138. itev. Postnina pip v Kotovini. Celje, četrtek 8. decembra 8927. Leto IX, Izhafa « toretti četrtek In »obuto. Stane mesečno Din 7*— za. inozemstvo Din 20"—. Poftameioa fttevilka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NfcVA DOBA ¦'%-, _______________________________ tfrednlfttvo In «ppaviiifttvoi Cell« Strossmayerjeya nllca 1, pritHčje. Rokopisov ne vračanto. Oglasl pm tarifu. Telefon Int Stev. 65. rrihodiija sferilka »Nocc Dobe« j izide v pondeljek 12. decembra -popoU \ due. Nemško šolstvo v Sloveniji. V Celju, 6. decembra. Ti'dili ,smo v našem lifitu ponovno. da d-obiva neniška politična in z njo ludi gospodarska in poliltiöna propa- ganda v naši oblasti čim dalje u'cji razmah. Na eni strani jo direktno in in direkt no podpira sedan ji pra.viv:.1 di1- žavne noU'anje in zunamje politike, na drugi strani pa so domiači na-ši politic- ]ii boji tako raizbesmeli, da je sedaj jednemu, sediaj druigeniu dolxu1 tir.1< najbolj iimazari niemškutar za politic- no zvezo proti sJovonisJcein.il pohtične- mu na.sprotniku. Na ta način so po^ j stali neimskuitarji v mai\sikateri važni občinl mariboT.sk'C obmejne oblasti je- ziček na tehtnici, odnosmo celo gospo- darji. Ta svoj položaj iizkorisoajo do- .slerlno za razne inanjse in veej-3 kou- c:i\ije. Via facti se uvaja sopet v ob- ciuske iwade in zastope nemški raz- prav.ni in obcevalni, jezik. Kor se d.rze secian;:e vladne kombinacij >, odnoMU/. J:.if:r!i •oLs.poaientov v S1ovüm'..j;. .-o |"J- /abili iikiši political i ui'ad., nase pro- liwo nstititcije, celo nasi sodišca, da je di-yav.ni umdni jezik |:vi nar slo- vsr-.tki in srbohrvatski, in to ne samo v :iolrar;jean uradovanju. ionivc; tudi ])vi olccvanju s strankami. Kau- \ o- dij;) take popustljiivosti. vidimo in s'j- šiino žal na vseh koncih in krajih. To nijintko politicno propaigando podpi- ra jo z veliikini pritis-kom n>cmski tovar- narji, trgovci, ohrtniki in st)1o1i vseh vrst podjelniki. Nas domaci kapital jo premaihon, razcepljen in tudi v nino- gfi'li sJliDoajih .slabo upravljan. Zafo lo- y.etno ocl cine do dive v večjo prcxspodar- sko odviisii'ost od Nemcev. Katko se po- tem zapoved'uje nasi'in «lovenskim suž- njem v nemskih podjetjih, kažejo ol)- činsko volilve v Celju in okolici, v Šo- »taaiju in gotovo še niarsikje dru'god. -Kultuirna propaganda Nemcev se vrši na razne navine., pa seveda z istimi cilijem. U,slana:\ljajo in ožtaljajo se neniKka sportna in bralna drustwi., žkabno dekijejo per .ska dru&tva, po- žarne bivimbe, di"uža,bni krožkii. Umet- nosti se pojejo visoko pesmi in se sku- sa prepričaii jionki svet, da vsi ti-le nemškularji kar gore soanega na.vdu- .senja za petje, godbo, gledaJišče iitd. V resnici pa služijo vse te »umetniške« lKuniske prirediitve le jcdneniai ci'Kju: zbiramju, podižiganju nemskega naci- joinalizjna in propagandi na ziniaj. benar za to teöe iz naših tovarn in drugib podjetij, v veliki nieri pa tudi od zunaj, najvee iz Austrije, pa tudi od podobnih društev iz Neracije. Ne vo- rujemo skora], dia bi nase poEtiene stranke in naSe oblasli tega ne videJe. NerazumJjivo je saiao, da ne nastopa- jo tako, kakor zaMevauo koristi na.