Šentjur ^ do 0 M ŠENTJURSKE novice 2011 352(497.4 Šentjur) .. COBISS e 0101557,8 litvmitt’ 122$ rUneu pri Sevnici jure.godler@t-1.si; 040 47 11 44; www.topstar.net 7481010. emt: « Kozjansko.info Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega Peter Žmaher s p Cesta Kozjanskega odreda 16. 3230 šentjui _ Telefon 03/ 749 26 00 Gsm 041 596 790 •' ImLiipeiuj JOŽE LAVBIČ 041 654 566 1 ^tegprijc: A M, A,1® 1 Knjižnica* S entjur | Mestni trg 5b 3230 Šentjur rj| /1 f /tl ' / ( |J Restavracija ETRA vabi na dnevne malice, kosila in jedi po naročilu Vegis - kis za vlaganje 3/1 leon Trgovina Leon Selič s.p., C. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 , Paprika rumena Sir edamec uvoz Sirup Frupi pomaranča Fruc breskev Kokošja pašteta Argeta 'na vrečo Pivo Pils Paprika špic /na vrečo Polbeli pši ob potoku pakiran PE Bukovžlak, Bukovžlak nn, 3000 Celje telefon: 03 780 22 60, fax 780 22 66 e.mail: info@etra.si www.etra.si Velika akcija USB ključkov ; ■ pri civtocestnem izvozu VZHOD ob cesti Celje - Blagovna (rjTranscencr o 'Bl. "jLi r.;j 1 *"■ #U=r,tr naša usoda > K pisanju tega uvodnika me ni spodbudilo niti novo iskanje službe niti to, da bi moje skoraj osemletno espejevsko iskanje boljšega jutri obesil na klin, kljub najvišjim bonitetnim ocenam. Zadovoljen sem z vsem, s čimer se ukvarjam. Ne bom govoril o tem, da nam, šentjurskim novicam, ker imamo mnenje in torej nismo za vsako ceno prijazni do vseh, nekateri pripirajo omaro z oglaševalskim kolačem. Pisal bom o naši ljubi domovini, ki so jo tako levi kot desni potisnili na prag preživetja. Srečni so tisti, ki imajo zagotovljene službe na ministrstvih, občinah, upravnih enotah, v šolah, vrtcih, vojski, policiji ... Če ste med naštetimi tudi sami, lahko prenehate z branjem. Srečni ste, da imate vsak mesec redno plačo in dobivali jo boste, dokler državi ne zmanjka denarja in crkne vse gospodarstvo. Drži, da že lep čas nimate dodatka za uspešnost, imate pa zato skoraj v istem znesku ogromno nadur in dodatnega dela, čeprav bi lahko vse to morda postorili v rednem urniku. Druga veja delavcev so delavci, zaposleni v gospodarstvu. Delajo za minimalno plačo in hvalijo boga, da jim plača na račun pride z vsaj enomesečnim zamikom, da ne govorimo o šoku, ko izveš, da nimaš plačanih prispevkov. Ti delavci so reveži, ustvarjajo kapital, ki ga oni drugi izjavnih uprav porabljajo za svoje plače. A vendar, če zboliš, imaš plačano bolniško, če se ti kaj zgodi, si kolektivno zavarovan. Pogoji dela so še vedno dokaj normalni. Na šihtu imaš svoje dolžnosti, vendar imaš tudi pravice. Vrat ti vseeno nihče ne more pokazati v tistem trenutku, ko se mu zljubi. Tretja veja smo mi, espejevci. Po moji oceni najnižja možna kasta delavcev. Na nas je Slovenija postavila svoje upe. Vzpodbujanje samozaposlitve v državi je nova mantra. Dobiš nekaj tisočakov, v enem dnevu odpreš espe in si car. V gospodarstvu niso potrebovali mnogo, da so ugotovili, da namesto redne zaposlitve in delavca z delavskimi pravicami raje za bruto plačo, ponekod pa celo samo za neto znesek (!), vzamejo na njegovo mesto espejevca. S strani gospodarstvenika je espejevec prava terna. Nima malice, delodajalca ne vznemirja, če espejevec zboli, se poškoduje ali celo umre. Dodatki k plači odpadejo, nima nobenih pravic in lahko je srečen espejevec, če bo sploh kdaj dobil plačan račun za svoje žulje. Če si upa postaviti zase, pa naj išče drugega, ki ga bo ožemal naslednjih par mesecev. Da sploh ne omenjam neplačanih računov in prostih dni za dopust (kaj je že to?). Verjetno je naša država edinstvena po zavlačevanju plačila. Ko ugotoviš, da nimaš niti za kruh, potem pregledaš famozne odprte postavke in te dobesedno vrže na rit. Dolžni so ti za avto ali dva oziroma, kot bi rekel F.K., za cliota ali dva. Kaj pa reče država? Nič, ker tudi sama prednjači v neplačilih. Potem se nikar ne čudite podizvajalcem, ki besnijo, ko po nekaj mesecih ni plačan noben račun, delo stoji, niso več likvidni, njihovi delavci niso plačani. Začaran krog, ki mu ni videti konca. Če ste espejevec in niste plačali mesečnih prispevkov, boste v nekaj dneh prejeli grozeč klic z davkarije in potem se človek sprašuje, kako je sploh mogoče, da v velikih gospodarskih podjetjih ne plačujejo prispevkov delavcem nekaj mesecev. Tako pri nas v Sloveniji denar ne kroži. Vsi espejevci čakamo in upamo, da nam bo nekdo plačal pošteno zaslužen denar. Dobra stran tega pa je - če že denarja nimaš, ga tudi ne moreš zapraviti po nepotrebnem. Jure Godler Če ste espejevec in niste plačali mesečnih prispevkov, boste v nekaj dneh prejeli grozeč klic z davkarije in potem se človek sprašuje, kako je sploh mogoče, da v velikih gospodarskih podjetjih ne plačujejo prispevkov delavcem nekaj mesecev. Mesečnik Šentjurske novice izdaja: MediaStar, založništvo, d.o.o., Pod vrbco 20a, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Jure Godler Lektoriranje: Urška Godler in Polonca Jazbinšek Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: Jure Godler in PP Tisk: Forma Celje d.o.o. 8,5 % DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Pod vrbco 20a, 3230 Senjur Telefon: 040 47 11 33 E-pošta: urednistvo@sentjurskenovice.si Transakcijski račun: 0600 0037 3219 342 Naklada: 730 izvodov Naslednja številka: 28. septembra 2011 Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva Šentjurski fenomeni: poslovanje Občine Šentjur - 1. del Plačajo vse - od asfalta do hamburgerjev! Komisija za preprečevanja korupcije je uvedla spletno aplikacijo supervizor, ki prikazuje podatke o poslovanju države z zasebnimi podjetji in drugimi poslovnimi subjekti. Na voljo so tudi podatki za vse slovenske občine. Pogledali smo podrobnosti poslovanja občin Šentjur in Dobje, ki kažejo nekatere denarne tokove. To seveda ne pomeni, da je bilo s posli karkoli narobe, je pa to zato gotovo dobrodošel pripomoček za naše delo. Protikorupcijska komisija je zbrala podatke o poslovanju občin od januarja 2003 naprej. Občina Šentjurje od tedaj pa do vključno letošnjega julija zasebnim podjetjem in drugim poslovnim subjektom nakazala 68 milijonov in 198.977 €. Ni presenečenje, da je na vrhu prejemnikov občinskega denarja gradbeno podjetje CM Celje, ki se je v osmih letih oplemenitilo z 19,96 milijona šentjurskih evrov, kar predstavlja 29,27 % vseh njihovih nakazil od države. CMC je v eri županovanja Štefana Tisla veljal za »hišnega« gradbinca, objavljeni podatki pa potrjujejo, daje celjsko podjetje, ki ga vodi Šentjurčan Marjan Vengust, izvedlo večino cestnih in gradbenih projektov. Zanimiv je tudi vpogled v plačilno dinamiko Občine CM Celju. Tisel je mandat nastopil konec leta 2002, februarja 2003 je Občina CMC že nakazala slabih 48 tisoč €, decembra istega leta že dobrih 320 tisočakov, potem pa so šli projekti CMC in nakazila občine v nebo. December 2004: 1,12 mio; december 2006: 1,46 mio; september 2007: 1,54 mio; junij 2008: 1,43 mio; september 2008: 1,42 mio. Marjan Vengust iz CM Celja je z nekdanjim županom Tislom redno podpisoval pogodbe za gradbena dela, ki jih je v zadnjih dveh letih redno nadziral vojniški Gins. Podjetje Skupaj € CM CELJE, d. d. 19.962.488,62 JKP ŠENTJUR, d. o. o. 7.024.083,12 HIDROINŽENIRING, d. o. o. 5.636.216,26 IZLETNIK CELJE, d. d. 3.207.327,90 VOC CELJE, d. d. 2.939.290,28 ANTON KLADNIK, s. p. 1.691.875,65 GIC GRADNJE, d. o. o. 1.583.490,47 ANTON SELIČ, s. p. 1.390.080,78 ELEKTRO CELJE, d. d. 888.260,28 NIVO, d. d. 820.964,62 GASILSKA ZVEZA ŠENTJUR 769.303,50 RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA, d. o. o., Domžale 532.558,74 KM INŠTALACIJE, d. o. o. 497.608,52 KOŠARKARSKI KLUB ŠENTJUR 473.238,72 PROJEKTIVA- INŽENIRING CELJE, d. d. 454.455,64 HIDROSVET, d. o. o. 421.938,06 PANLES, d. o. o. 415.564,17 JKP, d. o. o. SLOVENSKE KONJICE 408.161,91 STUDIO LIST, d. o. o., Celje 402.226,47 OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ŠENTJUR 358.975,62 zelo solidno zaslužili še VOC Celje (2,93 mio €), Gic gradnje (1,58 mio €), Nivo (820.000 €) in presenetljivo Anton Kladnik s. p. iz Košnice (pošta Gorica pri Slivnici), ki ima poleg cestnega tovornega prometa registrirane tudi nizke gradnje. Skupaj mu je občina nakazala 1,69 mio €, kar predstavlja dve tretjini vseh državnih poslov tega samostojnega podjetnika. CMC kot edini ponudnik Komisija za preprečevanje korupcije izpostavlja kar nekaj transakcij za posle, kjer je bil CMC navkljub javnemu razpisu edini ponudnik. Gre za nakazila za rekonstrukcijo lokalne ceste Slatina-Lutrje-Ponkvica (skupaj približno 5,5 mio €) in lansko rekonstrukcijo ceste Gorica pri Slivnici-Loka pri Žusmu (967 tisoč €). CMC je bil tudi edini ponudnik za gradbena dela v novi šentjurski industrijski coni. Junija letos mu je bilo tako nakazanih slabih 1,4 mio €. Največ za gradbene investicije Da se je v občini v zadnjih osmih letih na veliko gradilo, potrjujejo tudi druga najvišja izplačila. Hidroinženiring, d. o. o. je tako od občine prejel dobrih 5,6 mio €, večino v letu 2009. Gre za investicijo v čistilno napravo. Poleg CMC so v Šentjurju SUPERVIZOR SPLETNA APLIKACIJA ZA SPREMLJANJE IZDATKOV JAVNIH INSTITUCIJ Objavljeni podatki so javno dostopni v novi aplikaciji supervizor (http://supervizor.kDk-rs.siZ). Izpostavljamo nekatere transakcije in povezave, kar seveda nikakor ne pomeni, da gre za sporna nakazila, kažejo pa poti javnega denarja. Podrobne analize bomo objavljali tudi v naslednjih številkah ŠN in za pojasnila morebitnih »sumljivih« transakcij vprašali odgovorne. Pod drobnogled bomo vzeli tudi transakcije krajevnih skupnosti, šentjurskih javnih zavodov, društev ... Komunala in Izletnik med občinskimi milijonarji Med najvišjimi nakazili najdemo tudi JKP Šentjur, ki je prejelo dobrih 7 mio€, torej približno milijon na leto. Gre za stroške, ki jih občina plačuje za izvajanje raznih javnih služb in servisov, kot so vodovodno omrežje, košnja trave, zimska služba ... Podobno je z Izletnikom Celje, ki mu je bilo za šolske in druge pogodbene prevoze nakazanih 3,2 mio €. »Elekro bum« razsvetljuje Med podjetniki, ki so prejeli največ občinskih nakazil, najdemo Antona Seliča s. p., ki mu je občina v osmih letih skupno nakazala 1,39 mio €. Kot razkriva podroben vpogled v transakcije, gre za sodelovanje pri urejanju elektroinštalacij pri različnih občinskih projektih, vzdrževanje, pa tudi za kompenzacije. 5. septembra 2005 je tako občina Seliču na primer nakazala 16.732 6 kot kompenzacijo s Pokrajinskim muzejem iz Celja. Športni tisočaki Zanimiv je tudi vpogled v sredstva, ki jih je občina nakazala športnim društvom. Največje dobil KK Šentjur, ki mu je do nedavnega predsedoval direktor občinske uprave Jože Palčnik, ki se je s funkcije poslovil ravno zaradi priporočil protikorupcijske komisije. Aplikacija supervizor pokaže, da je bilo na račun KK Šentjur od novembra 2003 do junija 2011 nakazanih nekaj več kot 473.000 €. Šlo je za redno sofinanciranje programov, dotacije za delovanje, pokrivanje materialnih stroškov, pa tudi za premostitvena sredstva in za asignacije, tudi s CMC. Občina je julija 2010 klubu dala tudi kratkoročno posojilo v višini 20.000 6. Nogometno društvo Mladi upi je v petih letih prejelo nekaj manj kot 173 tisoč 6, Atletski klub Šentjur približno 133 tisoč 6, Ženski košarkarski klub 57 tisočakov, šahisti 56, alpinisti 51 tisoč 6 ... Večinoma je šlo za sofinanciranje rednih programov. Kultura: arhitekt Mušič in fotograf Jeršič Med kulturnimi društvi in organizacijami je bilo največ sredstev nakazanih Zvezi kulturnih društev, ki je v osmih letih prejela nekaj manj kot 200 tisoč 6. Na 2. mestu je že Pihalni orkester Šentjur s 133 tisočaki. Supervizor tudi pokaže, koliko so nas do sedaj stali projekti arhitekturnega ateljeja Marka Mušiča, ki je med drugim projektiral obnovo Zgornjega trga in napravil študije za šentjurski kulturni dom. Občina je ateljeju od leta 2003 nakazala dobrih 221 tisoč 6. Dobre posle pa ima z občino tudi fotograf Stanislav Jeršič s. p., predvsem po letu 2007. Skupaj mu je občina nakazala 111.657 6, Tisel in ekipa pa so se največ »slikali« Občina Šentjurje drugi najboljši naročnik storitev CM Celje, takoj za Direkcijo RS za ceste. V dobrih osmih letih je za njihove storitve plačala 19,96 milijona evrov, kar je dobrih 5 milijonov evrov več, kot je s CMC imela poslov Mestna občina Celje, kjer je sedež gradbenega podjetja. februarja 2009 (nakazilo 14.810 6) in v času zadnjih lokalnih volitev (oktober 2010: 7.080 6, november 2010: 11.966 6). Največ gasilcem iz Lokarij in Slivnice Veliko sredstev je bilo namenjenih tudi gasilstvu. Gasilska zveza je 11. največji proračunski porabnik (769.303 6), med društvi pa sta neposredno od občine največ nakazil prejeli gasilski društvi Lokarje (103.114 6) in Slivnica (98.938 6). Sledijo PGD Dramlje (81.050 6), PGD Šentjur (74.935 6), PGD Planina (66.830 6)... Od Mirana do McDonaldsa Občinarji so jedli in pili po celi občini. Mizernih 14,18 6 so januarja 2009 plačali v bifeju Irene Zdolšek, največ gostinskih uslug je očitno izvedel Hotel Žonta (Žonti s. p. je bilo nakazanih dobrih 68 tisoč 6, skoraj polovico predstavlja nakazilo za nepremičninski posel), največ »pravih« gostinskih storitev pa je opravilo Gostišče Miran iz Trnovca (56.761 6), sledi Bohorč (48.861 6). Še zanimivost: julija 2009 je Občina Šentjur v McDonald su poravnala račun v vrednosti 189,50 6. Upamo, da so s hamburgerji počastili pridne učence ... Večja plodnost in salame Vpogled v občinske transakcije lahko izvabi tudi nekaj smeha. Tako lahko izvemo, da je Tislova oblast junija 2005 na transakciji račun Društva za večjo rodnost in plodnost Slovencev vplačala 83 6. Ali je kaj pomagalo, ni znano ... S 100 6 so podprli tudi Društvo salamarjev Sevnica, najmanjšo drobtinico iz 68-milijonske občinske pogače pa je bil v osmih letih deležen fotograf Alojz Rizmal. Januarja 2003 so mu nakazali točno 5,63 6, seveda v takratnih tolarjih. L.H. KOMENTIRAMO piše: Franc Kovač Čakajoč na domačega supervizorja Državna protikorupcijska komisija je svoje naredila, odprti lov na morebitne konkretne grešnike pa se dejansko šele začenja. Prave škarje in platno imajo namreč v rokah le domači »supervizorji« od občinskega nadzornega odbora, uradne notranje revizorke, liderjev političnih strank, kriminalistov in ne nazadnje občanov, ki morajo ustvarjati pritisk na vse pristojne inštitucije. Zagotovo se brez pritiska javnosti ne bo nič zgodilo. Na spisku občinskih poslovnih partnerjev se je znašlo preko 1.300 naslovov, ki so v dobrih dveh mandatih pokurili nekaj manj kot 70 milijonov 6 javnih sredstev. Med njimi je kar lepo število »eksotičnih« primerkov, ki so sicer hecni, toda vpijejo po širših razjasnitvah. Ob tem ne smemo pozabiti, da je približno enako število milijonov, ki so jih pokurili občinska uprava, KS, sociala, RAK, LUŠ ... ostalo »skritih«. Nič ne prejudiciram, dejstvo je, da se je v preteklih letih okrog občinskih financ nabralo preveč dvomov, da bi se tudi razmeroma krotka šentjurska javnost lahko zadovoljila le s poročilom državnega supervizorja. Naj med številnimi spornimi aferami omenim le »Ipavčevo 17«, katere domača revizija se je klavrno končala ob neobrzdanem »babjem špetiru« med občinsko uradnico in nadzornico. Zaključek je bil takšen, da še danes ni jasno, ali je šlo za resnični spor ali pa v končni fazi le za odlično komedijo, ki jo je suvereno po svojih notah odigrala občinska uprava oziroma vladajoča politika. Takratni predsednik NO je bil član vodstva koalicijske LDS, operativna nadzornica je bila članica županove stranke SDS, torej je bila politika globoko v »zosu«. Sence so očitne, toda ali smo v Šentjurju v stanju storiti korak naprej k njihovim osvetlitvam? Zdi se, da ne. Marko Diaci, kije bil v preteklih letih v prvi vrsti boja zoper »občinsko korupcijo« in je na tem paradnem konju tudi prijahal v župansko pisarno, se je tako rekoč čez noč iz deklariranega borca za odprtost občinskega vladanja prelevil v klasičnega oblastnika, ki se najbolje počuti za diskretno spuščenimi roletami. Preteklost, pravi, ga ne zanima in zanjo tudi nima namena izgubljati časa. V svojo ekipo je mirno vključil v preteklosti na različne načine domnevno kompromitirane ljudi. Kdo bi torej lahko bil šentjurski supervizor? Predsednik NO Mirko Pajek s Prevorja, član vodstva LDS, ki se vključno s predsednikom Artnakom aktivno udinja aktualni občinski oblasti? Niti pod razno. Približno v isti združbi so predsedniki Desusa Recko, SD Erjavec, SLS Malovrh, NSi pa v Šentjurju tako rekoč ne obstaja. Še največ kritičnega potenciala je med pomlajenimi svetniki SDS, toda krmilo stranke ima čvrstp v rokah bivši podžupan Korže, ki pa je globoko vpet v večino dogajanj v preteklem mandatu. Brez »državnega udara« tudi od SDS ni pričakovati vojne napovedi. Kaj počnejo, če sploh kaj počnejo kriminalisti, ne vem, toda za nazaj očitno ne bodo odkrivali Amerike. Tako domačega supervizorja realno ni na sceni, lahko pa pričakujemo, da se bo še pojavil. Tisti, ki v prihodnosti želijo kreirati šentjursko javno in politično sceno, bodo brez dvoma morali ugrizniti v to kislo jabolko. Supervizor v Dobju Salobir Salobirju Aplikacija supervizor razkriva tudi nekatere zanimive finančne tran-sakcije, ki jih je od leta 2003 izvedla občina Dobje. Če je v Šentjurju med nakazili občine zmagovalec gradbeno podjetje CMC, je v Dobju večino gradbenih projektov izvajalo podjetje Remont, ki je od občine od julija 2007 pa do aprila 2010 dobilo nakazanih slabih 896 tisoč €. Specifikacije računov kažejo, da je šlo za plačila gradnje stanovan-jsko-poslovnega objekta. 