V torefr, Četertek in saboto izhaja in velja: 2» celo leto . 7 for. 60 kr. D pol lota . 3 „ 80 „ n četert leta . 2 „____„ n me«ec . . — „ 70 „ Po pošti: *» celo leto . 9 for. 60 kr. n pol Uta . 4 „ 80 „ • fietert i*ta .2 , to , » w«»»o . . — „ 90 „ „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!" t da ne bi „nobel" bili, če se ne bi po jtemško spačili; potem: iz grde dobič-?arije, ker s pomočjo tujega, nemškega Jezika laglje slovensko ljudstvo molzejo in ?ebe bogatijo; na dalje: iz grde lenobe 'n zanikernosti, ker se jim toži star, uglajen, njim priljubljen nemški pot zapusti* dasiravno dobro ved6, da je kriv in &epo8taven, ker so dolžni oni po narodu se ravnati, ne pa narod po njih; in poslednjič delajo eni to: iz grdega sebičnega ? a m e n a z nemškutarijo se vladi prikupiti ‘n tako še Bog ve kaj postati. Ali britke 8kušnje pretečenih let nas učč, da čein bolj 8° se taki možje, ki so nam narodne pravice gazili, poviševali, tem bolj se je Avstrija Poniževala, s številom teh nemškoglavnih *ebigrabičev je v enaki meri tudi število davkov naraščalo, a blagostanje Avstrijanov Besednik. ^rinskova tristoletnica v Zagrebu. (Dalje) V nedeljo 25. zjutraj zopet zagromč to-P°)d, po ulicah pa hodi vojaška glasba svitajoča lepe narodne potnice. Oblaki so se P'li čez noč razvlekli in nastalo je jutro, prašno kakor si človek ni mogel lepšega ‘eleti. Lepo je bilo gledati, kako so na Vseh hišah vihrale o jutranjem solncu narodne tribojne zastave. Proti 9. uri začelo j? v»-eti ljudstvo h kolodvoru, pričakovat Jdbljanske goste. Kmalo pridrdra hlapou in živimi živioklici pozdravljalo je ljudstvo iz kterega so odzravljali Sokoli, kiinaje 8 klobuci skozi okna. Radosti nam je bilo 8Jcc, ko se prikaže iz kolodvora prva za-tava Sokolska, in se zasveti v solncu; pre-„živio" in „živili44 donelo je nasproti ‘°Vencem v pozdrav, ktero je bilo še bolj 8roinovito, ko se prikaže druga naša zastava Pevska , prekrasno darilo ljubljanskih Slo-c?nk, nad glavami tisočernib nazočih. Čez Sokolov in mnogo udov čitalnice in dru-vi'1 domoljubov pripeljal je ljubljanski vlak. ^°maj da smo si pot naredili Bkozi mno-,ICo in prišli do prve hiše, pozdravi nas s repkim govorom predsednik „Kola" gosp. ^ resi d in načelnik Sokola, g. dr. Costa, *dravlja mu v imenu Sokolov in pevcev se manjšalo. Razun slabih, enostranskih, nemških ministrov in obče znanih prenapetih nemško - madjarskih hegemoniatov so nam taki ponemčeni, v zaničevanji in zatiranji narodnosti slovansko svoje časti in slavo iskajoči odpadniki največ pripomogli, da smo v Avstriji poslednja lota tako silno žalostne in revne čase doživeli) Potem naj ves svet sodi, ali so naši nemškutarji, kar se tega tiče, res kake hvale vredni? To so vse prazne kvante, bodo rekli zdaj tržiški in drugi nemškutarji po deželi. Vseh nesreč, ktere Avstrijane poslednja leta tepejo, krivi so le Slovani; oni so federalisti, separatisti, partikularisti, panslavisti, aneksijo-nisti, fantastični idealisti, centrifugalisti in Bog ve še kakovi — isti. Oni delajo vedno zdražbe in prepire zavoljo narodnosti samo zato, da bi s tem Avstrijo čedalje bolj slabili tako dolgo, da bi na zadnje razpadla in da bi oni na razvalinah njenih svoja lastna slovenska kraljestva ali cel6 cesarstva napravili in ustanovili. To pesmico nam Slovanom ne samo Madjari in Nemci, ampak tudi nemškutarji naši kakor sploh vsi nasprotniki ravnopravnosti narodne navadno vselej zapojč, kedar koli se za vresničenje obljubljene in slovesna zagotovljene ravnopravnosti narodne oglasimo. Zavoljo tega je menda navstal tudi pregovor: „Grosse Herren sehen es nicht gern, wenn man