štetg^ naroda in našc države. Neiiiökia fciilituTiia propaigaiiida pa gi'e dailje. V številki »Qillier Zeitung* % due 4. deceinibra .vloji na uvodiieni mestu cJanok »Wk1 fordJern« (zahte- vajno), ki je p.roizaiakSiLefli za neanško niii'sljenje. Ob iislem času, ko nima okrog 1()O.(K)() Slovencov, iiota bene autolitonih Sloviejicev na Koroškem in dl'uigod po AATstriji niti jedne sole, ob istein ča^u, ko avstrijske oblasti pleni- jo celo posiljke slovenskih pripoved- nih in ponvnili knj'nj na Koroško, za- htevajo pre.potcntni vodiiteLji Nernšlva in nemskutarstva v naiši oljilasti prav osabno kakor vedno za našo držai\o posehno nemsk-o manjšinsko holstt-o in steer »v vweli krajih, kjer so naise- Ijene narodne (nemške) nianjšine brez ozii'a na to, ali je neanäko prebivmiLslvo aiLlohtono all ne«. To sofetvo bi naj obsegalo ljudiske, srcdnje in višjie Sole. ])i'žaivne manj«in«ke sole z nemskiiin ii'tjniin jezikom bi se naj irstanwuiljaile povsod tain, kjer jo 24 moskili šoloob- veznib otrok; neinwlvi razredi. v krajih, kjer je najmainj 10 neinškiih (ali raz- ume we, neunAkuta.rskiJi) .šo.liool>voznih otr'ok. Kjer jo pa vsaj 5 nadebuxlnili neiii.škutarčkon% taun bi .se jith na) neiniski učilo čitaiti in pisa.ti, dalje neimsk'O zgotloviino, ßlovstvio., dlonno- znanstvo in petje . . . torej ])i>a,vizapi1av vse. Kjer bi manjkali domaci nearuski u'citelji, naj bi se prison Mi. neinški uci- telji »axis diem Mutterland« (sic!), ki bi naj iimelli poi\':.siod za jed'no .s'topnfo boljso plat'o ko drugi drza^viii učitelji. In taik'O nafprej. Mistkno, da; «o le na- vcdbe dovolj jaisne. Tako daleč gre tedaj prei)otenca na- še nemökutariie i»n nemškiili pri\^aii- drancev. Kaij je tern najduteženi saive- renast naže držiive, kaj obsiojeei šoltski zakoni in uredl>e! Sad tain, kjer je res kaij aiu/tahitoariih Neimcetv, vzdrzujemo itak nieniäke l'judvske »ole im v Vojvo- dini celo nemwke siretlnje sole. Narav- no, ker shido kavialiirji in ker vse iiaše sim-ixitije do koroskidi Slm-encev niiso vrediie niti piäkawega orehat. Da ne bodemo pripustili nein«konaci- jojia.lne, naši državi sovraznie vzgoje inozemiskih ueiteljev na nem«kib učnidi za-vodiJi, to razume visakdo ra- zun nemÄkili zaigrizenceA*. Toga tudi ne more pripustiti nobena držaiva na STOtU. Razumljivo je^ da so to zaJitove, o katerih ni n.iiti treba resile d'isk-uisije. A ometiiiiti jih je treba, da bi vzpričo znanega politicnega vetei'iijastva v na- šl držarvi res nekega Jepetga dne ne do- živeli;i kakega preisuniečenja. Obnova trgovske po- godbe z Avstrijo. V zadimji atevilki »Nove Dobe,« snio pororaii, da so bila pogajanja radi al>- liOYie trgiftviske po^oidbe z Avstrijo v Beograidu 3. t. in», prekinjena in da so se vrniiii na Diunaj po n.ove inisitrukci- je. V bofljše raizuiiniewiinje kaisnejšiib iz- vajainj j-e ti'eba ugot-ovifti, da so ziihte- vali obnovo trgio\yke pogodbe med obe- liLči držjivaniia predKisein aivotrijski aigrarci. Av«-t.rij,sko kimetiijstvo si je ta- ko zelo odpojnioglo, da z»e more kriti TA:eliik del aAistrij.skega k'onzuina. Da bi