352 tisočakov je bilo nakazanih Mari- Franc Salobir je kot župan občine Dobje izdatno podpiral “svoje” gasilce, ženine kulturnike, bratovo gostilno... jani Felicijan s. p., ki med drugim v Dobju skrbi za pluženje cest, ki so se kajpada tudi na veliko as- mih letih nakazala več kot 96 tisoč €, kar pomeni, da so bili gasilci absolutno šesti največji proračunski porabnik. Uradni zastopnik gasilskega društva je bil do maja 2008 nihče drug kot Franc Salobir! Kulturnemu društvu Dobje, ki mu predseduje žena nekdanjega župana Jožica Salobir, je občina nakazala nekaj manj kot 28 tisočakov. Potem ko je mandat nastopil Franc Leskovšek, so dobili nakazanih le še 100 € ... Če gre pri društvenih dejavnostih za financiranje družabnega in aktivističnega življenja vseh ali večine občanov in je družinske povezave v butičnih občinah, kot je Dobje, še mogoče razumeti in tolerirati, pa je drugače na primer pri gostinstvu in trgovini. Med transakcijami Občine Dobje tako najdemo nakazila v vrednosti 7.548 € Francu Salobirju s. p., ki ima kot osnovno dejavnost registrirano strežbo pijač. Gre za soimenjaka nekdanjega župana, mimogrede pa tudi njegovega nečaka iz gostilne Pri Urški (locirana je nasproti občine), ki jo je sicer dolga leta vodil Hugo Salobir, brat župana Franca. Med vidnejšimi transakcijami pa nastopa še en Franc Salobir s. p., trgovec z živili, pri katerem je občina Dobje kupila za 3.700 € blaga. Gre za nekdanjega župana. Podjetje Skupaj € REMONT, d. d. 895.702,07 MARJANA FELICIJAN s. p. 352.541,72 DAKA, d. o. o. 250.869,31 IZLETNIK CELJE, d. d. 184.932,69 JOŽE GRAČNAR s. p. 153.387,63 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOBJE 96.695,04 ŠTUKELJ, d. o. o. 85.129,56 GREGOR ŽOHAR, s. p. 62.390,52 JANKO FELICIJAN, s. p. 50.276,34 ASFALT KOVAČ, d. o. o. 48.264,18 ■ podjetje Daka opravilo storitve za približno 250 tisoč €, Asfalt Kovač je pomagal »gladiti« dobjanske ceste v vrednosti približno 48 tisoč €. Bolj zanimive so nekatere druge transakcije, ki osvetljujejo delovanje družine Salobir, ki je dolga leta vladala v Dobju. Občina, ki jo je do konca lanskega leta vodil Franc Salobir, je tamkajšnjemu gasilskemu društvu v dobrih os- Jedlo in pilo pa se je tudi pri konkurenci, Gostilna pri Olgi je od Občine prejela za 4.300 € nakazil. Še zanimivost. Med vidnejšimi »prejemniki« občinskega denarja je tudi dolgoletni občinski svetnik Drago Čadej. Od decembra 2007 do julija 2011 mu za dopolnilno dejavnost na kmetiji občina nakazala dobrih 5 tisoč €. L.H. Slavnostni podpis pogodb Malonogometno igrišče bo Prvo avgustovsko sredo je v prostorih Teniškega kluba Šentjur šentjurski župan mag. Marko Diaci svečano podpisal novo pogodbo z izvajalcem del CM Celje za obnovo malega nogometnega igrišča v Športnem parku Šentjur. Pogodba je težka 245.000 €. Od tega je občina iz razpisa Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS pridobila 57.600 €, preostalih 187.400 € pa bo Občina Šentjur zagotovila iz proračuna. Nadzor nad investicijo bo imelo, po tradiciji, podjetje Gins, d. o. o. iz Vojnika. Podjetje je na podpisu zastopal Matjaž Mernik, medtem ko je zaradi odsotnosti CMC-jevega direktorja Marjana Vengusta, ki se mu menda stolček močno maje, pogodbo v njegovem imenu podpisala njegova namestnica Lena Korber. V sklopu investicije bodo obnovili dotrajano športno površino, jo preplastili z umetno maso, zgradili betonske tribune za gledalce, uredili odvodnjavanje, razsvetljavo in postavili novo ograjo. Prav tako bodo zagotovili prave mere novega igrišča. S to investicijo se zaokrožuje prenova Športnega parka Šentjur. Predviden rok za dokončanje investicije je zelo kratek - predvidoma do konca meseca oktobra. Ker pa ob koncu avgusta na malem nogometnem igrišču še ne ropotajo delovni stroji, bo ta rok po vsej verjetnosti premaknjen še bolj v jesenski čas. j9 Na še nedavno odprtem igrišču za OŠ Planina pri Sevnici so mnoge športa željne zmotila zaklenjena vrata igrišča in napis, da je igrišče zaprto. O vzroku smo povprašali direktorja občinske uprave Jožeta Palčnika. Šlo naj bi za morebitno nevarno postavljeno ograjo igrišča, ki je dvignjena od tal za nekaj centimetrov in posledično nevarna za poškodbe. Zaradi tega se je ravnateljica Anica Novak odločila, da do sanacije in odprave napake igrišče zapre. Planinski otroci se lahko za žogo do nadaljnjega preganjajo na starem igrišču. /g Pogovor z županom Zupan Marko Diaci odgovarja na očitke G. župan, Lovro Perčič, svetnik SDS, vam je v prejšnji številki ŠN očital postopek pri imenovanju podžupana in vzpostavitev koalicije voljnih. Dejstvo je, da sem tako pozno imenoval podžupana, ker se verjetno še vsi spomnimo, kako je bilo na volitvah. Vse politične stranke so bile podpornice obstoječega sistema in sem potreboval čas za razmislek, komu je v interesu razvoj Šentjurja in kdo se gre politikanstvo. Koalicijo voljnih, kot jo neposrečeno imenujete v ŠN, sestavljajo stranke in liste, ki jim ni vseeno za Šentjur in jim je občina na prvem mestu. S temi smo se uskladili glede podžupanske funkcije, ki jo je zavzel g. Polnar s konkretnimi nalogami. Do sedaj je bila praksa, da smo za imenovanje podžupana izvedeli preko medijev, sam pa sem izbral drugačno pot in sem pred imenovanjem o tem obvestil OS. Zato očitkov o imenovanju ne morem sprejeti, ampak lahko te očitke imenujem zgolj kot demagogijo tistih, ki so se sami izključili iz procesov pogovora in želijo z neprestanim nagajanjem škodovati občini Šentjur. Namesto dodatka za uspešnost naj bi občinska uprava izplačevala ta dodatek k plači preko povečanega obsega del in nadurami. Leta 2008 je bil spremenjen Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Zakonodaja dovoljuje dodatek zaradi povečanega obsega del. Dodaten obseg del se nanaša na posamezna dela in so v skladu s proračunskimi dokumenti. Občina Šentjur je imela v pomladanskih mesecih inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, sedaj pa poteka revizija Računskega sodišča Republike Slovenije. Opazke, ki letijo na to temo, kažejo na neverjetno dvoličnost, saj izhajajo iz obdobja, ko je imela oblast SDS, ki je ta sistem podpirala in ga celo vzpostavila. Tako da kritizirajo lastno funkcioniranje, ki so ga pred volitvami hvalili. V skladu z ugotovitvami Računskega sodišča, ki je vrhovni državni revizor, bomo morebitne pomanjkljivosti odpravili. Obseg izplačil za delovno uspešnost iz naslova dodatnega obsega del se je v letu 2009 v času Tislovega mandata povečal za 270 %, kar se je ponovilo tudi v letu 2010 in verjamem, da zato obstajajo razlogi. Drži, da ste potrebovali SDS samo za sprejem Statuta in Poslovnika občine Šentjur, sedaj pa ste jih odžagali? To ne drži, kajti te spremembe so bile predlagane v prejšnjem mandatu, predlagali so jih ravno oni. Smotrno je bilo, da smo popravili ta dva akta. Če bi v SDS nasprotovali Statutu in Poslovniku, bi nasprotovali lastnim predlogom iz prejšnjega obdobja, kar ne bi bilo čudno, saj jih zanima le oblast. Želim se konstruktivno pogovarjati z vsemi, oni pa so se odločili za frontalni napad, ki zaradi lastne nečimrnosti ni us- pel, kakor se je pred leti zgodilo z njihovim županom, kije pritiskom popustil in vstopil v njihovo stranko. Želim si, da bi se predvolilne strasti že enkrat umirile in bi se zavedali, da ni na prvem mestu stranka, ampak Šentjur. To seveda ni povezano z vsemi, ampak s posamezniki iz njihovih vrst, z marsikom od njih odlično sodelujemo. Potrebuje Šentjur avtoritarnega župana? To je vrednostna sodba posameznika, ki ima marsikaj počistiti pred svojim pragom. Če pa meni, da je avtoritarnost to, da imamo prvič v Šentjurju župana, ki opravlja svojo funkcijo profesionalno in ne pusti posameznim parcialnim interesom proste poti in se je sposoben odločati, potem sem tega naziva izredno vesel. Če si bodo Šentjurčani zopet želeli za župana nekoga, ki ne bo »ne krop ne voda« in bodo z njim manipulirali, kot bodo želeli, bo za to možnost čez tri leta. Sta bila Kulturni center in navezovalna cesta samo predvolilna obljuba? Kulturni center kljub oteževalnim okoliščinam, ki vladajo v državi, ostaja ena izmed prioritet in bo narejena v mojem prvem, drugem ali tretjem mandatu. Navezovalna cesta je v postopku zbiranja soglasij posameznih soglasoda-jalcev, nato pripravimo odlok in trasa bo umeščena v prostor. Potem pride na vrsto država. Že eno leto se pojavlja vprašanje financiranja volilne kampanje GOŠ. Je res, da ste znižali komunalni prispevek zaradi dveh donatorjev - investitorjev, kot trdi predsednik šentjurske SDS Jože Korže? V vašem časopisu ste v času volilne kampanje napisali, da se je GOŠ lotil volitev praktično brez denarja. Posamezniki smo vložili lastna sredstva, da smo volilno kampanjo, ki je bila domišljena in racionalna, izpeljali. Seveda nismo imeli na razpolago toliko sredstev kot druge stranke. Poročilo o volilni kampanji smo poslali Računskemu sodišču, ki je pristojno za kontrolo volilnih kampanj. Glede mojih domnevnih plačevanj dolgov za znižanje komunalnega prispevka boste lahko odgovore našli v vašem časopisu, če boste pobrskali številke od leta 2006, kjer sem nasprotoval povišanju enormnega prispevka, ki je Šentjur po mojem prepričanju tudi razvojno zavrl. Hkrati so vse stranke pred volitvami zavzemale stališče, da je potrebno znižati komunalni prispevek. Dejstvo je, da sta me Dejan Mulej in Boštjan Kukovičič odkrito podpirala, predvsem zaradi v gospodarstvo usmerjenega programa in generacijskih razlogov, tako kot sta Štefana Tisla podpirala podjetnik Selič in Branko Slomšek. Posameznih prijateljstev pač ne gre zanikati ne v dobrem in ne v slabem. Tajniki KS po novem S septembrom bo pričela veljati nekoliko drugačna razporeditev tajnikov šentjurskih krajevnih skupnosti, saj seje Alojz Arlič, tajnik KS Kalobje, Šentjur -Rifnik in Vrbno - Podgrad, upokojil. Gorazd Bebar bo poleg Mestne skupnosti Šentjur skrbel še za KS Šentjur -Rifnik. Zlatko Zevnik bo poleg Blagovne in Dramelj deloval za krajane Vrbnega in Podgrada. Martin Luskar se ne bo ukvarjal samo s Planinčani, ampak bo preko Dobja „skakal“ tudi na Kalobje. Matevžu Globočniku ostajata Ponikva in Grobelno, Slavku Novaku pa Loka pri Žusmu, Prevorje in Slivnica pri Celju. Srečanje zakonskih jubilantov V nedeljo je šentjurska župnija pripravila srečanje zakonskih jubilantov, ki letos obhajajo 5., 10., 15., 20., 25., 30., 35., 40., 45., 50. ali 55. obletnico poroke. Srečanja s sv. mašo in blagoslovom zakoncev, ki jo je daroval in vodil nadškof dr. Marijan Turnšek, se je udeležilo 28 parov. Po obredu je bilo v kaplaniji družabno srečanje ob zakuski vseh zakoncev jubilantov. ikoli s če sem bil prepričan v nasprotno Robert Polnar (51) je v dosedanjih 28 delovnih letih kot komercialist deloval na področjih prodaje, nabave in poslovnih procesov v treh velikih poslovnih sistemih: Mladinski knjigi, Eri in Mercatorju. Od leta 1987 živi v izvenzakonski skupnosti. S partnerko imata 23-letnega sina. Uživa v fizičnem delu pri urejanju hišne okolice in pri delu v domači knjižnici, kjer se trenutno ukvarja s študijem Kvintilijanovih in Ciceronovih besedil o govorniških praksah in z ekonomskimi analizami Lesterja Thurowa. G. Polnar, ste prekajeni politični maček, ki se je dolga leta uveljavljal v Liberalni demokraciji Slovenije, nazadnje tudi kot kandidat za poslanca Državnega zbora. Zatem ste leto pred lokalnimi volitvami javno podprli kandidata za župana Marka Diacija in politično opcijo zamenjali za nestrankarsko. Kaj je bil vzrok? V mandatu 2006-2010 sem bil na listi LDS izvoljen v občinski svet. Po enem letu dela in podrobnem ogledu položaja sem zavzel brezkompromisno opozicijsko držo proti Tislovi politiki lagodne brezbrižnosti, ki se je izražala v doslednem nepoznavanju in nepriznavanju županskih obveznosti, utemeljena pa je bila na bleferskem postavljaštvu pred ljudmi. Ocenil sem, da je eden mandat v opoziciji dovolj in da bo treba nekaj storiti, če hočem preiti od opozicijskega besedovanja k odločevalskemu uresničevanju. S kolegom Diacijem, ki je bil poleg mene edini upoštevanja vreden opozicijski svetnik, sva se v prvi polovici leta 2009 odločila, da greva na lokalne volitve jeseni 2010 s svojo listo. Medtem sem izstopil iz LDS. Že takrat sem bil prepričan, da je Diaci sposoben v neposrednem dvoboju premagati tedanjega župana Tisla in sem v vašem časopisu to tudi javno napovedal. Od vseh udeležencev v lokalni politiki sem zaradi tega požel zavidljive količine poroga in zasmehovanja. Danes vemo, kako se je vse skupaj končalo. Lista Marka Diacija - Gibanje za občino Šentjur (LMD -GOŠ) je pred kratkim ustanovila društvo, registrirano na Prešernovi 30 v Šentjurju, katerega predsednik je Jože Mastnak Marjan. Je torej društvo tisto, ki je pospravilo v koš šentjursko strankarstvo in zakaj ustanovitev društva kot pravne oblike? Zakaj je predsednik ravno Jože Mastnak Marjan in ne kdo drug in zakaj na ustanovno sejo niste povabili širše javnosti, kot je sicer praksa pri tovrstnih projektih? Koliko članov v tem trenutku šteje društvo? Bo torej občini vladalo društvo? Šentjurskega strankarstva ni nihče pospravil v koš. Gibanje za občino Šentjur je na volitvah v občinski svet prejelo 20 % glasov, torej eno petino. Ob tem velja spomniti, da je SDS prejela eno tretjino glasov, preostanek pa si je razdelilo pet strank. Trditev o porazu strank na volitvah v občinski svet je povsem zgrešena in ob natančnem vpogledu v volilne izide tudi dejstveno nepravilna. Društvo smo registrirali zato, ker je to najmanj vnaprej omejujoča organizacijska oblika, saj zasledujemo naš temeljni cilj: v dejavnosti vključevati kar se da širok krog ljudi in onemogočati nesmiselne politične blokade, ki se pri vodenju lokalne politike premnogokrat prenašajo z državnega na lokalni nivo. Jože Mastnak Marjan je prava oseba za predsednika društva, to je dokazal s svojim kvalitetnim delom v Krajevni skupnosti Blagovna in dolgoletnim aktivnim delovanjem na področju kulturnih dejavnosti v občini. Mislim, da bo s svojo obsežno komunikacijsko mrežo dober motivator in mobilizator pri pridobivanju novih ljudi. V GOŠ spoštujemo načelo, da ima v politiki vsakdo samo eno funkcijo. Ob imenovanju za podžupana sem predal funkcijo vodje svetniške skupine kolegu Borisu Beleju. Mislim, da društvo trenutno šteje nekaj čez 70 članov. V občini je izvršilna oblast župan, zakonodajna pa občinski svet, seveda v okviru zakonskih pooblastil. Glede tega bi, vsaj po mojem skromnem mnenju, stvari vendarle morale biti jasne. Še posebej zato, ker župan ni nekdo, ki bi vzniknil od nikoder, ampak je postal to, kar je, po svobodno izraženi volji večine volivk in volivcev v občini. Oblast vedno izvajajo ljudje, društva ali stranke so samo okviri, ki predstavljajo nujno organizacijsko obliko za udeležbo v proceduralnem delu politike. Brez tehtne potrebe se jim pripisuje prevelik pomen. Samo poglejte državni nivo. V naši državi nominalno vladajo socialni demokrati. Analizirajte zadnja tri leta njihovega vladanja in poskusite najti eno odločitev, ki bi jo lahko označili za socialnodemokratsko. Ne morete si misliti, na kakšne težave boste naleteli. V LMD - GOŠ ste pred volitvami zagovarjali tesen stik z ljudmi. Kako danes skoraj po letu dni izvajate to komunikacijo, navzlic temu, da naj bi župan uradne ure za občane skrčil na 2 uri na teden. Na kakšen način in komu je neodvisna lista (ali društvo) odgovorna? Lista sama po sebi nima človeške identitete, zato ne more biti odgovorna na način, kot to velja za njene člane. Vsi, ki smo nosilci določenih funkcij, smo za svoje delovanje odgovorni občankam in občanom. Izpostavljeni smo njihovi kritični presoji in periodični preveritvi na volitvah. Objava županovih uradnih ur je posledica spoštovanja predpisov in ni nič drugega kot minimalni standard, ki mora biti izpolnjen pri komunikaciji z občani. Analiza dosedanjega delovanja pokaže, da ima župan povprečno vsak delovni dan neposreden stik s štirimi občankami in občani, ki se nanj obrnejo v razreševanju konkretnih zadev. Zgražanje, predvsem občinskih svetnikov in svetnic SDS, da se je za sestanek potrebno najaviti po telefonu, je navadna otročarija. Najbolj elementarna organizacija dela pri tako kompleksni funkciji, kot je županska, zahteva predhodno časovno razporeditev posameznih opravil. To je razumljivo vsakemu normalnemu in dobronamernemu človeku. Da se še vrneva k volitvam, kjer ste bili zelo aktivni na socialnih omrežjih in z osebnim stikom. Danes so vaši aktivisti dokumentirano povsem utihnili. Je bil namen dosežen in po uspešnih volitvah ni več stvari, na katere bi se moralo opozoriti? Je čas za razdelitev plena in uvrščanje goševcev v vse vidne in upravne funkcije na občini Šentjur? Po drugi strani pa je očitno, da se nekatere, ne najboljše prakse, tudi pod novo oblastjo niso spremenile. Lokalne volitve so bile lansko leto oktobra, drugi krog volitev za župana je bil konkretno 24. oktobra. Takrat je bilo tudi nepreklicno konec vseh volilnih aktivnosti oziroma če sem povsem natančen, smo s predvolilno kampanjo prenehali dva dni pred volilnim dnem, tako kot zahteva zakon. Dejstvo, da smo zmagali na županskih volitvah in dosegli odličen izid na svetniških, je za nas pomenilo, da prevzemamo oblast v občini z vsemi obveznostmi in dolžnostmi, ki iz tega izhajajo. Vsakodnevno operativno delo se razlikuje od volilne kampanje, mi pa se od ostalih razlikujemo tudi po tem, da nismo vsak trenutek dneva obremenjeni s posledicami naših dejanj za prihodnje volilne izide. Velikokrat se nasmejim, ko berem ali slišim, da si bomo razdelili plen. Nihče od tistih, ki postavljajo takšne teze, ne zna definirati oziroma natančno opredeliti, kaj sploh je ta plen. Tu moram biti brutalno jasen. Temeljni komponenti plena sta dve: dolgoročni dolg v višini 4,2 milijonov evrov in proračunski prihodki, ki jih bomo morali postopno povečevati, da bomo lahko poravnavali prevzete obveznosti. Šentjurskima državnozborskemu poslancu (Štefanu Tislu) in državnemu svetniku (Jožetu Koržetu) sem javno predlagal, da združimo svoje moči pri oblikovanju strategije pridobivanja sredstev iz državnega proračuna in skladov Evropske unije. Ideja je temeljila na predpostavki, da je interes lokalne skupnosti nad interesom stranke. V odgovor sem dobil samo molk in tišino. Zelo bi me zanimalo, katere vidne in upravne funkcije na občini imate v mislih in rad bi slišal imena goševcev, ki so zasedli te funkcije. Večkrat ste v vaših filozofskih debatah opozarjali na javni interes. Po končanju dela komisij na javnih razpisih rezultatov ni objavljenih na javnih mestih - npr. občinski internetni strani ipd. Čemu skrivanje, saj druge občine to objavljajo? O javnem interesu sem vedno in poudarjeno govoril v povezavi z uporabo javnega denarja. Bistveno je, da nikoli ne dovolimo zasebnim pregreham, da postanejo najprej razlagane, potem pa udejanjene kot javne koristi, financirane iz občinskega proračuna. Rezultati razpisov so informacije javnega značaja, dostopne vsem, ki jih to zanima. Podatki so na voljo v občinski upravi. Prepričan sem, da vsi zainteresirani zelo dobro vedo, kje lahko dobijo želene informacije in so jih že pridobili. Predlog, da bi tudi te informacije, poleg vseh ostalih, objavljali na spletni strani, je dober. Osebno se bom zavzel, da bo uresničen. Ko sva že ravno pri občinski internetni strani in obveščanju občanov: novi župan je prestavil svojo propagando v višjo prestavo. Po izidu občinskega Utripa, ki v bistvu ni nič drugačen od kritiziranega Tislovega Informatorja, kar dežujejo informacije o delu župana in občinske uprave. Na občino pa poleg tega prihaja še profesionalna piarovka Polonca Mastnak. Se nam obeta poplava informacij? V prejšnjem vprašanju trdite, da na občini skrivamo informacije, zdaj pravite, da informacije z občine kar dežujejo. Protislovja tudi pri najboljši volji ni mogoče spregledati. Komunikacijo z javnostjo nameravamo vzpostaviti na profesionalen način, kar pomeni, da