želi VESELO VELIKO'"NOČ lETO VI. 30.marca 1953 • ŠTEV.114. ZBLIŽEVANJE Ne bi bilo stvarno,oe bi nedavni Titov londonski obisk,kakor tudi rLjegovo zbliževanje z Zapadom sploh, gledali z očmi emigranta, ki ne vi nič in ne sliši nič, temveč le čaka, da bo Tita odneslo. V teku časa mora biti pri tem nujno razočaran. Kot stvari stoje, ni mogoče pričako= VQti, da bo Zapad, kot poosebljenje vsega dobrega, odstranil Tita emi = S^aciji na ljubo ali da zadosti moralnim in demokratičnim načelom. Nače ^0 stare diplomacije,da se domače zadeve tujcev ne tičejo, je močnejše. -Lito se po sporu z Moskvo utrjuje in si pridobiva na Zapadu prijateljev. ^ velikem sporu med Vzhodom in Zahodom stoji Jugoslavija nekoliko ob s'trani, a na strani Zapada. Na sledečih straneh obširno poročamo, kako S-ledajo Angleži na to zadevo. V tem širnem svetu se ne bomo znašli, če' bomo poznali stališča tujcev do naših vprašanj in če ne bomo temu pri ^erno prilagodili svojega delovanja. Brez posebnega haska bi bilo poskušati razlagati,da je Tito le mla °en zaveznik. Seveda, bodo rekli, dobro vemo, da nas družijo le intere= si* Potrata časa bi bilo razlaganj e,da spor z Moskvo ni resničen. Vsak 'Jan sproti, ki mine, bi nas postavil na laž. Öe proti Titu nimamo bolj = f;ih razlogov, bi tudi tega raje pustili pri miru. Predvsem ne smemo ži= Veti v pravljičnem svetu,kjer bo kraljevič-Zapad posekal zmaja-Tita in vošil kraljično-Jugoslavijo. Ne bo nam škodovalo,če bomo gledali stvar= nosti v oči. Pri tem ni nobenega vzroka za obup.Kajti .spet ne smemo jemati za berilo begunce,temveč se moramo predvsem ozirati na narod v domovini.Ve 8eli moramo biti vsakega olajšanja,ki ga je ta deležen.Ne delamo si si= C(-r utvar, da bo Tito uvedel toliko svoboščin, da si bo izpodžagal vejo, kateri sedi. Toda presneto zakrknjeno srce bi moral imeti,kdor bi -ne Lil vesel, da kmetov ne bodo več silili v zadruge, da' ubirajo v'gospoda bstvu pametnejša pota, da se v trgovinah več dobi in da je življenje'po stalo nekoliko znosnej še. Vse to ne spremeni bistvenega zla režima, o = ir,jša pa življenje našim ljudem. Prav gotovo moremo najti vzrokov za to ■'■zboljšanje prav v stikih z Zapadom. Jugoslavija ni več obdana s kitajskim zidom in radovednih zapadnih 8^i ni mogoče prisiliti k mižanju.V tej ali drugačni obliki pride do kritike. Nanjo celo uradna Jugoslavija ne more molčati, saj smo večkrat °Pažali,kako si je prizadevala, da bi izglodala lepša in privlačnejša. Lop primer so protesti,ki so jih dvignili britanski katoličani zaradi vorske nesvobode. Titu so bili* milo rečeno, neprijetni. Kajti opravka Lma z deželami, v katerih javno mnenje k sreči.nekaj zaleže.Ubirati bo ^oral vsaj na zunaj drugačne strune in pri tem rad ali nerad popuščati Lndi na znotraj. Protesti v svobodnem svetu imnjo še drugo vrednost, poleg drezanja L izboljšanju v notranjem pogledu,ki je večkrat zelo počasno. Vse zbli= Zevanje z Zapadom je namreč silen udarec za domoljube v domovini,ki sla poznajo okoliščine in vidijo le zunanje sadove: čaščenje v Londonu La podobne zadeve. Peša jim upanje,da bo nekoč bolje in izgubljajo vero ^.demokracijo. V času, ko se vsa komunistična državna zgradba trudi, da Li obdelala mladino po svojem kopitu, je to še slabše. Vse pritožbe ti= Lovcev proti nerazumevanju socialnega reda , proti vatikanskim zarotni= Ejm^-s^ed katerimi so tudi anglikanci, in podobni nesmisli vplivajo