I>a tudi poštejiio zasJužilo, zaliteva. po- višanje uviotzne cariiiie za gotwe j.uig-o- slovanßke knietijske priddike. Mi z na- še .strani pa praviino, da zailitevanno konipejiiZriciije pri naših ujvoaniih ca- rimali za aiVNtriijske ind.ustrij.ske iizdel- ke, ki se k nani mmajo. Za ta poiga- jainja se zaniimajo prav živo tudi naši kmetiji-ki krogi in se je izvTŠila pri Krmetijisikji druzibi zia Slovenig'o t.aza- dev.ua aaiJketa, iia kateri se je glede teh ]>ogičijanj poroOad'o jylaisum »Ivrnetoval- cct« .sledece: »Awstri'ja zaiiteva dvai- do triikratno in celo do sestkratno zvišanje vS^'OJo uivozno cariiie na našo govejo žiivino iiii teleta, na ]Drašiče-per»Uitarje, na ko- nje in žrebeta težke paistme, na svinjih n'o in gowitVino ter niesine kiliolxjÄe in na bučno odje. Zahteve an'strijskiih dele- gatov vso tako dalokoisiežne, da narav- no.st ogrožajo obstoj kmelijwtva SLove- nije. MlekaTst^^o v Sl'ovienjiji občiiti še dand'anes udairec, ki ji ga je prizadela avstrijöka cadnsika movela iz 1. 1925. s teni, da je z zvišanjem uvozne cariine na inieko in. masilö iz nase države prei- preicila ^TSüi'k izvoz teb priidelkov v Av- strijo. Ce se iug-odi he njiili dainaAnjim zaihitevam, tedaj ne bo mqgla SLovenK ja, izviazati nirti goiveda in. teJet, niti ko- njev im žrebet in ne naisih prašičev. Kaj bi to poineniJio za nase kmetijstvio, ve vsak -kmet, kajti preneliati bi mo- raJi z našo prešičerejo, komjerejo in tudi goaedoreja ne bi donašala več koricsti. Najhiuijši udairec bi bil pri prajšičili. V l. 1026. sniio izvozili skozi Mariibor v Avstrijo 26.000 persutnikov in sanio 16.0(K) ]>rašiičteM - speliaxjev. Mosnati prasitči gredo satmo iz Sllovienije, le ne- koliko še iz Hrvatsdcega Zaigorja, med- tem ko se špeharji izviaižajo iz o^taile- gn bogatega deila Hrvatske. Največ spehiairjev pa da Vojvodina in Srbija, ki jiib \zreja takih živaJi najmainj .sta- ne. Prašieereja v Sloveniji je ona pa- noga, ki donaša riwi'oginn krajem taike dobodke, da pomaiga vzdrževati tudi ostali del knietijstva. Ge bi nami bi! preprečen ta izvoz, tedaj bi injorala na«a ])aLe.njäJta in velik del Štajerske skoraj popolnoma opirstiti prašičerejo. Naisa mirzloki'Mna kcmjereja se na- baja že nekaj let v težki kriizi, ker ne more za primerno ceno vnovciti svojib žrebet. Navzlte teanu se je že liekoliko ohranila, ker je Mo n. pr. v 1. 1926. 5672 konj v Av«triijo, četudi je bila av- sitrijs'ka uvozna oarina dovolj visok-i in je znašctilia za žrebe.ta do dveli let 50 in za konje nad dve leti 100 zlatih krön. Sedaj booe Avstrija zvišati uvoz- no carino na clvojno mero in s tem nairavniost preprečiti naš izvoz konj v to državo. Če se to dovoli, potem je ko- nec naže kanjereje. Ker boče Avstrija zvisati uvozno ca- rino tudi na sveže meso, gavedino in svinjino, kakor tudi na mesne iÄdelike, mesene klolxuse, bi s tem bila na ent strani prizadeta naša mesna industri- ja fer obr(, na drugi strand pa naše kmtetijstvo, ki bi ne moglo svojih pra- šičev odati tej induistriji. Še pred krat- kini je izdaki Avstrija carinsko n,o^•e- k), ki je stopiila v vd.javo 21. t. m., a i katero je