bomo spoštovali pravočasnost in korektnost. Prepričan sem, da bomo to znali storiti na način, ki ljudem ne bo šel na živce. V občinskem svetu ste znani po ostrih verbalnih obračunavanjih z občinskimi svetniki, predvsem iz SDS. Ne glede na to, ali ste v županovi koaliciji ali opoziciji. V Šentjurskih novicah imate tudi svojo rubriko - polnarizmi. Je resnica le ena - Polnarjeva? Govoriva o političnem slogu. V vseh razpravah nastopam zavestno polemično. Na vsako temo, o kateri bom razpravljal, se temeljito pripravim: preberem vsa gradiva, premislim prebrano, odkrijem vzročno posledične povezave, oblikujem svoje stališče do predlaganih sklepov in pripravim argumentacijsko konstrukcijo v podporo svojih predlogov. Govorim v jeziku, ki si zasluži, da je slišan. Nikoli nisem imel težav biti v manjšini in nikoli se nisem podrejal večini, če sem bil prepričan v nasprotno. Rubrika, ki jo omenjate, ni nastala po moji volji, na to tudi nisem mogel in nikakor ne bi hotel vplivati, ampak je verjetno nastala kot plod uredniške odločitve. V njej so mnogokrat povezane misli in besedne zveze, ki sem jih izrekel v različnih, med seboj popolnoma neodvisnih kontekstih. Rezultat je, gledano z bralčevega zornega kota, morda malce čudaško govorjenje, ki v glavnem izzveni humorno. Meni pa se zdi, da je to bolj avtorjeva oblika zafrkavanja z mojo govorniško prakso. Pa da ne bo nesporazuma, mislim, da je takšna oblika kritične presoje ravnanj javnega funkcionarja povsem na mestu. Nisem pristaš uniformiranega mišljenja in predvsem spoštujem osebni pogled na zadeve našega tukaj in zdaj. Zato je namig iz dela vprašanja o eni sami resnici svetlobna leta daleč od dejanskosti. Kako ocenjujete delo župana Diacija po 300 dneh županovanja? Kako dela občinska uprava, tudi ob podatku, da se za večino odlokov angažirajo zunanji svetovalci? Vsebinsko so bili npr. razpisi za društva praktično identični dosedanjim. Se bo OU pod Diacijem še širila? Občina Šentjur ima prvič po reorganizaciji slovenske lokalne samouprave leta 1994 poklicnega župana. Na podlagi lastnih izkušenj, ki sem jih pridobil kot član nadzornega odbora občine in kot občinski svetnik v prejšnjih mandatih, odgovorno trdim, da imamo prvič župana, ki ve, za kaj gre. Natančno pozna vse pristojnosti občine, vse svoje obveznosti, obvladuje strukturo občinske uprave in je sposoben samostojnega delovanja brez prišepetovalcev. To se najbolje izpričuje na sejah občinskega Zakonodajna veja oblasti je preveč pomembna, da bi jo lahko prepustili ljudem, ki so trenutno v Državnem zboru. Vzemimo za primer sedanjega šentjurskega poslanca: večino časa v parlamentu dreveni kot lipov bog, občasno pa mu dovolijo štorasto prebirati tuje otrobe, da se lahko utrjuje na poziciji politika brez barve, vonja in okusa. sveta, kjer suvereno obvladuje vsakokratne teme z dnevnega reda in takoj verodostojno odgovarja na razprave, pripombe in vprašanja svetnic in svetnikov. Morebitno ugotovitev, da je to samoumevno, lahko takoj zanikam s preverjeno izkušnjo iz prejšnjega mandata, ko smo imeli župana, ki se nikoli ni kaj posebej vmešaval v svoje delo. Za vsako malenkost je klical na pomoč občinske uslužbence, v štirih letih pa ni zmogel niti ene poštene razprave, v kateri bi pojasnil svoja stališča do posameznih odprtih problemov. Trditev, da se za pripravo večine občinskih odlokov najemajo zunanji svetovalci, je popolna neresnica. Občina ima podpisano eno svetovalno pogodbo, in sicer z odvetniško družbo Mužina in partnerji, v vrednosti 18.000 evrov letno. Dr. Aleksij Mužina, nekdanji predsednik Državne revizijske komisije, je ena vodilnih slovenskih avtoritet na področju javnega naročanja in koncesijskega prava. Zakonske pristojnosti občine kot organa lokalne samouprave so izredno obsežne. Mariborski Inštitut za lokalno samoupravo je pripravil katalog pristojnosti občin, ki ga sproti dopolnjuje z vsemi zakonskimi spremembami. Spletna aplikacija omogoča vsem, ki z vulgarnimi poenostavitvami omalovažujejo zaposlene na občini, vpogled v njihovo zmoto. Prevladujočo večino nalog, več kot 80 %, opravijo občinski uradniki samostojno, na podlagi lastnih znanj in izkušenj. Na mestu podžupana boste opravljali specifične razvojne naloge. Nam lahko poveste kaj več o prvih izsledkih? Boste za vaše delo potrebovali zunanje sodelavce ali se boste naslonili na lastno pamet? Izdelava dolgoročnega razvojnega programa občine za obdobje od 2014 do 2025 bo temeljila na realni oceni bodočih prihodkovnih zmožnosti. Načrt je naš osnovni razvojni dokument, predstavljal bo izhodišče za vsa naša nadaljnja ravnanja, zato ga bomo tudi ustvarili sami. Računam na dejavno sodelovanje vseh političnih in družbeno interesnih struktur pri njegovi pripravi. Kako gledate na realizacijo dveh najpomembnejših „Diacijevih“ investicij, navezovalne ceste in Kulturnega centra Šentjur? Obe investiciji sta življenjskega in dolgoročnega pomena za občino. Povezovanje tako pomembnih projektov z določeno osebo je nesmiselno in je uporabno samo v funkciji spektakelskega pretiravanja. Navezovalna cesta je državni projekt, katerega Občina ima podpisano eno svetovalno pogodbo, in sicer z odvetniško družbo Mužina in partnerji, v vrednosti 18.000 evrov letno. Dr. Aleksij Mužina, nekdanji predsednik Državne revizijske komisije, je ena vodilnih slovenskih avtoritet na področju javnega naročanja in koncesijskega prava. predračunska vrednost je 32 milijonov evrov. Denarno velikost investicije lahko najbolj plastično ponazorim s podatkom, da je bil leta 2010 šentjurski občinski proračun realiziran v višini 18 milijonov evrov. Občina je pripravila podroben prostorski načrt, za katerega poteka pridobivanje soglasij 34 državnih institucij. Pričakovati je, da bomo dokument na občinskem svetu obravnavali še letos. Pri postopkih za začetek izgradnje Kulturnega centra Šentjur ni mogoče zanikati resnih težav, ki so nastale pri iskanju najboljše možnosti za preselitev sodišča na novo lokacijo. To je neogibni pogoj za kakršnekoli dejavnosti po predvidenem načrtu uporabe obstoječega prostora. Jasno je, da država, konkretno Ministrstvo za pravosodje, ni zainteresirano za spremembo lokacije in za to nima predvidenih sredstev. Navedeno dejstvo je takoj povzročilo radost pri naših političnih nasprotnikih. Z neprikritim zadovoljstvom so začeli privoščljivo razlagati, da bo vse skupaj propadlo, še preden se bo zares začelo, pri tem pa zlahka spregledali, da so nov kulturni center pred volitvami promovirali kot enega svojih nosilnih projektov. V svojih folklornih projekcijah se veselijo neizgradnje objekta, ki bi imel nepresegljivo splošno korist. Stališče je vredno začudenja, še bolj pa je zaznamovano z intenzivno dimenzijo čudaštva. Pred mesecem dni smo zasledili informacijo, da ne zanikate poslanskih ambicij. Kako ste si to pot zamislili kot nestrankarski kandidat, na kateri listi oz. stranki se bo pojavilo ime Robert Polnar za poslanca? Čisto vsemu, kar vidite napisano, tudi ni treba verjeti. Zakonodajna veja oblasti je preveč pomembna, da bi jo lahko prepustili ljudem, ki so trenutno v Državnem zboru. Vzemimo za primer sedanjega šentjurskega poslanca: večino časa v parlamentu dreveni kot lipov bog, občasno pa mu dovolijo štorasto prebirati tuje otrobe, da se lahko utrjuje na poziciji politika brez barve, vonja in okusa. V razmerah, ko je negotovost velika, sposobnost obvladovanja razmer majhna, odgovornost za izrekanje populističnih ocen pa nikakršna, potrebujemo predstavnike ljudstva, ki bodo znali in zmogli na podlagi treznih ocen in resnosti v javnem komuniciranju zagotoviti družbeno preobrazbo. Slovenska različica vodilnega političnega razreda v sedanji obliki je za kaj takega opravilno nesposobna. Sejanje panike ob kriznih razmerah in vzbujanje strahu, da bi bili rešitelji bolj potrebni, povzročata nepotrebne družbene stroške in dolgoročno škodujeta blaginji ljudi. V spreminjanju takšnih razmer želim sodelovati, tega ne zanikam, ni pa to imperativ, ker je mnogo stvari odvisnih od političnih procesov v prihajajočih mesecih. S svojimi pronicljivimi mislimi in z odličnim znanjem s področja financ bi bili več kot odlična okrepitev Pahorjeve vlade. Kako ocenjujete delo Boruta Pahorja in vlade nasploh? Sliši se precej obrabljeno, toda preden karkoli izrečem, je treba povedati, da Pahorjeva vlada deluje v zgodovinsko izjemno težkih razmerah v makroekonomskem okolju. Mislim, da bi se kazalo osrediniti na pet bistvenih točk, ki se neposredno nanašajo na velike dileme pri izvajanju politike: 1. Znanje o ekonomskem razvoju je zelo omejeno; priporočljiva je skromnost pri oblikovanju politik in previdnost pri prevelikem posploševanju. 2. Vedno znova se uveljavlja sklepe brez prave podlage, ki dajejo doktrinarno podporo politiki: tak primer je denimo francosko-nemški vlak. 3. Običajna modrost je nestabilna, redno se spreminja v nekaj drugega, morebiti nasprotnega od prejšnje stopnje, čeprav so njeni zagovorniki spet zelo samozavestni, ko vsiljujejo novo pravovernost. 4. Za nazaj se pogosto strinjamo, da politike ekonomskega razvoja niso služile svojemu izraženemu cilju in da so temeljile na slabih zamislih. 5. Običajno trdimo, da slabe zamisli uspevajo, ker so v interesu vplivnih skupin in da se to brez dvoma dogaja. Da se to dogaja, je nekaj vsakdanjega, vsaj od klasikov angleške politične ekonomije naprej, in dogaja se s presenetljivo doslednostjo. To je bistvo vsega. Slabe zamisli morebiti ne služijo deklariranim ciljem, vendar je značilno, da se za njihove poglavitne arhitekte izkažejo kot zelo dobre zamisli. V sodobnem času je bilo v ekonomskem razvoju veliko eksperimentov, ob katerih je težko prezreti njihov skupni imenovalec. Načrtovalcem gre po navadi prav dobro, čeprav so subjekti poskusov pogosto tepeni. Prizadeto je bistvo slovenske družbe, ki je v svoji substanci razdeljena na ljudi, ki lahko delajo kar jih je volja, in na ljudi, lahko jim rečemo žrtve, ki so prisilni porabniki njihove socialne agresivnosti. Postavljeni smo pred nalogo, da državo, ki je postala talec vsakovrstnih zablod, ponovno vzpostavimo. To moramo storiti državljani, saj ne gre samo za dilemo, kako to storiti, ampak predvsem, kdo bo to storil. jg izredna nejavna seja Občine Dobje »Rdeči karton ravnatelju OŠ Dobje« Tožba Ivana Tovornika, razrešenega svetnika sveta OŠ Dobje, je dobila svoj epilog. Rezultat tožbe in začasna odredba se zavržeta. Spomnimo, na 4. redni seji 23. junija je občinski svet Občine Dobje izglasoval nezaupnico predstavniku občine Ivanu Tovorniku, ki je bil njen predstavnik v svetu OŠ Dobje. Razlogi za razrešitev, ki jih je navedla opozicija, so bili nepodpiranje zaposlitve domačih ljudi, nedelovanje v duhu ustanovitelja (Občine Dobje), moralna odgovornost itd. Ivan Tovornik je tedaj zagrozil s tožbo in jo tudi vložil pristojnemu upravnemu sodišču. Nova predstavnica v svetu šole je po njegovi razrešitvi Sabina Maček. Vabilo le uro pred sejo Zaradi vložene tožbe je občinska uprava Občine Dobje, ki jo vodi Andreja Gradič, sklicala drugo izredno sejo, na katero mediji niso bili povabljeni. Svetniki so bili na sejo povabljeni le pičlo uro do pričetka, in sicer kar preko telefonskega pogovora, pisno vabilo po elektronski pošti pa je priromalo le 12 minut pred njo. Zanimivo je tudi, da se je seje po tako kratkem roku najave udeležilo kar pet od sedmih svetnikov. Zadržana sta bila podžupan Branko Uduč in svetnica Natalija Plemenitaš Fuchs. Na izredni nejavni seji so svetniki sprejeli sklep o zadržanju razrešitve Tovornika in imenovanju nove članice Mačkove. Občino toži tudi ravnatelj Tožba kot taka ne bi dvignila veliko prahu, vendar je poleg imena tožeče stranke Ivana Tovornika vpisana tudi Osnovna šola Dobje, ki jo zastopa ravnatelj Vincenc Frece. Sklep o zamenjavi Svet zavoda OŠ Dobje sestavljajo 3 predstavniki občine, 5 predstavnikov zaposlenih in 3 predstavniki staršev. oba izpodbijata, saj po njunem ni v skladu z 10. odstavkom 46. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI. Le-ta pravi, da mandat člana sveta traja štiri leta. K temu po njunem še dodatno pritrjuje 12. člen ZOFVI, ki določa, da sveti javnih vrtcev in šol nadaljujejo svoje delo do poteka mandata, ki je v omenjenem primeru 27. 11.2012. Sodišče tožbo zavrnilo Upravno sodišče v Ljubljani je tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da 15. člen Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Dobje pravi, da predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet. Predstavniki ustanovitelja ne predstavljajo v svetu šole svojih osebnih interesov, ampak interese ustanovitelja. Enako mnenje je sodišče zavzelo tudi v drugi točki tožbe, kjer tožnik blokira začasno odredbo. Tožeča Ivan Tovornik in OŠ Dobje bosta morala poravnati sodno takso. Pod črto Občina Dobje ima v svetu šole tri predstavnike. Zamenjanega Tovornika je nadomestila Sabina Maček, ostala dva predstavnika pa sta podžupan Branko Uduč in Jožica Salobir. Oba sta se že znašla v nemilosti opozicije - podžupan Uduč s svojim imenovanjem in Salobirjeva z razkritim pisanjem anonimk OŠ Dobje, kar ji je bilo tudi dokazano. Sklepamo lahko, da se bosta oba v kratkem poslovila od sedeža na svetu šole. Po zamenjavi vseh treh članov sveta se bo zamajal tudi stolček ravnatelju Frecetu, saj ne bo imel več podpore niti v svetu šole niti v občinskem svetu. Njegov mandat poteče drugo leto. še bolj sporna je participacija OŠ Dobje pri tožbi. Kot druga stranka v postopku je šola tožila ustanovitelja, s tem pa je ogrožen delni finančni vir. S tem je ravnatelj še bolj skrhal medsebojne odnose. ja Natalija Plemenitaš Fuchs, občinska svetnica: Po mojem mnenju je bil že sam sklic izredne seje nepotreben in predimenzioniran. Občinski svet je že sprejel sklep o razrešitvi g. Ivana Tovornika iz sveta zavoda OŠ Dobje in župan bi sklep občinskega sveta v vseh pogledih moral upoštevati. Župan očitno še ne ve najbolj, na čigavo stran bi se postavil. Res je, da nima večine v I občinskem svetu, vendar tudi mnenje večine, čeprav je opozicijska, šteje in je zanj zavezujoče. Župan torej ni vedel, ali naj se postavi na stran tožnika ali stran občine, kar je žalostno. Vseeno je, kaj župan o razrešitvi g. Tovornika meni osebno, pomembno je, da v sporu zastopa mnenje občine, se pravi mnenje, ki ga je sprejel občinski svet. Zanimiva pri tej zadevi je tudi vloga ravnatelja, mag. Freče ta, kot tožnika v sporu. Ravnatelj toži ustanovitelja, se pravi Občino, ki je pravzaprav financer OŠ Dobje. Ravnatelj z imenovanjem predstavnika ustanovitelja v svet zavoda OŠ Dobje nima prav nič, to ni v njegovi pristojnosti. Je pa občutno, da se mu mandat izteka in si bo najbrž z vsemi sredstvi prizadeval ohraniti večino v svetu šole. Vendar, če karikiram, si je z dejanjem prislužil rdeči karton občinskega sveta. Tudi g. Tovornik se bo moral sprijazniti, da je za občinski svet persona non grata in ga ne želimo več v svetu šole. Zato smo že imenovali nadomestno članico, go. Sabino Maček. Funkcija člana sveta zavoda OŠ Dobje ni plačana, niti ni prestižna, zato ne vem, zakaj se je g. Tovornik tako oklepa. Vincenc Frece, ravnatelj OŠ Dobje: Očitno javnost nima prave informacije glede sklepa upravnega sodišča. Ni se dokazala pravilnost sklepa občinskega sveta Občine Dobje o razrešitvi g. Tovornika s funkcije člana sveta zavoda, ker sodišče spornega sklepa sploh ni presojalo. Tako je vprašanje glede zakonitosti tega občinskega sklepa še vedno odprto. Sodišče je samo sklenilo, da g. Tovornik nima pravnega interesa, da bi sporni občinski sklep izpodbijal oz. prožil upravni spor, ker da je podobno stališče v nekem podobnem primeru zavzelo tudi ustavno sodišče. Potemtakem ima edini pravico tak sklep v upravnem sporu izpodbijati samo župan, ki pa je v tem primeru ni uporabil. Franc Leskovšek, župan občine Dobje: I Upravno sodišče, ki je obravnavalo I pritožbo Ivana Tovornika v zvezi z I razrešitvijo s funkcije člana Sveta OŠ ■ Dobje, se je postavilo na stališče, da mu I s tem ni bila povzročena nenadomestljiva I škoda, saj kot predstavnik ustanovitelja ne J/' zastopa svojih osebnih interesov, ampak r>". interese ustanovitelja. \T^jRRHr jj i Sodišče se ni spuščalo v vsebino tožbe, zato ne moremo govoriti o izgubljeni tožbi. Zato osebno še vedno menim, da je večina v občinskem svetu izrekla nezaupnico in razrešitev brez utemeljenega razloga. S takšnim načinom dela in odnosom do predstavnikov ustanovitelja, ki so bili imenovani še v preteklem mandatu in jim mandat še ni potekel, se povzroča brezpotrebno konfliktno stanje, kar očitno posameznikom zelo ustreza, sam pa tega ne podpiram. KOMENTIRAMO 300 dni župana Diacija piše: Franc Kovač Do številke 300 sicer še manjka nekaj deset dni, toda do objave konca te analize se jih bo gotovo nateklo vsaj toliko, če ne še kaj več. Priznam, z Diacijem se o njegovem županovanju nisem pogovarjal, kar morda ni prav. Ko sem se prvič nenapovedan oglasil v njegovi pisarni, se mu je mudilo nekam na teren, ko sem prišel drugič, je bil na izletu s šentjurskimi upokojenci. Sploh ne mislim, da me je župan dolžan poslušati, kadarkoli se jaz »sprdnem«, toda če novopečni župan svoj delovni dan brez slabe vesti sproščeno preživlja z upokojenci na Veliki planini, potem se mi je zazdelo, da ga pravzaprav nimam kaj vprašati. Po sledeh Šentjurske deklaracije GOŠ Predvolilna deklaracija Gibanja za občino Šentjur (GOŠ) je pravzaprav edina otipljiva oporna točka Diacijevega županovanja. Ker je pač edini napovedan programski dokument naše sedanje t. i. civilne občinske oblasti. Vanj bi sicer lahko šteli tudi županov nastopni govor v občinskem svetu, toda žal je v njem le preveč lepih besed, s katerimi je mogoče vsak trenutek povsem soglašati, in prav ničesar oprijemljivega. Povzel bom nekaj bolj opaznih deklaracijskih obetov in jih poskušal primerjati z dosežki prvih 300 dni Diacijevega županovanja: - povečanje lastnih proračunskih prihodkov za 1,5 mio €; - zniževanje zadolževanja občine; - znižanje komunalnega prispevka; - projektno organizirana občinska uprava; - vzpostavitev lokalnega energetskega koncepta; - vzpostavitev povezovalnega turističnega subjekta; - javno-zasebno partnerstvo pri izgradnji in vzdrževanju občinskih cest; - izgradnja stanovanj v Dramljah, Slivnici in na Prevorju; - izgradnja Kulturnega centra Šentjur do leta 2014; - izgradnja večnamenske športne dvorane pri Kmetijski šoli; - 50 % več iz proračuna za ljubiteljsko kulturno dejavnost; - vzpostavitev zavoda za šport in kulturo. Med programske točke moramo vsekakor šteti tudi zavezo demokratičnemu in transparentnemu odločanju na vseh ravneh, ki sicer ni nikjer eksaktno zapisana, je pa v deklaraciji zaznavna. Takoj na začetku lahko mirno prezremo 5., 6., 7. in 8. alinejo, ker v povezavi z njimi do