni veliko. Med starejše raziskovalce labrid sodi Münster (1846: 66), ki jih je preučeval iz terciarnih plasti Dunajske kotline. Določil je več novih vrst z rodovnim imenom Phyllodus Agassiz. V svoji razpravi opisuje vrste: Phyllodus haueri, P. multidens, P. subde-pressus in P. umbonatus. Heckel (1852: 177) omenja labroidne ostanke iz terciarnih skladov Avstrije (Margarethen), Poljske, Češke, Slovaške, Italije, Hrvaške (Radoboj) in iz Socke (Sotzka) v Sloveniji. CoccHi (1864) obravnava predstavnike družine Pharyngodopi-lidae iz različnih najdišč in evropskih muzejskih zbirk. Predstavlja Agassizov rod Phyllodus in nove rodove Egertonia, Pharyngodopilus in Taurinicthys s številnimi novimi vrstami. Probst (1874: 278) omenja iz miocen-skih plasti Dunajske kotline dve vrsti: Pharingodopilus haueri in P. multidens. Rothpletz in Simonelli (1890) omenjata ustnačo iz miocenskih skladov najdišča La Vista na Kanarskih otokih (Gran Canaria) z vrstnim imenom Nummopalatus africanus (Cocchi). Zittel (1895) predstavlja dele zobnih površin vrste Nummopalatus multidens Münster iz miocenskih plasti najdišča Neudörfl. Leriche (1900: 176-179) iz spodnjeeocen-skih plasti najdišča Cuis v Franciji opisuje dve novi vrsti rodu Nummopalatus Rouault: Nummopalatus sa-uvagei in N. trapezoidalis. De Alessandri (1903) opisuje vrsto Labrodon multidens (Münst.) iz miocenskih in pliocenskih plasti Italije. Sacco (1916) iz italijanskega pliocena opisuje tri vrste in njihove variacije z rodovnim imenom Labrodon: Labrodon pavimentatum (Gerv.), L. multidens (Münst.) in L. superbum (Cocchi). Schaffer (1925: 40-42) omenja vrsti Labrodon hetero-don in L. quenstedti iz miocenskih plasti najdišča Zogelsdorf v Avstriji. Leriche (1957: 49, 54-55) opisuje vrsto Labrodon pavimentatum Gervais iz več najdišč miocenskih in pliocenskih plasti v severozahodnem
delu Francije. Pawlowska (1960) med miocenskimi ribami najdišča Pinczow na Poljskem opisuje tudi vrsto Labrodon pavimentatum Gervais. Menesini (1969: 44) obravnava vrsto Labrodon pavimentatus iz miocenskih plasti Italije. Nadalje še piše, da so primerke te vrste našli v miocenskih in pliocenskih skladih Francije, Španije, Poljske in Italije. Bauzá in Plans (1973) obravnavata neogenske ribe Balearskih otokov v Španiji. Med labridami sta ugotovila dve vrsti Labrodon pavimentatus Gervais 1859 in L. multidens Münster 1846. Obrador in Mercadal (1973) opisujeta neogenske ribe otoka Menorca v Španiji. Med labridami omenjata le vrsto Labrodon multidens. Brzobohaty in Schultz (1978) omenjata več labrid iz badenijskih skladov Centralne Paratetide. Med njimi najdemo tudi vrste Labrodon haueri in L. multidens iz najdišča De-vinska Nova ves na Slovaškem in Labrodon umbonatus iz istega slovaškega najdišča ter iz najdišč Štajerske. Navedeno je najdišče St. Nikolai i. Sausal. Schultz (1979: 292) omenja in predstavlja ostanke rodu Labrodon iz badenijskih plasti Poljske. Dica (2002) je iz eocenskih plasti Transilvanije v Romuniji opisal in predstavil ostanke požiralniških zob vrste Lachnolaimus multidens (Münster). Vicens in Rodríguez (2003) obravnavata burdigalijske ribe in reptile z otoka Mallorca v Španiji. Med fosilnimi ribami omenjata tudi labride z vrsto Labrodon multidens. Schultz in sod. (2010) predstavljajo ostanka požiralniških zobnih površin la-brid iz srednjemiocenskih badenijskih plasti najdišča Kienberg pri Mikulovu na Moravskem. Schultz (2013: 336-341) omenja iz miocena Avstrije in od drugod več labrid: Coris sigismundi (Kner, 1862), Ctenolabrus agas-sizi (Münster, 1846), Labrodon haueri (Münster, 1846), L. heterodon (Sauvage, 1875), L. multidens (Münster, 1846), L. (Phyllodon) quenstedti (Probst, 1874), »Labrodon« subdepressus (Münster, 1846) in Labrodon sp.
Slika 3. Desna polovica zgornje žrelne čeljusti vrste Labrodon pavimentatum izspodnjemiocenskihplasti Klanca nad Dobrno
Figure 3. The right half of upper pharingeal jaw of Labrodon pavimentatum from Lower Miocene beds of Klanc above Dobrna
Foto (Photo): Marijan Grm
72 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
ALEŠ ŠOSTER IN VASJA MIKUŽ: OSTANEK USTNAČE (LABRIDAE) IZ SPODNJEMIOCENSKIH PLASTI KLANCA NAD DOBRNO
PALEONTOLOŠKI DEL
Sistematska uvrstitev po: Schultz 2013
Classis Osteichthyes Huxley, 1880 Subclassis Actinopterygii Klein, 1885 Divisione Teleostei Müller, 1845 Ordo Perciformes Bleeker, 1859 Subordo Labroidei Bleeker, 1859 Familia Labridae Cuvier, 1829
Danilčenko (1964: 457-458) piše, da je družino Labridae postavil Cuvier leta 1817. Iz terciarja omenja rod Labrodon Gervais 1857, katerega ostanke so v zahodni Evropi našli v skladih od eocenske do pliocenske starosti.
Smolik (1967: 553) družino Labridae imenuje ustnače ali debeloustnice. Poimenovane so po debelih in mesnatih ustnah, s katerimi vsesavajo svoj plen, rake, školjke in korale in drugo hrano, predvsem alge. V ustih imajo na zunanji strani močne stožčaste zobe, ki navznoter preidejo v široke in gibljive žrelne ali gol-tančeve žvekalne ploskve s številnimi različno oblikovanimi zobnimi kronami. V Sredozemskem morju in Jadranu živi več različnih vrst, omenili jih bomo le nekaj: Labrus miculatus ali šobasti šarenec, imenovana tudi liba ali smokvača, Crenilabrus ocellatus ali jadranska pavlinka, Thalasoma pavo lumbrak ali knez in Cre-nilabrus melops ali smokvica.
Menesini (1969: 56) piše, da so predstavniki rodu Labrodon ribe, ki živijo pri dnu in se zadržujejo blizu obale v subtropskih morjih, zmernih morjih in oceanih.
Nelson (2006: 394-395) piše, da ima družina La-bridae najbolj raznolike predstavnike med vsemi ribjimi družinami. Medsebojno se zelo razlikujejo po obliki, barvi in velikosti. Nekatere labridne ribe so barvno zelo pisane, mnoge se ponoči zakopljejo v pesek, nekatere manjše vrste so takoimenovani čistilci drugih rib, ki večjim ribam odstranjujejo kožne ektoparazite. Najmanjše labridne vrste merijo okrog 4,5 cm, največ vrst je takšnih, ki merijo okrog 15 cm, največje labride dosežejo dolžino 2,3 m. Družina Labridae združuje 68 različnih rodov z okrog 450 vrstami.
Genus Labrodon Gervais, 1857
Labrodon pavimentatum Gervais, 1857 Sl. 3
1955 Labrodon pavimentatum Gervais - Veiga Ferreira, 37, Est. 4, Fig. 23 1957 Labrodon pavimentatum Gervais. - Leriche, 48,
Pl. 4 (Pl. 47), Figs. 15-16 1960 Labrodon pavimentatum Gervais, 1857 -
Pawlowska, 425, Pl. 3, Fig. 17 1973 Labrodon multidens De Münster 1846 - Bauza &
Plans, 109, Lam. 7, Figs. 49-50, 53 2014 Labridae indet. gen. et spec. - Šoster, 27, Tab. 3, Sl. 28
Material: Najdba je v spodnjemiocenskem biokla-stičnem laporovcu s Klanca nad Dobrno. Najditelj je Aleš Šoster.