preprečila uvoz bučnega olja j iz ntise države. Zvišaila je naiinreč na til izdelek uvozno carino od 5 na 30 zlaitih krou ter s tem onemogodila vsgk nas izvoz. To je tako lind udjarec za nase štajerake oljarne im oljne mline, da bo večina njili morala zapreti svoj obrat, ker ne bo nasla ocljemalcev za bučno olje. 60% buenega cnlja je odšlo namreč v Avstrijo. Obenem s tem je prizadeto tudi na«e kmetijstvo, ki ne bo moglJo vnovčiti bučniiih peek, ki jih je doistlej laJiko oddajaJo v oljarne.« Tako je torej stališče naših kmetij- skih krogov gletle te pogoclbe. Zamimi- vo je, da se naši veliki listi pra;v malo brigajo za njo, poslamci pa najbrže šo. mainj, vsaj čitati in sliišaiti ni bilo v tej smeri ničesar. To so tudi zerška alo- dijalna posestva, poročil je februarja 1252 krailjieo-vd'ovo Mar jet o, ki je bila nad 40 let stacra, on pa «amo 22. Pri poroki nni je sopraga predala baiben- borški fotimi i'Z let a 1156. in 1245., iz teajtieriJi je tudi ona sama vleklia svoje pravice do batabwäke dedšcinie. Tudi eden del štajerskega pteiistva je bil že Iota 1251. zai Otokarja. No, močnejša stranka bil'a je že takrat saa ViitetebaJiovca Henrika, zeta ogrskega kraJja hole IV. (1235—1270). Ali ba- varski vojvodia je moral zaivirniti po- n.udbo ŠtajeroGV, ker si je njiegov taist saun žolol prisvojiti celo babenberško diedačifno. v ta namen je s papeževo pripamjovjo pri.siilil obudovljeno Je- ro, da je njemiu od.stopüfe .svoje dedlie pravice na Avstrijo in Štajersko. Lota 1252. jo napadel ogrski kralj ajv.strijvSike zenilje iai Moravskio, ali brez prajvetga \Tspelm. Pač pa .se je Otokairju posrečilo osvojWi me>srikalniin, ki so pa do- bili fudi nemškutarske gl*u>ove. Tudi v Središei: imata SDS in SKS večino z 11 proti 6 odbornikov. V tern okrajn fi-o napredne večine tudi v Obrežu, pri Veliki Nedelji. Gvetkoveih iiii drugod. SamoklerikaJni so občinski odbori v Lahonriih, Ze.rovi.ncih, Velwanah in Hermamcib. V rnvsiu Ljutomoru iana SDS 7 obč. odbornikov, »ljutomerska gospodarska ista« tudi 7 ol>e. odborni» kov in. SLS tri obč. odborniike. Lopo nspehe javljajo tudi iz občim ok raja Ma.ribor leva breg. V predinestnih ob- činah mariborskih so klerikalci pro- padli (Kreevima, Lajtersberg). Vid'i se, da vendar gre, ako se politično kaj dela. Kdo je odgovoren za atentate v Makedoniji? Pod tern na&lorom so priobčile za- grebske »Novosti« zelo in.striuktiiven clan ok, ki se gla&i sledeče: Najmovejši atentaiti bulgarskih ban- dit ov, in silcer pred nekaj dnevi na progi ])ri Kočanam in (v noči oid 4. na 5. deeember) v Slrumici pomenijo wsled svojeg.a ozadja inmogo voč ko zlo- čini sa,mi. Oni, ki nadaljiijejo s siiste- rnom atentatov in ki inspirrirajo to ak- cijo, želijo svetu dokazati, da bulgar- sika vkda ni kriva atentatov in da se its.ti ne pripraivljajo na njemean ozem- l.j'u, kakor to trdi jvugoslovamsfca vlla- da, tenwec da je to popolmoma notra- nja zadevo. Juigoslavijc in nikakor me Bullgairije, kl .giro celia jiigwlovaiiski. viladi na roko im daje colo naivedbe za zavaroviaaiije meje. Da, ana jc oelo r*uz~ gJia-siJa obsodna sta.njc A'custendiilsikem