sedaj nismo zaznali še nobene aktivnosti. Morda župan in GOŠ o njih razmišljata, nista pa še ničesar nakazala v tej smeri. Kar pa niti ni pomembno, kajti zdi se, da so bile te točke predvsem le vaba za volivce. Lokalni energetski koncept in koncesijsko vzdrževanje cest se zdita precej utopična, podobno kot »občinsko« organiziranje turizma ali gradnja novih stanovanj na podeželju, kjer je praznih hiš več kot dovolj. Zdi se, da tudi za vzpostavitev delovanja zavoda za šport in kulturo (še) ni niti prave volje niti potrebe. Brez aplavza za občinske finance Če začnemo z obljubljenim povečanjem lastnih proračunskih prihodkov za 1,5 milijona €, ugotavljam, da gre vsaj zaenkrat za strel v prazno. Prihodki od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prodaje stavbnih zemljišč in komunalnih prispevkov, ki so največji vir lastnih občinskih proračunskih prihodkov, so v prvem poletju 2011 prinesli 725.000 €, to je le okrog 20 % lanske celoletne realizacije, kar kaže na občuten padec deleža lastnih sredstev v občinskem proračunu. Koliko k temu padcu prispeva znižani komunalni prispevek, iz dosegljivih dokumentov ni razvidno. Lani se je v postavki drugi nedavčni prihodki (kamor spadajo tudi komunalni prispevki) nabralo 2,9 mio €, letos pa v pol leta samo 312.000 €. Pozitivnih učinkov radikalnega znižanja komunalnega prispevka torej zaenkrat vsekakor ni zaznati. Prej kaže na nasprotno. V tej povezavi je zanimivo, da naj bi letošnji znesek skoraj v celoti vplačala dva največja investitorja, KEA in Mulej, ki naj bi bila županova velika predvolilna podpornika, prav ona dva pa naj bi, ali bosta, tudi največ profilirala zaradi znižanega komunalnega prispevka. Preglednosti občinskih financ torej ne kaže najbolje. Tisel in njegovi trije (štirje?) podžupani so nas v letu 2010 stali 71.000 €, v prvih 6 mesecih pa smo županu Diaciju plačali 27.000 €, kar pomeni, da bosta on in njegov na novo imenovan podžupan Polnar na letni ravni dražja od Tislove ekipe. Ker pa je Diaci že dopolnil občinsko ekipo s svojimi novimi kadri (tajnica, vodja pravne službe), s 1. septembrom pa prideta na občino še profesionalna piarovka in kmalu nato menda še en član županovega kabineta, lahko pričakujemo, da nas bi Diacijevo županovanje stalo približno enkrat več kot Tislovo. Res je sicer, da nam pred volitvami ni obljubljal pocenitve, toda podražitev je le preveč občutna. Glede t. i. projektne (to je bolj racionalne) reorganizacije občinske uprave zaenkrat ni nič znanega. Kot vse kaže, lahko mirno pozabimo tudi na + 50 % za dejavnost kulturnih društev. V proračunu je za ZKO sicer res namenjeno 100.000 6, to je okrog 30 % več kot leto prej, toda v prvem polletju je bilo realiziranih le skromnih 13.400 €. Tudi glede razdolževanja občine Diacija ne morem pohvaliti: v letu 2011 se bo (je) občina dodatno kratkoročno in dolgoročno zadolžila za 1,3 mio €. Res je po polletni realizaciji proračuna težko predvideti, kaj se bo dogajalo do konca leta, toda če se po jutru dan pozna, Diacijevo ravnanje z občinskimi financami ne zasluži aplavza. Fatamorgana Kulturnega centra Šentjur in večnamenske športne dvorane pri Kmetijski šoli? Za izgradnjo teh dveh objektov, ki sta bila med najbolj izpostavljenimi točkami programa GOŠ (in tudi drugih strank), se je v prvih dveh »Diacijevih« proračunih našlo le 150.000 oziroma 75.000 €. Za štartni razmislek je to sicer dovolj, za realizacijo do leta 2014 pa verjetno ne. Pri KCŠ, ki bo vzel najmanj 5 mio €, če bomo gradili kolikor toliko spodoben objekt, se je začelo zapletati že pri lokaciji, ker »bankrotirana« država že pri iskanju (in financiranju) nadomestne stavbe za sodišče ne kaže prave volje, o tem, da bi lahko v nekaj letih globlje segla v svoj mošnjiček, pa si niti ne delamo iluzij. Izgradnja KCŠ zgolj z občinskim denarjem, zlasti tako rekoč na silo, to je na kredite, bi resno ogrozila stabilnost občinskih financ. Zelo verjetno se bo župan moral prav kmalu javno odpovedati tej svoji »fikciji« oziroma rok izgradnje pomakniti tja proti dvajsetim letom, v mandat svojega naslednika. Dobro bi tudi bilo, če bi za KCŠ začel iskati tudi ustreznejšo »greenfield« lokacijo, morda pod Križem ali v H ruševcu. Še bolj v oblakih se zdi zamisel večnamenske športne dvorane pri Kmetijski šoli. Primerna telovadnica na državne stroške nekje na zgornji strani ceste da, občinski »megalomanski« objekt, katerega lokacija, uporabnost in ekonomičnost so vprašljiva, pa veliko težje. V obeh primerih gre za ključni točki Diacijega županskega programa, seveda poleg državne navezovalne ceste, zato obstaja nevarnost, da ju bo poskušal izsiliti, kar pa lahko privede med drugim tudi do slabih polovičarskih rešitev. V tem sklopu utegne biti sporna investicija (205.000 €) v nekdanjo Svetinovo hišo, sedaj Center kulture Gustav, s katero, tako pravijo politični nasprotniki, župan na hitro roko ustvarja zasilno streho za svoje kadre iz Pihalnega orkestra, ZKO ... (nadaljevanje v naslednji številki) Skupščina Alposa Je prisilna poravnava ogrožena? Delničarji Alposa na skupščini niso sprejeli letnega poročila za leto 2010, zavrnili so tudi razrešnico nekdanji upravi Mirjana Bevca in razrešnico nekdanjemu nadzornemu svetu, ki ga je vodil Vladimir Šprah. Tekoče poslovanje je oteženo tudi pod vodstvom nove uprave Ljubomirja Osovnikarja, julija so ponovno pridelali izgubo. Brez dodatnih ukrepov je ogrožena celo prisilna & poravnava. Alpos še zdaleč ni iz najhujših težav. Novica o začetku prisilne poravnave je pred poletjem po nekaj mesecih nejasnosti delovala spodbudno, a v resnici sprememb na bolje ni. To je potrdila tudi skupščina delničarjev, ki je 24. avgusta potekala v upravnih prostorih družbe. Na njej sicer ni bilo formalnih presenečenj. Novi delničarji, v večini so to zdaj predstavniki bank upnic, pričakovano niso izglasovali razrešnice upravi Mirjana Bevca (člana sta bila še Stane Flander in Rado Marot), ki je dolga leta vodil največjo šentjursko gospodarsko družbo. Prav tako je bilo zavrnjeno lansko letno poročilo. »Nova uprava je pripravila letno poročilo na podlagi podatkov, ki so bili do njenega prihoda evidentirani v poslovnih knjigah. Navedeno je pregledal uprave ^ p00piaščeni revizor, ki je izdal mnenje s pridržki. Letno poročilo bi lahko sprejel že nadzorni svet, vendar ga je prepustil v Predsednik Ljubomir Osovnikar sprejem skupščini. Predpostavljam, da letno poročilo na skupščini ni bilo sprejeto zaradi možnosti, da se nekateri podatki in dejstva v njem na podlagi naknadnih ugotovitev še spremenijo,« je po skupščini za Šentjurske novice izjavil predsednik uprave Ljubomir Osovnikar. Alpos ima nov nadzorni svet Na skupščini so izvolili tudi nov nadzorni svet družbe. Nova Ljubljanska banka je podala nasprotni predlog na predlagano izvolitev članov nadzornega sveta. Po mnenju banke Alpos glede na obseg poslovanja v nadzornem svetu ne potrebuje pet predstavnikov kapitala, temveč tri. Tako so bili v nov nadzorni svet izvoljeni Vasilij Prešern, Andrej Šporin in Andreja Bizjak Bosilj. Za letošnjega revizorja so delničarji imenovali ljubljansko podjetje za revidiranje KPMG Slovenija. Še naprej izguba Predsednik uprave Osovnikar je na skupščini tudi pojasnil, da je tekoče poslovanje Alposa še vedno precej oteženo in da se bodo novi lastniki morali odločiti, ali je prisilna poravnava, v kateri Skupščina je določila tudi sejnine nadzornikom v bruto zneskih. Sejnina za udeležbo na posamični seji nadzornega sveta za prvega nadzornika tako znaša 300 €, za člane pa 240 €. Predsednik NS bo za udeležbo na posamični dopisni seji prejel 240 €, člani NS pa 192 €. Sejnina za udeležbo na posamični seji komisij NS za predsednika znaša 240 €, člani pa bodo prejeli po 192 €. je prijavljenih 106 terjatev v skupni višini 103 milijonov €, bila pa je potrjena junija, sploh izvedljiva. Družba je namreč tudi julija poslovala z izgubo, junijska izguba pa je znašala več kot 400.000 €, medtem ko so čisti prihodki od prodaje znašali 282.934 €. Alpos torej še naprej tone, saj nima obratnih sredstev, zato opravlja le dodelavne posle. Dodatna težava so razmere na trgu jeklenih cevi, saj prodajne cene vztrajno padajo. Osovnikar ni pretirano optimističen, saj so pogoji poslovanja zelo težki: »S pravnomočnostjo prisilne poravnave 13. julija letos so nastopili zgolj formalni pogoji za nadaljevanje poslovanja družbe, ki so potrebni za postopno zagotavljanje ostalih potrebnih pogojev, kot je povečevanje obsega poslovanja in za to potrebna zagotovitev obratnih sredstev ter uravnoteženje prihodkov s stroški. Za vse to bo potrebno še zelo veliko trdega dela. Trenutni pogoji poslovanja so drugačni, kot so bili predvideni za prisilno poravnavo, saj veliko dejstev odstopa od izhodišč. Prisilna poravnava, kakor je bila predvidena v načrtu finančnega prestrukturiranja, brez dodatnih ukrepov pod sedanjimi pogoji poslovanja ni izvedljiva.« Alpos čaka težka jesen ... L. H. Z revije modnih dodatkov Mateja in Nina udarili s torbicami Planinski grad je bil po treh mesecih znova prizorišče modne revije domačih ustvarjalk Mateje Bobek in Nine Škoberne, ki sta znova poskrbeli za glasbeno dogajanje, saj je pred občinstvo tokrat stopila Alenka Godec s spremljevalno zasedbo. Tudi tokrat je z gostjo zapela Mateja, prvi del koncerta pa je ..popestril" izpad električne energije. V primerjavi s prejšnjo je bila tokrat drugačna postavitev piste, saj so bile mane-ken-ke in maneken (lani je brcal za NK MU Šentjur) bližje gledalcem. Mateja in Nina sta poskrbeli za kopico po- drobnosti, kot so rolice z imeni in pomenom torbic na začetku, popestreni deli am-bienta z baklami, svečami ... Obiskovalcem je bila predstavljena nova kolekcija torbic, ki imajo sedaj čisto vsaka poleg barve svoje sporočilo in pomen. Naštejmo njihova imena, ki smo jih prevedli iz angleščine: vera, upanje, lepota, norost, potrpežljivost, moč, mandala, mir in modrost. Slednja je nosila sporočilo: Ljudje imamo v življenju veliko srečo, ni se nam treba pretvarjati, da smo nori in lahko še naprej ploskamo zato, ker ploskajo vsi drugi ... nori ... br Šentjurski fenomeni: javna blagajna je hit Občina »odvzame« Pošti in bankam dobrih 1.000 evrov na mesec S 1. junijem je v pritličju občinske upravne stavbe pričela delovati javna blagajna, kjer je mogoče brez provizije poravnati različne položnice. Junija je blagajno obiskalo 323 strank, avgusta pa že 479 občank in občanov, ki so skupaj plačali 2.499 položnic, kar pomeni, da so se banke in pošta v prvih dveh mesecih delovanja javne blagajne pod nosom obrisale za približno 2.500 €. Zakaj na šentjurski javni blagajni ni mogoče plačati položnic nekaterih večjih slovenskih podjetij? Idejo o šentjurski javni blagajni, na kateri je mogoče brez provizije plačati položnice, je na občinskem svetu že leta 2009 podal nekdanji podžupan Jože Artnak, vendar se takrat na Občini za njeno uvedbo niso odločili. Se je pa za to potezo minulo pomlad odločila občinska uprava pod vodstvom novega Urša Gril poskrbi, da so vse transakcije izpeljane pravilno župana Marka Diacija. Pravzaprav v slovenskem merilu ne gre za kakšno veliko novost, podobni blagajni imajo v naši okolici na primer v Velenju in Celju, vsekakor pa gre za všečno potezo, ki je v Šentjurju naletela na odličen odziv. Blagajna je v pritličju za zdaj odprta ob sredah med 12.30 in 16.30 ter ob petkih med 8.30 in 12.30 uro. Junija je blagajno obiskalo 323 strank, plačanih je bilo 958 položnic, julija je bil odziv navkljub dopustom še boljši. 479 strank Primerjava provizij ob plačilu položnic v občini Šentjur Volksbank Deželna Banka UniCredit Banka Banka Koper Banka Celje Pošta Slovenije (PBS) 1,75 € 0,95 € 12,30 € 12,30 € o.oo e 1,59 € 0,50 € 2,00 € 2.50 € je plačalo 1.541 položnic, kar je 583 več kot junija. »Vsekakor bomo glede na potrebe podaljšali delovni čas blagajne. Trudimo se tudi, da bi pridobili še več organizacij, ki bi z občino sklenile pogodbe, da bi lahko občani na naši blagajni plačali še več položnic brez provizije. Povedati je potrebno tudi, da nekatere organizacije niso bile pripravljene skleniti pogodb,« je povedala Urša Gril z Občine Šentjur. Pogled na seznam tistih, ki omogočajo plačilo položnic brez provizije, razkriva, da gre večinoma za javna podjetja in zavode, nekaterih soustanoviteljica je občina. Tako je mogoče pri javni blagajni poravnati položnice za vse šole, vrtce, JKP, Atrij, pa tudi za Elektro Celje, Adria Plin, Simbio in Elektro Turnšek. Večjih podjetij projekt zaradi stroškov ne zanima S seznama je razvidno, da brez provizije ni mogoče plačati položnic večjih slovenskih podjeti. Predvsem bode v oči odsotnost telekomunikacijskih ponudnikov (Elektro Turnšek je častna izjema), ki vsakemu gospodinjstvu v občini izdajo nekaj računov na mesec. Zanimalo nas je, zakaj se na primer projektu ni pridružil na novo združeni Telekom Slovenije, ki v občini upoštevajoč njegovo še vedno najbolj razširjeno stacionarno telefonijo, Mobitel in Siol, izda zagotovo več tisoč položnic na mesec. »Ponudba za vključitev v projekt javne blagajne v vaši občini je sicer zanimiva, vendar za pridružitev k temu projektu za zdaj ne razmišljamo,« so se skopo odzvali v Telekomu Slovenije, kjer niso pojasnili, zakaj svojim naročnikom ne omogočijo plačevanja položnic brez provizij v domači občini. Brez dodatnih stroškov lahko sicer račune plačate v njihovih centrih, a se boste morali za to podati na primer v Celje. Na prvi pogled je nenavadno, da se nacionalni telekomunikacijski operater do svojih strank obnaša tako mačehovsko (nič boljši niso niti Simobil, T-2, Amis, Telemach ...) in ne razmišlja o pridružitvi idejam, ki so v javno dobro, toda potrebno je pojasniti, da javne blagajne »komercialnim« podjetjem prinašajo stroške. »Podjetja, ki se želijo priključiti v sistem javne blagajne, morajo kriti del provizije, ki znaša 30 centov na položnico, in del EUR »««330,29 IBAN prejemnika In BIC bank« prejemnika Im« prejemnika n 30-07-2011 0060 15039 8200 *********330,29 IŠ:SI24009725,***3,30 EUR DDV NI OBR.PO A r iW*vr A A 7nnv-l Potrditev plačila UPN Na fotografiji je primer položnice, bančni.h stroškov (vodenje p/ačane na šentjurski pošti, kjer je namenskega transakcij- w/fl zaračunana izjja kar 3 30 skega računa, prenakazilo £ Pošfa s/ovenMM IINI|A HirilHUKA SLOVCNIIA »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: KAKO USTVARITI BLAGOVNO ZNAMKO Evropa investira v podeželje .... . , . _ | . . . ... Projekt sofinancira EU« V okviru projekta Do znanja preko izobraževanja: marketing, trženje, PR, računalništvo, je bila v Hotelu Planja na Rogli izvedena brezplačna izobraževalna delavnica z naslovom KAKO USTVARITI BLAGOVNO ZNAMKO. V projektu sodelujejo Ljudska univerza Šentjur, Unitur Zreče in Ekološka kmetija Magu. Na delavnici so s prispevki sodelovali: Damjan Pintar, direktor Uniturja, ki je spregovoril nekaj o naslovni temi ter udeležencem predstavil kako pomembno vlogo predstavlja trženje v turizmu prepoznavanja ciljne skupine ter njihove bodoče potrebe. Nakazal je smernice kako kupca privabiti, da bil »naš«. Aleš Topolšek, predstavnik turistične kmetije Urška je iz lastnih izkušenj predstavil in opozoril na kaj je potrebno biti pozoren pri oglaševanju in promociji lastne blagovne znamke. Marija Deu Vrečer, vodja hotela Term Zreče pa se je dotaknila teme z naslovom Organizacija in ustvarjanje dogodkov in razložila, kako pomemben vpliv ima le ta pri pridobivanju novih kupcev in prepoznavnosti blagovne znamke. Projekt »Do znanja preko izobraževanja« je sofinanciran iz evropskega kmetijskega sklada, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja« Z LUŠ V JESENSKA IZOBRAŽEVANJA JEZIKOVNI TEČAJI za odrasle: angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina, ruščina Možnost individualnih tečajev in tečajev za zaključene skupine. za otroke: predšolska angleščina urice za utrjevanje znanja angleščine za osnovnošolce za upokojence: angleščina in nemščina RAČUNALNIŠKA IZOBRAŽEVANJA Osnovni tečaj za popolne začetnike WIN 7 in MS WORD Osnovni tečaj MS OFFICE Nadaljevalni tečaj MS OFFICE Internet in elektronska pošta Računalniška izobraževanja se izvajajo v manjših skupinah do 10 tečajnikov. Skupine se oblikujejo glede na predznanje in interese udeležencev. Vsebino prilagodimo željam posameznikov (individualne ure) ali zaključenim skupinam. TEČAJ DESETPRSTNEGA SLEPEGA TIPKANJA Osvojili boste desetprstno tipkanje na računalniku, tehniko pisanja po nareku in prepisovanje besedila. Hkrati se boste naučili tudi osnove oblikovanja posameznih tekstov. KNJIGOVODSKI TEČAJ Namenjen je vsem, ki potrebujejo znanje za samostojno delo v računovodstvu, pa tudi samostojnim podjetnikom in managerjem za razumevanje računovodskih izrazov. Vključeno je tudi dvomesečno brezplačno svetovanje po zaključku tečaja. STROKOVNA USPOSABLJANJA S PODROČJA ZVPD Programe izvajamo na podlagi dovoljenja za delo na področju ZVPD: varstvo pri delu tečaj za viličarja tečaj za težko gradbeno mehanizacijo tečaj za upravljalce dvigal tečaj za varilce Programi so namenjeni tako posameznikom kot podjetjem. TEČAJ KLASIČNE IN ROČNE MASAŽE Razdeljen je na praktični in teoretični del. TEČAJ REFLEKSNE MASAŽE STOPAL IN DLANI Refleksoterapija je oblika masaže, kje s pritiskanjem in masiranjem refleksnih področij na stopalih in dlaneh. TEČAJ KALIGRAFIJE Spoznali boste osnove izbrane pisave, se učili male in velike črke, številke ter ustvarjali svoje prve kaligrafske izdelke. Vse to boste lahko uporabili pri ustvarjanju plakatov, voščilnic, ... TEČAJ STANDARDNIH IN LATINSKO-AMERIŠKIH PLESOV Začetni tečaj: angleški in dunajski valček, fokstrot, polka, jive, samba. Nadaljevalne stopnje: nadgradnja posameznih plesov, nove figure. Organiziramo priprave na preverjanje in potrjevanje naslednjih NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ hišnik/hišnica socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka oblikovalec/oblikovalka spletnih strani NOVOSTI V ŠOLSKEM LETU 2011/12 AVTOŠOLA TUJIH JEZIKOV najnovejša metoda poučevanja tujih jezikov, ki omogoča vključitev v tečaje po področjih osebnega interesa. Oblikovali smo nov način izvajanja poučevanja tujih jezikov: udeleženci lahko izbirajo vključitev v tečaj glede na vsebino: komunikacija, poslovna komunikacija, turizem, zdravstvo, pravo... Vsebinsko različne ure tujih jezikov se izvajajo mesečno. Za vključitev je potrebno predhodno osnovno znanje tujih jezikov. AVTOŠOLA TUJIH JEZIKOV je namenjenja poglabljanju in obnavljanju znanja jezikov na posameznih področjih. V šolskem letu 2011/12 bomo izvajali AVTOŠOLO JEZIKOV za angleški in nemški jezik. Več informacij in svetovanje posameznikom za vključitev dobite na sedežu LU Šentjur. s,_________________________________________________________/ UNIVERZA ZA 3. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Jeziki, kultura, finance, računalništvo, ekologija in še kaj ob prijetnem druženju. Skupaj zmoremo več. Univerza za 3. življenjsko obdobje temelji na organizirani izmenjavi znanja, izkušenj in kulture članov. Namen je razvijati izobraževanje starejših za njihovo osebnostno rast, razumevanje lastnega položaja v družbi ter za dejavno delovanje v družbi v dobro vseh rodov. Ljudska univerza Šentjur bo to šolsko leto 2011/2012 pričela z rednim izvajanjem Univerze za tretje življenjsko obdobje. Programi, ki se jih bodo lahko posluževali slušatelji bodo zelo pestri in jih bomo v prihodnje glede na želje obiskovalcev še popestrili: -tečaj tujih jezikov - usposabljanje za življenjsko uspešnost - računalniške svetovalne urice - varna raba bankomata -jezik naše bogastvo -zdrava prehrana - potopisi -izdelovanje voščilnic - sodelovanje na etnološki prireditvi Bučn'ce - sodelovanje na 3. Slomškovem simpoziju - izlet -itd Obiščite nas in razgibajte življenje z učenjem. X____________________________________________________________________ ------------------------------------------------------------------- Več informacij o vseh izobraževanjih dobite na naši spletni strani: www.lusentjur.si na sedežu LU Šentjur: Mestni trg 5, Šentjur na telefonu: 03 747 16 70 in 031 718 261 elektronski pošti: info@lusentjur.si X--------------------------------------------------------------------) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Mestni trg 5, 3230 Šentjur | Naložba v vašo prihodnost Ort RACI |0 DELNO flNANLTRA EVROPSKA UNIJA Evropski noči** DVIG RAVNI PISMENOSTI 2010-2013 V OKVIRU PROGRAMA DRP BREZPLAČNA IZOBRAŽEVANJA NA LJUDSKI UNIVERZI ŠENTJUR Ob hitrem gospodarskem, tehnološkem in družbenem razvoju je pomen znanja in izobrazbe vse pomembnejši. Samo z znanjem in pridobljenimi spretnostmi smo lahko konkurenčni. Izobraževalni programi, ki se izvajajo v okviru projekta Dvig ravni pismenosti so ena izmed možnosti, ki prispevajo k zviševanju ravni pismenosti odraslih. V naslednjih dveh letih bodo izvajali naslednje programe: Računalniška pismenost za odrasle (RPO) Program vključuje temeljna informacijska znanja, izdelavo in oblikovanje besedil, uporabo interneta in uporabo elektronske pošte. Udeleženci računalniškega izobraževanja po uspešno opravljenem izpitu pridobijo javno veljavno listino. Računalniško in digitalno opismenjevanje (RDO) Program je usmerjen k zagotavljanju večje digitalne pismenosti in izboljšanju digitalne pismenost odraslih. Digitalna tehnologija je predstavljena na enostaven in učinkovit način, pri katerem pridobijo udeleženci predvsem praktično znanje: internet, e-pošta, e-uprava, bankomat, parkirni avtomat, mobilni telefon... Za programa RPO in RDO zbiramo prijave skozi celo šolsko leto. Udeležence osebno obvestimo o začetku izvajanja izobraževanja. Knjige so zame USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST Knjige so za očete in mame, za stare očete in stare mame, za otroke ter mlade gospodiče in dame. Knjige so torej tudi zame! Ko odpreš knjigo, odpreš neznani svet, ki komaj čaka, da ga raziščeš. Program Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Knjige so zame je namenjen manj izobraženim odraslim v aktivni življenjski dobi. Cilj programa je pri udeležencih izboljšati bralno pismenost, izboljšali demokratični dialog znotraj skupine, razviti strpnost in solidarnost, razviti sposobnost analitičnega in kritičnega razmišljanja o prebranem in izboljšati motiviranost za izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Začetek programa v ponedeljek, 10.10.2011, ob 17.00. Program traja 25 ur. Branje za znanje in za zabavo (BZZ) Program Branje za znanje in branje za zabavo (BZZ) je namenjen staršem oziroma starim staršem predšolskih otrok, ki iz različnih razlogov niso imeli možnosti za razvoj lastne pismenosti ter tudi tistim, ki so motivirani za pomoč pri razvijanju porajajoče se pismenosti svojih otrok, vendar so premallo vešči, da bi bili pri tem uspešni. Program dejavno vključuje tudi otroke. Starši bodo v programu spoznali pomen družinske pismenosti, se seznanili s tem, kako beremo otrokom, spoznali bodo didaktične igre za spodbujanje bralnih spretnosti. Svetovalci jih bodo skupaj z otroki peljali na obisk v knjižnico, spoznali bodo različne dejavnosti, kijih lahko počno starši za spodbujanje otrokove porajajoče se pismenosti ter razvijanje motivacije za branje. Začetek programa v četrtek, 10.11.2011, ob17.00 uri Program traja 25 ur.. Razgibajmo življenje z učenjem Program Razgibajmo življenje z učenjem je vsebinsko in izvedbeno zasnovan tako, da udeležencem omogoča obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo v vsakodnevnem življenju za lažje obvladovanje različnih situacij, večjo samostojnost in odgovornost, vključevanje v različne družbene dejavnosti, dvig samozavesti in dvig kakovosti življenja. Ciljna skupina so upokojeni in neaktivni na trgu dela, ki si želijo pridobiti znanje in usposobljenost za aktivno in uspešno urejanje svojega življenja. Program traja 120 ur. Začetek programa v ponedeljek, 10.10.2011, ob 17.00. Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013; 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3. 2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju Vsa izobraževanja so brezplačna. Prijave so možne do zapolnitve prostih mest. Več informacij dobite na telefonu 03 747 16 70 ali 031 718 261 ali na www.lusentjur.si info@lusentjur.si Zadnjo julijsko soboto se je na vrtu Ipavčeve hiše zbrala pisana množica ljudi. Naši pihalci so stali strumno v vrsti, otroci so se podili na okrog, ostali pa so se pritajeno pogovarjali. Vso to množico ljudi je na vrt zvabila Mihaela Rožej z namenom, da pripravi rojstnodnevno presenečenje svojemu svaku Ludviku Mastnaku. Na polna pljuča so zaigrali pihalci, ko je slavljenec s svojo ženo stopil skozi zadnja vrata Ipavčevine. Rožejevaje s kratkim nagovorom omenila Mastnakove življenjske uspehe in njegovo delo za domači kraj. Za njegov okrogli jubilej sta mu čestitala tudi župan Marko Diaci in predsednik Mestne skupnosti Šentjur Jože Štiglic. Slednji je v okviru čestitke naštel nekaj slavljenčevih dosežkov, in sicer, da je ta bil na čelu ekipe po potresu, ustvarjalec Jurjevanja in pobudnik ustanovitve Pihalnega orkestra Šentjur, ki ga je dolga leta gostil pod okriljem Ljudske univerze Šentjur, katere direktor je bil, in druge. Za kulturno podlago sta poskrbela zakonca Mojca in Primož Hladnik. Presenečeni Mastnak se je v svojem govoru, v katerem se je slišalo, da je rutinirani govorec, vsem zahvalil za prijetno presenečenje ter se s svojim avtobusom in prisotnimi obiskovalci, pihalci in mediji kmalu odpravil še na nadaljevanje načrtovane ekskurzije - obisk Kmetijske šole. jg Mladinski center Šentjur je po uspešnem in zabavnem večeru z Luko Marčetičem povabil znano slovensko igralko Štefko Drolc, ki izhaja s Ponikve, vendar so se z družino kmalu preselili. Kot se za njen renome spodobi, je bil prvo avgustovsko soboto vrt Ipavčeve hiše lepo napolnjen, tokrat ne mladih, temveč predvsem starejšega občinstva. Drolčeva šteje 89 let, v pogovoru, ki ga je znova moderirala radijka Maja Ratej, pa je prisotnim odprla dušo. V kontekstu pogovora je nanizala modre misli, ki pa so ji večkrat odtavale k obujanju spomina na prvo ljubezen, izgube v življenju - misli, zaradi katerih so se igralki nekajkrat v kotičkih oči nabrale solze. Skozi težko življenje jo je navduševala Prešernova pesem Nezakonska mati, katero je na pamet zrecitirala, saj se je v tej vlogi znašla tudi sama. Štefka Drolc je poleg številnih gledaliških vlog - izpostavila je vlogo Medeje, ki ubije svojega otroka - igrala v nekaj slovenskih filmskih klasikah, kot so Cvetje v jeseni, Deseti brat, Povest o dobrih ljudeh ... Leta 2009 je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Za kulturno podlago so s petjem poskrbeli Tina Vengust, Teja Peperko in Mitja Kamplet. Kot je bilo razvidno z vabila, je bil dogodek, zanimivo, sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada pod okriljem Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja. Škoda je le, ker prejemnice Prešernove nagrade ni prišel poslušat nihče od šentjurske politkulturne elite. jg V soboto, 20. avgusta, je Vrtnarija Valner pripravila dan odprtih vrat, ki so ga poimenovali kar Dan zelenjave. Posebno pozornost so tokrat dali cepljenim sortam paradižnika in paprik. m | jm V Vrtnarija Valner je ena izmed prvih slovenskih vrtnarij, ki so začele gojiti cepljeno zelenjavo. V ta namen že tretje leto zapovrstjo pripravljajo degustacijo cepljenih paradižnikov in paprik. Letos so pripravili kar 25 različnih vrst paradižnikov in 22 vrst paprik. Obiskovalci so si lahko med degustacijo zapisali, katera sorta paradižnika ali paprike jim je bila najljubša, naslednje leto pa bodo to sadiko lahko posadili doma. Od 25 sadik paradižnika le štiri sistem in so odporne na fitoftoro - glivico, ki povzroča bolezen krompirja in paradižnikov. Nekaj sto obiskovalcev Vrtnarije Valner je lahko poleg zelenjave pokušalo tudi pripravljene jedi iz paradižnika, ki jih je pripravil kuhar Borut Jovan, Boštjan Protner pa je poskrbel, da je z dvema sortama rujne kapljice iz mariborskega okoliša šla hrana lažje po grlu. Med jedmi so se znašle sladice iz zgoraj omenjene zelenjave. Klavdija Valner nam je še zaupala, da skušajo zelenjavo škropiti čim manj, da je pridelek čim bolj naraven. Ne škodi, da se občasno, tako kot z rožami, pogovarjaš tudi z zelenjavo. jg Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b; 3230 Šentjur V okviru Šentjurskega poletja in Bralne značke za odrasle vas vabimo na NEMŠKI VEČER Pokaži, kaj znaš Štiri desetletja nabiranja talentov ki bo v sredo, 31. avgusta 2011, ob 20. uri, na Ipavčevem vrtu v Zgornjem trgu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu Šentjur). Na letošnjem seznamu Bralne značke je poudarek na kvalitetnih prevodih literarnih del nemških avtorjev. Zato smo večer popestrili s kratkim recitalom J. W. von Goetheja: Navdih skladateljem. TRIO ARS MUŠICA (pianistka Jerneja Grebenšek, violinistka Mojca Menoni Sikur in violončelist Martin Sikur) bodo izvajali: - L. van Beethoven: Trio v B-duru op. 11 »Gassenhauer« - ]. Brahms: Trio v c-molu op. 101 TRIO ARS MUSIČA sestavljajo izkušeni komorni glasbeniki, ki so jim skupni ljubezen do detajlov, občutek za razpoloženja in veselje do odkrivanja v glasbi. Skrbno oblikovani sporedi, izvajalska odličnost in naklonjenost glasbi novega časa so odlike, ki so jim odprle koncertne odre po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Njihov repertoar zajema dela iz različnih stilnih obdobij. Od leta 2005 do leta 2007 so se izpopolnjevali pri vrhunskem pianistu Chia Chou-u iz Tria Parnassus na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Na prireditev vas vabi kolektiv Knjižnice Šentjur r S/ Zs/zZ^e noVec^a Vid&ZO? Z&/i~Če /Vode.r-no) no/o m SVeZo ■Ptizzzto pof>o/noma Z.AS~7~č) a/J"? n Izmed kuponov prejšne številke ŠN smo izžrebali Mileno Recko iz Šentjurja! Iris Repovš, iz frizerskega salona Iris Hair Styling ji je polepšala dan! Si želite novega videza tudi vi? Pošljite ta izrezek na naslov uredništva Šentjurskih novic, Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur, do najkasneje 15. avgusta in mogoče boste izžrebani prav vi! in priinie.i(: Aos/oz- ______________ L Kry: --------------------- Moja te/e-fons^a šč<°zi/fca: J Zadnji julijski dan je jubilejna 40. prireditev Pokaži, kaj znaš v Dobje privabila lepo množico obiskovalcev. Parkirne kapacitete so bile povsem polne in še dobro, da so Dobjani pred kratkim odprli makadamsko parkirišče nad pokopališčem, da so lahko obiskovalci svoje jeklene konjičke pustili na primerni razdalji. Organizatorja prireditve sta že vrsto let Jožica in Franc Salo-bir, ki sta pred 40 leti na nedeljskem izletu - obisku različice Zmagovalci - Navihani muzikanti, so pokazali največ na sliki skupaj z organizatorjema Jožico in Francem Salobirjem prireditve v Ločah pri Poljčanah - dobila idejo, da bi takšno prireditev lahko pripravila tudi v Dobju. Tovrstne prireditve so bile takrat zelo popularne in med zvezdami, ki so jih te prireditve odkrile, je bil tudi Lojze Slak. Kot je povedal Tone Vrabl, ki je prireditev rutinirano povezoval in je tudi avtor knjige o dobjan-skih “pokažijih”, so tovrstne prireditve predhodnica današnje Slovenija ima talent. Obe sta kot odskočna deska namenjeni uveljavljanju mladih talentov. Nastopajoče sta ocenjevali dve komisiji. Prva strokovna, ki so jo sestavljali Peter Frece, Miran Majcen, Lojze Ogorelc in Franci Černelč ter druga komisija, sestavljena iz občinstva. Vsi so pred sabo imeli tablice, oštevilčene od 1 do 10. Na odru se je predstavilo 19 pev-cev in skupin, žal pa je med njimi manjkalo domačih talentov. Čast sta branila le harmonikarja Matej Brglez iz Dolge Gore in Domen Trobiš iz okolice Šentjurja. Dobjanski talenti so domači oder vzeli za pretežkega in so se poskrili med občinstvom. Ostali nastopajoči so bili iz bližnje in daljne okolice, od Rimskih Toplic do Mestinja. Zmago so odnesli Navihani muzikanti iz Ojstrške vasi - Tabor, ki pa so podobno zmago po oceni strokovne komisije odnesli tudi iz Dolge Gore. Prireditev je posnela tudi Arena TV. Okoli 400 gledalcev se je zabavalo ob glasbi slovenskih zvokov in čevapčičih po 5 € ter ugodni ceni piva še pozno v noč. Dobjani so ponovno dokazali, da tudi pozabljene prireditve po Sloveniji lahko še vedno vsakoletno zaživijo in še vedno privabljajo množico ljudi, žejnih prave gasilske veselice. jg Pomembno obvestilo Občina Dobje, že od 25. avgusta dalje obvešča uporabnike vodovodnega sistema Kapsl-Dobje, da je zaradi oporečnosti, nujno potrebno prekuhavanje vode. V primeru driske, bolečin v trebuhu, slabosti in povišane telesne temperature svetujemo čimprejšnji obisk zdravnika. Neuradno naj bi bil izvir okužen z bakterijo E.coli. Še ret Jurska VAŠ OGLAS NOVICE ZA SAMO NA MESEC! ,1 OCddv 040 471131 TT("ediastor ■■ I * VW Pod vrbco 20a; Šentjur oo FEK310 ngmj Td"c>3>5794725 l|| OBČINA ŠENTJUR J «, Mestni trg 10 F 7' 3230 Šentjur Urutine lire: ponedeljek: K h ■ 121) In 13h -15h torek: Kh I2h in I3h-15h sreda: Hh I2h in 13h I7h četrtek: ni uradnih ur . _ . . pmi,«hi)h (03)747 13 10 občina.sentjur@sentjur.si OBMOČNA 0BRTN0-P0DJETNIŠKA ZBORNICA ŠENTJUR Cesta Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur Telefon: (03) 749 08 10 Faks: (03) 749 08 12 e-pošta: info@ooz-sentjur.si Cesta Miloša Zidanška 28, 3230 Šentjur/p.p. 75 wail: info@skms!net Pred^^nikofon: 031/ 404446 031/ 404 m prodaja in izdelava dežnikov, žaluzij, lamelnih zaves, plisejev, senčil, notranje in zunanje opreme BJB777 darko mavric s p, . kai/jantkega odreda 15, a, 3230 Šentjur tel: 03,74* 30 0ostrvi TUDI ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE www.gostisce-bohorc.com 60.«»Wln,prenos,^ I Uta, " Bohorč ■ jMftl EH Bohorč Marjan $.p„ Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju, Tel.: 03 746 14 30, mobi: 041 666 726 •zsssssss- K0 zlobno opremljenih sob. Sprejemamo naročila za večje zaključene družbe EKSKLUZIVNI ZA! RASTER OČAL NUMENO d.o.o. Goriška 11; 3230 Šentjur; tel.:03/620 97 23 gsm: 031/600 560;e-mail: numeno@amis.net Javorje 15a 3263 Gorica pri Slivnici Tel.: 03 748 30 03 Faks: 03 748 30 04 email: firaba@siol.net Nudimo kvalitetne in strokovno opravljene računovodske Storitve za vse oblike gospodarskih družb, za samostojne podjetnike in društva. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s p. Ritnik 17, 3230 Šentjur Elbatrade , Tel.:03/749 21 51 0.0.0. Fax: 03/749 21 50 Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov Kava bar Pošta Tomat Dra Mestni trg 7, Šentjur (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM ZLATARSTVO %, Drofenikova ul.IS. 3230 Šentjur zlatarstvo_ales_petek@t-2.net tel.: 03 746 46 67 GSM: 031 848 112 Gostilna KAJZLER e NašaSdiši MSi&M jjfpozabno! CVETLIČARNA MAJDA Ulica Dušana Kvedra 43 3230 Šentjur 03 5741 100 OKREPČEVALNICA |M^liAST g Verjetno najboljša malica najšentjurskem! M 03/ 746 42 25 Zurko d n n., U vi nji- V. .1261 (>o> u a |*fi Slivnui AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073 (Cg®.KTxt G & K AVTO, SERVIS IN \ PRODAJA VOZIL, D.O.O. djj J Gesta kozjanskega odreda 18 3230 Šentjur www.gkavto.si gkavto#gmall.com Tel.: 03/ 749 03 40; Fax.:03/ 749 03 41 NOVO! POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV AMBULANTA ZA BIORESONANCO Marjeta Knez s.p. Ulica skladateljev Ipavcev 1 3230 Šentjur Tel.: 051 872 078 i 03 746 12 70 Frizerski salon Tina Martinu Ribič: s.p. Vrbno 30 a, 3230 Šentjur Šentjurski fenomeni: zakaj na bazenu ni gneče Bi šentjurski bazen »rešil« tobogan? Šentjurski bazen prejšnji teden: pasje poletje je dvignilo temperature nad 35 stopinj Celzija, vseeno pa pretirane gneče v in ob vodi ni bilo. Resda imamo v Šentjurju v primerjavi s termalnimi kompleksi samo en bazen in še ta ni ravno velik, je pa zato vstopnina krepko cenejša kot v turističnih središčih. Dodatna ponudba je solidna. Osvežitev za kakšno uro ali dve se občanom ponuja tako rekoč pred pragom. Zakaj torej na šentjurskem bazenu ni gneče? Je njegovo delovanje sploh rentabilno? Tudi pogled s Podgrada potrjuje, da je še dovolj prostora za plavanje »Letošnja sezona se je začela slabo. Že zaradi poznega razpisa smo odprli bazen kasneje. Sledil je julij, hladen in deževen mesec, in šele avgusta smo dočakali vrhunec sezone. Brez zadnjega meseca bi bila ta sezona najslabša v desetletju, odkar upravljam bazen. Upam, da bo na koncu, ko bomo odšteli še stroške delavcev, kopališkega mojstra in vzorčenja vode, končna bilanca pozitivna ničla,« nič kaj navdušeno razlaga Marjan Bohorč. Občina sicer pomaga pri zagonu bazena, nosi stroške kemikalij in vode. Bohorč je skupaj z občino financiral manjši tobogan za otroški bazen. Obiskovalcem bazena so ponudili približno 40 novih ležalnikov, v naslednjih sezonah načrtujejo še dodatne. V zadnjih vročih dneh jih je bila večina vendarle zasedenih. Zanimalo nas je, kako bi bilo mogoče odrasli otroci Celje (med tednom) 5 3,5 Sl. Konjice (med tednom) 5 3 Brestanica 4,8 3,2 Radeče 4,5 3,5 Orla vas 4 3,5 Šentjur 4 3 Sevnica 4 2,4 Frankolovo 3 2,3 Prebold 3 0 narediti šentjurski bazen bolj zanimiv za obiskovalce. Vprašanje smo zastavili tudi na Facebooku, kjer so razpravljavci kot eno izmed možnosti, ki bi morda pritegnila ljudi, omenjali tudi postavitev tobogana. »Že nekaj časa se z lastnikom bazena - Občino Šentjur - pogovarjamo o nakupu večjega tobogana, namenjenega za srednjo generacijo. V okviru ureditve športnega parka in po končani investicji v malonogometno igrišče je mogoče že čas za kakšno investicijo v mestni bazen,« pravi Bohorč, ki v razmerah na kopališču ne vidi razlogov za slab obisk: »Kljub temu, da imamo po vzorčenjih zelo kakovostno vodo, se domačini raje kopajo v bližnjih termah, v veliki gneči. Poskušamo z različnimi akcijami. Letos smo tako po nekaterih šolah otrokom razdelili brezplačne vstopnice. Ena izmed rešitev, kako privabiti več kopalcev, je tudi ta, da bi omogočili mladini do 15 let brezplačen vstop, v to akcijo pa bi morali stopiti skupaj z Občino Šentjur. Prav tako bi si v naslednjih letih želel večjega sodelovanja s šentjurskimi društvi, ki bi svoje animacije in prireditve izvajali v bazenskem kompleksu. Nočnega kopanja v prihodnosti ne načrtujemo.