kot j^iYrffftjjVia duševne rane teh domoljubov. SajiHUttii) \v s/ Šter.ll *. ________r- Pogosto slišimo, da je Jugoslavija odprta knjiga in zgoraj smo zapi šali, da zapadnim kritikom ni mogoče zapreti oči. Kljub temu je potrebno poznanje jezikov in naših razmer, da bi jo mogel pravilno razumeti.Po = leg tega je Tito. zelo spreten s svojo propagando in opravičuje odurne.. poteze svojega režima z opravičili,ki jim nepoučeni in naivni nasedejo;. Prav javna razprava pred Titovim obiskom je pokazala, koliko je take ne vednosti in naivnosti. Saj titovski prijatelji ne poznajo niti pravo « vernih komunističnih izjav. Še mnogo dela je potrebnega na tem polju. DEMOKRATI Kar se tiče prikazovanja današnje jugoslovanske stvarnosti, so 'so= cialisti v mnogo bolj ugodnem položaju koit katerakoli druga še tako šte vilna skupina politično delujočih jugoslovanskih beguncev. Priborili in doslej obdržali so si mednaroden forum, kjer se njihov glas sliši in tu di, kot smo zadnjič omenili, nekoliko upošteva. Njihova naloga v Socia= listični internacionali ni lahka. Opravka imajo s skrajnimi levičarji, kot jih najdemo v britanski laburistični stranki, kakor tudi z jugoslovanskimi komunisti, ki so jih usta polna "socializma" in morejo spodnesti tla jugoslovanskim demokratičnim socialistom s perverzno dialektiko in izkoriščanjem ugodnega položaja Jugoslavije. Vloga socialistov begun cev je dokaj težavna in odgovorna. Kaj hitro bi izgubili svoje sociali stične zaveznike, če bi se vdajali zanesenim besedam in zapirali oči pred stvarnostjo. Njihovo stališče je od vsega začetka pomenjalo malo revolucijo v miselnosti jugoslovanskih begunc-ev. Vplivajo, da bi bila titovščina bolje in točneje poznana. Kljub obstoju "velike evropske krščansko demokratične organizac: -je" ’Nouvelles Equipes Internationales’, čije sestrska organizacija jo Krščansko demokratska zveza srednje Evrope, njenega glasu v tem okviru nismo dosti čuli. Opazen je bil molk glede slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji, ki sta pod demokrščanskimi vladami. Zakaj ne bi Zveza ta založila svoj vpliv, ko gre za očitno kršitev krščanskih načel, kot go glede komunizma in ko že izkoristi marsikatero priložnost,da pokadi svo jim evropskim krščansko-demokratičnim tetam? Novo osnovana Zveza demokratičnih Srbov,Hrvatov in Slovencev je p& devetmesečnem molku objavila drugo angleško-francosko številko "Jugoslo vanskega vestnika".Prezgodaj je,-da bi mogli soditi o odmevu,četudi je bilo mogoče zabeležiti nekaj ugodnih sprejemov ob 1.številki lani poml0 di. Gotovo pa je,da je vestnik toliko več vreden, kolikor manj bo emi ^ -------------—------------------- grantskih političnih' naukov Zapadli • _ . in kolikor več bo dokumentiranega^ 53 Bucks Hill Chanel End ■ Pametno obdelanega gradiva iz tito^ P3,mcks niii, on pel nna, Dejstva iz domovine,ki jih dnc'r Nuneaton,Warwickshire d - Izhaja l.ii 3.ponedeljek v mesecu. no srečujemo po komunističnem tisktt so sama tako zgovorna,da morajo sle •pcem odpreti oči. "KRIŽA TEŽA IN PLAČILO" Daleč proč od svoje škofije je 9.marca obhajal sedemdesetletnico roJ stva ljubljanski škof dr.Gregorij Rožman. "Varen in brezskrben v božji dlani" ne toži nad izgnanstvom ampak stremi, da "ne bi'zdrknil iz te dlani". Vsi viharji,ki so se znesli nad slovenskim narodom v času sovražne okupacije in rdeče revolucije,so neločljivo povezani z njegovim nasto ^ pom.Politiko je pustil drugim;sam je kot duhovni oče učil in opozarjal, na usodne zmote materializma in komunizma,pomagal vsem,ki so ga prosil1 pomoči, posredoval in miril,kjer je vladala nesloga. Bog ve,"zakaj je z menoj tako". Kaj vse so komunisti poskusili med okupacijo,da bi' se jim približal^ in da bi ga potem, mogli podlo izkoristiti! Vendar se 'jim ni vdal, ni na* sedel vabečim besedam;zato mora pač danes podobno kot njegov veliki p^c hodnik Baraga, misijonariti od vzhoda do zahoda,od severa do juga.No si svoj križ,da bo nekoč prejel božje plačilo. SENCA DIKTATORJA V LONDONU London,21.marca.- Od našega dopisnika Pristaniški delavci so mahali in Tito je skozi daljnogled.opazoval Rondon,. ko se je v ponedeljek vozil v motornem čolnu po Temzi proti TVestminstru. Vsi mostovi, pod katerimi je plul, so Lili prazni, le straž niki so stali na njih. Izpraznjeno je Lilo tudi oLrežje,kjer se je iz = krcal v senci Big Bena, tako da so gledalci Lili prisotni le "v duhu", kot je nekdo poročal. Cim je Tito stopil na suho in se rokoval s kralji činim možem, g.Churchillom in drugimi, so mu pomolili pod nos mikrofon, nataknil je očala in Lral pozdravni govor. Ko si je ogledal častno četo, je zlezel v nepreLojni avto in hitrejšo ga odpeljali v Churchillovo uradno bivališče, medtem ko je nekdo v ozadju spustil magnezijevo baklo,ki je napravila oblak dima.Policistov ''je mrgolelo v uniformah in civilu. Prvi vzklik je Tito doživel, ko je pob žil venec na spomenik Neznanemu junaku.Nek mladenič je ploskal in vzkli kal "Heroj Tito!" in majhen fantek je pritegnil. Nato se je spet naložil v nepreLojni avto in s številnim spremstvom policistov na motorjih odro potal v poslaništvo. Londončani zlepa niso videli toliko policije peš, na konjih in na motorjih in so jim manevri vsaj v tem oziru Lili všeč, čeprav so jim kratili sveto pravico, da od blizu zijajo tujo veličino, kot je navada. Ukrepi so Lili za London nek^j izrednega, čeprav so po. jugoslovanskem mnenju "običajni povsod",kamor pridejo tuje osebnosti.V. naslednjih dneh se je parkrat zgodilo, da je Lilo stražnikov več kot gledalcev. Vselej so ustavili ves promet, ko s-e je bližal Titov sprevod s spremstvom na motorjih. Koder je pričelo mrgoleti policije, so ljudje brž vedeli, da pričakujejo Tita. Tako so se vselej nabrali, da Vsaj od daleč napasejo radovednost, čeprav nikdar ni bilo v naprej javljeno,kak Šen je program obiska. Londončani so bili nad takšno varnostjo začudeni, Počasi jim je začela presedati ("Saj nismo morilci!"). Rahlo se jih je dotaknila senca diktatorstva in rahlo jih je zazeblo,da je njihova poli cija tako sposobna v te vrste ukrepih. "Nikdar nisem mislil, da bom do= živel kaj takega v Angliji!" je nekdo dejal. Proletarci vseh dežel, oblecite frak! Naslednji dan je Tito na hitro pogledal Britanski muzej in Tower, kjer se je najbrže precej spoznal na srednjeveške temnice in prostore za sekanje glav. Nato se je preoblekel v uniformo in šel na kosilo h kralji ci. Nato se je preoblekel in odšel v Londonski pokrajinski svet, ki u = Pravlja največje samoupravno telo. Po kratkem govoru se je spet preoble= kel v jugoslovanski ambasadi, da je odšel na večerjo k zunanjemu mini = stru. Nekateri časopisi so zabeležili, da se rad preoblači,ker je v mla dosti nosil slabe obleke. Kosil in večerij je bilo še več do konca te = dna. Sabo je pripeljal 120 zabojev pijače. Tretji