im ]>etriek-em okrožjiu, Voerajšnji a;ten- tai je najbi'ze v zvozi s ponwniun od- pocelko'm ]>rocctsia proti lmatkedan.skiim dijakom v Skoipliu, kateri so, kakor znano, ¦obtoženi, d'a ,sio bill v zvezi z bulgarskiini koinnitazk Namen stTumits- kili atenitatorjev je bill opozoriti ex- ropsk-o jaivnast ossabito pa inozemiske casiiikarje, ki s*o d'o&Ji radi dijaškeiga. pr.ooe.sa v Skoplje, na akcijo makedon- stvujuščih. Nadialjc je atenta.t v zvezi z otvoritvijio zaftedamjiai Društva naro- do\r v Ženevi. Z obimejniimi odredikiimi in s protgla- s'ntvijo obsiednieiga stainja v obmiejn.ih kvriijib pa je binlgarska Mlada nehoto- ma pri'znailia, da zna in nnore pireppe- citi na svojem oiziemiljiu. »mnova.nje revo- lucijonaii'iiili askctij proti JuigoaUivija. To priznainje potrjujc tudi okolščina, da so po .energi'cni tn.ter\'onicij.i jugo- slovenwkc \'lade v Sofii.ii maikodonstvu- jušci mirovali. Kav jie pa tafko pri^na- nje dovedil'O biil'garsko vkudo v tezavieu podožaij pred inoxeniwtvom, s© je vrši- lo pred kratki.in v Sosiji posivetovanje makedonsikih revolucijonarnih organi- zaicij, dai se .najtde ]>ri'mere.n izhod. Tern posa:etovamjo se v glasovitem riiilsikom saanastamu. Riaizpravlj.a|Ijo se je o tern, a.I]i se naij nad:ailijni|ü aili uista- vi revahiciijoniairna akcija proti Jugo- sllaviji. Sklei) j»e 1>L1 za nadailjevani.je in tako «m,o dožkeli virsto atentatoiv ob caisu, ko se priöenjai «kopljamsiki pro- oes in ko se miude tu^cli bi#g.a;rsiki d'dle- gati na zasedainjui Drustvia naroclov v Ženovi. RuLgarski viliadi, lniaku'doinske- nmi konHiitetu in italiijanskim ])riijate- ljem je biilo treba dokazati svetu, da Builfeairska zato ne more) prepne^iitii. atentatov, ker se vr.se na jaigosiliovan- skein ozemlju. (kol)ito pa hioeejo Ita- lijani po^''odlonl tell atentatov razsitrtu im poglobiti spor med Ju'gioisiliasviijo in Bu%ai*ilo tor pncd srotom naisl'i'kaiti Jiiigoslavij'O kot neurejeno državo, ki imia iiovrb toga ise nnipadaln« naraeaie pi'Oiti Bii'1'Kairi..ii. Nesolidna poiitika. X zad'njem »Sliov. Gospodarju« ci- lama >.:a u\oclhe;n niiuMu sIcdcTt» s!.avki?: >Kc']- je dandanes težka. .50- spodaivska kriza, oblastna skupsci.ua ne sme in ne bo vpeljala nobonih no- vih davkov in doklad, ki bi zadvle kii'eta. dolavca, m-ailega obrtnika all trgovcn. Da bo krilia stroške sivojv^a d'Blokro^a, bo uvedla le takse n.a luk- susne slvari, na plese im veselice, na avtorncbie, na alkobol, kin.o ltd. Teh dajatpv pa vse bo vsatkdo lahko ognil. če ])o hotel, oe pa ne, naj jib ]>la,ea . . .« Kako prijetna muzika za ušesa »Go- ^podarjevih« ciitatdjev! Kajti iega, da ,ie sicer državia oblj'ubila obla,stim cca Audijenca Ljub9 Davidovica. Včeraj i)opoldno je bid g. TJuba Da- viido\-'ič -skoraj dve u;ri pri kraljui. To je seveda Mzbudiilo x sodamji »polilieni siišii« v Beagrad'U nemailio senzacijo. G. Daividioivic sam je po soigilasniJi y.o- ro'jiUli easopiisja iizjaivil, da je to bila avdiijenca v priiviatnih zjidicvaih, za ka- toro j-e ŽG i)i'osü pred daljšinn ča.soni. Lju-blijan.ski »Slovenec« potrjiuje to iz- ja:vo z vso vnenio, kar je seveda raz- ii'inljiivo. Kajti boljse je imeti sam-o Oin^ ga iniinils'tra kakor pa Mi ^¦ opozimijo i.n plaičevati raÄÜ-cne račune v Slovieni'ji, ki so v zaid'nji'h dveh letih precej na- raistlii! Damics dowpfli zaigi'tibski caso- pLsi. pa pravijo,, da je g. Da^idoA'ic pro- fs ill za to a.vdije:nK'o radi toga, d.a. razlozi Nj,. Vel. kralju .