« »Športni park potrebuje profesionalca« Na šentjurskem bazenu smo srečali tudi enega izmed najbolj rednih kopalcev, Aleša Slemenška s Pešnice. »Imamo enega najlepših športnih parkov v Sloveniji in s tem izpolnjujemo vse pogoje za kakovostno in aktivno preživetje prostega časa. Žal se aktivnosti ne udeležujejo uradniki z občine,« je kritičen Slemenšek, ki ob bazenu vsako leto organizira Oračev memorial v namiz-nem tenisu. »Celo-ten športni park v Šentjurju, vključno z pSjflf bazenom, potrebuje ! profesionalca z vizijo, š da bi oživil to mrtvilo, vendar je takšnega človeka treba tudi plačati. Predlagam, da občina nameni primerna sredstva tudi na račun kakšnega kilometra vodovoda manj. Vstop na bazen bi moral biti za šoloobvezne otroke zastonj. Prav tako pogrešam več animacije in ostalih prireditev. Bazen kot tak, brez dodatnih novih aktivnosti, za povprečnega Šentjurčana ni zanimiv,« razmišlja Slemenšek. Občina ne načrtuje investicij Konrad Pušnik z oddeleka za gospodarske dejavnosti Razpis za upravljavca bazena v Športnem parku Šentjur smo objavili v mesecu maju, po poteku prejšnjega razpisa in po sprejetem proračunu. Najugodnejši in tudi facebook Šentjursko e-mnenje Vprašanje, zakaj šentjurski bazen ni bolj zanimiv za kopalce, smo zastavili na Facebooku. Jože meni, da je razlog tudi v tem, ker je Šentjur blizu termalnim kopališčem in smo morda vajeni višjega standarda. Vid se sprašuje, kaj bazen razen vode in ležalnikov sploh ponuja. »Še garderob z omaricami ni, da bi lahko spravil svoje stvari pod ključ in se normalno preoblekel. Edino za pijačo in kakšen prigrizek je poskrbljeno,« razmišlja Vid. Enega izmed razpravljavcev motijo umazane sanitarije, Moniki pa je šentjurski bazen za hitro ohladitev in sončenje čisto spodobno mesto. Mitja bi imel tobogan in več zabav v stilu Ba-zenjenja, Gregorju pa je kar všeč, da ni gneče: »Pogledam s hriba in če je gužva se kar obrnem. Vem, da to ni dobro za občino, zaradi mene se lahko vstopnina tudi dvigne.« izbrani izvajalec upravljanja je bil Marjan Bohorč s. p., ki upravlja bazenski kompleks že več let. Žal nam sredstva v proračunu zaenkrat ne dopuščajo kakšnih večjih investicij v bazen in jih tudi nismo predvideli. Poleg tekočih stroškov občina vsako leto nameni celotni znesek najemnine od gostinskega lokala v športnem parku za urejanje bazenskega kompleksa in manjše investicije. Finančno vam žal še ne morem postreči s podatkom, ker bomo obračun naredili šele po Letošnja nova pridobitev je razveselila najmlajše kopalce končani sezoni v mesecu. jg, L.H., br Pod črto Burna leta šentjurskega bazena Bazen so z udarniškim delom v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zgradili Šentjurčani sami. Upravljanje je v osemdesetih letih po temeljiti prenovi prevzel Branko Vareško -Bak. Nekaj let je bil bazen pravi hit, lokal ob bazenu pa je bil eno izmed šentjurskih družabnih središč. Bak je na terasi postavil znameniti sod - Kozjansko ambasado. Kmalu po odcepitvi Slovenije so se začele težave. Varešku je občina pod vodstvom župana Jurija Malovrha odpovedala upravljavsko pogodbo. Bak je trdil, da neupravičeno. Dolga leta se je neuspešno tožil z občino. Še danes pravi, da se mu je zgodila krivica in da bodo Šentjurčani nekega dne izvedeli pravo resnico o svojem bazenu. V prostorih nekdanjih garderob in lokala si je po prekinitvi sodelovanja z Vareškom domovanje uredil Teniški klub Šentjur, z bazenom pa so se začeli zapleti. Zalilo je strojnico, sredi poletja je bil zaprt, obiskovalcev skorajda ni bilo. Upravljanje je prevzel Nogometni klub Šentjur, garderobe so se preselile v novo zgradbo, kjer so odprli tudi lokal. Po bankrotu nogometnega kluba je dve leti bazen upravljala družina Romih, leta 2002 pa je bazen na razpisu v upravljanje dobil Marjan Bohorč, ki je izboljšal kakovost ponudbe, a gneče na edinem javnem kopališču v občini ni. Bohorč je letos podaljšal upravljanje bazena, na javni razpis, ki je bil objavljen le na spletnih straneh občine, seje prijavil edini. Šentjursko poletje RdOoGod© (»joOsKtife© V petek je zgornjetrški Ipavčev vrt, ob poletnem vročinskem valu in dobrem razpoloženju tako nastopajočih kot udeležencev prireditve, gostil nastop učencev poletne šole jazz glasbenih delavnic, ki jo je drugič zapored organizirala Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur. Udeleženci prireditve so uživali ob zvokih klarineta, trobil, tolkal, električne kitare in klavirja. Prireditev je bila prikaz nadgradnje lanske poletne šole glasbenih delavnic, kjer so se učenci na delavnicah spoznavali z osnovami jazz glasbe. Tako so lani poslušali blues, ki je nekako hrbtenica vseh zvrsti. Letos so jim postregli z modernimi različicami kot so funk, latino, pop in druge. Že na začetku koncerta so nas učenci delavnic skupaj z mentorji glasbene šole ohladili z »lubenico« - VVatermelon man. Nato so napetost stopnjevali z bolj divjimi ritmi uspešnic jazz glasbe. Namen delavnic je bil v učencu zbuditi svobodnega glasbenika in solista, ki bo na vaji in na odru lahko vstal in zaigral karkoli. Učenci so tako vstopili v svet improviziranja in kreativnosti, kar so z nastopom zagotovo dokazali in si prislužili nekaj spodbudnih aplavzov. Prav vsak udeleženec glasbene delavnice je pred množico gledalcev in poslušalcev vstal in pokazal svoj glasbeni talent ter odigral to, kar se je novega naučil. Poslušalci smo v nastopu nadvse uživali, še posebno v trenutku, ko so si nastopajoči nadeli sončna očala in zaigrali divje ritme jazza. Vodja projekta je bil profesor Bojan Logar, pomagali pa so mu tudi: Matjaž Vodišek, Boštjan Jager, Nataša Aškerc, Katarina Kukovič, Eva Zavšek, Rok Lajlar, Uroš Eferl in Mojca Krajnc. Omenimo še lahko, da je prireditev odlično vodila in povezovala Tina Pečar. S. M. Večer z Danielom Artičkom Bo zapisovalec zgodb o naših krajih prejel priznanje? Poln avditorij vrta Ipavčeve hiše je v soboto po zaslugi Literarnega društva Šentjur prisluhnil ustvarjalcu, ki je o širšem območju Kozjanskega v poldrugem desetletju napisal sedmero del. Pogovor z Danielom Artičkom je v njemu lastnem slogu, ki ga zaznamuje poznavanje tematike in številnih drugih podatkov, povezoval predsednik društva Daniel Artiček je zaslužen za utrditev identitete nekoliko spregledanih krajev in razsvetlitev usod spregledanih ljudi solistka Teja in pianist Domen Kitak iz Žegra s šansoni in arijama iz znanih operet. Zlasti izvedba slednjih je pokazala, da imamo v naših krajih izjemno perspektivno pevko. Artiček živi v Kamniku, a izhaja iz šmarskih Grobelc pri Slivniškem jezeru. S pisanjem se je pričel ukvarjati po upokojitvi in vsako leto napiše kakšno delo: od pravljic, poljudnih priročnikov, do romanov. S svojimi deli je za nas zanimiv predvsem zato, ker piše o usodah tukajšnjih malih ljudi. Njegovo najbolj znano delo so že davno razprodane Legende grofije Žusemske, ki kličejo po ponatisu. V Kalni vodi Slivniškega jezera je popisal trpljenje ljudi, ki so jim s poplavit-vijo doline povsem spremenili življenje, na žalost pa jezero pošteno ne zaživi niti danes. 2007. je izdal zgodovinski roman Glažarjev sin, ki govori o usodi družine, ki ji je kruh rezala ena od treh steklarn v Loki pri Žusmu. Zaradi globalizacije v obliki južne železnice je posel propadel, kruh pa so na koncu iskali preko oceana. Avtor je po izdaji naletel na kanadskega Slovenca s skoraj identično usodo! Za šentjurske bralce je zanimiva tudi knjiga zgodb z znamenitega vlaka rogačana: Vozači in kurjači, med „obvezno“ čtivo pa sodi Obiralka hmelja, roman o kozjanskih ženskah, ki so pogosto držale tri vogale pri hiši in se za preživetje družine podajale v savinjska hmeljišča, pa jim bližnji za to niso bili hvaležni. Še eno naključje je botrovalo, da so literati in društvo Izviri Dobrina Artička letos vsako zase predlagali za občinsko priznanje. Publika je na moderatorjevo pobudo obvestilo o predlogu pozdravila z gromkim aplavzom. V KS Dramlje so se v začetku leta lotili projekta rekonstrukcije javne poti (JP) proti Uršuli. Najprej so nameravali obnoviti daljšo traso, ki sega od križišča pri »Ratajc« do Slomškove kapele, v skupni izmeri 1.300 metrov, vendar so jo na podlagi pripravljenosti ljudi za sofinanciranje skrajšali na 700 metrov. Kljub temu gre še vedno za enega večjih projektov, ki se ga trenutno lotevajo po krajevnih skupnostih občine Šentjur. Kot je povedal naš sogovornik Primož Laubič, ki opravlja naloge tajnika in koordinatorja gradbenega odbora, je velik del krajanov že vplačal prvi obrok, nekateri tudi že celoten znesek, slabih 20 % uporabnikov od skupno 135 pa še ni pristopilo k podpisu pogodb, zato z njimi potekajo redni razgovori. »Investicija predstavlja precej velik strošek, saj je potrebno celovito urediti celotno odvodnjavanje in slabo prevozni del ceste pri mostu čez potok Drameljščica. Zato brez sredstev Občine Šentjur, ki so bila pridobljena z namenskega razpisa, ne bi bili zmožni izvesti tako zahtevnega projekta. Krajani se moramo ob tem zavedati, da tovrstnih krajevnih cest brez našega finančnega vložka sploh ni mogoče načrtovati, kaj šele realizirati,« je poudaril Laubič in dodal: »Cesta ljudi združuje, zato verjamem, da bodo tudi tisti zadnji uporabniki sprejeli odločitev, kot jo je pred njimi že precejšnja večina uporabnikov. Izvedba del se prav zaradi te njihove trenutne nepripravljenosti na složnost že odmika od načrtovanega plana. Z deli bi že lahko pričeli, vendar predvidevam, da se bo vse skupaj zavleklo še vsaj za en mesec.« Gradbeni odbor med tem neumorno nadaljuje z aktivnostmi za pridobivanje pogodb. Kot je povedal predsednik KS Dramlje, dodatnih razpoložljivih sredstev v okviru KS Dramlje nimajo, zato apelirajo na razumno odločitev. Nedvomno bo gradbenemu odboru in krajevni skupnosti uspelo prepričati preostale uporabnike, saj so več kot polovico dosedanjih pogodb pridobili z osebno ali pisno komunikacijo. Pot do zastavljenega cilja je tako mnogo daljša in bolj negotova, kot bi lahko bila. Hrib sv. Uršule je osnovni lik drameljskega grba in tudi siceršnji ponos Dramelj, cesta, ki vodi do omenjene točke, pa si tega imena že dolgo ne zasluži več. O tem sem se prepričal avtor teh vrstic ob obisku v tem lepem delu Dramelj. jg Mali oglasi V bližini Šentjurja nudim pomoč v gospodinjstvih ali pomoč starejšim osebam: 041 969 416. Prodam dvosobno stanovanje v centru Šentjurja ali menjam za manjše. Stanovanje je opremljeno s svojo plinsko napeljavo, balkonom, kletjo. Velikost stanovanja je 57 kvadratnih metrov, v 4. nadstropju in je bilo delno renovirano. Pripada mu tudi parkirni prostor. Dodatne informacije na: 030 917 795. Šentjur mesto - Cesta V. Orožna, prodam lastniško stanovanje (vpis v ZK), 67 m2, III. nad., lega V/Z, (balkon, klet, parkirišča, ...). Urejena in mirna lokacija. Cena po dogovoru. Informacije 041/234-009. Mali oglasi v Šentjurskih novicah so brezplačni. Pošljete jih lahko na e-naslov uredništvo@sentjurskenovice.si POLICIJSKE CVETKE Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 Šentjur, 19. 7. - Bankirji so pri prebiranju novcev zaznali sumljiv kovanec za 2 evra. Šentjur, 19. 7. - Policisti so s ceste spravili fitipaldija, ki je v naselju vozil s 107 km/h! Ker je odklonil alkotest, je moral prenočiti v Šmarju. Gorica pri Slivnici, 24. 7. -Oškodovanec je pustil svoje vozilo parkirano 100 m stran od doma, v vozilu pa je pustil kontaktne ključe, saj je vozilo uporabljalo več družinskih članov. Zjutraj je oškodovančeva znanka opazila dotično vozilo, ki ga je vozila neznana ženska. Zaustavila jo je in ji vzela kontaktne ključe. Neznanka je za tem odšla neznano kam, oškodovanec pa ne ve, kdo je bila. Šentjur, 25. 7. - Občan je pri enem od trgovskih centrov našel vrečko z več starimi ročnimi urami, ki jih hranijo na Kvedrovi 10. Šentjur, 26. 7. - Po treh letih terorja je oškodovanka zbrala pogum in prijavila partnerja, ki jo je več let poniževal, pretepal, zaklepal v stanovanje, sedaj pa jo je davil in ji grozil, da jo bo ubil. Policisti so nasilnežu izrekli prepoved približevanja, obvestili pristojne službe in spisali kazensko ovadbo. Šentjur, 29. 7. - V okolici mesta je nasilni partner zopet pričel z ustaljeno prakso vršenja nasilja nad partnerko, in sicer jo je odrinil, udaril, ji vzel telefon ter jo zaprl v hišo. V hiši je nato v kaminu pričel kuriti oškodovankina oblačila. Ko je metal oblačila z obešalnikov, je nekaj oblačil skupaj s kovinsko palico vrgel v oškodovanko in jo telesno poškodoval. Ko ji je uspelo pobegniti iz hiše in obvestiti policijo, so nasilneža pridržali in mu izrekli prepoved približevanja partnerki, ki jo je ta kasneje kršil. Šentjur, 4. 8. - V okolici mesta je mož nadaljeval z dlje časa trajajočo prakso maltretiranja žene. Tokrat jo je v obraz udaril s pestjo. Izrekli so mu prepoved približevanja, stekli pa bodo tudi drugi ustrezni postopki. Šentjur, 6. 8. - V okolici mesta je prišlo do spora med sosedoma. Eden od udeleženih je hotel z drugim obračunavati s kladivom, drugi pa se je odmaknil in poklical policijo. Na željo oškodovanca bo tožilstvo samo obveščeno o kaznivem dejanju, kršitelj pa si je kljub temu prislužil plačilni nalog. Dramlje, 7. 8. - Do državljanov Italije in Romunije je na počivališču Zima pristopil moški in jima kazal, da jima spušča guma. Drugi nepridiprav je v tem času iz vozila izmaknil torbico in nahrbtnik, v katerem so bili dokumenti in denar ter ključi vozila. Z vozilom BMW, nemških registrskih tablic, ju je že čakal tretji storilec...______ Proseniško, 13. 8. - Zaradi vožnje po levi strani je voznik, ki je vozil nasproti, da bi trčenje preprečil, zavil skrajno desno in trčil v robnik. Povzročitelj je po trčenju odpeljal naprej. Dramlje, 14. 8. - 55-letni Franc Feldin iz Dramelj je v počitniški hiši na Slemenah s tremi streli iz kalašnikovke umoril 13 let mlajšo ženo Jožico, tamkajšnjo domačinko. Pozneje je skušal ustreliti še sebe, vendar se hudo ranjen zdravi v celjski bolnišnici. Zakonca imata tri otroke ... Morilsko orožje je Feldin menda dobil od znanca, kije svoj čas ustrahoval drameljske vikendaše Šentjur, 18. 8. - Policisti so izsledili dva državljana Madžarske, ki sta vsiljivo prodajala posodo, podobni prodajalci pa po njihovih informacijah radi iz hiš tudi kaj izmaknejo. Šentjur, 18. 8. - Lastnika zemljišča je med košnjo s kamenjem in koščki asfalta pričel obmetavati prejšnji lastnik. Prevorje, 18. 8. - Policisti so med hišno preiskavo zasegli nekaj nabojev in rastlin konoplje. Šentjur, 19. 8. - Na dvorišču stanovanjske hiše je prišlo do spora med nežnejšim spolom. Po besednem sporu je starejša dokazala svoj prav tako, da je s pestmi napadla mlajšo. Literarno društvo Šentjur v sodelovanju z JSKD 01 Šentjur in Šmarje pri Jelšah VABI SODELOVANJU PRI 12. ZBORNIKU "Z BESEDAMI O DUHOVNEM", ki bo zajemal območje subregije Kozjansko in Obsotelje in tako avtorjem/-icam (v nadaljevanju: avtorjem) omogočil, da s svojimi deli aktivno prispevajo k oblikovanju kulturne krajine omenjenega območja ter vzpostavitvi kritične mase pri kulturnem udejstvovanju v ta namen. K sodelovanju se tako vabi: a) avtorje literarnih del, ki želijo s svojimi literarnimi prispevki sodelovati pri literarnem zborniku „Z besedami o duhovnem (nematerialnem)". Skupni obseg poslanega besedila ali več poslanih besedil naj ne presega 10.000 znakov; videoposnetka s povezavo do spletne strani, kjer si bo videoposnetek možno ogledati; e v skladu z interesom avtorjev bo dana možnost, da se dela predstavijo na dogodkih ob predstavitvi zbornika. K sodelovanju vabimo tudi literate partnerskih društev, ki so do sedaj sodelovala pri zbornikih „Z besedami", kakor druge zainteresirane avtorje katerih dela obravnavajo tematiko iz subregije Kozjansko in Obsotelje. Pogoji za sodelovanje so naslednji: b) avtorje likovnih del, ki želijo s fotografskimi posnetki svojih del sodelovati pri zborniku pod naslednjimi pogoji: • uredništvo avtorjem kot vir navdiha predlaga naslednji citat: »Duhovnost je izkušnja, ki razkriva resničnost narave. Je vir navdiha, kažipot življenja in nas povezuje s kozmosom. Namen javnega vabila je iskati povezavo med duhovnim (nematerialnim) in posameznikom ali družbo ter pomembnost obstoja te povezave."; • likovna dela morajo biti posredovana v elektronski obliki kot fotografski zapis / posnetek likovnega dela v ustreznem programskem formatu; e v primeru, da bo delo v obliki videoposnetka, se bo v k zborniku priloženem katalogu objavil zaslonski posnetek e javno vabilo se nanaša na duhovno razsežnost človekove biti in njen pomen za življenje ljudi in skupnosti, oziroma na nematerialno plat človekovega obstoja; • uredniški odbor bo v zbornik uvrstil prispevke vseh literarnih in likovnih zvrsti; 0 sodelujejo lahko avtorji, ki posameznega prispevka še niso objavili v knjižni ali tiskani obliki in dosedanjih izdajah zbornika „Z besedami"; • prispevki so lahko podpisani s psevdonimom, vendar naj avtorji posredujejo svoje kontaktne podatke; e prispevke za letošnji zbornik sprejemamo do vključno 15. 10. 