slavisch gesinnt ist“, to je: Velika gospbda ne vidi rada, da je kdo navzet slovanske misli. Ali naj nam vendar enkrat ti „grosse und kleine Herren1*, ako morejo, resnico gori omenjenih besed dokažejo. Do zdaj so ravno tako krepko in srčno. Na gornjej Iliči pričakuje nas „Kolo11 v narodni obleki z dvema zastavama in pevaje „Naprej11 dospemo do njih. Ko odpojemo , zapojć oni v zboru „slavsko domovino11 in pozdravivsi se tako s pesmami, ki segajo v plameča srca, idemo naprej skozi mesto. Obdajala nas je neštevitna množica in menjaje peli smo Slovenci in Hrvati in tako dospeli do strelnice, kjer so slovenskim bratom na čast zagromeli možnarji. Ob 9. uri bila je v prvostolnej cerkvi svečana božja služba, ktero je opravljal prevzvišeni kardinal Hau-lik, in pri kterej so bili nazoči svitli ban Sokčevič in vsa uradništva, članovi sabora itd. in mnogo ljudstva. Tudi je bila dnevu primerna pridiga o značaju Zrinskove slavnosti. Po končanej božjej službi, pri kterej se je izvrstno pela hrvaška maša, razkropili smo se po vsem mestu, pravniki ondašnje akademije pa so nas vodili preprijazno in nam pokazali vse znamenitosti. Posebno imeniten del cele slavnosti bil je svečani banket v hotelu pri „čaru avstrijskem11. Zbranih je bilo blizo 200 gostov, in na čelu bil jim je prevzvišeni biškup Stross-mayer, okoli njega častni gosti iz Slovenije in Slovakije. Naravno je, da so bile glavna stvar pri tem obedu zdravice in napitnice. Veliki župan zagrebški g. Kukuljevič , kakor prvosednik centralnega slavnostnega odbora, pozdravi colo društvo, posebno pa goste iz Slovenije in Slovakije. Zahvali se mu najprej dr. H urban, kteri pozdravi v imenu slovaške matice narod, kteri tako časti svoje junake in omenja trpljenje Slo- nam ta dokaz še vedno na dolgu ostali in to bodo najbrže tudi vprihodnje, ker dobro vedč, da nas je od 1. 1848 sein le nem-škobirokratični Bachov (samodržni) in Schmerlingov (ustavni) centralizem izmolzel in Avstrijo v tolike nadloge in stiske pripravil, v kterih se reva dan današnji nahaja. Tega nesrečnega, nem-škobirokratičnega centralizma, ki je nam in Avstriji toliko krvavih ran vsekal, pa nimamo kratkomalo mi Slovani navesti, nego spočeli in iskojili so to nesrečno spako sovražniki ustavne svobode, med ktere mi Slovani nikdar spadali nismo. A povod k temu dali jim so, ako ne boste zamerili, RobertBlumovi in Košutovi rojaki in sploh vsi nasprotniki ravnopravnosti narodne, med ktere tudi ljubeznjivi nemškutarji naši spadajo , ne pa Slovani vselej zvesto svojemu cesarju vdani. — Slovani smo sicer res federalisti od pete do glave in takovi smo bili tudi že leta 1848. Toda zavoljo tega nismo nikakovi separatisti, centrifugalci, politični panslavisti ali celo morivci Avstrije z namenom samostojna slovanska kraljestva namesto nje osnovati, kakor se nam vedno na ušesa g6de, kedar koli svojo pravico zahtevamo. Mi Slovani smo federalisti samo zato, ker smo do živa prepričani, da je samo na fe-derativnej podlagi, t. j. v lazdeljenji Avstrije na avtonomne historične (ali kjer to ne gro, tudi na narodne) skupine, vresničenje politične in narodne ravnopravnosti vseh avstrijskih narodov mogoče. V federativnej Avstriji bi še le besede cesarjeve: „Vsi enaka bremena, vsi enake pravice", resnica postale; vakov. Ko je drugi poslanec matice slovaške g. Zlota s solznim očesom zaklical: „Ogerska nije madjarska, ogerska je naša, slovaška, slovanska; ona je bila naša prej ko so bili Madjari pri nas, mi smo jo sč svojo krvjo branili, mi jo hočemo se svojo krvjo i dalje braniti", — donelo je gromovito ploskanje po dvorani. Dr. Bleiweis zahvali se v imenu