dan je bilo uradno dovoljeno vedeti za njegovo bivališče.Via da je najela zanj bivši kraljevski letni dvorec,izven Londona v velikem Parku.Sedanja posestnica je zelo bogata katoličanka,ki je poleg bazena bapravila v dvorcu tudi kapelo. Poleg ministrov, ki so imeli s Titom Česte razgovore, so prišli z bjim v najožji stik gostje na sprejemih v poslaništvu,kjer jih^je bilo Preveč,da bi se mogli razgovarjati kaj resnega. Tudi laburistično vod = stvo mu je priredilo v petek kosilo v parlamentu in kasneje je na posla hištvu sprejel konservativne poslance,ki so se dotaknili tudi najkočlji Vejšega vprašanja - zatiranja vere. Zunanji tajnik Popovič je govoril Poslancem na sestanku Medparlamentarne zveze,kjer je izrazil prepriča = Pjcjda bo Stalinova smrt povzročila krizo in zanikal preganjanje katoli kov.V petek je francoski odgovarjal na novinarski konferenci na^običaj= ho ploho vprašanj od Trsta do zvez z Anglijo in položaja katoličanov. V soboto je Tito odšel,kakor je prišel,po Temzi.Vsi so bili zadovo ^jni.G.Churchill se je nedvomno oddahnil.Tako .so se gotovo tudi polici= sti,ki so baje stražili kanale. ALI JE TITO PRODAJAL TRST ? V razgovorih»ki jih je imel Tito v Londonu z angleškimi vrhovi» so sodelovali zunanjepolitieni in obrambni strokovnjaki. Jasno je, da sta obe plati v onem delu Evrope,ki ga ograža vrsta satelitov, tesno poveza ni.Jasno je tudi, kaj Titovci žele od Angležev poleg priložnosti, da se razkazujejo v njihovi družbi in kažejo svetu, kako so si pomagali naprej. Poleg gospodarskih pomoči»ki bodo v glavnem morale priti izcdežele dolar jev, čeprav morejo pomagati tudi funti sterlingi z ugodnimi pogodbami, kot je ena že sklenjena, rabi Jugoslavija moderno^orožje,ki ga^sama ^ne more izdelovati, naj reče kar hoče. Videli bomo» če bodo Angleži pričeli odlagati v Jugoslavijo Meteorje in^Vampirje, naj starejša jet letala na svetu,ki jih sami kmalu ne bodo več rabili. G.Churchill si nedvomno mane roke» da medvojna stava na Tita.konceU koncev le ni bila tako zgubljena. Silno mu prija, da ima britanski ugled v enem delu sveta še visoko ceno. Sijajno se zdi, da Britanci vodijo svo jo politiko za ohranitev miru, ne da bi Čakali na ameriške bratrance.Ti^ to je izrabil vse te točke ponosa,ko je rabil nekoga, da se prisloni.Pri tem utegnemo videti v kratkem tekmovanje, kdo se bo izkazal boljši strio oni z dolarji ali tisti s tradicionalnim prijateljstvom. Medtem ko so mogli biti vsi zadovoljni z razvojem med tremi država* mi.na Balkanu, ki niso podložne Moskvi - Turčijo,Grčijo in Jugoslavijo» zija proti Italiji še vedno tržaška vrzel. Angleški ministri so nedvomno izrazili svoje mnenje, da ta malenkost grdo nvira sicer lepe obrambne ukrepe na Balkanuv Titovci so jatfno izrazili pripravijenost,.da puste Trst v razgovorih z Italijani zaenkrat na miru. Niso se pokazali malend kostne. Ugibati moremo in bodočnost bo pokazala, v koliko so se skušali pokazati svojim gostom velikodušne in požrtvovalne ter pripravljene poz® biti tako malenkost, kot. j e nekaj tisoč Slovencev,kadar gre za velike stvari: recimo obljubo» da ne bodo sami, če bodo napadeni (kar je v sed® njem položaju neizbežno) ali pa priliko, da se kažejo svetu v objemu z Angleži. (zps) V ANGLEŠKEM ZRAKU (Poročilo poslušalca) ■■■■■■ Titov pozdravni govor je BBC prenašalci ponedeljkovih večernih ve •* steh.Naletel je na odmev,za katerega je bil .preračunan.Angležem se je. dobro zdelo,'da se trudi z angleščino in všeč jim jp bil pOgum,čeprav iz govarjave včasih niso mogli razumeti.Tito se j e zadnje .mesece precej.ba vil z izglajevanjem svoje angleščine.Govor je bral z visokim šolarskim glasom,kot bi vsak od nas bral v jeziku,v katerem.ni popolnoma pismen.^ Poredkoma se je zapletel in zmomljal nekaj po svoje.V splošnem izgovar^ ja angleščino po jugoslovansko,stalno n.pr.bere "countries" kot "kantn jes". A Angleži so pisali,da je njegova angleščina "gladka" in eden je dognal» da v glasu ni nič mussolinijevske arogance. V Domači oddaji je govoril istega dne četrt ure. o Titu brig.Maclean» ki je bil med vojno šef angl.mišije pri partizanih.Sedanji konservativ* ni poslanec je rekel, da se z vso politiko Tita seveda ne strinja, a ob--čuduje tega tipičnega otroka dvajsetega stoletja, ker se je hrabro bo ^ ril proti Nemcem in enako hrabro postavil po robu Rusom. V četrtke je Lahki program oddajal enourni "Report on Yugoslavia’’. _. Pripravil ga je eden najboljših radijskih zurnalistov»ki se je prejšnji teden vrnil iz Jugoslavije, kjer je napravil nekaj posnetkov.Glavni-pov darek je bil na izboljšanju položaja po prelomu z Moskvo .Program ;je pri kazoval,kako bi Jugoslovani odgovarjali na vprašanja demokratov,a izogi bal se je za režim kočljivih zadev. Prireditel j^se je razgovarjal z u " radnimi osebami,ki so razlagale industrijske načrte za povzdigo dežele» pa tudi z zasebniki,ki so tožili čez nekdanje slabe case in priznavali»; da se je marsikaj spremenilo na bolje. "95$ ljudi bi bilo za demokrati^ no vlado," je rekel nekdo, "a zdaj so vsi za Tita,ker ni druge- izbere• "Bojimo se Rusov in vsi smo zanj proti njim," je rekel nek kmet.Ljudg mislijo,da je močna roka potrebna za industrijski razvoj zaostale dežele - je bil Angležev vtis. TITOVA ZLATA DOBA V ÖASOPISIH (Od londonskega dopisnika) Že teden pred prihodom je zajela tukajšnje Časopise titovska mrzli ca in dobro je služil,kdor je mogel pisati o maršalu ali daljnji•deželi iz katere je prišel. Brigadir Maolean je zalagal londonski večernik STAR. V drugih ljudskih listih skoraj brez izjeme so se pojavljali dru= gp-čni jugoslovanski strokovnjaki. "Kakšno je življenje v Ljubljani?"spra šuje mojstrica v EVENING NEWS,ne da bi se 'v članku Ljubljani sploh pri bližala. Bila je 14.dni v Jugoslaviji in vse ji je postalo jasno: mnogo je svobode, govedine, j a j c, masla, sira, cigaret in neobritih moških; malo je obleke,lepotil,plač in počitnic. Poleg takih modrosti so bili nedelj sbi časopisi očarani nad silnim zavarovanjem,ki ga bo deležen Tito v Londonu. Varnostni ukrepi so bili nekaj tako izrednega,da Angležem niso Šli iz glave. Smešnice na ta račun so bile številne.Recimo risba,kjer Tito opažu je neštete policiste,ki jih vidiš skozi odprta vrata na hodniku in skozi Okno pred hišo in v dolgih vrstah ob cesti; ob strani pa en diplomat še Peta drugemu:"Maršal bi rad vedel,zakaj v Angliji vsakdo nosi temnomodro obleko in visok klobuk." Ali pa tista,kjer nekaj civilistov s sklenjeni ßi rokami zadržuje množico stražnikov:"To je zato,ker je več policije kot gledalcev." Ali pa končno risba previdnega fantka,ki ga stražnik za ^oko pelje čez cesto,a nek pobič se norčuje iz njega:"He,Tito!" Ponedelj-ek je bil dan Titovih uvodnikov. "Hraber mož pride danes v London," je pisal DAILY MAIL. Počaščena bosta njegov pogum in prijatelj stvo,ne pa njegovi nazori.Je vodja hrabrega naroda,ki se je boril v dveh Vojnah na britanski strani. "Maršal je vreden svojega ljudstva." Je edi državnik,ki se je upal izzvati rdečega medveda.Med vojno je držal hemške divizije,zdaj pa s Turčijo in Grčijo tvori trdnjavo na jugovzho= öu.Pozdravi ne pomenijo priznanja njegovim verskim postopkom,nazorom a= li socialnim teorijam. Žarek upanja Titov prihod "prinaša žarek upanja v svet,ki ga plaši strah pred Vojno," je pisal DAILY EXPRESS. Katoličani in marksisti,ki se protivi= jo obisku,so čudna družba.Veseli moramo biti,da se končno sestanejo vo= üitelji komunistične in nekomunistične države,ne da bi vpili propagando, ^nipak da bi se pomenili o življenju v miru in razumevanju .Lord Beaver = brook,lastnik tega več kot 4 milijonskega lista,ima rad svoje muhe.V če Lrtek je priporočal,na j zvabijo Mao Tse-tunga za Titom tako,da mu vrne= jo ujetnike,ki nočejo nazaj,ker "jim je ameriška hrana preveč všeč". Enako kot gornja dva je po svoje konservativen tudi DAILY DISPATCH Lorda Kemsleya,ki upa, da nas bo "predsednikov obisk privedel nekoliko bližje k dobi krščanskega miru,ki bi ga vsi radi videli".Ožje razumeva= hje med Jugoslavijo in Zapadem bo utrdilo mir in dalo misliti satelitom, lito pa bo spoznal grozo,ki navdaja ljudi na Zapadu ob preganjanji* za= ^adi verskega prepričanja. V bolj levem DAILY MIRRORJU,ki se baha z največ jo naklado na svetu, smo brali odprto pismo Titu,ki ga poziva,naj poizkusi dobro voljo katoli °anov.Z.daj je čas.Nič ga ne stane, če bi spet vzpostavil odnošaje z Vati= kpnom.V tem svetu sovraštva bi pomagala kakršnakoli prijazna gesta. "Politični cilj tega obiska," piše DAILY TELEGRAPH, "je ojačiti obrambo proti sovjetskemu imperializmu." Mnogo je že bilo storjenega za gospodarsko in vojaško pomoč Jugoslaviji. Toda učinkovitost obrambne ve je zmanjšana, dokler visi v zraku med Jugoslavijo in Italijo.Tržaš vprašanje ju loči in nič bi ne bilo drago cenej še,kot če bi v sedanjih Razgovorih ustvarili ozračje,v katerem bi bilo to vprašanje mogoče rešiti. Glavni pomen obiska,po OBSERVERJU,leži v britanskem dokazu (l)spo= štovanja do Jugoslovanov in njihovega pogumnega voditelja,borca in dr -Sevnika; ( 2)mišijenja,da ni treba,da bi bili različni gospodarski in po = litični sistemi zapreka pri miru, medsebojni vljudnosti in sodelovanju, 8Rmo če obe strani hočeta del ovne,mirne odnose. Štev.114. v* Globoko upanje TIMES navaja odločitev 1941? ko je Jugoslavija "izbrala sigurno trp Ijenje namesto nečastnega miru" in si pridobila občudovanje Britancev?ki so napravili isto izbero eno leLc preje* Enako pogumna je bila odloči = tev 1948. o prelomu z Moskvo. Obisk je upravičen že kot simbol nove jugo slovanske politike v zadnjih 5 letih'.Poleg tega bo mogoče posvetovanje • o novih dogodkih, kot je Stalinova smrt in balkanska prijateljska pogodba. Toda dokler traja negotovost glede Treta,tisti del obrambe ne bo za* dovoljivo rešen. "Danes je več svobode v Jugoslaviji, v resnici in teoris ji, kot jo je bilo pred 5 leti. Kljub nesrečnemu prelomu z Vatikanom ka= že, da to svobodo nekoliko razširjajo na versko polje.... Obisk naj( Titu) tudi razjasni,da britansko ljudstvo globoko upa,da bo nadaljeval po tej' poti." Rahlo se oddahneš pri MANCHESTER GUARDIANU,čeprav je uvodnik naj'^ daljši.Malo obiskov je vzbudilo toliko nasprotovanja,piše.Največ smo šli šali o Cerkvah,čeprav bi