2011 na elektronski naslov: zbesedami@gmail.com, ali pisno na izpostavah JSKD. Bogdan Rahten, predsednik LDŠ Prvi Guzajev kip stoji na Rrevorju Pri šolskem poslopju na Rrevorju so v nedeljo, ob pričetku 3. Guzajeve-ga pohoda, odkrili kip, posvečen znamenitemu razbojniku Francu Gu-zaju oz. Guzeju, ki je svojo odisejado končal v tistih krajih pred 131 leti. Njegov avtor je Franc Černelč iz Bistrice ob Sotli, kjer je pred dvema mesecema zaradi svojega kulturnega udejstvovanja postal častni občan. Černelč je umetnik številnih zanimanj, saj deluje kot kipar, pesnik, skladatelj, zborovodja in še kaj. Konec prejšnjega leta je ustanvil godbo Orlica, sodeluje pa tudi pri etno zasedbi Nojek. Kakšne štiri metre visoka skulptura je iz hrastovega debla, ki ga je avtor iskal kakšno leto. V njej upodobil različne slike njegovega življenja: krivo obsodbo - kar je povračilo njegov kasnejši upor, ujetost -kozjanskega Robin Hooda gledamo skozi zaporniško lino, neuresničeno ljubezen -nad eno od njegovih glav je muza, smrtno obsodbo in še nekaj drugih podrobnosti, kot je palica, ki ponazarja njegovo van-dranje po širšem območju. Kip ima posebno funkcijo, saj lahko obiskovalec položi roko k lini in se hkrati priporoča, da ne bi bil po krivici obsojan, da ga ne bi laž prizadela in naredila nesrečo v življenju! Prevorski pohodniki so se po besedah Mirka Pajka proti Kozjanski domačiji, kjer je bil cilj letošnjega pohoda, odpravili po poti, ki jo ni poznala niti večini tamkajšnjih domačinov. Na cilju se je zbralo okoli 200 pohodnikov, saj so se jim pridružili še tisti, ki so prišli s Planine, kakor tudi Dobjani. Odkritju nove znamenitosti je prisostvoval tudi šentjurski župan Marko Diaci, ki je na prizorišče prikolesaril. br tretjo izvedbo Tedna starih obrti in običajev. Idejni oče projekta in same domačije Bojan Guček je lahko letos prezadovoljen, saj je imela organizatorska ekipa letos srečo z vremenom, številnim obiskovalcem pa so se naposled v večjem številu pridružili tudi tisti iz lokalnega okolja. Tradicionalnim vsebinam so dodali kar nekaj novosti. Tako so pripeljali in postavili kozolec, kjer so opravljali mlačev, pri tem starem opravilu pa so v večini sodeloval mlajši, kar je dober obet za naprej. Na novo so postavili hlev, kamor so naselili živali. V nastajanju je tudi čebelnjak, kjer bodo v prihodnosti izvajali apiter-apijo. Obiskovalci so si lahko ogledali dve gledališki igre. Ena je nastala posebej za to priložnost - otroška igra Pastirji na paši, v njej pa so igrali dobjanski otroci. Prihodnje leto bo na posestvu, ki se je razširilo še za eno parcelo manjša Kneippova pot z zeliščnim vrtom, na voljo pa bo tudi čebričenje. Čez dve leti bodo skušali med običaje vključati prešanje sadja itd. Guček ima še veliko zamisli, vsekakor pa se uresničuje vizija, ki si jo je zastavil pred leti in se pri tem moral soočati s številnim nejeverneži. foto: Vid Aužner, br LUCIJINA REPORTAŽA Dragi moji bralci in bralke, se morda tudi vam zdi, da sem pristranska, ker da preveč navijam za župana M a reta in so ŠN postale tako rekoč njegov režimski časopis? Ne, seveda upam, da ne. Res trapasto, kot da zame ne velja svoboda govora. Če je Mare fejst fant in se po svojih močeh trudi za naš skupni blagor, imam vso pravico to na glas povedati oziroma zapisati. Še več, naj se moj urednik zmrduje, kolikor hoče, jaz se bom celo takoj včlanila v njegovo društvo, če bom le zvedela, kako se pride zraven. Predsednika Jožeta sem že iskala na uradnem naslovu, pa so mi Sandijevi rekli, da nič ne vejo, ker uradno še ne stanuje pri njih, ampak ne bom obupala, nekje bom že uspela odpreti prava vrata. Od nekdaj sem namreč bila angažirana punca in mi nikoli ni bilo vseeno, kaj se dogaja z mojo občino, ampak stranke so se mi žal od nekdaj graužale, ker se preveč odkrito ženejo za oblast, zato sem vedno ostala zunaj. Sedaj z Gošem je seveda čisto drugače, v njem so zgolj nedolžni člani društva, ki tam amatersko uresničujejo svoje hobije in jim na kraj pameti ne pride, da bi se kakorkoli okoriščali z oblastjo ali celo javnim denarjem. Takšni so naši goševci. (Pozor! Ne gošarji, kot jih nekateri škodoželjno imenujejo.) Kot članica GOŠ bi zlahka bila odlična županova sekretarka, morda celo piarovka, ali pa vsaj direktorica Knjižnice ali Ljudske univerze. Vse seveda na profesionalni ravni. Pa ne zaradi denarja, ampak ker Mare polovičarjev ne mara. Tudi sam je zato na željo številnih goševcev pristal na polno plačo za svojo župansko skrb za naše skupno dobro. Pa lepo prosim, sploh ne zato, ker da ne bi imel na voljo sto boljših služb, kot pletenči ulica, temveč zgolj iz velike profesionalne ljubezni do svoje rodne občine. Res prej ni imel sreče s poštenimi službami, V parlament se je hotel že enkrat vrniti, pa tja več ne sprejemajo županov. Še najbolje se razume z raznimi bivšimi študentskimi funkcionarji, ki v vedno večjem številu krasijo občinske pisarne. Tudi s Škobernetovega CPM ni skočil kot preplašena podgana, ampak samo zato, ker Janez ni dovolj cenil svojega poslovnega genija. Razumljivo, CPM je crknil takoj, ko ga je Mare zapustil. Zdaj se rahlo bojim, da bo tudi z Mercatorjem šlo strmo navzdol, ker se je Robi podžupansko premočno angažiral na naši Občini. Še dobro, da ne tudi profesionalno, ker bi bila potem res kriza. Pa mu ne bo hudega, Mercatorju mislim, kajti šušlja se, da je Robi navezal pristne stike z ljubljanskim politično-trgovskim genijem Zoranom in bo v jeseni skupaj z njim naskočil državno oblast, kjer je denarja kot smeti in trave. Jankovič je že zdavnaj dokazal, da javni denar odlično obvlada, Robi je pa zapopadljiv učenec. Ob Stožicah bodo naši KOŠ, hala na Kmetijski šoli in navezovalna cesta pravi mačji kašelj. Te dni je protikorupcijski supervizor s popisom tudi naših občinskih javnih naročil razburkal domišljijo šentjurskega jalove- Satira je način pisanja, kjer prevladuje ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja (knjiž.) SSKJ ga kritizerstva. Res ne vem, zakaj. Če mene vprašate, smo zdaj dobili samo še eno potrditev, da naši župani dokumentirano krasno gospodarijo z občinskim denarjem. Slabo tretjino od skoraj 70 milijonov sta Štef in Mare dala upravičeno zaslužiti našemu CMC, za katerega se tako ve, da je vedno najugodnejši med najugodnejšimi izvajalci, nista pa zanemarila tudi številnih znanih in neznanih marljivih društev, pa če so iz domače občine ali ne. Ob takšni duhovni širini je pravzaprav kar rahlo nenavadno, da so občinski možje julija 2009 častili, gotovo je bila zelo visoka delegacija iz Ljubljane, kar v MkDonaldsu in to za skromnih 189 €. Evo, vse je pošteno zapisano in vse je zakonito. Pa kaj bi še rada ta šentjurska raja? Zdaj pa še skokec na domačo civilno sceno. Zelo sem se razveselila časopisa Lokalne akcijske skupine POB; res nisem vedela, da vse, kar se pri nas dogaja, in še več, ustvarita Staška in njeni aktivisti. Oprostite mi, prosim. Reprizo Matejine modne revije ljubezenskih torbic sem žal zamudila. Torbice so menda grozno uspešne in frajerji kar padajo. Očitno pa Mateji in Polonci kaj prida ne koristijo. So pa nasprotno zelo koristni naši ple-harji (mimogrede, zadnjih 8 let so morali preživeti s skromnimi 130 tisočaki občinske podpore, je poročal supervizor), ki so se odločili, da bodo Simoni podkurili s konkurenčno glasbeno šolo. Ni pa potrebe, da bi kdo podkuril Aniti in njenemu letošnjemu Šentjurskemu poletju, kajti vročina je letos strašljiva in je kar prav, da sta nas vsaj onadva postavila bolj na hladno. Podobno kot vroča bivša Playbojeva mišica, ki nas je presenetila, ko se je na šentjurskem bazenu pojavila do vratu zapeta. Ta svet je res čisto ponorel. To, zakaj se bivši cestni podžupan Jožef na facebooku pritožuje nad objezerskim asfaltom, ki ga je ob otvoritvi sam demonstrativno in lastnoročno testiral, že spada v sfero mistike. Mogoče pa že tretjič obnovljena objezerska cesta razpada zaradi preklinjanja Ponkovljanov, ki Jožefu ne bodo nikoli odpustili, da je dober kilometer njihovega pletovarskega asfalta prehandlal v Slivnico. In še tri besedice o Dobju. Zelo sem zaskrbljena, ker Natalija in opozicijska banda okrog nje vse bolj brezobzirno pijeta srčno kri mojemu županu Meriju. Ni dovolj, da so mu požrli investicijo v staro šolo, zdaj pa spet od začetka razplamtevajo kulturni boj in šolsko vojno. Ubožec je hočeš nočeš moral celo proti svojim načelom podeliti občinska priznanja sindikalnemu hujskaču Borisu in sumljivi hčeri (kdo normalen pa je že slišal za nekakšen curling?) sumljive konkurenčne družine, nazadnje pa so mu sodno vrgli na smetišče zgodovine še zvestega šolskega svetnika Ivana. Če bo šlo tako naprej, bo naslednje leto Vincencij, ki se je z Ivanom grdo spozabil, zelo tenko piskal na ravnateljski reelekciji. Od vseh skrbi je Dobovčane pozabil obvestiti, da si naj vodo prekuhavajo, če ne želijo en teden sedeti na školjkah, pa ne morskih. Tako je to na tem božjem svetu. Vaša Lucija Z? štajerski val Q:3,~7 in B“7.& MHz 16 J* ’• | Šentjurski dogodki in ljudje vojne za Slovenijo Franc Bevc, inšpektor za operativne zadeve in poveljr posebne enote milice (PEM): O akciji odvzema orožja TO sem bil , obveščen, ko so na terenu že vozili ka-| mioni JLA. Takoj nam je bilo jasno, da je izgovor, da orožje TO ni dobro varovano, j za lase privlečen. Orožje TO je bilo v skladiščih tehnično varovano, alarmni , signal pa je vodil do postaje milice, ki je j bila poleg tega še posebej zadolžena za nadzor okolice skladišč. Torej smo vedeli, | za kaj gre, toda za ukrepanje nismo imeli nobenih navodil. Vodilnim v TO smo lahko le svetovali, da so nedosegljivi, zagotovili pa smo jim tudi, da jih milica ne bo iskala in privajala. Komandanti OŠTO so se potem različno znašli, komandant OŠTO Šmarje se je menda rešil odgovornosti tako, da je bil nedosegljiv, ker se je »zapil v svoji gorci«. Vsi OŠTO v naši regiji, razen Laškega, Šentjurja in Celja so obdržali svoje orožje. Zakaj ne v Šentjurju, ne vem. Osebno z Arzenškom takrat nisem govoril. Posledično pomanjkanje orožja in streliva v Šentjurju je kasneje povzročilo manjši zaplet. Nekaj sem k temu prispeval tudi sam. Hvalcu, ki je bil takrat načelnik občinskega štaba Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), sem namignil, da pomanjkanje lahko ublaži z občinskim orožjem, ki je na PM Šentjur hranjeno v skladišču civilne zaščite in mu svetoval, da vse podrobnosti uredi s komandirjem. Zaplet je nastal, ko smo milica in TO v začetku oktobra 1990 vse orožje preselili na rezervne tajne lokacije. Ko so kolegi z Občine zvedeli, da imajo na PM skladišče prazno, je bilo kar nekaj vroče krvi, a smo se o vsem dobro pogovorili in uredili. O sporu je bil obveščen tudi komandant PŠTO Viki Kranjc. Vprašal meje, če bi moral ukrepati. Mislim, da bi pritrdilni odgovor spremenil kar nekaj poklicnih karier. Cveto Erjavec, načelnik oddelka za obrambo SO Šentjur: Z depešo o predaji orožja TO sta me I seznanila predsednik SO Gorjup in komandant OŠZP Arzenšek. Povedala sta, da se pač tu ne da nič storiti, ker je takšna komanda. Sam sem se glede orožja DPS odločil drugače, in sicer, da tega orožja, šlo pa je za okrog 500 kosov različnega orožja, ne bomo oddali. 17. maja dopoldne smo skupaj s sodelavci to orožje iz | skladišča TO preselili na postajo milice, kje je ostalo do aprila 1991, ko smo ga preselili na tajno lokacijo v tovarni EMO. To je bila moja osebna odločitev, kajti o depeši iz Ljubljane, s katero naj bi novi obrambni minister Janša prepovedal oddajo orožja DPS, nisem bil seznanjen. Še isti dan smo šli s sodelavci v skladišče JLA v Bukovžlak, od koder smo s pomočjo našega zaupnika, ki je bil tam na straži, dobili 45.000 nabojev. S tem orožjem smo v junijski vojni oborožili protidiverzantski vod TO. Na oddelku za obrambo smo bili kasneje seveda deležni številnih poskusov predstavnikov KOS, da bi prišli do nas in naših informacij, a so naša vrata za njih ostala zaklenjena. Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ) na Šentjurskem Zgodovinska vloga MSNZ je znana in nesporna. Po majski razorožitvi TO leta 1990 je tudi najglasnejšim zagovornikom sT| - ji« M Jugoslavije postalo jasno, da so zadeve Izjemno resne in da bo JLA slej ko prej poskušala ustaviti osamosvajanje Slovenije. Slovenija je sicer imela svojo vojsko, teritorialno obrambo, ki je nastala kmalu po vdoru Sovjetske armade na Čehoslovaško, toda ta vojska je bila povsem neuporabna v pričakovanem konfliktu z Jugoslavijo, saj je bil skoraj ves njen višji komandni kader vse tja do pokrajinskih štabov skrbno odbran in ozko vezan na JLA. Pri projektu MSNZ je Slovenija izkoristila luknjo v zakonu o organiziranju narodne zaščite in je strogo konspirativno vzpostavila vzporedno kombinirano vojaško in policijsko strukturo, lojalno novi slovenski oblasti, ki sojo zasnovali Janša, Bavčar, Krkovič, Beznik in Kolenc. Šlo je za sistem poveljstev in enot TO ter enot milice, ki je imel v treh mesecih pod orožjem preko 30.000 pripadnikov. Po imenovanju Janeza Slaparja za vršilca dolžnosti načelnika RŠTO in po znanih dogodkih z zasedbo stavbe RŠTO v Ljubljani s strani JLA se je MSNZ sredi oktobra 1990 dejansko zlila s TO. Skupaj z enotami milice, ki je nadaljevala samostojno, je predstavljala slovenske obrambne sile, ki so leta 1991 zaščitile slovensko samostojnost. MSNZ na Šentjurskem Organiziranje MSNZ je gotovo poteklo pod specifičnimi pogoji. Šentjurska TO je med prvimi na Celjskem izgubila orožje, zato so v javnosti, znotraj TO in v občinskih strukturah še vedno krožili očitki glede krivde in odgovornosti. Prvi je bil na udaru komandant OŠTO Arzenšek, ki je zato veljal za nezanesljivega. Ni dokazov, je pa bilo nekaj namigov, da prav zaradi nezaupanja po reorganizaciji TO je Šentjur prišel pod Območni štab TO Slovenske Konjice. Komandant TO Arzenšek pa je zaradi pritiskov predsednika IS Grdine in nekaterih politikov Demosa (predsednika Kmečke zveze Ivana Pevca) 8. oktobra 1990 zapustil službo v TO. Skratka, zdi se, da Šentjur ni veljal za najbolj zaupanja vrednega člena verige TO. Poveljnik občinskega štaba MSNZ je postal Bogdan Hvale, ki je sicer bil pomočnik za učne zadeve na OŠTO Šentjur. Sredi oktobra se je vojaška struktura MSNZ povsem zlila s TO, milica pa je delovala samostojno naprej. Bogdan Hvale, načelnik OŠ MSNZ Šentjur: Bilo je enkrat v začetku junija 1990, ko me je na letališču v Levcu pomočnik komandanta na PŠTO ZŠP Štefan Šemrov, s katerim sem bil v prijateljski odnosih, obvestil, da se pripravlja nekakšna tajna vzporedna organizacija v TO in me povabil k sodelovanju. Šemrov je bil kasneje imenovan za načelnika PŠ MSNZ, jaz pa sem bil uradno imenovan za načelnika OŠ MSNZ 27. septembra 1990. Na vojaškem delu tega projekta smo seveda delali intenzivno od junija naprej, sodelovanje s policijsko komponento pa se je vzpostavilo šele v začetku septembra. Imeli smo več tajnih sestankov, katere so praviloma zavarovali komandirji milice ali inšpektorji Inšpektorata UNZ, ki ga je takrat vodil Franc Bevc. Na teh sestankih smo pripravljali vse potrebno za organizacijo vzporedne strukture v TO. Šlo je za preverjanje kadrov, formiranje enot TO oziroma MSNZ, pripravo mobilizacijskih in drugih dokumentov in tudi za skrivno skladiščenje orožja (okrog 200 kosov), ki smo ga med tem dobili od drugih OŠ TO oziroma MSNZ. (se nadaljuje) Ob zaključku šolskega leta smo prvič priredili zaključni ples v hali Golovec v Celju kot ostale srednje šole v Celju. Ples je bil nato vsako leto v mesecu marcu. Kmetijska in gospodinjska šola se je vse bolj vključevala v okolje zaradi pospeševanja kmetijstva, in sicer z organiziranjem tečajev, predavanj, izkoriščanjem domskih kapacitet, sodelovanjem na športnih in kulturnih prireditvah, na razstavah izven šole itd. Dom učencev v Šentjurju je v okvirju SKŽŠ verificiran z odločbo št. 022-11/86 z dne 11.7. 1986. 1986/1987 Na delovno mesto vodje enote Šentjurje bil 24. 9. 1986 imenovan prof. Stane Vizjak. Obnovljena in adaptirana je bila notranjost stavbe, zgrajene 1910: kanalizacija, vodovodna in električna napeljava, sanitarije, garderoba za učence itd. Na stavbi, zgrajeni leta 1932, so bila obnovljena okna. Tudi na šolski vrtnariji so bile obnovljene tople grede. Star rastlinjak (1909) je dobil novo streho ter novo električno in vodovodno instalacijo. Za praktični pouk šivanja smo opremili šivalnico v pritličju gospodinjske šole, za kmetijski pouk pa smo nabavili traktorsko prikolico, računalnik itd. V tem šolskem letu smo pričeli z izobraževanjem odraslih po prilagojenem programu za poklic kmetovalec in kmetovalka-gospodinja. S poukom smo pričeli v novembru 1989 v Slovenskih Konjicah in Šentjurju. Vodja dveh dislociranih oddelkov za odrasle je bil Ivan Veber, ki je že bil v pokoju in je imel za seboj uspešno delo z učenci. Lahko se je posvetil novi nalogi, tako da ni trpel redni pouk na šoli. Učenci so sodelovali v kmetijsko-raziskovalnem taboru v Laškem. Prvič so pod vodstvom mentorjev izdelali raziskovalne naloge: »Uspešnost pridelovanja ozimnih žit«, »Prosta reja za območje hribovskih kmetij za območje Sevnice« in »Geografija hriba Rifnik«. Mentorji so bili učitelji naše šole, ki so bili izbrani glede na strokovno usmerjenost učitelja na šoli. 1987/1988 Priznanje »18. avgust« s knjižno nagrado sta prejela učenca Vanja Knez in Janko Mastnak V tem šolskem letu smo pričeli z izobraževanjem po prenovljenih programih v agroživilstvu. Novost je bila, da so imeli učenci tudi v SKR programih v 1. letniku strokovne predmete in praktični pouk. Urejena je bila nabrežina za domom učencev. Obnovili smo zunanjost stavbe, grajene 1909, skupaj s streho, okni, notranjimi vrati in učno kuhinjo. Na novo je bila napeljana glavna zemeljska vodovodna napeljava. Obnovljeni so bili rastlinjaki, tople grede, vrtnarska delavnica in nova elektroinstalacija k rastlinjaku. Šolska stavba je dobila kompletno ozvočenje. Nadaljevali smo z opremljanjem pouka z modernejšimi učnimi pripomočki. Učenci so nadaljevali z izdelavo raziskovalnih nalog: »Žitni poskusi v občini Laško« in »Zgodovina HE Njivice«. Z izobraževenjem odraslih kmetovalcev smo pričeli v Laškem. Tudi ta oddelek je vodil Ivan Veber. Na šoli smo uspešno organizirali šiviljske tečaje pod vodstvom učiteljice Marije Bučer. 1988/1989 Priznanje »18. avgust« s knjižno nagrado sta prejela učenca Alenka Jeraj in Feliks Korber. V tem šolskem letu smo skupaj z Republiškim centrom za pospeševanje kmetijstva in VAŠ Maribor pričeli na terenu preverjati in testirati traktorske škropilnice. Nalogo sta opravljala Martin Šket in Dejan Brečko. Oba sta bila na šoli zaposlena kot učitelja praktičnega pouka: (Šket za strojništvo, Brečko za sadjarstvo). Vključili smo se v pospeševalno delo na terenu z organiziranjem predavanj in demostracij. Izobraževanje odraslih kmetovalcev smo pričeli v Sevnici. Vodja dislociranega oddelka je bil Ivan Veber. Aktivno smo sodelovali pri pripravi programov za uvedbo nove smeri izobraževanja za 3-letno kmetovalko-gospodinjo. Za vodjo delovne skupine in za področje živinoreje je bila imenovana Nevenka Cmok, v komisiji pa sta bili strokovni sodelavki Zavoda za šolstvo Marta Hrovatin in Vera Veselič. Od naših učiteljev sta sodelovala Ida Bohorč za gospodinjstvo in Branko Šket za strojništvo. Ponovno smo uvedli zaključne izpite, in sicere od 19. do 20. 6. 1989 po zaključku pouka v 2-letnem programu šolanja programa kmetovanje (SKR), smer: A-kmetovalec. V stavbi KŠ iz leta 1909 so bili položeni parket!, obnovljene talne obloge, prepleskana vrata, urejene stenske obloge in napeljana telefonska centrala. Na stavbi GŠ iz leta 1932 je bilo obnovljeno: ostrešje, kritina in žlebovi, fasada, učilnica za gospodinjski pouk, stenske obloge v kleti učne kuhinje in obednice ter tla v kuhinji in obednici. Obnovljena je bila glavna vodovodna napeljava med zgradbama 1909 in 1932. 