Slovencev, in kaže s kakimi nezgodami se morajo boriti Slovenci; to združenje Slovencev in Hrvatov, ktero se pri tej svečanosti kaže, je ravno to, po čemur hrepenijo Slovenci; da v resnej doc>i je to prvi važneji sestanek Slovencev s Hrvati. Po tem iskreno pozdravljenem govoru zahvali se g. biškup Strossmayer s krasno besedo. Spominja, kako je ravno današnja slavnost važna za Hrvate , kajti časi so resni, od ene strani so okoliščine Hrvatom neugodne, od druge strani pa so rihiteli k njim bratje. Ta dan bode more-iti važen v zgodovini Jugoslavenov- Uztraj-nost Sigetskanaj nam bodeizgled, datr dno uztrajamonasvojem pravu, da za svoj narod vse žrtvujemo, tudi življenje. Dalje nazdravlja tudi brate dalmatinske, brate Srbe in Cehe in napije zdravico slogi srbskej in hrvaskej.V imenu Srbov se zahvali g. dr. Polit ter izreče : Bog daj ono slogo, ki je vladala o času Zrinskega v obrani proti navalom Osman-stva, ko je stal brat za brata, da ta sloga zopet nastane, kedar solnce lepše bodočnosti zasije! Iskreno govoril je še tudi dr. Toman ter rekel, da Slovenci hočejo gledati, da se njihovo srce stopi na srcu Hrva* — 394 — v federativne]' Avstriji bi vsak narod, ki daje Bogu, kar je Božjega in cesarju, kar je cesarjevega, tudi sam zadobil, kar je njegovega. V federativnej Avstriji bi še le postali ravnopravni vsi avstrijski narodi pri deljenji političnih in narodnih pravic, kakor so bili ravnopravni pred kanonami sovražnikov in kakor so še zdaj ravnopravni, kedar Be po davkarijah poje pesmica: Dajte, dajte! Prenaredba Avstrije na federativnej podlagi je posebno nam Slovencem krvavo potrebna, ker smo zdaj če prav najmanjši avstrijski narod, na šest ali cel6 osem kosov in toliko deželnih zborov raztrgani, izmed kterih so eni takovi, da si nismo cel6 nič bolji, če kacega poslanca v nje pošljemo ali ne, ker nas tam šolmajstruje tuja večina, ktera pusti lepo na miru Juda in Cigana , ali neusmiljeno in trdo ima Slovana. Avtonomijo in ravnopravnost narodno nam obetati pa tako raztrganost zagovarjati in zedinjenje Slovencev v eno deželo ovirati, pravi se z eno roko lačnemu kruh ponujati, z drugo pa mu usta mašiti. Res je sicer, da bi federalizem Avstriji vso drugo podobo podelil; res je, da bi se le v resnici skupne državno zadeve na prihodnjem, državnem shodu (kongressu) na Du-naji obravnovale, a vse druge se različnim deželnim skupinam prepuščale; res jo tudi, da bi se vsled tega narodi avstrijski, ktere zdaj tujci ali domačini, ki so še slabši od tujcev, vladajo, prav dobro počutili; ali zavoljo tega ne bi Avstrije slabosti zalivale, kakor njeni sedanji zdravniki — centralisti in dualisti — čenčajo, marveč počutila bi se tudi ona poleg vsega tega in ravno zavoljo tega prav dobro (slabše kakor pod njihovim vodstvom se tako.skoro počutiti ne more!); kajti kje hoče država moč in veljavo jemati, ako ne v sreči in zadovoljnosti, v moči in veljavi posameznih delov — narodov svojih?! Človek se ne more junakom prištevati, naj je še tako zdravega želodca in velikega apetita, ako ima mršave, šibke, v razvoju zaostale roke in noge. Tako tudi država ne more prave moči in veljave doseči, dokler je tako vredjena, da so posamezni deli njeni v naravnem razvitju in napredovanju zadrževani. — Prenaredba Avstrije na federativnej podlagi pa je skoro ravno tako tudi drugim narodom avstrijanskim krvavo potrebna. — (Dalje pride.) tov, da se popolnoma složijo. Kakor prejšni bila sta tudi ta dva govora navdušeno sprejeta in sledila je še zdravica za zdravico. Ob eni uri bil je na strelnici skupni obed „Sokola" in pravnikov tako , da je bilo ob enem tukaj in tam zbranih blizo 400 možakov, ki so sklenili nerazrušljivo zvezo in pobratimstvo. V vedno prijatelstvo podajali smo si tukaj Hrvati in Slovenci rokč in prisegali si , da hočemo hudobne naklepe naših sosedov skupno vničiti. Prvikrat je tukaj Slovenec in Hrvat meddtželne meje podrl in eno celoto obeh zemelj si napravil in Bogme, tako naj bi bilo v resnici ! Po obedu na strelnici primemo Sokoli in pravniki svoje zastave in idemo gledat ljudsko svečanost na Zrinskovem (poprej novem) trgu. Po stari narodni šegi pekel se je tam cel vol in se delilo mes6, kruh in vino zastonj med ljudstvo. Pevaje skozi mesto pridemo s „Hti tudi tukaj ravnopravnost in odpraviti °*uiačenje na domačem pragu. , Ne bi pa bilo tudi odveč, ako bi se koj kak duhoven v to službo poklical. Da so izmed ■jhb marsikteri tej službi kes, menda ne bo-de trebalo dokazovati, saj je pred kratkim ?®k penzijoniran duhoven lovantinske škofi-*e nekemu občinskemu predstojniku po-?djal (?) za notarja, toda zastonj, — ni mu . ®rečno izpod rok. Vedite pa tudi, da •mamo sedem penzijoniranih duhovnov, in ti žive na tujem kot izseljenci, akoravno b* drugači v vsakej dekaniji še eden prost duhoven bil večkrat, posebno ob praznikih m drugih slučajih močno potreben; ali pa ®am vsaj povejte, zakaj raji drugod ko v domače} škofiji svojo mirovnino vživate ? — 395 — Od »%. Jur j a na Ščavnici, 13. nov. A. J. (Kako se učiteljem godi? Kaj bo? Letina. Nesreča.) Ne zameri, dragi „Slovenec", ubogemu podučitelju, da on tebi milo potoži revščino, v koji živi večina pod-učiteljev in te srčno prosi, da naznaniš našo nevoljo vsemu svetu, — morebiti pošlje Bog kakega prijatelja, koji se nas usmili. — Znano je, da se od vseh strani t. j. od visoke vlade do priprostega kmeta tirja veliko veliko v sedanjem času od učiteljev. — To tudi ni napačno! Izobraževati bi se moral učitelj vsestransko, rečem slobodno, moral bi se bližati se svojim duhom „filozofom", pa odkod zajemati k temu potrebnih sredstev ? ! Letna plača podučiteljev je zelč pičla in sicer tako pičla, da jih mnogo mora prav po siromaško oblečenih biti, kajti ne morejo si svojemu stanu primerne obleke za ovih 30 — 50 gld. kupiti. Temu pa bi se še dalo kako v okom priti, ako bi le nikakvih družili potreb ne imeli. Sedaj pa, dragi bralci! sodite lahko, kako nemogočo je podučitelju za svojo v izobraženost in napredek skrbeti ! ? — Citali ste morebiti tudi v 46. 1. „Novic" o letošnjem učiteljskem zboru v Ljutomeru, da si je ondi g. A. na vso moč prizadeval zlajša-ti stroške, kojih je za napredovanje v omiki in izobraženosti potreba, pa vse je bilo zastonj, — bob je metal ob zid! Govoril je o občni dekanijski „knjižnici" za učitelje, ktera bi se v št. Jurski dekaniji zelč lahko, brez vse težave ustanovila, ali čč. gg. školniki so enoglasno hrup zagnali, da imajo dovolj pedagogičnih bukev i. t. d. Pa zdaj le poslušajte, koliko jih vsakteri ima. Pripravniško šolo dovršivši dobim „dekret" k sv. Jurju, se vč da kakor posluša-vec nisem druzih bukvic imel, nego šolske. Poprosim torej ponižno svojega g. školnika, naj mi te ali une bukve posodi. On pa mi pravi na to : Jaz drugih nimam, nego samo „politično šolsko vredbo" (politische Schul-verfassung). — Mislil sem si pri teh besedah : Jožek, sedaj sva v dober kraj prišla. Na dalje mi pravi: „Thun’s nur diese gut studieren, sonst brauchens uix“. — Res, pri takem številu knjig ni treba nikake buk-vurnice !!! V letošnjih počitnicah sem na več takih gospodov naletel, kteri tako obširne knjižnice 6e svojimi stroški množijo, itd. Toda od tega naj bo zdaj zadosti! — Kaj pa časopisi delajo ?! Tu pa tam sem na kak nemšk list naletel, n. pr. „Tagsblatt (Kreu-zerblatt), Tagespost" itd. Kje pa so ostaii slovanski listi: „Novice", „Slovenec", „Glasnik", „Pozor", „Uč. Tovarš" ? itd. Koliko pa jih čita ove slov. časnike? — Žalibože še se nahajajo taki, ki še prav ne ved6, kaj da časuiki se svojimi zapopadki namerjajo; še celo take bi lahko med njimi našel, ki ne vedo kaj beseda „časnik" pomenja ! Na noge torej in omislite si slov. listov, dajte se zapisati v slovensko Matico, stopite v družbo sv. Mohorja i. t. d. Verjemite mi, da bo to vam in vaši šolski mladini na korist. Kar pa se tiče zgorej omenjene „knjižnice", prosim vas še enkrat, dragi slovenski in šolski bratje, ako vam je za narodnost, omiko in izobraženost mar, združimo moči in gotovo bodemo potem lehko premagali vse težave. Vsak si lože nekaj odtrga, nego eden vse in ustanovljena bode gotovo zaželena „knjižnica" ! — Kar pa se tiče plače podučiteljev, prosim tebe, visoka vlada i nadzorništvo šolsko, ponižno v imenu vseh sodelavcev svojih, zbolšajte nam naše letni-ne, kakor najhitreje mogoče, da se zamore-mo izobraževati ter zadostovati sedanjim potrebam ! Ne vežite našega duha na zemljo, ampak naj se svobodno vzdiguje ter tudi vodi po isti poti dušno zmožnosti svoje šolske mladine. Saj menda lahko vsak vidi, kako zelč potrebne da so nam dobre šole. Boljša plača se bo tudi že pri dobri volji dobila. Bog daj, da bi skorej nastopila ova doba, da se zamoremo postaviti na isto stopinjo izobraženosti, ktero narod in doir. od nas zahteva! ------Letina je bila pri nas še dovolj dobra, sicer je v proletju mraz nekoliko polje in gorice pokvaril, vendar pa so poljski kakor tudi vinski pridelki navadno veči, kakor so se jih ljudje nadjali. Vina imamo precej, tudi se že nekoliko pri novcih pozna, da je bila letina še dovolj dobra. — 3/4 ure od naše crkve leži vas „Okoslavci", blizo ktere ondotni kmetje rudo kopljejo. V imenovanem rudniku seje pretekli teden velika nesreča pripetila. Eden izmed delavcev, S. L., kteri je že več let trpel za padavico, se je pri tej priči ubil tam, kjer ga je ravno, ko je na 1 — 2U visokem homcu kamenje obdelaval, veliki beteg vrgel. Ptuje dežele. Italija. Derž. zbor je na 15. dec. sklican. Casati bode starešinstvu predsedoval. Kraljevič Humbert misli za gotovo na Dunaj potovati in cesarski dvor obiskati, da bi snubil ktero avstrijskih cesaričin, kar mu je drugod že večkrat spodletelo. Iz Dunaja pa pojde bojč tudi vBerolin, da bi se kralju-zavezniku osebno poklonil in snidel z angleškim kraljevičem-naslednikom, ki se bode na poti iz Petrograda tudi nekaj časa tam mudil. Da bi pa to potovanje kak političin upliv imelo, ni lahko pričakovati, ker zlasti na Angleškem kralj le kraljuje, vlada pa ne. — Iz Vidma in Verone se piše, da se jo v obeh mestih posebno društvo ustano^ vilo, ki bode po zgledu nekdanjega beneškega (comitato Veneto) za to skerbelo in delalo, da se Istrija, Terst, Goriško in južno Tiroljsko prej ko mogoče z italijanskim kraljestvom združi. — Ali ni to za avstrijsko vlado dosti očiten kažipot, kaj da ima neutegoma storiti, da danes ali jutri spet prepozno ne bo! — Sliši se tudi, da bi Terst tudi Bismark rad imel in da je že neka povelja ondotnemu pruskemu zastopniku poslal, naj skuša Terst po vsaki ceni za Nemčijo pridobiti. — Tako se že pulijo za naša posestva, —■ kaj bo še le, čc mir ne bo „na veke" trajal in mi nič pripravljeni ne bomo!? Rim. Od tod se vedno kaj druzega sliši, vendar gotovega nič. Tako pišejo eni, da ima papež namen v Rimu ostati, naj pride, kar hoče, posebno če italijanska vlada prekliče sklep deržavnega zbora, po kterem ima Rim veliko in stolno mesto novega ital. kraljestva biti. Kardinal An-tonelli, dozdanji rimski derž. minister, bi potem kaeega Italiji bolj prijaznega naslednika dobil. Drugi pa hočejo vedeti, da bode papež po vsaki ceni Rim zapustil in se najprej podal v Čivita vecchio in potem dalje naprej — kam? nihče za gotovo ne pove. Zopet drugi pa pričakujejo, da bode francoska cesarica, ktera misli 12. dec. v Rim priti, v zadnjem trenutku hitro vse tako uravnala, da bodo vsi povsod zadovoljni. General Floury jej tudi pripravlja v tem smislu pot ter si neki veliko prizadeva, da bi se namesto Ricasoli-ja Ratazzi za ministra vnanjih zadev postavil ter da bi vlada kaeega sposobnega moža (Vegezzi-ja ali i. Menabrea) koj v Rim poslala, kakor je že tudi Minghetti menda v enacih zadevah potoval v Pariz. — 8. dec. bode spet papež v kardinalskem zboru govoril in tedaj mislijo, da bode očitno povedal, kaj da misli storiti. Angleška. Ministerstvo ni menda enih misli zastran tega, kako naj bi se volitni red predrugačil. Eni izmed ministrov namreč nočejo, naj bi se v tej zadevi nič ne storilo; drugi so za nekak predlog, vendar naj bi se zbornica še le 1. 1868 o njem posvetovala, zopet drugi pa želijo napraviti še svobodniši predlog, kakor ga je pa poprejšnje ministerstvo predlagalo. Med poslednjimi se imenujeta grot Disraeli in lord Stanley. — Tako imenovani „Fenijanci", ki »o zdaj zlasti po severni Ameriki zoper angleško vlado zelo rogovolili, pa brez posebnega vspeha, stopajo po telegrafistih naznanilih iz Dublina na Irskem spet krepkejši na noge. Tudi je neki v tem mestu vse nekako nemirno in razdraženo, tako da se je spet homatij bati. Poslednje dni je vlada veliko orožja; ki se je skrivsi na Irsko vvažalo, pograbila in nekaj sumljivih ljudi zaperla ter 1000 Ž? šterlingov tistemu obljubila, kdor znanega glavarja Fenijancev, z imenom Stefens-a, vjaine. Vlada naj bi pa vendar tudi enkrat Ircem dala, kar jim gre, sicer pride Angleška prav lahko če tudi ne ob irski otok pa vsaj ob Kanado v Ameriki, kjer tudi Arnerikanci ne bodo r6k križem deržali, ki jih že davno stegujejo po Kanadi. Rusija. Od tod se poročajo vedno le nemirno novice, ki, kakor smo že zadnjič rekli, nič druzega ne povedč, kakor to, da se Rus na vojsko pripravlja in da sta s Prusom sklenila Avstrijo razdeliti. Tako pripovedujejo časniki, da se pomikujejo cele trume ruskih vojakov proti Poljskemu in doljni Donavi; da je Rus že pred nekaj leti več milijonov za železne cesto na posodo vzel, v resnici pa jih je za druge — vojskine priprave porabil; nadalje da so tudi naše severne železnice povelje dobile, naj se pripravijo za prevažanje vojakov in vojaške robe itd. — To so res kaj nemirne novice, ki ne obetajo nič prida, zlasti če se primerijo z naznanilom Gorčakovega časnika „Journal de Petersbourg“, ki je oni dan isal, da Rusije ne vežejo več pogodbe po rimski vojski, da se je od tistihmal že opomogla in se čuti dosti močno, krepko na noge stopiti, da se reši iztočno vprašanje, in da se zategadel sklene zaveza s Prusi. Lahko je tudi mogoče, da dobi romanski knez kako rusko cesaričino v zakon. Tudi je zdaj velika nabira po vsem carstvu razpisana in ukazano, da naj se namah 162.000 pušek na iglo pripravi. Kaj bo? Amerika. Volitve so se Johnsonovi politiki nasproti izverševale. K večemu bo imel priveržencev 95 tako imenovanih demokratov, ki bodo nasproti stali 147 radikalcem. Johnsonove politiko tedaj ameri-kanski narod ne odobrava. Tolikanj bolj pa se je president z vnanjo politiko pečati začel, morebiti ga to tudi obderži, zlasti ker še zdaj najveljavniši možje prevdarjajo, da nikamor ne kaže, Johnsona zarad