napad mogel biti širši in bi mogel''zajeti mnog6 nesvobodne poteze režima. Toda. pomen obiska je bil pretiravan.'Ne čustvu» temveč interesi nas vežejo, kot je rekel sam Tito. Smešno je pričakovati^ da bo pogledal Parlament in se vrnil domov kot pobornik svoboščin. Öe se^ bo v Jugoslaviji razvijala bolj strpna in človeška oblika vlade, se bo to, ker bodo vladarji videli prednost ali pa, verjetneje, ker ne bodo gli preprečiti tega. razvoj a. V današnjem evropskem’ stanju si Jugoslaviji in Zapad ne moreta pomagati, da ne bi pomagala drug' drugemu.Mnogo je obČ"^ dovanja za Jugoslovane v obeh vojnah,kar pa ni treba,d& pomeni občudovi* nje za obliko vladeo Ge se še kakšni sateliti odločijo od Moskve,ne bodo padli Beogradu v naročje,temveč bodo šli na svpje. Tita je najbolje pri* mer jati n-arodnim "rešenlkom", kot je gen.Nagib .Pri zvezah med Zapadnimi državami tvorijo svobodne ustanove resnično vez. Pri zvezah s temi dru^ gimi je treba gledati, (l)če režim pomaga ne samo pri varnosti ampak tu* di prožnosti v mednarodnih vprašanjih in (2) če njegova notranja politi* ka utegne premagati gospodarsko zaostalost in občutek narodne manjvred* nosti,ki omogočata sovjetsko ekspanzijo. "Toda sodelovanje med Zapadom in takimi vladami bo zahtevalo č'sto glavo na obeh straneh." 'T' Najboljši je bil petkov uvodnik MANCHESTER GUARDIANA,ki spominja u6 vprašanje,katero vznemirja tukajšnje javno mnenje. Kljub temu,da je režt nekoliko bolj strpen, je v zapurih še vedno število ljudi,ki so se pregte' šili s svojim prijateljstvom do Kanada. Dr-Jančikovič je umrl,drugi, dr* Jovanovič n■pr., so še v zaporu« Dobro bi bilo,če bi zaključni komunik6 o razgovorih omenil tudi kako pomilostitev za vse te. Pri tem ni pozab-, Ijen Titov spor s katoliško Cerkvijo,o katerem bodo dobrodošle vse vest1 o izboljšanju. ■ ' PAPIRNA POMILOSTITEV Jugoslovanska skupščina je sprejela pomilostitev za kmete,ki niso bi* li obsojeni na več kot 5 let zaradi slabega izvrševanja nekdanje obvozu6 oddaje. Le 43 jetnikov in 363 pogojno izpuščenih bo deležno te pomilost1 tve. .. ’ . Nepričakovano je nekomunistični poslanec dr.Moskovljevič predlagal dodatek, da bi izpustili tudi vse politične jetnike in jim vrnili-premo* žanje, češ da je priložnost ob ratifikaciji balkanske pogodbe primerna za izkazanje pomiritvenega. duha. Preden je skupščina zavrgla njegov predlog, je dr.Moskovljevič odšel iz zbornice. Zamera v Beogradu Srbskohrvaške oddaje Londona so se zamerile titovcem,ker so preveč resnično poročale o -obisku. V resnici so Titu precej peli slavo, le dva1* krat-so omenili,da se-vozi v neprobojnem avtu in da mu gledalci niso v# klikali. Ker so v Beogradu iz obiska delali triumf,jim je celo to bilo odveč in POLITIKA in BORBA sta skočili'BBCju za vrat. ZA SKUPNA PRIZADEVANJA Prva letošnja številka YUGOSLAV BULLETINA naznanja,da vestnik izdaja novo ustanovljena "Zveza demokratičnih Srbov,Hrvatov in Slovencev".Usta novili so jo tisti begunci,ki so se izjavili v prilog pariške Beklaraci je (od 1.oktobra 1950) in za sodelovanje na sledečih točkah: Učinkovito prizadevanje za osvoboditev Jugoslavije; skupna država noj bi bila stvarna federacija enakopravnih narodov po načelih politične de fcokracije in v duhu socialne pravičnosti;prehod iz komunističnega v de= oiokratično obdobje mora obvarovati jugoslovanske državljane pred žrtva= tti,državo pa pred novimi gospodarskimi in