15. septembra 1989 je bila obnovljena nosilna škarpa in ograja ob gospodinjski in kmetijski šoli. Obnovljena je bila po originalnih načrtih, ker je skupno s stavbami spomeniško zavarovan objekt. Dovoljenje in usklajenost z originalnimi načrti je dal Zavod za spomeniško varstvo. Obnovo je vodil kot pri vseh objektih nadzorni dipl. ing. grad. Stane Ravnak. Ker je ograja postala že za okolje nevarna, ker stoji ob cesti, ki je edina povezava Celja preko Šentjurja v Rogaško Slatino. Obnovo je finančno omogočila Cestna skupnost. 1989/1990 Priznanje »18. avgust« s knjižno nagrado so prejeli Urška Rožman, Božena Brunšek in Herman Kumberger. Gospodinjska šola (3-letna) je verificirana v okviru SKŽŠ Celje za izvajanje programa srednjega izobraževanja kmetijstvo, smer kmetovalka-gospodinja z odločbo št. 601-27/90 z dne 7. 5. 1990. Izobraževanje 3-letne kmetovalke-gospodinje je bilo logično nadaljevenje šolanja kmečke gospodinje v 2-letnem programu. (se nadaljuje) Zgornjetrški šahovski turnir »■ s •- *^T K^Vrbfo|pred centrom Šentjurja MBr I Zadnjo avgustovsko soboto so člani Društva Zgornji trg pripravili sedaj že tradicionalni šahovski turnir pod kostanji. Zbralo se je sedem ekip iz občine. Ekipe so bile sestavljene iz treh tekmovalcev, tekmovalci pa so igrali po sistemu vsak z vsakim. V ekipi, ki je igrala za Vrbno in kije na koncu, kljub izenačenim točkam (16), zmagala turnir, sta zaigrala tudi župan Marko Diaci in njegov oče Ciril Diaci. Enako število točk so zbrali šahisti iz centra Šentjurja, ki jih je vodil Franc Pešec, vendar so bili slabši v medsebojnem obračunu. Pešec je bil tudi najuspešnejši posameznik turnirja, saj je od petih iger zbral 4 in pol zmage. Tretje mesto so si šele po zadnji partiji uspeli zagotoviti organizatorji - ekipa Zgornjega trga - pred ekipo upokojencev. jg Vrvovleki Šentjurski korenjaki vladajo vrvovleški sceni Na sejmu Agra v Gornji Radgoni tradicionalno organizirajo tekmovanje v vlečenju vrvi. V preteklosti so naše območje uspešno zastopali vrvovleki iz Dobrine, tokrat pa so njihovo vlogo prevzeli Šentjurski korenjaki. Ugnali so vse tri konkurenčne ekipe: Prekmurske štrke, Gamse iz Blance in Velike Poljane. Tako so Korenjaki so v kratkem času pa so nabrali številne lovorike drugo leto zapored osvojili naziv ..Najmočnejši slovenski fantje". Ekipa, ki trenira za hruševsko osnovno šolo, je bila z imenom Vodovodne inštalacije Pesan letos najboljša tudi v prvem dosedanjem ligaškem tekmovanju, kjer je sodelovalo pet ekip. V njej so sodelovali tudi dobrin-ski Izviri in zasedli zadnje mesto. Pretekli vikend so šentjurski vrvovleki sodelovali na turnirju na Hrvaškem, omeniti pa velja tudi njihovo udeležbo v spremljevalnem programu Rock Otočca. br Košarka Podpisali tujci, v ekipi tudi Boštjan Korošec Košarkarji Šentjurja so se 8. avgusta zbrali na uvodnem treningu pred novo košarkarsko sezono, ki bo zanje že 12. v prvoligaški konkurenci. Po dveh tednih uvodnih treningov so pričeli tudi s pripravljalnimi tekmami. V ponedeljek, 22. avgusta, so v Rogaški Slatini z nekoliko okleščeno postavo izgubili z domžalskim Heliosom, ki ga vodi Zmago Sagadin, ki v igralskem kadru ni imel Sandija Čebularja. Tri dni kasnje so v hruševski dvorani, ki jo krasi nova barva igralne ploskve, brez večjih težav ugnali hrvaškega prvoligaša Za bok. Od samega začetka na treningih sodeluje 210 cm visok 21-letni mladenič z imenom Mladen Pri-morac, ki je podpisal kar triletno pogodbo. V prejšnji sezoni je igral za hrvaškega A2 ligaša Bosco iz Zagreba, sicer pa prihaja iz Čitluka (BIH). Na uvodnih tekmah je pokazal, da ima „mehko“ roko. Teden dni je z ekipo tudi 22-letni Američan Patrick Rembert, ki bo nadaljeval tradicijo ameriških organizatorjev igre v Šentjurju. 183 cm visok igralec je zaključil šolanje na univerzi Irvine v Kaliforniji, njegov angažma pa pomeni, da se v ekipo ne bo vrnil Marcus Crenshavv. Šentjurski košarkarji bodo v prihajajoči sezoni okrepljeni še z enim Američanom, in sicer z belopoltim centrom Travisom Nelsonom, ki v višino meri 209 cm in tehta 117 kg. Njegov prejšnji klub je bil angleški klub, član britanske poklicne lige, MK Lions iz mesta Milton Keynes. Predprejšnjo sezono je zaključil pri ameriški univerzitetni ekipi Minnesota State Mavericks, kjer je nosil ka-petanski trak. V šentjurskem dresu bo debitiral na nocojšnji tekmi z nemškim Oldenburgom na Rogli. Zasedbo bo morda okrepil še tem-no-polti Anglež Benjamin Lawmann, ki je doslej pokazal nekaj atraktivnih potez. Vodstvo kluba, ki ga od konca junija vodi Igor Jecl, si prizadeva tudi za slovenske okrepitve, vendar se trenutno niso uspeli dogovoriti še z nikomer. Poglavitna težava so nekajkrat! višje cene igralcev in to, da je štajersko območje prepolno prvo- in drugoligašev. Tuji igralci se ponujajo za relativno skromne zneske, omeniti pa velja, da zvezo z Otokom vzdržuje Šentjurčan na delu v Združenem kraljestvu Dejan Mihevc. Vseeno se je zasedba okrepila s slovenskim igralcem in to celo šentjurskim občanom! Na treningih namreč sodeluje Boštjan Korošec, ki je bil lani član zadnjeligaškega ŠRK Koši, ven- dar so njegove sposobnosti definitivno višje, kot je igranje v četrtoligaški konkurenci. V prvi ekipi v prihodnji sezoni ne bo več dolgoletnega kapetana Urbana Urban Palčnik se po štirih letih poslavlja od kapetanskega traku Palčnika, ki je prevzel funkcijo direktorja kluba, kar je sicer ena od zahtev licenciranja. Po nekaj letih se poslavlja tudi pomočnik trenerja in trener mlajših selekcij Ožbej Stane. Do določene mere bo prvi ekipi strokovno pomagal Robert Ribežl, kadete in mladince pa na treningih vodi Beno Pungartnik, ki je tudi aktiven igralec in je iz Rogaške Slatine prestopil v Podčetrtek. Dres novopečenega prvoligaša bo nosil tudi 16-letni Rok Razboršek Med 4. in 9. septembrom bo KK Šentjur gostoval na turneji v Srbiji, kjer bodo predvidoma odigrali štiri tekme. Predvideni nasprotniki so Sloboda Užice (1. liga), Crnokosa Kosjerič (1. liga), Borac Čačak (1. liga) in Sloga iz ..pobratene" Požege (3. liga). Predvideno je tudi sodelovanje na pripravljalnih turnirjih na Polzeli in v Šoštanju ter nekaj posameznih tekem. Znana sta tudi razporeda prvenstvenega in pokalnega tekmovanja. V pokalu Spar se bo Šentjur pomeril z domžalsko Lastovko. Domača tekma bo 5., povratna pa 11. oktobra. Zmagovalci se bodo v naslednjem krogu pomerili z boljšim iz para ŠRK Koši Šentjur : Vrani Vransko. Tekmovanje v Ligi Telemach se bo pričelo 15. oktobra, ko bo v H ruševcu srečanje s Parklji, v sredo, 19.10., pa bo prvo gostovanje pri novopečenem NLB-ligašu Zlatorogu, kjer igra nesojeni udeleženec evropskega prvenstva Luka Lapornik. br Nogomet: Šentjur vendarle v Štajerski li »Moj cilj je prvo mesto« Šentjur ima člansko ekipo tudi v novi nogometni sezoni! To je najbolj pomembno sporočilo o dogajanju v MU Šentjur, saj je po izpadu iz 3. SNL in odstopu predsednika Frenka Trobca kazalo, da bi lahko šentjurski nogomet po desetih letih spet propadel. To se na srečo ni zgodilo, a razmere zato niso nič kaj bolj rožnate kot pred meseci. Klub je še naprej brez predsednika, so pa zato zasedena trenerska mesta. Člane v Štajerski ligi vodi Matjaž Šnabl, nad mlajšimi selekcijami še naprej bdi Vlado Jurjec. Po izpadu iz 3. SNL vzhod je člansko moštvo praktično razpadlo, številni nogometaši so prestopili k okoliškim klubom, odšel je tudi trener Branko Žibret, ki svoje ekipe sploh ni odpeljal na zadnje tretjeligaško gostovanje. Žibreta je zamenjal 53-letni Matjaž Šnabl iz Frankolovega, ki je zadnja leta deloval v celjskem klubu Simer Šampion. »Trenirati smo začeli 13. julija, praktično ves mesec pa smo ekipo zaradi dopustov in drugih nejasnosti šele dobro sestavljali. Še vedno nismo popolni,« pravi Šnabl, ki lahko računa predvsem na mlade nogometaše, čeprav imajo nekateri že tudi izkušnje iz druge skriva ambicij jn tretje lige. Ekipi so se pridružili novinci: Robert Blaževič, Uroš Mikše, Anže Jevšenak in Stanko Jovanovič. Šentjurčani so v uvodnem krogu Štajerske lige gostovali v Limbušu Kriza vodenja se nadaljuje Po spomladanskem odstopu Frenka Trobca je klub še naprej brez vodstva. Kot so se pred meseci dogovorili na izredni skupščini, bo novega predsednika skušalo najti tehnično vodstvo (Ivan Jug - vodja, Anton Brečko, Klemen Grdina, Alojz Jazbec, Rafael Oset), ki pa do sedaj pri tem ni bilo uspešno. Pravzaprav je vse tako, kot je bilo. Finance so močno omejene, vse organizacijske zadeve pa vodi Mira Jazbec, ki naj bi se zaradi selitve s septembrom poslovila od položaja. Na razpis, s katerim so iskali nove člane upravnega odbora, seje prijavil le en kandidat. Kdaj bo skupščina, je še popolnoma nejasno. Dokler ne najdejo novega predsednika in novih članov upravnega odbora, je njeno sklicevanje nesmiselno. in izgubili z 2 : 0. Gol so prejeli že v 5. minuti. »V 1. polčasu smo igrali, kot da bi padli z Marsa. Potem smo se zbrali, ampak to je bilo premalo. Imamo mlado in neizkušeno ekipo, ki je lani igrala nekoliko drugačen sistem, kot ga želim sam. Moja vizija je hitrejši nogomet,« je povedal Šnabl. Na prvem domačem srečanju z drugo ekipo Krškega so po zaslugi zadetkov Mihe Belaka, ki nosi tudi kapetanski trak, v drugem polčasu osvojili prvi paket treh točk. Po vseh pretresih v klubu je seveda trenutno najbolj pomembno, da je članska ekipa formirana in da bo nastopala v Štajerski ligi. Šentjurje v dveh letih iz 2. SNL padel v regionalni rang tekmovanja, trener Šnabl pa je optimist: »Menim, da obstanek ne bi smel biti vprašljiv. Moji cilji so vedno najvišji, morda bi lahko naskakovali celo 1. mesto. Seveda bomo morali igrati na višjem nivoju, potrebovali bi tudi kakšno okrepitev, a smo omejeni z denarjem. Pomembno je tudi dobro delo z mladimi, tukaj je klub v preteklosti nekoliko zamudil.« L.H., br sob., 3. 9., ob 17.00: NK Boč Poljčane : NK MU Šentjur sob., 10. 9., ob 16.00: NK Carrera Optyl Ormož : NK MU Šentjur sre., 14. 9., ob 16.00 (pokal): NK MU Šentjur: NK Rudar Velenje sob., 17. 9., ob 16.00: NK MU Šentjur : NK Šmarje pri Jelšah sob., 24. 9., ob 16.00: NK Podvinci Betonarna Kuhar : NK MU Šentjur 9. Oračev memorial v namiznem tenisu Znova brez Šentjurčanov Tretjo avgustovsko soboto je Aleš Slemenšek s somišljeniki ob šentjurskem bazenu pripravil tradicionalni namiznoteniški turnir v spomin na Borisa Orača. Njegova organizacijska prizadevanja so obrodila najkakovostnejšo udeležbo doslej; če izvzamemo hudo vročino, je bilo zelo ugodno tudi vreme. Na drugi strani so znova manjkali domači igralci, ki tako izpuščajo priložnost, da se pomerijo z najboljšimi amaterskimi igralci iz vse Slovenije. Tokrat se je ob betonskih mizah preizkusila tudi petčlanska odprava iz Zagreba, v kateri je igral prvouvrščeni igralec hrvaške lige Krešimir Marinkovič. Tudi iz tega razloga je bilo več kot dovolj motiva, da jim tovrstno namero preprečijo, vendar pri tem žal ponovno ni sodeloval noben šentjurski pinkponkaš. Izločilni boji so bili dramatični, svoje pa je s sočnimi komentarji pridal tudi glavni organizator in komentator v eni osebi. Športnik invalid Edi Ravnjak iz Slovenskih Konjic je poskrbel za presenečenje, ko je izločil nekdanjega zmagovalca turnirja Škoberneta iz Celja. Od purgerske peterice se je v četrtfinale uvrstil samo njihov najboljši igralec, ki se je ob 22. uri v finalu pomeril s prvorangiranim Slovencem Simonom Gradišarjem iz Slovenj Gradca. V odličnem vzdušju je Korošec pokazal, da se je iz dveh porazov v predtekmovanju nekaj naučil in na koncu osvojil turnir. br Blagovna in Dramlje sta zamigala Tretji avgustovski konec tedna so v krajevnih skupnostih Blagovna in Dramlje pripravili športno-družabne igre, na Ponikvi pa jih načrtujejo 10. septembra. V Goričici so se v organizaciji Športnega društva Dole krajani Blagovne pomerili na tradicionalnih šaljivih in športnih igrah, ki so jih pripravili šestič doslej. Šaljive igre so bile sestavljene iz vleke vrvi, hoje na posebnih smučeh, podajanja koruze z lesenim loparjem, sestavljanje kmečkega voza in prenašanja vode. Prvo mesto so osvojili veterani iz Dol, ki so se najbolje izkazali v igri vleka vrvi, kjer so bili nepremagljivi. V okviru športnih iger so se številni udeleženci pomerili v odbojki, namiznem tenisu, in malem nogometu. V bližnji soseščini so imeli dosti manj težav z vročino, saj so na travnatem igrišču v Šedini izpeljali 3. del prireditve Turnir vaških skupnosti (TVS) v malem nogometu, ki je bil prvič doslej odigran pod žarometi. Turnirja se je udeležilo 9 vaških skupnosti, po pričakovanjih pa je zmagala ekipa vaške skupnosti Razbor, pred Marija Dobjem in Šedino. Žal je bilo videti tudi nekaj nešportnih vložkov. V skupnem seštevku je vodstvo prevzel Razbor, pred Vodulami in Marija Dobjem. Sklepni del TVS bo na vrsti že v soboto, 3. septembra, ko bo na sporedu turnir v odbojki na mivki. M H, br društvo Ponikva v tamkajšnjem športnem parku pri Osnovni šoli Blaža Kocena pripravilo druge športne igre. V pravi poletni vročini se je za nastop odločilo 74 udeležencev, ki so sestavljali 7 ekip v malem nogometu oz. fut-salu in 5 v košarki. Futsal turnir so odločili kazenski streli, domača Ponikva pa je s 6:5 ugnala ekipo ŠMD Blagovna. V tekmi za 3. mesto je MM Team ugnal Šentjurčane s 6:0. Za najkoristnejšega igralca turnirja so Blagovne, naziv za najbolj športen oz. fair play pristop pa je prejel Peter Zabukovšek iz KMN Ponikva. Pri košarkarjih je imel največ uspeha MPK Team, pred Preboldom in Vojnikom. Najkoristnejši igralec je bil Marjan Oprčkal iz Vojnika, najbolj športen pa Andrej Jager iz Prebolda. Pri Mladinskem društvu Ponikva napovedujejo, da bodo z organizacijo iger nadaljevali tudi prihodnje leto. br, foto: Matic Lenko Atletika Martinino kopje na korejskem nebu Kopjašica Martina Ratej bo jutri pričela z nastopom v kvalifikacijah na svetovnem atletskem prvenstvu v južnokorejskem Daeguju. Zaradi sedemurnega časovnega zamika bo njen nastop že ob pol petih zjutraj po našem času. Če bo med 28 kvalifikantkami uspešna, bo v petek nastopila v finalu, ki bo na sporedu nekaj po poldnevu. Njen nastop bomo lahko spremljali tudi v neposrednem televizijskem prenosu. Martinina spletna stran je že več kot leto dni neažurirana, nekaj aktualnih informacij pa je moč najti na spletišču Atletskega kluba Šentjur. Tam so zapisali, da se slovenska rekorderka na deževnem prizorišču dobro počuti, njen trener pa meni, da je uvrstitev v petkov finale realna. br POT O”- opaženo NAGRADNA KRIŽANKA KrižanKe & uganKe NOVI TEDNIK | SPORTSKE NOVOSTI SESTAVIL: FRANC PEŠEC RADIO ROGLA IZGON. PREGNAN- STVO VSEBOVANA SKOZI LETO REKA V KONGU MESTO V NEMČIJI CELJSKO PODJETJE SLOVENIJA MED 7. IN 11. STOLETJEM PUSTOLO- VSTVO NEKD. CELJSKA VELEBLAGO- VNICA ANTON AŠKERC TRINITRO- TOLUOL OPRAVITI OMAJANJE LEV HRVAŠKO KRAJ POD FRUŠKO GORO KAJNOV BRAT VOJAŠKA STOPNJA SLOVENSKE ŽELEZNICE SAMOVE- ZNICA GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO PODLOŽNIK V FEVDALIZMU ŽELEZNIŠKI KLUB ARTIČNA GRŠKA PESNICA TOTENHAM. NOGOMETAŠ GARETH KITI UBIJALCI ANTON NANUT IGRALKA ANČKA TAKO NAPREJ PERZIJSKI KRALJ SLAČENJE V NOČ. LOKAL. SLADKA PECIVA BOLGARSKI PESNIK PELIN MOŠKI NA KONJU INDONEZ. ŠAHIST 4.ČRKA MIRTSKO MORJE (MIRTOO...) PREBIVALCA AMERIKE Šentjurske Tf Nagradna križanka JULIJ 11 j ^ Srečni izžrebanci julijske številke Šentjurskih novic so Anton Kolar in David Vogrinc iz Šentjurja ^ ter Anica Gradič iz Gorice pri Slivnici. Nagrade Trgovine pri VViharju, Leon Selič s.p., prejmejo po pošti. Čestitamo! Rešitve avgustovske nagradne križanke skupaj s kuponom pošljite na naslov: MediaStar, d.o.o., Pod vrbco 20a, 3230 Šentjur V y VICI Policaj pade v odprt kanalizacijski jašek. S težavo zleze ven, pogleda jašek in pravi: »Še dobro, da je bil odprt, sicer ne vem, kako bi prišel ven ...« Kako veš, da si prišel iz Srbije čez mejo v Črno goro? Krave se pasejo leže. Oddam tri mlade muce, dve različni in eno enako. Mali oglas: Sem ženska, idealne postave, visoka, z bujnim oprsjem, črnolasa, zapeljivih oči, prodam motokultivator, 125 ccm. Dve blondinki se srečata v Sahari in ena pravi: »Tukaj je bilo pa zelo poledenelo!« Druga: »Kako veš?« »Poglej, koliko peska so nametali!« Blondinka dela vozniški izpit. Dobi vprašanje: »Kaj je to: v križišču usmerja promet, pa ni policaj?« Ona razmišlja, razmišlja ... Član komisije pravi: »Vam bom pomagal: rdeče, rumeno ali zeleno!« Blondinka: »Pa ... rumeno!« Učiteljica: »Danes se bomo učili spre-ganje glagola. No, Janezek, kako rečeš, kadar poješ?« Janezek: »Jaz pojem.« Učiteljica: »Dobro, in kako rečeš, kadar poje tvoja sestra?« Janezek: »Ne deri se!« Gorenjec ob Abrahamu povabi ženo in otroka v gostilno na večerjo. Po večerji pravi natakarju: »Ostanke mesa mi prosim zavijte, da odnesemo domov kužku.« Tedaj začne Janezek navdušeno kričati: »Hura, oči je kupil kužka!!!« Mujo v lekarni: »Dajte mi 100 kondomov!« Prodajalka: »Le kaj vam bo 100 kondomov?« Mujo: »Kaj te briga, daj jih!« Ko dobi 100 kondomov, jih razsuje po tleh in začne hoditi po njih. Prodajalka: »Ja kaj pa počnete, ljubi človek?« Mujo: »Tako sem tudi prenehal kaditi!« Hudič iz pekla pokliče v nebesa svetega Petra: »Čuj, Peter, kaj misliš, bi pripravila eno nogometno tekmo - moji proti tvojim?« Peter: »Nimaš šanse, večina najboljših igralcev je pri meni.« Hudič: »Ampak pri meni so skoraj vsi sodniki!« Haso začne Mujota učiti voziti avto. Posadi ga za volan in počasi se odpeljeta po ulici. Bliža se ovinek in Haso pravi: »Pazi, zdaj, ovinek, zavijaj! Zavijaj! Zavijaj!!!« Mujo: »Auuuuu-auuuu, auuauuauuuuuu ...« 2 predsednico se ne slikaš vsak dan. Ideja za šentjurske punce! Erika, kaj pa zdaj, ko je zmanjkalo igrišč? Podžupan Branko zna peči čevape. Kožokazna provokacija na koncu ni uspela. Franc, ti bi lahko bil moj podžupan za šah ZA Pl KI r?rč ,js£&e- . rrt ~ sž n& PC&&. " AKf^' ^ C>r \rk»&* J)oAje Se Vedno snoderni zi ro. Sedenj im Oj o Ze ezloh SotperVi Zor S e iSCe o&cjnsfce ractrne no Lovsh k<=>C l AKCIJA!’. POPUST NA 7AŠ1TE ZAVESE Sladoled Planica, 1 L Gazirana mineralna voda Fruc pomaranča /limona 1,5 L Sir Edamec Zelene doline 1 kg Mestni trg 4, Šentjur tel.: 5741 - 655 odpiralni čas: vsak dan od 8h do19h sobota od 8h do 12h Gozdarski vitli Tajfun BOLJŠA KVALITETA BLAGO NA METRE ZA ZAVESE Rezalno cepilni stroji RCA 320-2, 320-2E, RCA 380, 380-E, RCA 400 joy BREZPLAČNO ŠIVANJE ZAVES TAJFUN Planini d.0.0. Pitnima 4’ a Sl 3/.", PUr , i f.n >,'im - a- W4-. 44 i GCOFRIEND Supermarket Jager Šentjur, Cesta Leona Dobrotniška 22, 3230Šentjur, tel.: 03/747-23-50 www. trgovine j ager. com r 1AGER TRGOVINE Zvezek A4 52 listov Šestilo garnitura Tempera barvice Giotto - 12/1 - 7,5 ml Mapa A4 z elastiko Smply jagros d.o.o,, Laše 1b, 3241 Podplat. Ponudba velja do 12.09.2011 oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravlčujemol