Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v o4meriki The first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holiday*. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Seoend-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISABNE: 1279 RECTOR NO. 121. — ŠTEV. 121. NEW YORK, FRIDAY, MAY 22, 1908. — PETEK, 22. VEL. TRAVNA 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Nova nevarnost preti ameriškemu ljudstvu. VSLED KRIZE SKUŠAJO DELODAJALCI SPRAVITI AMERIŠKE DELAVCE NA NIVEAU EVROPSKIH DELAV-CE V. To nameravajo doseči s tem, da jim plačo znižajo, tako da bode alična evropski. V ZNAMENJU KRIZE. Pod uplivom gospodarske krize vrši se sedaj v Zjed. državah nad delavstvom proces, čegar posledica zamore biti za naše delavstvo o sode po ln a. Pri tem nimamo v mislih splošno brezposelnost in tudi ne pomanjkanje in bedo, dasiravno je proces, kterega smo omenili, v neposrednjej zvezi z imenovanimi žalostnimi pojavi. Pri tem mislimo na posledico krize, ktera je u-metna in ktero so delodajalci v Ameriki že dalj časa imeli v svojem na-Nu. — Že več let je našim kapitalistom na tem ležeče, da ameriškim delavcem po možnosti znižajo zaslužek, kajti oni žele, da bi itaši delavci padli tako nizko, da bi bili jednaki evropskim delavcem. Kakor znano, tukajšnje delavstvo več zasluži in živi tudi mnogo boljše, kakor evropsko. Naši delavci ae lahko hranijo z mesom in sicer po trikrat na dan in si lahko privoščijo v vsakem oziru dostojnejše življenje, nego njihovi tovariši v drugih deželah. Ker so naši delavci priučeni na življenje, kakoršno vlada v civilizovanih deželah, se našim podjetnikom dose-daj ni posrečilo delavce potisniti na nivo, kakoršnjega zavzema delavstvo v Evropi, izimsi A-nglijo. Naseljevanje evropskih delavcev, kteri so z vsem zadovoljni, kteri stanujejo tako, kakor v Evropi, brez vsakega komforta, in kteri so zadovoljni tudi z vsako hrano, je pri nekterih obrtih že izdatno škodovalo domačim delavcem, tako, da je njihova plača sedaj mnogo manjša, nego je bila nekdaj. Kljub temu žalostnemu pojavu so si pa naši delavci, zlasti pa oni, ki so dobro or-ganizovani, znali še vedno ohraniti svojo neodvisnost, tako da žive še vedno po amerikanski in ne po evropski. Sedanja kriza je pa prišla ameriškim pol jetnikom |>o volji. Velikanska brezj»orelnt,>t je prisilila na sto-tisoče delavcev, da so svoje potrebščine omejili. Oni morajo sedaj izhajati z izdatno manjšimi svotami, nego so izhajali preje, ko so bili časi dobri in ugodni. Na ta način se priuče majhnim plavam in tudi na življenje, ki je slično evropskemu. Sedaj se morajo zadovoljiti s slabšo hrano in tudi z manjšo količino hrane. Oni kupujejo obleke iz najcenejšega blaga in tudi te ne tako pogostoma, kakor preje. Tudi pri stanovanju je opažati omejitve. Vse to se zgodi radi brezposelnosti in poinanjsanja plače, ktero slednje je zlasti v zadnjih par mesecih bolj napredovalo, nego se je javnosti poročalo. Celo člani dobro or-ganizovanih unij delajo v mnozih slučajih pod unijsko določeno plačo, ker tudi ti so se morali omejiti. Da pa delavstvo ne pričenja nastopati s pritožbami, za to skrbe časopisi, jti so last podjetnikov. V vseh časopisih se deluje kar sistematično na to, da se mora plača celih skupinj delavcev pomanjšati in da se morajo delavci priučiti takemu življenju, ka-koršnjo je v Evropi običajno, tako da bodo v nadalje le še životarili, kakor njihovi tovariši v Evropi. Z manjšo plačo se bodo oni, kteri hočejo kaj zaslužiti, morali zadovoljiti, kajti kaj druzega jim itak ne preostane. Ako bodo potem nastali zopet boljši časi, potem bode delavcem zelo težavno priti zopet do one plače, ktero so dobivali pred pričetkom krize, in tako se bode pri nas zopet pričela doba vsestranskih štrajkov in importa evropskih delavcev, kteri se zadovoljijo z vsako plačo in z vsakim, če tako niz-kotni*" načinom življenja. Posledice krize. Znižanje plače. ZAPADNE ŽELEZNICE SO SVOJIM NEUČENIM DELAVCEM ZNIŽALE PLAČO. Viharji na zapadu. Velikanska škoda. VIHAR JE DIVJAL V IOWI, KAN-SASU, NORTH DAKOTI IN NEBRASKI. To je baje prvi korak za splošno zni-1V Albiji, Ia., je razdejal tamošnje žanje plače, ktero bode kmalo sledilo. ŠTRAJK V CANADI. Chicago, 111., 22. maja. Vse železnice, kterih proge vodijo zapadno od Chicaga, so včeraj sklenile svojim ne-učenim delavcem, oziroma dninarjem in onim delavcem, ki delajo na progah. znižati plačo. Na ta način se zniža plača več tisoč delavcem. To je prvo znižanje plače železniškim delavcem zapadno od Chicaga in splošno se trdi, da je to le pričetek nadaljnega znižanja, kteremu se bodo morali podvreči tudi drugi izučeni delavci, ki delajo pri železnicah. Delavei sedaj več ne verjamejo govoricam, vsled kterih lameravajo železnice ostati pri starej plači. Večina delavcev, kterim so znižali plačo, so inozemci, toda ker je brezposelnost velika, je dobilo delo na progah tudi mnogo domačih delavcev, kteri so prisiljeni zadovoljiti se z malo plačo. Pred par tedni so uradniki železnic izjavili, da ne bodo sledila iuadaljna znižanja plače in da se bode plača znižala večinoma le za one delavce, ki prihajajo iz Evrope, ker se ti delavci z vsem zadovoljijo, sedaj pa izgleda vse tako, kakor da se bodo tudi domači delavci morali zadovoljiti z manjšo plačo. Winnipeg, Manitoba. 22. maja. Nad 10,000 železniških delavcev namerava pričeti s štrajkom, ker jim hočejo železnice znižati plačo. Včeraj so se vršila posvetovanja med obema strankama. toda završila so se neugodno, ker ni prišlo do sporazuma. DRAGA JABOLKA. —o— Walter Mills je fannerje v Novej Angliji ogoljufal za $100,000. \ New Yorku so aretovali nekeg moža. o kterem trdi poštni inšpektor iz Bostona. Mass.. da se imenuje Walter Mills. Slednji je od zvezine iK.šte obdolžen .da je potom pošte ogoljufal fannerje v Novej Angliji za svoto $100.000. in sicer s tem, da jim je odvzemal jabolka. Jetnik trdi, da je prodajalec jabolk. On je oImIoIžcii. da je farmer je in, ki pridelujejo jabolka, ponujal za njihov pridelek višjo ceno, nego je bila tržna cena. Vsled tega mu je vse polno farmerjev poslalo svoj lanski pridelek, o kterem je zatrjeval, da ga poslal v Evropo. Tozadevne cirkularje je razpošiljal farmerjem po pošti, in sicer iz Bostona, Mass Farme rji so mu jabolka poslali, toda kakor se zatrjuje, denarja niso nikdar dobili.^ Ko so potem Millsa pričeli tirjati, jim je jednostavno zatr dil. da njegovi evropejski odjemalci jabolk še niso poslali denar. Millsa so zaprli vsled zapornega povelja zvezi nih oblasti in ga bodo sedaj kakor hitro mogoče poslali nazaj v Boston, Massachusetts. Velik požar v Manitobi. Polovica trgovskega dela v mestecu Russell, Manitoba, Canada, je zgorela. Skoda znaša $150,000. Anarhističen vojak? San Francisco, Cal., 21. maja. Pri vojnem sodišču sodišču posadke Presidio se vrši sedaj obravnava in preiskava proti zvezinemu vojaku Wm. Buwaldu od 22. pešpolka. Vojak je obtožen, da je pri zadnjem zborovanju anarhistov v San Franciscu v uniformi prišel na govorniško tribuno in tu izrazil svoje simpatije anarhistinji Emi Goldman, ktera je ravnokar govorila. Dva policaja sta izjavila, da je Buwald prišel k Emi Goldman, kte-rej je podal desnico in dejal, da sočustvuje z anarhisti. Vojak pa trdi, da kaj tacega ni nikdar storil. ^Njegovi tovariši so pričali, da se je vedno lepo in dostojno vedel in da je bil dober vojak. Sodnik je sedaj v škripcih, ker ne ve, naj bi verjel policajem ali vojakom. Ako bade Buwald spoznan krivim, potem bode strogo kaznovan. šolsko poslopje. ŽRTVE VIHARJA. Ottumwa, Ia., 22. maja. V južnih pokrajinah države Iowe je včeraj po-poludne divjal izreden vihar, kteri se je v okolici mesta Albia spremenil v pravi tornado. Grantova šola v Albiji je popolnoma razdejana, toda poslopje se je podrlo k sreči, ko v njem ni bilo otrok. Neki J. M. Taylor je bil ubit. Salina, Kans., 22. maja. Včeraj je tukaj razsajal tornado, ki je več hiš podrl in napravil velikansko škodo. Mrs. Fred Grothe v Lincolnu, severno od tukaj, je bila ubita, ker je vihar podrl njeno hišo. Več ljudi je bilo ranjenih in vihar je več hiš razdejal. Clev Center, Kans., 22. maja. V severnih krajih tukajšnjega countyja je včeraj proti večeru divjal tornado in pri tem so bile tri osobe ubite. Več poslopij je razdejanih in tudi brzojavna zveza je pokončana. Wappeton, N. D., 22. maja. Včeraj je tukaj divjala nevihta in padlo je obilo toče, ki je napravila na polju veliko škodo. Med nevihto je veter po drl šotor nekega cirkusa, v kterem je bilo 200 ljudi. Mnogo osob je bilo pri tem ranjenih. Pri Miles City, Mont., je včeraj snežilo in padlo je tri palce sneira. Alliance, Nebr., 22. maja. Iz Sheri-iana, Wyo., se poroča, da je tamkaj včeraj snežilo in da se je vihar spremenil v pravi snežni vihar. Tla so