socialnimi pretresi; zato bo iisto ureditev,ki jo bo sedanji režim pustil za seboj,treba vzeti kot nujno in začasno osnovo za demokratizacijo države; posamezne federativ= enote naj bi preko svojih predstavniških teles odločale o svojem na= ^aljnjem obstoju in o ureditvi svojih socialnih in gospodarskih ustanov v duhu načel skupne .ustave. Zgornje zvezino stališče je korak naprej od Deklaracij ef ki je ugotovi, la srbskemu,hrvatskemu in slovenskemu narodu "suvereno pravico, da se po osvoboditvi vsak s svojo večino,izrečejo,ali hočejo skupno državo,s kak šnimi pogoji in v kakšni politični in socialni obliki"rin ki še vedno Predstavlja osnovo novih sodelavcev v Zvezi. Toda kakor sam protikomuni 2em ni še dovolj, tako tudi besedna izjava o prepuščanju suverenih odlo oitevosvobojenim narodom težko ^^edstavlja praktično osnovo za konkret protikomunistično in demokratično akcijo.Delo proti rdeči diktaturi v Jugoslaviji vsekakor terja več. Zveza je izbrala svoj delovni“odbor,ki ga sestavljajo dr.Boris Bitenc Evgenije Jurišič,dr.Bogoljub Kočovid,Marko Krstid,Branko Majstorovid,Du= san Pleničar,ing.Vladimir Predavec, dr.Bo jan Ribnikar,dr.Vlasta Stojane = vic,Desimir Tošid in Borut Žerjav. ( ps) KRŠČANSKA ZVEZA Cleveland,16.marca.( Od našega dopisnika) Včeraj je bil v New Yorku zaključen tridnevni kongres Krščanske demo= bratske zveze srednje Evrope,ki mu je prisostvovalo 90 odposlancev (15-2a vsako od šestih strank-članic)ter 160 opazovalcev. Slovenski zastopni Ei Ljudske stranke so - kot vse ostale stranke - imeli še' svoje ločeno 2borovanje, kj er so razpravljali o programu in delu Slovenske krščansko demokratske ljudske stranke. Iz osrednjega kongresnega poročila tajnika g,Sieniewicza zvemo,da de= luje Zveza ofenzivno in defenzivno.V ofenzivni propagandi sodeluje z NC-= EE,"Glasom Amerike" in Radiom "Svobodna Evropa" .Njena defenzivna naloga PQ je razširjati poznanje dejstev o metodah,sredstvih in taktiki komuni= stov za podjarmljenje narodov.in posameznikov. Govoreč o delu za dobo po Osvoboditvi, je tajnik poročal o študiju,kako najbolje organizirati bodo še življenje v osvobojenih deželah.Izkoriščena mora biti prilika,ko biva na Zapadu, da spoznamo njegovo organizacijo,vlado,gospodarstvo in kul= turo.Treba je biti pripravljen sprejeti vse,kar bo najbolj vredno za nn= se narode. Istočasno pa ne smemo nehati opazovati^kljub vsem pomislekom, °gromen razvoj in spremembe,ki so zdaj v teku za Železno zaveso. Zvezino vodstvo je ostalo isto kot doslej z msgr.Kozi Horvathom (Mn = barska) kot predsednikom in g.Sieniewiczem kot tajnikom.Podpredsedniki dr.Krek, prof.Pakštas(Litva),g.Popiel( Poljska) in dr.Prochazka(ÖSR). C d Slovencev so v izvršilnem odboru še gg.Kalan,Kuhar in Basaj. -!!Eol Tito" stane L 5. - "Čakal sem iz radovednosti.Spomnil sem se na rov ^ino in grozoto, ki zadene ljudi,ki so nasprotni Titu in dal sem duška 3vojim čustvom,"Tako je izjavil pred sodiščem mlad uradnik,ki je bil ka= 2^ovan na plačilo petih funtov,ker je"uporabljal žaljive besede,ki bi u= tognile povzročiti javen nered",ko je Tito prišel na kosilo h kraljici-“■.Kakih 60 študentov je poskušalo prirediti na Trafalgar Square burko,kjer "napravili atentat na Tita".Eden se je pripeljal napravljen v epoleto ■i-a odlikovanja, drugi je razgrnil preprogo iz rdečega papirja in tretji je ^osil venec iz čebul in zeljnatih glav.Policija je študente razgnala in e