Opis: Ohranjena je zelo majhna in nepopolna desna polovica zobnih kron iz zgornje čeljustnice (sl. 3). Razporeditev žrelnih zobnih kron je dokaj urejena. Spredaj je ovalna do okrogla, rahlo izbočena in največja zobna krona, za njo sta v kavdalni smeri po dve vrsti šestih enako velikih fižolastih kron, v bočni smeri sledi vrsta šestih manjših in še vedno fižolasto oblikovanih kron. Lateralno od tod oziroma proti ustnične-mu delu je več manjših okroglih, bolj izbočenih in v trikotniku neurejeno razporejenih zobnih kron.
Velikost najdbe s Klanca nad Dobrno
(Size of find from Klanc above Dobrna):
anteriorno - posteriorno (anterior-posterior) = 4 mm
lateralno (lateral) = 6 mm
višina kron žrelne zobne plošče
(Height of crowns on tooth plate) = 1-2 mm
Primerjava: Münster (1846: 7, Taf. 1, Fig. 5a-c) opisuje in prikazuje razporeditev zobnih kron v spodnji čeljustnici vrste Phyllodus multidens, ki pa niso primerljive s primerkom iz okolice Dobrne. Žrelnih zob iz zgornje čeljustnice iste vrste pa žal ne prikazuje. Cocchi (1864: Tav. 4, Figs. 10-12) predstavlja nekaj zelo pomankljivo ohranjenih delov zgornjih čeljustnic Münstrove vrste Pharyngodopilus multidens. Primerka 11 in 12 sta le deloma primerljiva s primerkom iz okolice Dobrne. Probst (1874: Taf. 3, Figs. 1-2) predstavlja zobne krone vrste Pharingodopilus quenstedti. Tudi med primerkom s Klanca in imenovano labrido so manjše podobnosti. Podobnosti v morfologiji zobnih kron zgornje čeljustnice zasledimo tudi pri primerkih vrste Labrodon pavimentatum (Leriche 1957: Pl. 4 (47), Figs. 15-16). Pawlowska (1960: Pl. 3, Fig. 17) prikazuje del zob iz zgornje čeljustnice, katerih razporedi-
73 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
ALEŠ ŠOSTER IN VASJA MIKUŽ: OSTANEK USTNAČE (LABRIDAE) IZ SPODNJEMIOCENSKIH PLASTI KLANCA NAD DOBRNO
tev in oblika je podobna ostankom s Klanca. Primerki žrelnih zob iz zgornjih čeljustnic vrste Labrodon multidens, ki jih predstavljata Bauza in Plans (1973: Lam. 7, Figs. 49-50, 53), so po obliki in velikosti zob ter razporeditvi zelo podobni primerku s Klanca.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Veiga Ferreira (1955: 37) predstavlja žrelno ploščo vrste Labrodon pavimentatum Gervais iz miocena v okolici Lizbone na Portugalskem. Leriche (1957: 48-49) poroča, da so primerki vrste Labrodon pavimentatum Ger-
vais ugotovljeni v miocenu Francije. Signeux (1957: 54-55) poroča, da je vrsta Labrodon pavimentatum najdena v burdigalijskih skladih južnozahodnega dela Francije. Pawlowska (1960: 425) opisuje primerek vrste Labrodon pavimentatum iz badenijskih plasti Poljske in navaja, da so jih našli tudi v miocenu Švice in pliocenu zahodne Francije. Bauzá in Plans (1973: 108-110) predstavljata ostanke žrelnih zob vrst Labrodon pavimentatus P. Gervais 1859 in L. multidens De Münster 1846. Obe vrsti sta najdeni v badenijskih plasteh na Balearih v Španiji.
ZAKLJUČKI
Obravnavana je desna polovica zgornje žrelne denticije ustnače (Labridae), ki je najdena v spodnjemiocenskih bioklastičnih laporovcih s Klanca nad Dobrno. Zobne
ostanke smo pripisali vrsti Labrodon pavimentatum Gervais, 1857. To je prva in zanesljivo dokumentirana najdba ustnače iz miocenskih plasti Slovenije.
CONCLUSIONS
The remain of wrasse (Labridae) from Early Miocene Klanc beds above Dobrna
The right half of the upper pharyngeal dentition of wrasse (Labridae) is discussed. The specimen was
found in the Early Miocene bioclastic marlstones near Klanc above Dobrna. Dental remains were attributed to Labrodon pavimentatum Gervais, 1857. This is the first discovered and reliably documented wrasse remain from the Miocene of Slovenia.
LITERATURA - REFERENCES
Bauza, J. & J. Plans, 1973: Contribucion al conocimiento de la fauna ictiologica del Neogeno Catalano Balear. Boll. Soc. Hist. Nat. Baleares (Palma de Mallorca) 18: 72-131 + (Lam. 1-8).
Brezigar, A., 2007: Geološka pisna dediščina Šaleške doline in okolice. Geologija 50(2): 233-245.
Brzobohaty, R. & O. Schultz, 1978: Die Fischfauna des Badenien. In: J. Seneš (edit.), Chronostratigraphie und Neostratotypen, Miozän der Zentralen Paratethys. Bd. 4, M4 Badenien. Verlag der Slowakischen Akademie der Wissenschaften (Bratislava): 441-464 + (Taf. 1-5).
Cimerman, F., Jelen, B. & Skaberne, D. 2006: Late Eocene benthic foraminiferal fauna from clastic sequence of Socka - Dobrna area and its chronostratigraphic importance (Slovenia). Geologija (Ljubljana) 49(1): 7-44.
CoccHi, I., 1864: Monografia dei Pharyngodopilidae. Nuova famiglia dipesci Labroidi. Studi paleontologici. (Firen-ze): 1-88 + Tav. 1-6.
Danilčenko, P. G., 1964: Podotrjad Teleostei. Kostistie ribi. 396-471. In: Ju. A. Orlov (glavnij redaktor), Osnovi paleontologii. Spravočnik dlja paleontologov i geologov SSSR. Besčeljustnie, ribi. Izdalelstvo "Nauka" (Moskva): 1-521.
De Alessandri, G., 1903: Note d'ittiologia fossile. Atti Soc. Ital. Sci. Natur., Mus. Civ. Stor. Natur. Milano (Milano) 41 (4): 443-462 + Tav. 12.
Dica, E. P., 2002: A review of the Eocene Diodontids and Labrids from Transylvania. Studia Univ. Babe^-Bolyai, Geol. (Cluj-Napoca) 47 (2): 37-46 + (Pl. 1).
Heckel, J., 1852: Ueberreste eines fossilen Fisches aus der Familiee der Lippenfische (Labroiden). Jb. Geol. R. A. Wien (Wien) 3 (1): 176-177.
74 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015
ALEŠ ŠOSTER IN VASJA MIKUŽ: OSTANEK USTNAČE (LABRIDAE) IZ SPODNJEMIOCENSKIH PLASTI KLANCA NAD DOBRNO
Leriche, M., 19QQ: Faune ichthyologique des sables à Unios et Térédines des environs d'Epernay (Marne). Annal. Soc. Géol. Nord (Lille) 29: 173-196 + Pl. 1-2.
Leriche, M., 1957: Les Poissons Néogènes de la Bretagne de l'Anjou et de la Touraine. Mémoires Soc. Géol. France 36, Nouv. ser. Mém. (Paris) 81:1-64 + Pl. 1-4.
Menesini, E., 1969: Ittiodontoliti miocenici di Terra d'Otranto. Palaeontographia Italica, 65, n. ser. (Pisa) 35: 1-61 + Tav. 1-7.
Mioč, P. 1972: Tolmač lista Slovenj Gradec. Osnovna geološka karta SFRJ 1:1QQ.QQQ. Zvezni geološki zavod Beograd (Beograd): 1-111.
Münster, G., 1846: Ueber die in der Tertiär - Formation des Wiener Beckens vorkommenden Fisch - Ueberreste, mit Beschreibung einiger neuen merkwürdigen Arten. Beiträge zur Petrefacten - Kunde (Bayreuth) 7: 1-66 + Taf. 1-8.
Nelson, J. S., 2QQ6: Fishes of the World. Fourth Edition. John Wiley & Sons, Inc. (Hoboken): XV, 1-6Q1.
Obrador, A. & B. Mercadal, 1973: Nuevas localidades con fauna ictiológica para el Neógeno menorquín. Acta Geol. Hispánica (Barcelona) 8 (4): 115-119.
Pawlowska, K., 196Q: Szczqtki ryb z wapieni miocenskich Pinczowa. Acta Palaeont. Polonica (Warszawa) 5 (4): 421-432 + Pl. 1-3.
Placer, L. 2QQ8: Osnove tektonske členitve Slovenije. Geologija (Ljubljana) 51(2): 2Q5-217.
Probst, J., 1874: Beitrag zur Kenntniss der fossilen Fische (Labroiden, Scarinen, Sparoiden) aus der Molasse von Baltringen. Jahresh. Ver. Vaterl. Naturkunde Württemberg (Stuttgart) 3Q: 275-298 + Taf. 3.
Ramovš, A. 196Q: Razvoj mlajših paleozojskih skladov v vitanjskem nizu. Geologija 6, 17Q-234.
Reading, H. G. 1996: Sedimentary Environments: Processes, Facies and Stratigraphy. Wiley, Oxford: 688 p.
Rothpletz, A. & V. Simonelli, 189Q: Die marinen Ablagerungen auf Gran Canaria. Zeitschr. Deutsch. Geol. Gesell. (Berlin) 42: 677-736 + Taf. 35-36.
Sacco, F., 1916: Apparati dentali di »Labrodon« e di »Chrysophrys« dei Pliocene italiano. Atti Acad. Sci. Torino (Torino) 51: 144-149 (172-177) + Tav. 1.
Schaffer, F. X., 1925: Die Fische des Miocäns von Eggenburg. In: Das Miocän von Eggenburg. Die Fauna der ersten Mediterranstufe des Wiener Beckens und die geologischen Verhältnisse der Umgebung des Manhartsberges in Niederösterreich. Abh. Geol. B. A. (Wien) 22 (3): 4Q-43.
Schultz, O., 1979: Supplementary notes on elasmobranch and teleost fish remains from the Korytnica Clays (Middle Miocene; Holy Cross Mountains, Central Poland). Acta Geol. Polonica (Warszawa) 29 (3): 287-293 + Pl. 1.
Schultz, O., 2Q13: Pisces. In: W. E. Piller (Hg.), Catalogus Fossilium Austriae. Ein systematisches Verzeichnis aller auf österreichischem Gebiet festgestellten Fossilien. Verlag der Österreichicshen Akademie der Wissenschaften (Wien): XXXVIII, 1-576 + (Taf. 1-96).
Schultz, O., R. Brzobohaty & O. Kroupa, 2Q1Q: Fish teeth from the Middle Miocene of Kienberg at Mikulov, Czech Republic, Vienna Basin. Ann. Naturhist, Mus. Wien, Ser. A (Wien) 112: 489-5Q6 + (Pl. 1-3).
Signeux, J., 1957: Conclusions. In: M. Leriche, Les Poissons Néogènes de la Bretagne de l'Anjou et de la Touraine. Mémoires Soc. Géol. France 36, Nouv. ser. Mém. (Paris) 81: 53-56.
Smolik, H. W., 1967: Živalski svet. (Prevedel Alojz Šercelj). Državna založba Slovenije (Ljubljana): 1-716.
Šoster, A., 2Q14: Miocenska ribja favna Hudinjskega gričevja in okolice. (Miocene fish fauna of Hudinja hills and its surroundings). Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo (Ljubljana): II, 1-39 + (Tab. 1-3).
Šoster, A. & V. Mikuž, 2Q13a: Ostanki rib iz miocenskih peščenjakov Pristove pri Dobrni. Geološki zbornik 22. Oddelek za geologijo. Ljubljana. 154-158.
Šoster, A. & V. Mikuž, 2Q13b: Ostanki rib iz miocenskih plasti Višnje vasi blizu Vojnika. Geologija (Ljubljana) 56(1): 73-86.
Veiga Ferreira, O., 1955: A Fauna Miocénica da Ilha de Santa Maria (Açores). Comun. Serv. Geol. Portugal (Lisboa) 36: 9-4Q + Est. 1-11.
Vicens, D. & A. Rodríguez-Perea, 2QQ3: Vertebrats fossils (Pisces i Reptilia) del Burdigalià de cala Sant Vicenç (Pollença, Mallorca). Boll. Soc. Hist. Nat. Balears (Palma de Mallorca) 46: 117-13Q.
Zittel, K. A., 1895: Grundzüge der Palaeontologie (Palaeozoologie). Druck und Verlag von R. Oldenbourg (München und Leipzig): VIII, 1-971.
75 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/2 - 2015