pokrita s 14 palcev debelim snegom. LA MANO NERA. Italijanski lopovi so v New Yorku zopet priredili razstrelbo. Italijanski lopovi, očividno člani »rganizacije italijanskih zavratnih morilcev La Mano Nera, so v sredo ponoči položili prod hišo 316 iztočna 11. ulica bombo, ktera se je razletela. Pri tem so bile štiri osobe nevarno ranjene. Vsi štirje ranjenci so Italijani. kajti v imenovanej hiši stanujejo izključno le degoti. Ranjence so prepeljali v bolnieo. kjer so jih obvezali, nakar s oodšli domov. Razstrelim je bila tako jaka, da so ljudje, ki so spali v prvih treh nadstropjih, popadali iz postelj. Skoraj vse šipe na hiši so popokale in tudi par vrat je popadalo na tla. Frank Spinella, ki stanuje v imenovanej hiši, je policiji naznanil, da je dobil tekom zadnjih par tednov tri grozilna pisma, s kterimi so nepoznani ljudje zahtevali od njega $700. -o- Mož, affinity in žena. 45 let stari trgovski potnik Harry Ettinger, ki stanuje v hiši 64 zapadna 116. ulica, je predvčerajšnjim večerjal z neko mlado damo v nekem re-stavrantu na 6. Avenue v New Yorku. Ta mlada dama naravno ni bila njegova dobra in zvesta žena. Ko sta v restavrantu mirno in blaženo pila svoj šerbet, prišla je v lokal neka druga dama, ktera je gledala tako grdo, da ni bilo nič dobrega pričakovati. Ta ženska je bila potnikova žena. Ne da bi pričela govoriti kak govor, je vzela izpod suknje velik pasji bič. Potem je dejala: "Končno sem vas vendarle našla, dragi gospod", in v tem trenotku je pričel pokati bič po hrbtu njenega moža. Potem se je obrnila do spremljevalke »svojega moža, ktero je naogvorila: "Vi ste torej Gussie Cohen! Ako vas še kedaj vidim v dražbi mojega moža, dobite še več udarcev.'' V tem trenotku je pričela tudi Gussie obdelovati s korobačem po hrbtu, tako da je slednja hitro bežala. Mož je potem svojo ženo pomiril in jej svetoval, naj afero raje doma poravnata, nakar sta odšla skupno domov. Železniška katastrofa. Šestdeset mrtvih. V BELGIJI SE JE PRIPETILA GROZNA ŽELEZNIŠKA KATASTROFA; VSE POLNO ŽRTEV. Contichn sta zadela skupaj dva potniška vlaka; nad sto ljudi je ranjenih. TAKOJŠNJA PREISKAVA. Antwerpen, 22. maja. Včeraj zjutraj ob 8. uri se je v Contichu na Belgijskem pripetila železniška katastrofa, kakoršnje v Evropi že dolgo ni bilo. Imenovana postaja se nahaja šest milj južno od Antwerpa. Ker je skrajno težavno dobiti mrtvece izpod razvalin, do večera še ni bilo mogoče natančno dognati, koliko ljudi je bilo ubitih, vendar se pa ceni število mrtvecev na šestdeset in ono ranjencev na sto. Nesreča se je pripetila najbrže radi pok varjenega izogibališča, ki se nahaja tam, kjer se stranska proga loči od glavne. Na tem prostoru je stal vlak, na kterem je bilo mnogo tako-zvanih romarjev, ki so potovali gledati neko sveto skrinjo. V ta vlak je za vozil bruseljsko - antwerpski eks presni vlak, ki je vozil tedaj s hitrostjo 50 milj na uro. Vlak je privo-zil v romarski vlak s tako hitrostjo, da je v pravem pomenu besede nanj >kočil. tako da so težki vozovi eks-presnega vlaka zdrobili slabe vagone romarskega vlaka. Vagoni ekspresne-ga vlaka so se sicer tudi podrli, toda tako, da so potniki padli kraj proge, ker so se stene ločile od poda. Potni kom se ni nič žalega zgodilo in so le v strahu bežali na polje. Romarji so pa morali skoraj vsi umreti in le malo jih je še ostalo pri življenju. Kolikor jih ni bilo na mestu ubitih, jih je za-dobilo nevarne rane in vsled teh jih bode še mnogo moralo umreti. Prizori so bili nepopisni in tudi mnogim zdravnikom, ki so prišli na lice mesta, je prišlo slabo. Na obrazu vsakega mrtveca se je videlo, kako grozen je bil njegov zadnji boj s smrtjo. Mnogo trupelj je razkosanih mnogo udov odtrganih od trupelj, tako da je pogled na bivše romarje aprav grozen. Zastopniki oblasti iz Antwerpa so prišli takoj na lice mesta in pričeli s -trogo preiskavo. Čuvaja, ki je baje zakrivil nesrečo, so zaprli. Strojevodja in" kurilec na ekspresnem vlaku -ta ubita. Vesti iz Rosije. Rusija in Perzija. RUSKA VLADA POŠLJE PERZIJI ULTIMATUM, S KTERIM ZAHTEVA ODŠKODNINO ZA NEMIRE. Finski kabinet se je razšel radi Sto-lypinove politike proti Finski. KAZNOVANI BIVŠI POSLANCI. -o- Petrograd, 22. maja. Car je pozval v Carsko je selo ministra inost ranih del Izvoljskega, ker je prišlo iz Ta-brisa v Perziji poročilo, vsled ktere-ga je poveljnik ruskega vojaštva na perzijskem ozemlju, general Snarskij, poslal perzijskej vladi ultimatum, s kterim zahteva, da mora Perzija nemudoma plačati odškodnino za one ubite Ruse, ki so padli kot žrtev Kur-dov v obmejnih bojih. V slučaju, da ne dobi na ultimatum zadoščenja, bo do nadaljne ruske čete odšle v Perzijo in si poiskali zadoščenje z orožjem. Petrograd, 22. maja. Iz Helsing forsa na Finskem se poroča, da je pet finskih ministrov odstopilo, kteri vsi so bili člani švedske stranke, koja je kontrolirala vlado na Finskem. Odstop ministrov je naravno posledica govora ministerskega predsednika Stolypina, kteri je nedavno v dumi separatistično politiko Finske strogo obsojal in priporočal, da je potrebno Fincem pokazati, da je Rusija gospodar Finske. Pričakovati je, da pridejo v kabinet ^Rusiji .naklonjeni Starofinci. Petrograd, 22. maja. V tukajšnjem inestu je 17 članov prve dume nastopilo tromesečno ječo, v ktero so bili obsojeni radi izdaje znanega vybor-škega manifesta, povodom razpusta prve dume. Bivši poslanci so se odpeljali v dorožkah v ječo. Petrograd, 22. maja. Uradna preiskava proti revolucijonarki Katarini Breškovski, ktera je bila lani članica revolucionarnega gibanja, se je končala. Jet niča bode obsojena radi <1 elit ve orožja in in propagande v prid revolucije. Najhujša kazen za 'ako hudodelstvo je smrt. Iz Avstro-Ogrske. Proti "kršč." socijalcem. MINISTERSKI PREDSEDNIK JE POSVARIL KRŠČ. SOCIJA-LISTE, NAJ NE ONEMOGOČIJO PARLAMENTARNO DELO. Nesoglasje med nemškimi strankami je nastalo radi znane Wahr-mundove afere. ČESTITANJE OTROK. Dunaj, 22. maja. Ministerski predsednik Beck je pričel tolažiti "krščansko "-socijalne poslance, kteri so se sprli z ostalimi naprednimi nemškimi strankami radi znane Wahrmun-dove afere. Kakor že včeraj poročano, so socijalisti krščanske sorte zapretili, da bodo glasovali proti dovolitvam za naučno ministerstvo Ministerski predsednik« jim je sedaj svetoval, naj tega ne store, ker to bi položaj, ki je naperjen proti klerikalcem, le še po slabšalo. Nadalje jim je tudi zatrdil, da profesor Wahrmund v letošnjem poletju na inomoškem vseučilišču ne bode predaval. Dunaj, 21. maja. V Schonbrunskem parku se je danes zbralo 80,000 otrok, kteri so čestitali cesarju Fran Josipu povodom šestdesetletnice njegovega vladanja. Tej slavnosti so prisostvovali vsi učenci in učenke od 5. razreda naprej, kakor tudi učenci gimnazij, realk in višjih meščanskih šol. Razne novosti iz inozemstva. USTAJA V INDIJI ŠE VEDNO NI KONČANA IN ANGLEŽI IMAJO Z AFGANCI OBILO OPRAVITI. Z angleškim kraljem Edwardom po« tuje v Rusijo tudi kraljica Aleksandra. JAPONSKO DRŽAVNO POSOJILO. PRIČELI Z DELOM. Premogarji na jugozapadu so se po daljšem počivanju sporazumeli z delodajalci. Kansas City, Mo., 21. maja. Po 17 dni trajajočem obravnavanju med ju-gozapaduiini premogarji in njihovimi delodajalci glede plače se je sedaj vendarle dosegel sporazum, ki velja za .'{.5.000 premoga rje v. Slednji so radi tega sedaj zopet pričeli z delom. Večina premogarjev prične v ponedeljek delati. Hotel zgorel. Tilsonburg, Ont., Canada, 21. maja. V Queens hotelu je včeraj pričelo goreti in požar je zahteval dve človeški žrtvi. Predno je bilo vslužbcn-cem mogoče vse goste probuditi, so bili vsi mostovži in stopnice polni dima, tako da mnogo ljudi ni moglo več bežati in so bili prisiljeni iskati rešitev v tem, da so iz druzega in tretjega nadstropja poskakali na ulico. Pri tem je bilo več ljudi nevarno ranjenih. Dva gosta sta se v gorenjem nadstropju zadušila v dimu. Gasilci so imeli obilo opraviti, predno so požar pogasili. POZOIl Poslednji čas je velikokrat čuti in brati, da ta ali ona poiiljatev denaijev v staro domovino^ po nekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in več mesecev. To se nem ore nikomur pripetiti kdor ae zavestno obrne na FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. MOLITEV IN POZIG. Nočni jezdeci izvršujejo svoje zločine veino s spremi j evan jem molitve. Lancaster. Ky.. 20. maja. Flint Randall in njegova ljubica Maggie Tate sta včeraj zvečer na skrivaj opaževala tolpo nočnih jezdecev, kteri so požgali veliko tobačno skladišče H. G. Madoxa, ki je stalo nedaleč od tukajšnjega mesta. Kakor zatrjujeta imenovana dva zaljubljenca, so nočni jezdeci skladišče zažgali na slavnosten način. Vsi jezdeci so pokleknili in njihov zakrinkani vodja je pričel moliti. Šele po dokončanej molitvi so pričeli s požiganjem. Kakor hitro je bilo vse skladišče v plamenu, so jezdeci zapeli sveto himno "Nearer my God to Thee" in potem so mirno odjezdili. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.35 ............ 50 kron za 20,45 ............ 100 kron za £0.90 ............ 200 kron za 103.00 ............ 500 kron za 204.00 ............ 1000 kron za 1017.00 ............ 5000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma ae nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja edbitka. Naše denarna pošUjatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. 4aeb. Denarje nam poslati js najpriUft-n«je do $25.00 ▼ guipylni v priporo-Senoa sli ratf*tEtxsnsm.v<«ra, vetje zneske po Domestic Poslal IbMjr Order aH pa New York Bank Draft Ohio. MORILKA GUINNESS MRTVA. V razvalinah njene požgane hiše v La Porte, Ind., so našli njeno zobovje. La Porte, Ind., 20. maja. V razvalinah hiše Belle Guinnessove, ki je umorila 14 ljudi in jih oropala ter pokopala 11a svojej tukajšnjej farmi, so našli včeraj gorenjo in dolenjo ponarejeno zobovje pokojne morilke, tako da je šerif sedaj docela prepričan, da je morilka dobila zasluženo kazen. Dr. J. Norton, kteri je izdelal njeno zobovje, je najdeno zobovje spoznal kot ono, ktero je napravil za (Juinnessovo. Obravnava proti Lamphercju, kteri je zaprt, ker je na sumu, da je (Juinnessovo in njene tri otroke umoril in potem njeno hišo zažgal, se ne bo pričela pred 1. septembrom. On izjavlja, da bode zelo težavno dokazati smrt Guinnessove, kajti kljub temu, da so našli njeno zobovje, je še vedno lahko, da je ona pri življenju, kajti nikakor ni izključeno, da je ona namenoma ostavila v hiši svoje zobovje. Sedem nepoznanih trupel, ktera so našli na dvorišču Guinnessove zakopana, so danes pokopali na pokopališču za siromake. Šerif Schmutzer je včeraj zvečer dobil od odvetnikov Sweeney in Kug-ler v Osage, Iowa, brzojavko, s ktero se mu naznanja, da so Guinnessovo tamkaj videli. Morilko sta osobi de-finitivno spoznali. Trondhjem, Norveška, 20. maja. Belle Guinness, ktero iščejo po celem svetu radi znanih umorov na farmi v La Porte, Ind., je po mnenju tukajšnjih oblasti jedna izmed obeh hčerk nekega Paul Pedersena, ki je bil delavec v Sioresethgjardetu. Obema hčerkama je bilo ime Brynhild, kajti na Norveškem je navada, da ima po več otrok jedno in isto ime. Obe dekliei so radi tega imenovali "velika" in "mala". "Velika" se je omožila z nekim Larsenom in s tem je pred 30. leti odpotovala v Ameriko. Druga hčerka se je v Ameriko izselila deset let za prvo in tedaj je bila stara 25 let. Obe imata jednega brata v Selbo in ta je pripovedoval, da je bila njegova mlajša sestra že v mladosti vedno poredna in da je imela vse slabe lastnosti. Tretja sestra morilke je pred tremi leti tukaj umrla. Simla, Indija, 22. maja. Gorski rodovi Mohmaudov, kteri so se uprli angleškemu gospodstv-u, se ne zmenijo mnogo za angleško kazensko eks-j>edieijo in nadlegujejo angleške čete bolj nego preje, tako da ima vojska pod poveljem generala Sir James Wil-cocksa obilo opraviti. Pri Umri Killi je prišlo včeraj do velikih in trdovratnih bojev. Mohmandi so bili v ofenzivi in večkrat je prišlo do boja mož proti možu. Pri tem sta bila dva angleška častnika ubita in 21 jezdecev je bilo ranjenih. Koliko vojakov je bilo ubitih, angleški poveljnik previdno zamolči, iz česar je sklepati, da so angleške zgube velike. Domačini so baje zgubili 200 mož. Na strani domačinov se bojuje tudi mnogo Afgan-cev. — London, 22. maja. Kralja Edwarda bode na njegovem potovanju v Rusijo spremljevala tudi kraljica Aleksan* dra zajedno s princezinjo Viktorijo. Kraljeva dvojica potuje dne 9. junija v Reval v Finskem zalivu. London, 22. maja. Tjkajšnji japonski finančni agent je dobii v london-. skih finančnih zavodih 2,000,000 fun-, tov šterlingov kot posojilo na južnes mandžursko železnico, ktera je v ja-ponskej upravi. Za posojilo bode Japonska plačevala 0% obresti. Petrograd, 22. maja. Dosedanji šef azijskega oddelka ruskega minister-, stva inostranih del, Korotovec, je ime, -.lovan ruskim poslan" kom v Pekingu, Barcelona, Španska. 21. maja. Tukaj so priredili razni zrakoplavci vzlete s svojimi zrakoplavi in pri teaa je jeden zrakoplav vsled vetra z vso silo zadel ob neko veliko drevo. Vsled tega so zrakoplavci, ki so bili v gondoli. padli na tla, nakar je balon z vso naglico odplul kviško in v daljavi zgi-nol. — Rojaki, naročajte ss na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Slovenske novice. Ravnokar smo prejeli poročilo, da se je Slovenka Marija Cerar, ki je služkinja pri Antonu Keršmancu v Hobokenu, X. J., v hiši 71 Bloomfield Street, zastrupila s podganjim strupom. Pokojnica je bila doma iz Domžal in je bila stara .10 let. Ko se je to zgodilo, ni bilo nikogar doma ra-zun nje, ki je pazila na Iveršmanco-vega otroka. * * * Dne 4. junija odpotuje s parnikom "La Provence" Mr. Anton Burgar, blagajnik Frank Sakser Co. Mr. Burgar potuje deloma v kupčijskem poslu te tvrdke, deloma pa na obisk svojcev, kterih že nad 16 let ni videl. Obiskal bode Francosko (Paris), Švico, Italijo in Avstro-Ogrsko. Aretovani bančni uradniki. V Owensboro, Ivy., so aretovali T. S. Andersona, predsednika Davies County Bank & Trust Co., ter J. H. Parrisha, predsednika Owensboro Savings Bank & Trust Co. Sodišče je stavilo vsakega pod $15.000 jamče-vine. Zaprli so ju radi tega, ker je prvi poneveril $20.000 bančnega denarja, in druzega, ker je prvemu pri tatvini pomagal. Naročitev novih lokomotiv. Schenectady, N. Y., 21. maja. V tukajšnjej tovarni American Locomotive Co. izdelujejo 136 novih lokomotiv, ktere je naročila uprava New York Central železniee. Z norimi lokomotivami bodo nadomestili one, ktere niso več za rabo. Znižanje plače. Fall River, Mass., 20. maja. V tukajšnjih predilnicah in tkalnicah bodo prihodnji teden 25,000 delavcem znižali plačo za 18 odstotkov. Med delavei je radi tega že sedaj opažat^ veliko nezadovoljstvo. 2H H . L- * .•<•: _ ' • i .J. .VA ______- ■ ■ ____________ *_1__,_____ s -T" .<•" ■ J«'--'TV!*-v ' 1 — ' 'Hi f "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AK6EB, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and • idreeeee of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Oity, N- Y. Za leto velja Ust za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pot leta.........1.50 „ leto sa mesto New York . . . 4.00 m pol leta za mesto New York . 2.00 „ Evropo za vse leto.....4.50 •• >i ii pol leta.....2.50 t, ,, ,, četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak Jan iz-vzemfii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ( "Voice of the People") lamed every dav, except Sun.lays ami Holidays. Subscription yearly $3-00. ^Advertisement on'agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi prejšnje blvaliAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika Dopisom iu pošiljatvam naredite naslov: "GLAS NARODA" lOf Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. •I— Strajk v Cleveland!!. Dogodke, ki se vrže v Clevelandu, Ohio, je obžalovati, in sicer iz vsakega k tališča. Predvsem radi surovega nasilja, ktero se pojavlja zajedno s št raj kom vslužbencev tamošnje železnice. Brezdvomno se ne motimo, ako trdimo, da je večji del krivde pri dinauiituih napadih in drugih brutalnostih pripisati množici, ktera sočustvuje s štrajkarji. ne pa štrajkar-jem samim. Množica je sedaj radi velike brezposelnosti zelo mnogoštevilna m tudi bolj drzna, nego v dobrili časih. Pred simpatijo take množice je pa treba v prve j vrsti čuvati štraj-karje, kteri so javnemu mnenju odgovorni za vse izgrede, ki so sedaj tam na dnevnem redu. kajli le oni imajo koristi od dogodkov, ki se vrše na clcvelandskih ulicah, tudi ako so te koristi le začasne. Kar se pa tiče štrajka samega, je iz delavskega sta-lišf-a nekako neopravičen ali ''unfair". Neopravičen: ker je sedanja kriza in pomanjkanje tako. da ni umestno uprizarjati štrajke. kteri tudi, ako so tako kratki, vendarle število brezfMiselnih kolikortoli povečajo in naravno tudi bedo pomnože. *" ri.laii ": v vsakem pogledu in iz vsakega stali-«"a. 1. Ker je nesmisel kako podjetje prisiliti do povečanja plače v dobi s}jI osne brezposelnosti. v k t ere j hi se na desettisoee delavcev štelo med srečne, ako bi sploh zamo<_rli dohiti delo, pa naj že bode za kierokoli plačo. 2. Štrajkujoči vslu/.henci ulične železnice bi morali saj toliko časa j »očaka t i s svojimi zahtevami. da bi se nov sistem vožnje po .'» cente preiskusil. .1. Ker so ko-risti. ktere ima vse elevelandsko prebivalstvo radi znižane vožnje sedaj radi Štrajka v velikej nevarnosti, kajti preje, ko je veljala vožnja 5 centov, so bili vslužbenci zadovoljni z nižjo plačo. 4. Ker so predlog za ]N>sredovanje jednostavno odklonili in zahtev:ij>>. da nova družba izpolni ohljulH- prejšnje družbe, ktera je za vožnjo dobivala od vsakega potnika jx> dva centa več, nego dobiva sedanja. Radi tega mora vsaki delavski prijatelj želeti Štrajkarjem v Clevelandu nekoliko več pravičnosti in tudi večjo ''fairness". Francija in Nemčija. V mednarodnem taboru svetovne politike je zopet pričelo vreti. Kakor smo včeraj v "Glasu Naroda" javili. s > j»n.n";i iz Nemčije, da je Francija razžalila Nemčijo. Francoski častnik je namreč pljunil na pismo nemškega konzula v Casablanki, do-č m so francoski vojaki nekoliko pretepli nemškega sela. ki je prinesel p:smo dotienemu francoskehiu častniku. To malenkost so v zadolženei in sodomsko-gomorski Nemčiji spremenili takoj v senzacijo prve vrste. Nemški cesar, kteri se blamira, kadarkoli -odpre svoj "Gottesg:nadenschnautze" — je nemudoma odpovedal zajuterk, kterega so priredili nekteri poslanci v Frankobrodu ob Meni njemu v porast. To je storil radi tega, ker mu je državni kancler prinesel v Franko-brod zaupno poročilo o francoskem pljunku. Nato se je takoj vršila mi-nisterska konferenca in pri tej so ■cesarju pokvarili tek za zajuterk, kajti on mora neprestano misliti na francoski pljunek, ki je pokril nemškega orla na pismu nemškega konzulata v Caa&bl&neL Francija se v novejšem času zaveda bolj svoje moči, nego kedaj prej, kajti v Angliji so jej zatrdili, da si zamore na podlagi pogodbe, ktero je sklenila z Anglijo, marsikaj dovoliti, kajti nemški eesar bode kljub temu ostal miroljuben, ker je prisiljen mirovati. Nemčija je osamljena in na njenej strani je le njena vazalka Avstrija, ktera pa v mednarodnem po-gledu ne šteje mnogo. Lizuni nemškega cesarja so pričeli sedaj divjati proti Franciji, toda nemška opozicija tudi ne miruje in obsoja njegovo bojevito politiko, lakot- tudi pruski barbarizem napram Poljakom v deželah nemške Poljske. Opozicija mu tudi očita velikanske dolgove in najnovejšo nakano nemške podrepne vlade, ktera hoče Ne/učiio zadolžiti za nadaljuili tisoč milijonov mark. Vsled tega mora nemški "War Lord" molčati in celo nehote govoriti o miru -—• ker v to je prisiljen. Kljub temu pa, da Nemčija sedaj kriči po osveti, kakor kak petelin na gnojišču, mora vendar le mirovati. O tem ve ves svet in vedo tudi v Nemčiji. Baš radi tega bi pa morali biti toliko pametni, da bi marokansko bolho ne spreminjali v mednarodnega slona. Vsa nemška jeza ni več vredna. nego da se nad njo pljune in tako spravi iz sveta. Balkanska politika Srbije Gonja avstro-nemškega in madjar-skega časopisja proti Srbiji dovedla nas je do razmišljevanja o smeri srbske balkanske politike. Kakor vsaka druga država, tako skrbi seveda tudi srbska oficijelna politika, da ščiti in neguje svoje interese tudi izven mej srbske države. Kakor imajo vse države svoje dis-j pozicijske fonde, tako ga ima tudi I Srbija in ta srbski dispozicijski fond iznaša, ako se ne motimo, jeden milijon dinarjev. Znano je vsakemu človeku, ki se I količkaj intenzivneje bavi s politiko, da se ravno iz dispozicijskih fondov davajo subvencije domačim in inozemskim časopisom, da v notranjosti branijo vladino politiko, v inozemstvu pa podpirajo interes dotične države in povzdigujejo njen ugled. Katno sreče torej, da bi se srbski dispozicijski fond pametno upotrebo-val! Zanimivo je za Jugoslovane, da si ogledamo nekoliko od blizu, kam se iztekajo žulji srbskega naroda in je-li i»ode on imel kako korist od velikih žrtev, ki jih doprinaša v obliki d is j »ozi ci jskega f on da. Nobena vlada ni dolžna sicer polagati računa o tem, kako uporablja dispozicijski fond in vsled tega ni možno imeti o teh izdatkih točnih podatkov; po raznih znakih in pojavih pa se daja vendar približno sklepat^, v kake namene se porabljajo vladam poverjene svote. Hrvatsko-srbska koalicijska politika je gotovo najbolj razveseljiva pojava v jugoslovanski rolitiki in neprecenljive koristi za hrvatski in srbski narod. »Spominjamo se še, kako so slavofobski listi svoječasno obdol-ževali koalicijonaše, da so plačani iz 1'eltrrada. Posebno so to očitali ustvarit elju te politike, uredniku reškega "Novega Lista" Supiln. Ne vemo, da-Ii bi bil Supilo za svojo politiko vsprejel iz 1'elirrada kako denarno P< HI poor, ako bi se mu bila ponudila f Prepričani smo pa. da ne bi bila taka podjiora nič sramotnega, ker bi bila le nagrada za koristno narodno delo. To ne bi bil Judežev denar za izdajstvo. No. mi smo prepričani, da srbska vlada ni izdala za politiko hrvat-sko-srbske koalicije niti počene pare! Najbolji dokaz za to je v dejstvu, da srbska vlada niti sedaj, ko so o važnosti hrvatsko-srbske sloge že jako dobro prepričani v Budimpešti in na Dunaju, ne ve ceniti te politike in stoji na strani izdajalske politike srbske radikalne stranke v banovini, p< dpira torej — četudi le moralno — politiko, ki je v dijametralnem nasprotju s koristjo srbskega naroda in dosledno tudi Srbije same. Ravno tako slepa, kakor z ozirom na politiko v banovini, je Srbija tudi »lede politike v Bosni in Hercegovini. Smešne in fantastične so seveda vse one obdolžitve, s kterimi obsip-Ijejo Srbijo nemški in madjarski listi, a fakt je, da oficijelna Srbija (čeravno s smešno majhnimi sredstvi in skoraj izključno moralno) podpira srbsko-šovinistieno propagando v Srbiji. O tem je avstro-ogrska vlada dobro poučena in ve dobro, da prihaja ta srbska akeija le njej (Avstro-Ogrski) na korist, kar najbolje dokazuje postopanje ministra Buriana ki podpira to akcijo. Da je avstro-ogrska vlada dala po svojem časopisju to stvar tako grozno ! napihniti, temu vzrok je dejstvo, da jo hoče uporabiti kakor orožje v boju 1 proti hrvateko-srbski koaliciji in brž-' kone tudi za pripravljanje terena za aneksijo. . ...L.*^ -i J .i -i»dti»j Ako bi srbska oficijelna politika umevala svojo nalogo v sedanjih oso-depolnih časih, podpirala bi v Bosni in Hercegovini politiko, ki bi bila si i čna politiki hrvatsko-srbske koalicije v banovini in ki bi skušala tudi Hr vate v okupiranih deželah sprijazniti z mislijo aneksije k Srbiji, kar bi po našem mnenju ne bilo posebno težko, ker, kakor so se v novejšem '-asu banovinski Srbi sprijaznili z idejo hrvatske države in so pravice te države — kakor je hrvatski poslanec dr. Božo Vinkovič odkrito priznal na svojem volilnem shodu v Požegi -v Budimpešti še odločnejše in navdu-šenejše branili, nego Hrvatje sami. Tako bi se tudi bosausko-hercegovin-ski Hrvatje prav nič ne plašili poslati državljani iTratske, ali v resnici bratske Srbije, ktera ne bi imela niti v sanjah misliti na to, da bi jim kratila pravico hrvatskega imena, katoliške vere in latinice, kar predstavlja vse razlike med obema deloma istega naroda. Ravno tako kriva, kakor na zapa-du, je srbska oficijelna politika na vzhodu. Kje so Časi, ko se je ob nastopu vlade kralja Petra oril po Bolgariji klic: "Živio kralj Petar!"?!! Ta klic, ki se spontanno izvil iz prsij navdušenih Bolgarov ob času, ko je bolgarski narod pričakoval, da Srbija pod novo dinastijo inaugurira pravo jugoslovansko in ne velikosrb-sko politiko, in pa namerovana carinska unija med Bolgarijo in Srbijo: ta klie in ta uamera izpodbijata popolnoma vse dosedanje. srbske trditve, da Bolgari nimajo smisla za jugoslovansko solidarnost ter da ni možno uiti govoriti o srbsko-bolgar-ski slogi! Ni naš namen, da bi preiskovali, da-li so Srbi ali Bolgari krivi na tem, da je tako lepo započeto sporazumlje-nje med tema bratskima narodoma pomorila mrzla slana separatističnega šovinizma; marveč, z ozirom na to, da se bavimo danes le s srbsko politiko, ogledati si hočemo le, da-li je srbska oficijelna politika z ozirom na Bolgare koristna Srbiji in Srbstvu?! Podpira-li srbska oficijelna politika propagando za srbsko-bolgarsko sporazumi jen je f Ne! Marveč podpira z vsemi svojimi močmi in skoraj z vsem dispozicijskim fondom srbsko proti bolgarsko propagando v Mace-doniji in doprinaša s tem svojim postopanjem, kolikor jej je le možno, k netenju smrtnosovražne medsebojne mržnje med Srbi in Bolgari. Ravno pred par dnevi je prenehal v Sredcu (Sofiji) izhajati bolgarski dnevnik "Den". ki je (glasom bel-gradskih trbskih listov) prvi začel propagirati idejo srbsko-bolgarskega sporazumi jen ja, a prenehal je izhajati radi neugodnih financijelnih razmer. Ob njegovi smrti se človeku nehote vsiljuje vprašanje: ali ros ni bilo možno iz srbskega dispozicijske-ga fonda, iz kterega zajemljajo celo nekteri nemški listi, žrtvovati nekoliko za vzdrževanje omenjenega, ju-<_roslovanstvu koristnega lista?! Ne. sedanja velikosrbska oficijelna politika nima smisla za take stvari, marveč troši vse svoje sile v nezavestnem netenju sovraživa proti Hrvatom in Bolgarom. Vsled tega nimamo mi Slovenci ni-kaeega razloga, da bi se ogrevali za sedanjo oficijelno balkansko politiko Srbije, marveč je naša dolžnost, da opozarjamo Srbe. da pot. po kteri hodijo sedaj, ne vodi do zaželjenih boljših časov vsega jugoslovanstva. Srbi ne smejo pozabiti, da le kakor Jugoslovane čaka njih v bodočnosti glavna uloga! Kakor ekskluzivni Srbi pa bi morali ostati vedno tako šibki in brezvplivni, kakor so sedaj- Ed. Otrok. Spisal Krassnig. Pre vel Poljšak. 23. maja 1899. Današnje dne. ob zaduhlem vremenu, sem prišel na svet. Jaz tega nisem zahteval, pa sem moral. Jaz spadam med olikane otroke sedanjega časa in čutim to kot prikrajšanje osobne prostosti. Kako prideš sploh do tega, da se moraš roditi proti svoji volji 1 Lepo se je začelo zares! Jedva sem bil na svetu, ko me zgrabi neka ženska, me položi v posodo gorke vode, potem me zavije v velikansko množino rut in drugih podobnih stvari; vraga, mi je bilo vroče!... Potil sem se kot osel! "Kako je srčkan!" je rekla potem tista ženska neki drugi ženski, ki je ležala zraven mene. "Le glejte, kako lepi rudeea lieica ima!" Ni čuda!... Saj mi je bilo tako vroče!... Vroč dan, kakor že omenjeno, v sobi niti eno okno odprto, potem kopelj, tako zavit... strašno! Poizkušal sem jih na en ali na drugi način opozoriti my to, pa zvezali so mi povrh Be roke,, kot bi bil znorel. Niti ganiti se nisem mogei. Sedaj zaknčiš, sem si mislil, mogoče te potem od vi jejo. In tako sem začel neznansko kričati. Zatem je prišel nek mož, videti je bil ves srečen, polju-boval me je in brbral različne prijazne besede, da bi se jaz utolažil, pa modra ženska — pozneje sem izvedel, da je bila neka gespa Miklave babica, — ta je rekla, da je to dobro, ker se moja pljuča s tem krepijo. Prismoda!---- In jaz sem vedno bolj in bolj kričal, ker mi je pri kričanju postalo še bolj vroče, kot mi je bilo poprej in vedno bolj sem se potil. Kako rad bi bil dobil sladoled ali l>a mrzlo kavo, mrzlo limonado ali kaj podobnega; ne — topli čaj sem moral požirati. — Če bi šlo po mojem, bi se srčno rad odpovedal rojstvu in bi šel zopet nazaj; toda: me je li kdo razumel ?! Iz jeze sem še bolj kričal. Oni mož v sobi je že začel sklepati roke, vzdihovati in razburjen tekel sem in tje po sobi. Jaz pa sem si mislil, ti si gotovo tudi kriv, da sem jaz tu, le jezi se, saj se tudi jaz jezim. Tisti-krat namreč nisem še poznal četrte Božje zapovedi in nisem vedel, da je tisti mož, kteremu je moje kričanje tako razburjalo živce, moj oče. Prišel je zopet k meni, da bi se mi dobri kal, odšel je pa precej spet, s svojim nosom je tako čudno vohal in preeej potem je rekel gospej Miklavževi, da bi bilo dobro, če bi me odvila. To se je tudi zgodilo!... Ah, to je storilo dobro. Od veselja sera cepetal z nogama, kakor hrošč, ki leži na hrbtu, pa dolgo me niso pustili tako, bali so se, da bi se prehladil... pa v taki neznosni vročini! 2. junija. Danes sem že devet dni star. In kaj sem že vse izvedel v tem kratkem času! (iošpe Miklave ni več tu. pride le še sem pa tja pogledat. Krščeni sem pa tudi že, ime mi je France! K mojemu krstu je prišla velika množica ljudi, vsi so jedli in pili, in jaz sem bil tako lačen! Nekteri so trdili, da sem "cel oče", drugi zopet so bili mnenja, da sem materi kakor iz obraza izklesan, kar je pač mene zopet malo zanimalo. Neko žensko bitje so mi dali, ki naj i>L me redilo. "Dojilka" ji pravijo. Kake stvari uganjajo z njo, vse drugače kakor z menoj! In sle-pari me neznansko. Mesto da bi do-lxival gorko, materno mleko, mi daje le iz steklenice piti. Da, ali moreš kaj povedati?! Ali razume kdo novorojeno dete? ('e kričim, da bi opozoril svoje ljudi na to sleparijo z mlekom, potem začnejo biti po meni, namesto po njej. Včasih me nese dojilka "na izpre-hod". Takrat pride skoro vedno človek v rudečih hlačah in modrem jopiču. na kterem se bliščejo gumbi. Svetli gumbi so mi všeč. S tem človekom je moja dojilka zelo prijazna in z njo tudi on. Pceprijazna sta med seboj!... Ne gledata popolnoma nič na-me. Nedavno tega sta me položila na klop, ker sem jima bil na poti. Naenkrat pride velik pes, ki mi je ves obraz oblizal. Ravno tako je tisti človek z bleščečimi gumbi napravil z mojo dojilko, a meni se je pes gnusil. 24. maja 1901. Danes sem, hvala Bogu, že dve leti star. Dajejo mi že bolj pametno hrano. Dojilke tudi ni več. Kakor slišim. je že zopet drugod v enaki službi. Najbolj me zabavajo moji sta-riši in gospa, kteri pravi moj oče "tašča". S to je izvanredno prijazen. kadar je tu, in osoren, kadar je ni več. Prepirajo se vedno radi moje vzgoje. Moj oče je prinesel neko knjigo domov, v kteri je baje pisano, kako se otroci vzgajajo. Žena pa, ktero kliče oče za taščo, pravi, da je izrodila osem otrok, pa vse brez knjige, in vendar so vsi "kaj postali". Ko sem uvidel, da so se prepirali radi te neumne knjige, sem jo spravil na stran, raztrgal sem jo polagoma v male koščke in jih pojedel. To vam je bil krava I v hiši, ko je zmanjkala knjiga! Oče je trdil, da jo je spravila tašča na stran, radi tega pa je bila moja mati užaljena in je rekla, da ne trpi, da bi kdo njeno mater imel za tatieo. Ko sem videl, da sumničijo staro mater, sem imel toliko kreposti, da sem vse izpovedal. To so vam gledali, ko so slišali, da sem jaz snedel knjigo. Zakaj ne vem, saj ravno tako slabo ni bilo, samo platnice so bile nekoliko trde. Po zdravnika so šli, ta mi je dal nekaj piti___ in po tem mi je bilo strašansko hudo. Mnogo hujše kot po knjigi. 8. avgusta 1903. Še vedno se kregajo radi mene. Ne razumem, zakaj imajo ljudje otroke, če se potem samo prepirajo radi njih. Moja mati me je namreč s "ta črnim" strašila. Radi tega je bil moj oče ves iz sebe in je rekel, da me mati tako odgaja, kakor se je nekdaj odgajalo otroke po kmetih: "Ali hočeš na vsak način, da postane Fran-cek butec f" vprašal je oče. Sedaj se je pa seveda zopet stara mati vmešala in rekla: "Moj najstarejši, Janko, je "žolnir" in je tudi v "ta črnega" veroval, zavoljo tega pa le ni ostal "butec"!" Pravljic bi mi tudi ne smeli pripovedovati, je menil moj oče, ker to zastruplja otrokovo domišljijo in mu predstavlja stvari iii dogodke, kterih nikdar ni bilo. Moja stara mati se je zopet smejala in rekla: "Potem pa tudi ti. dragi zet, ne smeš pripovedovati pravljic tvojim volilcem, ker ti s tem ljudem tudi predočuješ. kar se še nikdar ni in tudi ne bode zgodilo!"... Ce bi vedel, da napravim tak nemir v družini, bi mi bilo zares ljubše, da ne bi bil prišel na svet. "Pa te li kdo vpraša?" Tu se ti prepirajo, ali naj bi me vzgojili po starem ali po novem, in v tem vednem prepiru me pa sploh ne vzgajajo, kar mi je pa še mnogo ljubše, ker kadar slišim kaj o "vzgoji", me obide težava, ker je to vedno le kaj tacega, kar mi ne ugaja. 3. septembra 1905. Imam leta. hoditi bode treba v šolo! Da se bodem moral sedaj pridno učiti, da bode kaj iz mene, je rekel moj oče. Ne vem še, kaj je to "ueifF se", pa imam že tako neko temno slutnjo, kakor da to ni nič prijetnega. 18. septembra. * Ali nisem rekel, nisem-li uganil!... Tega mi je še trebalo, te "šole" in "učenja". Tiho in mirno moram sedeti pisati s pisalom črke na tablico. Moj sosed, Lojzek, pa i-iše vsakovrstne živali, to je mnogo lepše. Včeraj je narisal "gospoda učitelja". Izvrstno ga je zadel. Prav veselo je tu v šoli. Jaz hodim rad v šolo, pa doma se že zopet prepirajo radi mene. .Mati hoče na vsak način hoditi po mene, da bi se medpotoma ne pretepal s tovariši, in jaz se tako rad pretepam! Oče pravi, da naj se le pretepam. češ. to je zdravo. Ko sem pa enkrat prišel domov z velikim "rogom", je menila mati: "Je-li to zdravo?" "Seveda", je odvrnil oče, "tako se bode naučil bolečine prenašati!" Potem zopet mati: "Ali bode Indijanec?" 23. maja 1907. Kako mi ta vedui prepir radi moje vzgoje že preseda, ne morem niti dopovedati. Ce ne bi bilo knjig o Indijancih, bi me sploh ne veselilo nič več. Včeraj sem dobil brata. Ko sem to zvedel, sem šel k očetu in mu rekel: "Oče, ker se vidva z menoj glede vzgoje otrok nikdar ne moreta sporazumeti. bodem pa jaz vzgojil novega brata." Nato me je pa oče lepo za ušesa prijel in ven vrgel. Sedaj mi je pa zares vse eno. Moj dnevnik pouesem še danes v razstavo, kjer se ravno predstavlja "otroka". Mislim, da je to kraj. kjer se vidi. kaj otroku še Slovensko katoliško VSEM BOLNIM SLOVENCEM v Zjedinjeniii Državah. KJE si zamorete najhitreje in popol no zdravje pridobiti? Gotovo, ako se obrnete na Akade nično zdravniško društvo v New York katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi na dalje bollevali, ker si bolezen naj bo de kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali. Pišite nam po našo zdravniško ltnji go "Spoznajmo se" katero Vam ZA STONJ pošljemo. VSE TAJNE MQZKE IN ŽENSKE -- BOLEZNI • zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli sj bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od THEH NAJUGENEJSIH ZDRAVNIKOV preiskana, krr ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero očij se nikakor ne morejo metiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ naše kniigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate. Eno Pismo in Konec Je Veše Bolezni. ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo poCutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem jezika in pošiljajte pisma na: AIADOUČNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO DR. ROOF Specialist za spolne boleznL DR. KNIGHT Specljalist za notranje bolesnL DR. 8PILLINGER Specialist za diagnostiko. 1* AMERIKA EUROPE CO. 2120 Broadway, h« York podp. društvo cr svete Barbare zaZjedlnjene države Severne Amerike. Sedež; Forest City, Pa, Inkorporlranodneai. i^nuarja I901 v državi Pennsylvanljl. -O—O- ODBORNHQ: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okia. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Fore«t City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Av»u, dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerna, Pit POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, _ JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Fa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajnikn: IVAN TELBAN, P. O. Bas IV& Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ASESMENT, kteri je plačati 7. junija, 1908. T. razred, možki oddelek: vsak član plača po SOe. H. razred, ženski oddelek: vsaka članica plača po 20c. III. razred, otročji oddelek: vsak Član plača po 10c. NAZNANILO UMRLIH ČLANOV. Emil Štimac. star :J2 let, umrl dne 14. marca 1908 pri postaji št. 12 v Last Mineralu, Kansas j vzrok smrti: umorjen. NAZNANILO. Novo ustanovljena postaja št. 45 v Delagua, Colo. Imena udov: Fran Levee star 31 let. Fran Glažar 17 let, Lovrenc Lenarčič 30 let. Josip Krulc 29 let, Josip Seulac 18 let, Fran Ivančič let. Anton Škerl 21 let Matija fllažar 19 let, Ivan Glažar 24 let, Jakob Pernic 19 let. Matija Pernic !!> let, Marko Pavletič 19 let, Zmago dav Slavec 20 let. Jakob (ilažar 44 let. Ivan Rus 26 let, Martin Butkovie 28 let. Fran Tomšič 32 let. Josip Samsa 44 let. Josip Ludovig 1, let, Frau Šiškar 30 let, Andrej Hribljan 34 let. Andrej Glažar 26 let, Ivan S isman 28 let, Ivan Cerne 26 let, Alojzij Arko 33 let. Ivan Požar zopet pristopil. PRISTOPILL K postaji št. 2 v Jenny Lind, Ark., Alojzij" Eržan star 20 let. K postaji Št. 6 v Clevelandu, O., Josip Zabukovec 25 let. Anton Le-kan 'Jd let. K postaji Sr. 7 v La Salle, III., Jakob Millauig 24 let. K postaji Št. 13 v East Mineralu. Kansas. Izidor Barbiero 31 let. K postaji Št. 19 v Bridgeportu, Ohio, Feliks Potočar 27 let. K postaji št. 21 v Little Falls, N. Y., Jakob Furlan 19 let. K postaji št. 24 v Soprisu, Colo., Martin Dobovšek 20 let. K postaji št. 26 v Colliinvoodu, O., Rafael Školarič 27 let, Fran Hribar 26 let. K postaji št. 27 v Yale, Kansas, Josip Gorše 30 let. K postaji št. 28 v South Lorain, O.. Cesare Seorpolini 35 let. K postaji št. 29 v Kock Springs, Wyo., Anton Jurjovič IS let, Fran Tomi n c 27 let, Fran Kalan 17 let. K postaji št. 31 v Calumetu, Mich.. Josip VuČic 22 let, Frau Šiškar 36 let, Ivan Weis 28 let, Fran Brezovar 23 let, Matevž Janše 25 let. K postaji št. 38 v Charleston^ W. Va., Janez Rebec 26 let. K postaji št. 35 v Ralphtonu, Pa., Ivan Ribič 44 let. K postaji št. 40 v Cumberland u, Wyo., Anton Mrak 19 let. Z bratkim pozdravom na vse združene sobrate društva sv. Barbare Z bratskim pozdravom, IVAN TELBAN, glavni tajnik. vse primanjkuje. Tja položim svoj dnevnik. Mogoče ga dobi kdo in marsikteri sta riši se lahko kaj na-učijo iz njega. Če ne, mi je pa tudi prav. A to vem, če bodem jaz kedaj oče kakemu fantu, napravim drugače. POZDRAV. Predno se ukrcam za odhod v staro domovino, pozdravljam še enkrat vse amerikanske Slovence, posebno one v Clevelandu. Ohio. Živeli! New York. 20. majnika, 1908. ' Ivan IIe«rler. Povodom mojega odpotovanja v rojstni kraj pozdravljam še enkrat vse znance in prijatelje sirom Amerike, posebno one v Clevelandu, O. Z Bogom! New York, 20. majnika, 1908. Nace Germ s soprogo. Pred odhodom v staro domovino še enkrat kar najiskreneje pozdravljava znance in prijatelje širom Amerike, posebno Ivana Matjevič v Garfield, Utah, Mile Čaeiča v Murray, Utah, in Marko Čačiča v Bingham Canyon, Utah. Kličem vsem skupaj: Bilo srečno! New York, 20. majnika, 1908. Karol Vrban. Pred odhodom v rojstni kraj pozdravljamo vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno one v She-boyganu, Wis. Na zdar! New York, 20. majnika, 1908. Fran Klavišar. Matija Terlep. Jurij Čampa. lOJAKX HASOČAJTE SI Xi "GLAS KA10DA", NAJVEČJI II HAJOEREJSZ DKEfUll.! IVAN KRAKER, Euclid, O., v naznanja cenjenim rojakom, da razproda svoje VINO radi prezidave svoje kleti. Vino je priznano najboljše kakovosti. pristno in domače. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike in posezite po žlahtni kapljici, dokler je še v zalogi. Odpošilja se po celi Ameriki. Manj kot 50 galonov se ne odpošilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev. Kje je moj brat FRAN GRADIŠAR T Doma je iz Dobrepolje, vas Videm. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anthony Gradišar, 6215 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio. (21-23—5) NAZNANILO. Društvo sv. Mihaela Arh. št. "tO J. K. K. J. v Claridge, Pa., naznanja vsem odjemalcem srečk za žrebanje ure, da smo isto preložili na 14. rožnika (junija) mesto na 10. maja. Žrebanje se ni moglo vršiti, ker nam še 35 društev J. S. K. J. niti odgovorilo ni, ee so srečke prodali ali ne. Prosimo torej vse postajne tajnike naše Jednote, da nam neprodane srečke poleg zaznamka vsaj do 10. junija vrniti blagovolijo in uredili bodemo za srečkanje. ODBOR (21-22-5) u m m m *.....t n^ipru u >ri n_ iji^ Kje je FRAN SLUGA T ZadnjTnje-govo pismo dobil sem iz Pueblo, Colo., 1009 E. B St. Poročal mi je namreč, da se bode poročil. Prosim cenjene rojake, ee kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti; iščem ga radi prijateljstva. Frank Zaje. P. O. Box 2004, Bisbee, Aria. (19-22—5) V ■ -mt -..r. i-'VV T: Jugoslovanska V lolcorporinuia dne 24. januaija 1901 v državi Mionetota> Sedež v ELY, ^MINNESOTA* ■ o—o URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn- NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-■docl^ Pa. ALOJZIJ V IRAN T, II. nadzornik, Cor. 10 th Avenue & Globe Street, 4Soath Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HI. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Stre 'Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, IIL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. »t, Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, HL Krajevna druStva naj blagovolijo pošiljati ve« dopise, premembe udov in druge »istine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA ———o- ^ — ^fc — ^fc m-^^*i m fc i ~ii ii a n a m n ^ » ^ ,, m i Tajnikom društev J. S. K. Jednote. Kakor je bilo že sporočeno iz glavnega urada J. S. K. Jednote in priobčeno v njenem glasilu "Glas Naroda" slavi slavna J. S. K. Jedueta letos deeetletaieo svojega obstanka in blagodejnega poslovanja med ameriškimi Slovenci. V proslavo desetletnice slavne Jednote ho iz.~la s!avn< stna izdaja jednotinega glasila "Glas Naroda," tiskana na posebnem,'finem papirju. V tej posebni, slavnostni izdaji bodo priobr-ene >like vseh glavnih uradnikov v kratsni, odičeni skupini. Nadalje obširen oris. kako je .Jednota nastala, njeni prvi ustanovitelji, njeno delovanje med slovenskimi, ameriškimi rojaki tekom deset let svojega obstanka. Poseben oddelek je odnienjerrza društvene slavnostne dopise v pro>lavo jednotine desetletnice. Na tem mestu opozarjamo vse tajnike društva, podrejenih J. S. K. Jednoti, da pošljejo za to številko zgodovinske podatke svojih društev, namreč: kdaj je bilo njih društvo ustanovljeno, kdo so bili ustanovniki, koliko dobrot je že -torilo svojim članom, kdaj se je priklopilo J. S. K- Jednoti, kako je denarno stanje društva, koliko članov šteje in kaj je geslo društva. Kakor omenjeno bo za te društvene dopise namenjen poseben oidilek v -lav no-1 ni izdaji. Precej tajnikov se je že odpozvalo pro-nji ter poslalo lepe dopise za slavnostno številko. Toda to ni dovolj. Vsi društveni tajniki naj kaj sporoče o delovanju njih društva. Tajnik je povsod duša društva in on mora skrbeti, da društvo, ktere-mu je on tajnik ne zaostaja za drugimi! Slavne društvene odbore prosimo, da pri prvi mesečni seji naroče tajnikom glede slavnostnih dopisov. T'.rej vaša dolžuo-t je gg. tajniki, da vaše društvo ne bo edino pozabljeno v slavnostni izdaji jednotinega glasila! Vse dopise, ki se tičejo društvene zgodovine, in ki bodo priob-feni v slavnostni izdaji, je doposlati najkasneje do 15. junija na uredništvo "Glas Naroda." 100 Greenwich St., New York. Na pozneje kot 15. junija p«--lame dopise se ne bode, ali pa le izjemoma oziralo. S .i \ ■ na ~:< vilka izid.- ..k TAKO SLOVENSKI NAROD VEC TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uverjen, da moj trud ne bode zastonj in se' nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdra-\ vim v kratkem Času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri} se po časopisih samo hvalijo. ' BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kos t oboi? nezmožen za spolno občevanje in VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svet ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A Universal Medical Institute 30 West 29th Street New York Ctty Uradne ure od 10 do 12 dopoldne in od S do 6 popoldne, v torkih in sobotah od 10 do 13 dopoldne, ter oa 3 do 5 in od 7 do 8 zvečer, v nedeljah od 10 do 1. 10,000 hektarov, skrbi za red poleg orožnikov cela stotnija vojakov. Dijak izgnan iz Zagreba zavoljo pesmi. Pri demonstracijah v Zagrebu so zaprli dijaka J. L. samo zato, ker je z drugimi pel neko sramotilno pesem. V zaporu je dobil policijski od-iok, da je za dve leti izgnan iz Zagreba, ki ga mora takoj zapustiti. Policija ga je spremila do Gvenkenvesa. Demonstracije v Osjekn. Nedavno so Osjeeani spremljali na kolodvor hrvatsko gledališko družbo, ki se poda v Sarajevo. Na peronu so odhajajočim umetnikom zapeli nekoliko narodnih pe^mi. V tem zakliee madjarski železniški uradnik Weinberger pevcem: ''Hrvatske svinje!" Občinstvo je naskočilo provokaterja, ki bi se mu pač slabo godilo, da ga ni ščitila policija. Tako se mu je pa posrečilo, da je zbežal in se skril. Razburjeno ljudstvo je demonstriralo pred uredništvom vladnega lista in pred stanovanjem velikega župana pl. Rajačiča, ter se potem mirno razšlo. "O dn mein lieber Augnstin'' prepovedan. Kapelnik domobranske godbe v Zagrebu Ivan Muhvič se nahaja v kazenski preiskavi, ker je dal svi-rati "Auguština", ki ga ban Rauch ne mara slišati. Muhvieu se menda ne zgodi nič, ker je bila ta pesem dose-daj vedno na repertoarju vojaške godbe ; pač pa se sliši, da jo jč sedaj domobranski minister prepovedal. Poskusen samomor na ulici. Trgovski korespondent Fran J. v Zagrebu si je sprožil dve kroglji iz revolverja v srčno stran, a se je zadel v roko ob lahtu. Na policiji je Izjavil, da se je liotel usmrtiti, ker je brez službe. Oddali so ga v bolnišnico. Vlom. Dne 5. maja popoldne je nekdo vlomil v stanovanje stavbinskesra podjetnika Stepana Marekoviča v Zagrebu ter ukradel iz miznice šivalnega stroja 20 kron v zlatu. Pred 14 dnevi je bilo Marekoviču iz iste miznice ukradenega nekaj denarja in zlat prstan. BALKANSKE NOVICE. Srbski dinarji v Bosni in Hercegovini. Zadnji čas je v okupiranih deželah mnogo srbskih dinarjev, ki jih ljudstvo v naglici sp/ejema za krone. Nemiri v Bosni. V Rogatici so izbruhnili med turškim in srbskim prebivalstvom veliki nemiri. V Rogatico je odšlo pet stotnij pehote in dva eskadrona konjeništva. Obrekovanje Hrvatov in Srbov v ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 7. maja. Pri današnji proračunski debati je poslanec grof Bathyany govoril o velikosrbski in velikohrvatski propagandi. O velikohrvatski propagandi je rekel, da jo protežirajo krščanski soeijalisti, posebno dr. Lue-ger. Ta propaganda je naperjena proti narodnosti ogrske države. Avstrija podpihuje Hrvate v njihovem nastopu proti Ogrski. Velikohrvatsko propagando pospešujejo tudi iz Sarajeva. Glasilo bosansko-hercegovske vlade "Bosnisehe Post" se zavzema za velikohrvatsko propagando, ki stremi za tem, da se spoji Bosna in Hercegovina v Veliko Hrvatsko. Ve-iikosrbska propaganda je danes še neznatna, toda lahko postane nevarna. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda," največji in najceneji dnevnik. Na koga se zanesti v slučaju bolezni In komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELRE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. J etiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjeti in preprič an bein, da setn le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdraveg.i, ko kedaj pred boleznijo Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank Polh 3io Midiant Ave. Rockdalle, 111 Velecenjcm gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vain zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem pjpolnoma zdrav, pa so mi še zdra-vila o>t3la, zato se Vam iskreno zanval :;ji.-m ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj ae na Vas obrnejo, ker pri Vas se z.ires dobra dobijo, katera cotovo pomasojo. Vpati. ker sem na vas mislil." "Zakaj?" "Morebiti ste že odjabali, ne da bi prej govoril z vami.' "Na vsak način bi se prej še poslovil od vas." "Morebiti bi bilo prepozno." A Zakaj?" ''Moram vas še nekaj vprašati." "Torej lfc na dan z besedo I" Anglež potegne iz žepa neko bilježnico in začne: "Arabci gredo z menoj do razvalin. Moram arabsko govoriti. Kaj se pravi prijatelj ?" ' "Ašab." j "Sovražnik?" "Kinam." "Moram plačati. Kaj se pravi dolar?" "Rijal franš." "Kaj se pravi denarnica?" » "Surra." ' ""V '*' "Bom kopal kamenje. Kaj se pravi kamen?" , "Hadžar ali hadžr." ^ r Vpraša me še nekoliko sto drugih besed, ktere si vse zapiše v bilježnico. Kmalu pa je nastalo po taboru živahno in odhitel sem k šejku na zajutrek. Pri tem smo se mnogo posvetovali; potem se pa poslovim, stopim na konja in zapustim kraj, kamor se morda nikdar vec ne vrnem. Na poizvedovanju. Sklenil sem najprvo poiskati najbolj južni rod Džovare. Najboljša pot bi bila, slediti reki Tatar, ki teče skoro vzporedno z reko Tigrih. Ker sem pa slutil, da so tam s svojimi četami Obeidi, sem se držal bolj proti zapadu. Z živežem sem bil dovolj preskrbljen; vode nisem potreboval za konja, ker je imel dovolj sočnate trave. Torej nisem imel nobene druge skrbi kot paziti, da ostanem na pravem potu. in se kolikor mogoče ogibam sovražnika. Ravnal sem se po solncu in kompasu; poleg tesra sem pa imel pri sebi tudi daljnevid, s pomočjo kterega sem Lahko opazil sovražnika, predno zapazi on mene. I)a.i mine brez posebnih dogodkov in proti večeru se vležem za neko skalo k počitku. Predno za spim, mi pride na misel, da je bolje, če jaham prav do Tekrita. kjer lahko, ne da bi vzbudil pozornost, precej poizvem o sovražnikovem gibanju. Bile so te misli odveč, kot sem se prepričal zjutraj. Spal sem namreč kot ubit in se prebudil šele, ko je moj konj začel sopihati. Ko potrledam okoli sebe. zapazim od severa sem prihajati pet jezdecev naravnost v smeri proti meni. Bili so tako blizu, da so me že opazili. Pobegniti nisem hotel, dasi bi z v rančem lahko hitro pobegnil. Dvignem se torej s svojega ležišča in vzamem v roke puško, da bi bil na vse pripravljen.. V galopu pridrve do mene in vstavijo konje saimo nekoliko korakov pred menoj. Ker so bili še preeej prijaznega obraza, sem se nekoliko pomiril. — "Salam aalejkum!" pozdravi me prvi. "Aalejkum!" odvrnem. "Ti si spal na tem prostoru ponoči?" "Tako je." "Ali nimaš šotora, kjer bi se lahko odpočil?" "Ne. Alah je svoje darove različno razdelil. Enemu podeli streho iz lesa, drugemu pa nebo, pod kterim počiva.", "Vendar bi ti lahko imel šotor, ker imaš konja, ki je več vreden kot tisoč šotorov." "On je moja edina lastnina." "Ali ga prodaš?" "Ne." 11 Pripadati moraš rodu, ki ne prebiva daleč od tukaj." "Zakaj?" "Tvoj žrebec ni utrujen." "In vendar stanuje moj rod daleč, daleč od tukaj, daleč za svetimi mesti!" "Kako se imenuje tvoj rod?" "Uelad German." "Da, res je; za mogrebom pravijo uelad, mesto beni ali abu. Zakaj si šel tako daleč od svoje domovine?" "Obiskal sem Meko in videti hočem še druga mesta, ki leže v Perziji, da bodem svojim pripovedoval, ko pridem domov." • "Kam si se namenil sedaj?" "Vedno proti solnčnemu vzhodu, kamor oce Alah vodi." "Torej lahko jezdiš z nami." "Kam ste namenjeni?" "Proti Kernina gorovju, kjer se med otoki reke Tigris pasejo naše črede.'' Hm! Morebiti so ti ljudje Džovari? Vprašali so mene po rodu; torej ni neuljudno, če jih tudi jaz vprašam po njihovih čredah. "Kteremu rodu pripadajo te Črede?" "Rodu Abu-Moh.amed." "Ali so še drugi rodovi v bližini?" "Da. Alabeidi, ki plačujejo šejku v Kornini davek, in Džovari." "Komu plačujejo slednji davek?" "Sedaj sem prepričan, da prihajaš iz tuje dežele. Džovari ne plačujejo ničesar, ker si sami vzamejo, kar potrebujejo. Roparji so in tatovi, pred kterimi naše črede niso nikdar vame. Pojdi z nami, če se hočeš proti njim bojevati!" "Ali se vi bojujete proti njim?" "Da. Zvezali smo se z Alabeidi. Če hočeš zvršiti kako junaštvo, imaš pri nas dovolj prilike. Toda zi.:>© tiranega češkega htnela. kadi tega naj n'kdo ne zamudi poskusiti g* i vajo lastnokorist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 1» -r»jgih, Lelp.v p'vo je najboJf prUjoblieno terse dobi v v sen Doijšm gostilnah. Vse podrobnosti zveste p Oen Travnikar-jn 6162 St Clair Ave H. fe kteri Vam dragevelie vse pojasnK THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAM CUEVB1.AND, O« Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno n« upravništvo na uredništva. MARKO KOFALT,* 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem In Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli* macht) in drugih v notarski posel spadajoCih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem psrsbrodae Bstke za v start kraj za vse tx ljše pamike in parobrodna oroge ter pošiljam tanje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt Je naš zastopnik ta vse posle lo p » iakom toplo priporočamo CO. •"■Kako se pripeljemo čez vodo?" "Takoj boš videl, ker £o nas tovariši že opazili. Idimo na mesto, kjer leži kelek." Kelek je splav, ki je navadno dvakrat tako dolg kot širok. Narejen je iz napetih kozjih kož, ki so pritrjene z drogovi, čez ktere polože deske, i Vse skupaj je zvezano s šibami iz vrb. Na vsakem splavu je po dvoje vesel iz močnega bambusa. Tak splav je pravkar odplul od otoka sredi reke. ! Bil je močan dovolj, da je imelo na njem šest jezdecev prostora. Kmalu J smo na otoku. Pozdravi nas množica otrok, psov in star, častitljiv Arabec, ki je bil oče enega mojih spremljevalcev. * * Dovoli, da te popeljem k šejku!" reče oni, ki je dosedaj z menoj govoril. Na potu se nam pridruži še več mož, ki pa ostanejo za menoj in me ne nadlegujejo z vprašanji. Vseh pogledi pa so bili obrnjeni polni začudenja na mojetra konja. Pot ni bila dolara. Obstanemo pred preeej obširno kočo, spleteno iz vrbovja, krito z bambusom; v notranjosti so visele razne preproge. Ko vstopimo, dvigne se od tal močan, lepo razvit mož, ki je do-sedaj sedel. Pravkar je brusil svoj afganski nož. "Salam aalejkum!" pozdravim. "Aalejk!" odvrne in me ostro pogleda.. "Dovoli mi šejk, da ti moža predstavim," prične moj spremljevalec. "Imeniten vojnik je in nisem se drznil ponuditi mu svojega šotora." "Kogar ti pripelješ, je dobrodošel," glasi se odgovor. Govornik odide, in šejk mi ponudi roko. "Vsedi se, tujec. Truden si in lačen, torej moraš- počivati in jesti; dovoli, da prej pogledam za tvojim konjem!" Cisto arabsko; najprvo konj in potem mož. Ko zopet vstopi, takoj opazim, da mu je pogled na konja vdahnil spoštovanje do mene. "Plemenito žival imaš, mašalah; naj ti ostane ohranjena! Poznam jo." Ah, to pa ni ugodno za mene. Morebiti pa vendar. "Kako jo poznaš?" "Ker je najboljši konj Hadedinov." "Tudi Hadedine poznaš?" "Poznam vse rodove. Toda ti si mi tuj." "Ali poznaš šejka Hadedinov?" "Mohamed Emina?" "Da. Od njega prihajam." "Kam hočeš?" "K tebi." "On te je poslal k meni?" "Ne, vendar prihajam kot njegov poslanec k tebi." "Odpočij se prej, predno začneš pripovedovati." "Nisem truden, in kar ti moram povedati, je tako važno, da začnem takoj." 11 Torej govori!'' 11 Slišal sem, da so Džovari vaši sovražniki." "Oni so," odvrne z mračnim obrazom. "Džovari so tudi moji sovražniki, ker so sovražniki Hadedinov." "Znano mi je." "Ali pa tudi veš, da so se Džovari zvezali z Abu Hamedi in Obeidi, ki nameravajo napasti ozemlje Hadedinov?" "Vem." "Čul sem, da si se z Alabeidi zvezal, da kaznuješ Džovarje?" "Res je." "Torej se-m prišel k tebi, da se pogovorimo o podrobnostih." "No, torej ti še enkrat rečem: dobrodošel! Odpočil se boš in nas ne prej zapustil, dokler ne skličem vseh starejšin skupaj.' Po preteku ene ure že sedi osem mož okoli mene in šejka. Ti možje so bili starejšine rodu Abu Mohamed. Odkrito jim razložim, kako sem prišel k Hadedinom i:i postal sel njihovega šejka. "Kakšne nasvete nam daš?" vpraša šejk. "Nobenih. Vaše glave čutijo več let kot moja. Ne spodobi se mlajšemu govoriti v zboru starejših." "Govoriš z jezikom modrijanov. Tvoja glava je še mlada, toda tvoj razum je star, sicer bi te Mohamed Emin ne izbral poslancem. Govori! Poslušali bomo in odločili." (Dalje prih.) Knjigarna Fr, Sakser Co. m Greenwich St., NEW YORK. ima y zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče NOVE KNJIGE: Mir božji, brošir......$1.00 Zlatorog. planin, pravljica, elejr. vezana z zlato obrezo.........$1.25 Z «u a j iz Bosne. - - ..—.60 Vohun (Špion)........—,8(' Tri povesti grofa Leva Tolstoja............— Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00 * Ob Zori broš.. . . —.70 Rodbina Polanečkih cela izdaja bro-i......$2.50 Ruska Japonska vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Bucek v strahu šalo-igra................—.35 WINNETOU rdeči gentleman (potni roman) jc dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00. Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven* Naročilom priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teb cenah že všteta. FRANK SAKSER CO. JOHN VENZHL, 1017 E. 62od Street, N. E„ Cleveland, 0hJ» izdelovalec -kranjskih in nemfikih harmonik. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. TriTrstni od $22 do $45. Plošče so is najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSčeiz aluminija, nikelj« ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $8o. rVaznanllo. Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Duluth, Minn., pn poročamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SAL.OON prav blizo Kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postrežem Pošilja denarje v staro domovine najceneje in najhitreje po našem posredovanju; zastopa nas v vseh po slih. Torej pazite, da se ne vsedett na lim laskavim besedam ničvr&dne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manj ka. Spoštovanjem FRANK SAKSER OO. 'Pozor Rojaki ! Novoixnajdeno garantirano mašilo s» plešaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vud v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da fe to resnica se jamCi $500. Pri ns* ročt »i blagovolite denarje po Post Money Order poitljoti. Jakob Wah£i£, P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okoliei naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik Mr. ANTON PALČIČ, P. O. Box S, West Jordan, Utah. Ker je s nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo. PRANK BAKHER 00„ 109 Greenwich St, New York, IT. T. k »: V 5 ■ -re. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, * tako so obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tndi naznanjam, da tmfmi ▼ zalogi vsakovrstno meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. J, suho Govorim v vseh slovanskih Takaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v meatn. .Na čepa imam vedno avežepivo, najboljše vre te whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih Bob* za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanj-. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovič, Johnstovo, Ps. Zastonj! Zastonj! t Nikjer v Ameriki ne morete dobiti * % tako dober in fini M IMPORTIRANI TOBAK j za cigarete in pipo ali cigare, 1 kakor pri nas. Pošljite nam na eni J dopisnici vaš naslov in dobite takoj 1 zastonj naSega tobaka za cigarete = f ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, % M da se prepričate o finoti istega. Vsi k J ljudje morajo naš tobak poskusiti, f f da se prepričajo, da je najboljši in p I najcenejši. Pišite takoj na: — ■ - l ADRIA TOBACCO CO. T 1265-67 Broadway, N«w York. F ISA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA, Dobro črno in belo vino od 35 d» 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galom-vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. SpoStovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., CaL (T Nižje podpisana nriDoro čam potnj oCna S • j ? in Hrvatom svoj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, 0000NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvati-: d"t>e............. stanovanje in hrano proti nizki eeni. žua. sol.dna..... Postre- Za ob;!en pn?et se priporoča FR ID Avon KROGE 107-lw9 Greenwich S;., N~w V, »k. V, --=J Pozor! Slovenci Pozorl ^SALON^ imodernim kogijidčem* Sveže pivo v sodičkih in buteljkah is druge raznovrstne pijače ter unijska smodke. Potniki dobe pii meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanooi se toplo priporoča & IVI art In Potokar S64 So. Cenfer Ave. Chicago, lili NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. J Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. . Money 1 Spoštovanjem Nik. Radovich, S94 Vermont St, San Francisco, CaL nikakfti sitnosti ako kupiš vošni listek ta svojce ali prijatelje is stare domovine v Zjed. države, pri \FR. SAKSER CO., 109 Greenwich^ St, New York. % J