velike izdaje tožiti. Če mu v Mehiki zoper Francoze in Angleže zastran ladij e „Alabama11 vse po sreči izide, bo Johnson prej ko ne spet na konju. Naši deželni zbori. Kranjukl. (Dopis) — š — . Kar se je v prvih dveh sejah zgodilo, si že dragi „Slovenec“ naznanil. V 3. seji se je baron C o d e 11 i odpovedal poslanstvu, v 4. pa tudi še frankobrodki Golob. Sicer pa ta zadnja, če ne tudi prva odpoved, ni nobenega milovanja, temveč smeha vredna, da je ta kmet v nemškej suknji, dasi le po slovenskih in hrvaških krajih kupčuje z vinom, še le zdaj na konci prve šestletne dobe polovnik odveznil ter pokazal svojo luč. Morebiti se je prepričal, da z vednim „nein“ proti vsakemu predlogu, ki le količkaj na narodno stran cika, Velikonemcem na slo-venskej zemlji celo nič pomagano ni, pa tudi ne, ako Golobu roko stiskuje Anastazij ! Kakor je golobček čutil, da zanj ne bode več prostora v prihodnjem novoizvoljenem deželnem zboru, tako se je še tudi drugih možiceljnov poprijel ta strah ter se zdaj na vse kriplje napenjajo, veliko veliko če tudi prazne slame mlatiti. Tako je g. Gutman o deželnej sirotnici in kmetijs-kej šoli sicer mnogo kvasil lepih besedi, ki so že zuaj namenjene za prihodnje volilce, pa prežvekoval je le, kar je že deželni odbor sam po svojem poročevalcu dr. Bleiwei- - 398 — su sporočil zboru. G. Gutman je posebno podpiral deželnega odbora nasvet: „naj se prizadeva, da se napravi po izgledu Gro-savske niže kmetijske šole tudi skupna kmetijska šola za Kranjsko, slovenski Sta-jer, Istrijo in Goriško; ko je pa pl. Gutman s tal pozneje predlagal, da bi vsako leto 1500 gld. kot štipendije razdelili, da bi hodili naši učenci na tuja — se ve da, ker nimamo domačih — kmetijska učilišča, — toda ne se učit kmetijstva, ampak le po-nemčevat se, kakor so gg. Bleiweis3, Toman in Svetec brž zapazili, kam pes taco moli, hitro je g. Gutman 5 minut potem zakričal s ponosnim glasom : „Der herr ritter v. Gut-manstal hat mir ganz aus der seele gespro-chen !“ Prihodnji volilci! Liberate nos a — Gutmano ! G. B roli h je pa zopet narobe mislil ter govoril zoper napravo deželne sirotnice; kajti tudi on ževčuje zvoniti poslanstva — mrtvaški zvon ! Če je na tem mestu deželno ali kmečko revščino popisoval ter se grozil nad sirotnico, gotovo si ni utrdil zaupanja našega kmeta. Pa na konci svojega brbljanja — kakor navadno — pravi : „Ich stello zwar keinen Antrag, aber doch i. t, d.“ — da le govori! Da bi se le g. Brolih v prihodnjem deželnem zboru sam spremenil v strah, kterega okoli in okoli — nič ni! — Pa tudi g. M ul ley — prva leta naroden, zadnji dve pa neroden — moral je od neke že lani pripravljene nezaupnice slišati — ne vem, zakaj da mu je narodni Vipavčani izročili niso za res? — da je v 5 seji, ko so pretresovali podporo za umetna dela Reške ceste, celo on slovenski govoril. Zagotavljam, da ga je slovenski lepši poslušati, kakor nemški, da si tudi nekterih tehniških imen, kakor „plane, Kosteniiberschlage, lo-kalkundige in ingenieure“, ni vedel posloveniti. G. Mulley 1 ali ni velika kvar za vaš volilni okraj in za slovenski narod na Kranjskem sploh, da se tako lovite; vi, ki bi lehko postopali neodvisno od starokopitnežev, Ve-likonemcev in nemškutarjev ? Predramite se, morebiti se potem Vaš sosed na levej — g. Obreza — ki le slovenski — molči, tudi prebudi 1 Čudno je pa to, da vidva v privatnih krogih zmirom se prištevata narodnim možem in naša načela za dobra spoznavata ; ko pa stopita v deželni zbor, mahoma vso obrneta naopak ! Važno je vprašanje, ktero je stavil dr. Costa in sodrugi deželnej vladi, namreč : 1. ali je volja visoke vlade priganjati, da se vse naredbe v načrtu novih pravil kranjske hranilnice odpravijo, ktere se ne strinjajo z dvornim dekretom dne 26. sept. 1846 št. 29304 ? 2. Ali ni visoke vlade volja, ta načrt novih pravil zarad velike važnosti hranilnice za vso deželo podati deželnemu zboru, da naznani svoje mnenje in želje ? Goriški. V 3. seji je najprej poslanec Deperis predlagal, naj zbornica izvoli poseben odbor 5 udov, ki naj prevdarja in zboru poroča, kako naj bi se, kar najhitreji mogoče, cesta čez P r e d i 1 v dober stan spravila. Pripoveduje pa pri tej priliki, kako da je ta cesta zdaj za Goriško važna, ker je edina, ki Goriško s Koroškim veže itd. Zbornica je odobrila ta nasvet. Ravno tako je potrdila vladin predlog (poročevalec g. Vinklerj o prenaredbi §§. 13 in 15 dež. reda. Posl. Gorjup je poroča lnadalje o proračunu štipendijske, gospenje in deželno zaloge ; zbornica je vse odobrila. Dalje je g. Do-ljak predlagal, naj se poseben odbor 3 poslancev izvoli za to, da prevdarjajo o tem, kako gre ravnati z uradniki, ki od drugod na Goriško pridejo, in kako je z odškodnino za tržaško porodnišnico. Potem se je v drugo bral načrt dež. volitnega reda. Zbornica je še tudi sklenila podariti iz deželne blagajnice 200 gld. nesrečnim Volčanskim pogorelcem. In slednjič je poročal posl. Gorjup o proračunu dež. zemljiščno-odvezfie zaloge ter nasvetoval, naj se naloži nepo-srednjim davkom doklada 12"/0 ter se s tem doplača, kar ta zaloga potrebuje. Duliovske zadeve. Krška škofija: Umrl je g. Andrej pl. Š 1 u d e r m a n, bivši pokrški župnik. ' R. J. P. 1 Srečkanje (Srečke 1. 1839) Pri srečkanju 1. t, m. je bilo 114 serij vzdignjenih in so te le: št. 37, 40, 117, 190, 198, 270, 272, 394, 403, 459, 474, 513, 572, 626, 628, 792, 801, 826, 869, 836, 983, 1031, 1076, 1112, 1201, 1319, 1407, 1449, 1461, 1493, 1589, 1620, 1633, 1661, 1669, 1697, 1698, 1754, 1768, 1771, 1796, 1845, 1852, 1921, 1954, 1987, 2015, 2018, 2037, 2104 , 2150, 2165, 2268, : 2350, 2403, 2710, 2761, 2888, 2893, 2895, 1 2909, 3236, 3305, 3317, 3318, 3442, 3461, 3464, 3465, 3556, 3672, 3684, 3736, 3803, 3936, 3987, 4096, 4106, 4109, 4147, 4375/ 4432, 4488, 4621, 4647, 4665, 4706, 4707, 4791, 4801, 4822, 4912, 4944, 4968, 5013, < 5091, 5127, 5181, 5188, 5241, 5321, 5339, 1 5348, 5421, 5429, 5431, 5452, 5478, 6677 5681, 5713, 5856, 5949 in 5967. (Srečke 1. 1864) Pri srečkanju I. t. m so te le številke največ zadele: serij« 3607 št. 43 dobi 250.000 pid.; s. 1283 št 26. dobi 25.000 gld.; s, 3607 št. 22 d. 15.000 g. ; s. 2972 št. 60 d. 10.000 g.; s. 1366 št. 64 in s. 3607 št. 9. d. po 5.000 gld. ; »■ 1371 št. 7 in št 43. s. 2972 št. 15 d. po 2.000 gld.; s. 543 št. 11 in 32. s. 980 št. 7, s. 1283 št. 24 in 62, in s. 1371 št. 53 d. po 1000 gld. Dunajska borsa S. deoembra 1866. o\ metalike 69.— 6% nacij onal 66.40 80.10 B. ukine akcija 710.— Kreditno „ . 161.— London , 12860 Novi zlati . 6.10'/.* Srebro . 127.60 O glas. F0V2€E m MASLENE ŠTRUCE dobivajo sc od zdaj VStflli. d<111 pr* ineni, če kdo naroči nanje; pošiljajo sc tudi |M> posti na pismeno naročilo, kteremu naj se priloži plačilo, adres» (naslov), in kakšno potico kdo hoc< imeti. Poštnino, ktero moram jaz naprej plačati, povernejo prejeinalci na pošt* (nachnahme). CENA: Orehova medena iz U moke 3 gld. — kr. orehova „ „ „ „ 2 „ 50 „ mandlpne „ „ „ „ 3 „ — n civebastfl „ „ „ „ 3 „ — „ maslene štruce funt po . . — „ 25 „ Dalej priporočam prav lep ržen kruh, k* sem ga zdaj začel peci funt po d kr. Vse to je prav po ceni in dobro pečeno- V L nblj mi 2. decembra 1866. Jernej Blaž« Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Berte chinger.