^voje slaili»5e naprain not ram ji in zuinainji poliitiki. Zamiimivo je: da je ob poročitu 0 tej avdijenci ta- koij završalo v radiikalnem klubu. Vu- kilcevicevi na.sprolni'ki so irmoli vcjeraj konferoaioo, na kivteri ko s© raxgw.ar- jali o raixnih »miožnostihi«. So to .lOTod vsem dr. Niiiiču', Mi«a. Triiiwiovic, An- dni Sla.nič, dr. MLlaiti Stojadinovic in še nekaieri mladi po.4anci. Ker ni do- s/lej videti. da bi naMala iz Daiviidovi- oeve avdijence kaka »akcija«, bodo nvorali radikalni niiozk'ijonalcM še po- rakafi. C^lfske vesti« c Milrfaržev večer Celjskeya fiokola. , Kakor vsako leto, je Geljski. Sokol tu- di let as prkedil Mikhm'izevo v Narcd- ne.tn domu. PopoWne ob 4. uri s>o je j vršMa v veliki dvorani priire.di.tev za nuladi.no, pri kaiteri je bill obdarovan : tudi ,<5okolaki nairaščaj. Ob 8. ut'i ]ki «e j je viršil Miklaivžev večer za odrasle. i DMorana je biia polna občiSnMva. So- deJioval je del orkastra Geljskega god- benega druStva, Nawlapil je Miklavž s svojim spretnjstvom. V pozdravnean govoru je polvvaliil one, ki so v niinn- lejn letu pri duo delali na sokolskeni im narodwem polju, poferal pa tiisie, ki so mialamairwo .s-tali ob strani ter po- ziival na; viztrajno delo tudi v bodočem letu. Veliko zaba\ie je vzbujal sveti An- ton, ki je pridno raizpoča,val podobice in poiiiinjal všmofovoai. Po koncanem vzporedu se, je vrsila prosta zabava s plesom. Celi večer je potekel pra^ za- bavmo. Mairljiivennu .starešiinstvu Soko- la gre praiv poisebna zadivala za mla- diin.sko priiredHev, ki zelo uplhia na lesmejse zwyx) nied prebivaMvoan in Sokoliom. c Geljski obcinski svet iina redno sejo v j)etek, dive 9. t. in. ob 6. uri zve- čer. Na vzpwcdu s^o poročiila raznih odsekov im. skicajnoistk e Kaj je s sfavbn pokojninskeyu zn- vodd v Celju? Kakor smio že ponovno porcčali, je letošn.ji občni zbor Pokoj- ninske,ga zavorla v Ljubljani sklenil. da zgradi tudi x Cel'ju. veeje Kta-ivo- vanjsko pasiliopje, za ka/teregia bi po- rabil cca 3 miljone dinarjev. To bi bi- la nodvommo že zelio lepa in veliika Ktaivoivanjska zgradba, ki bi lahko vse- bovaila 10—12 liepiih stanovanj, tudi x<&č. Kor »mo v Geljvi zelio potrebni sta- novanj in d*ela., sc n*\iratvno za io stav- l>o zainiinaiino. Zato bi vprasali, kaj dela aili kaj je storil me&tni Tna:ori«trat radi te staAibe? c Bofycne raz($aduif,c driizlx.1 ,siv. Ciirida im Metoda so izšle. Pr-osilrnio, da se vsi narodnjaki poslužijo za bo/irna im novoletna vosciiki teh razglednic. — Gen a komad 1 Dim. Naroeajo se pri. G. M. dvuzbi. Ljubljaiia. Natrodni doni. Casanova!? 1715 milioiiov dimarjev za. iirevzeiu rax- ni,h doslej državnih poslov, zahteiva pa xa kriitje tega zneska nave dnvke, >Gosi>od'arjevi« kmetje ne bodo popre- je zvedeli ko na — da;vkariji. Tolažbe s taksami ^0 iwuvna demagogiija, ki je res znaičiilna za poli.tiko na'jjaicje slo- \enske stränke 1. Avstriijski doželni stanovi so lela 1251. Otokairju ponudili obla,stvio naid vojvotddmiO Avstrijo. On je na to po- nudbo vajvodimo brez vsacega odpora zaKod'el, na kar ,so mu duhiovniki, ple- nuiči iui ineisitia priseqli vernosi. 2. Otokair se jo leta 1252. ozenil z Babenberžanko Maroareto, ki mu je predala ono liistirno, s kaitero je pri- gla.siJa svojo dedmo pravico na baben- bersko diedščitnio. 3. Ko se je Margaretra oamožiJia z ino- rarvökim obmejaiirn grofoim Otokarjem, pripoznal je 11je.no ded:no praiviico tudi papez Inocenciij IV.,, ki, ise ,je poprej samo za Jero zaivzem.a.1. 4. Prisvoijitev Avstrijc in severnega dea v budiiinski mirov:ni pogodbi (1254) razdeljene Štajerske po češ/kem knilju Otokarju je odobril papež, ki je takrat delii pre&tole in zenilje. Vsaj je bi-la omi\nj'ena pogodba, sklemjena po Tijeffovi volji. 5. Leta 1259. ponudili s-o Otokarju tudi odpaslanci Majerskega ptemislva im štajerskih niast obl'asitvo 11 ad ftta- .iersko. Otokar je to ponudbo tudi spre- jel in poslail štaijersikim iipornikom proti ogrski vladi avstrijske čete na ponioe. Po sklenjeni miirovmi pogodbi v Bratislava koncein leta 1260. je spro- jel v Gra-dou od stajersikega pliemstva im duhov.ništva priseflo vernosli. 6. V miirovni pogodibii, sklemjeni na Dunaju leta 1861., in sicer zoi>et pa posredovanju papeske kurije, odrekel se je ograki kralj Bela IV. v prid oe- skenm kralju pov.sem svojiih zahtev na 1 >abenb-er»ko dedHin0. 7. Lela 1262. je bid eeski kralj od rwnfikega Rihia.rda Kornvalsikega po- lenjen z Avstrijo im Štajersko. 8. Praivioo na posest vojvodine Av- striije in Štajersbe si je Otokar II. pri- d.obiil tudi s tern, da je ti dive zeimlji osvobodil anarhije, qraheza in ubij- stvti, ki je zavLadalo v teh dveli deže- lüiih, odikair je liohiO,n.Ktaufsika stra.nika prevzeLa njuno upraivo. MoraJiKMiiL ])ravji.i tiitulus 11a babem- beivško ded6čim,o si je Otoikar II. pri- boril s svoj'O vzorno upravox teh dve-b vioj'vodiinah, po^ebn.o pa.na Stajerskorn. 10. Podedovainje vod'vodine Kor-os- »ke im z mij'O združene Kramjisko in SLo- ziakoiniiti podlaigi,, ker je koroški voj- voda Uirik III. užival po siklepih n.omvškieiga državniega zbom v Woirrn- sm leta 1231. im v llavioni leta 1232. pop'otoi'O dezelno gospodslvo (Landes- hoheit) ter je niog-cl ma temelju tega. prai\\a; postaivili «vojega bralranea Otokarja II. za dediča v gori ome.nje- nih deželah. Ne bi pritrdiili lemiu njie- goveniu. odloku kor oak i deželm.i sta,n:O- vi, tie ne hi iimel na to pi'aviice. 11. Otokair II. si je pridobil praTni naslov na posesit vseh wori oinienjenih ailpsikiii dežel tudi z mmogiuni vojunanii, ki jib je lmorall vodiiti za njiihovo obraiTubo proti Oigrom im Baviairoem od leta 1252—1271. Še le s temd zmia- govitiimi voj.nami je podal vzhiodnimi alpskiiin zemljam varnosl pred ropa- njein, pobijamjem in OLl'vedenjera pre bivak'cv v «užnosit diivjiih KuaTict.n.ov in ; Ogrov. # . i 12. Kojično je se treba oinemiiti, da si j Premyisloviica Vaclav I. in Otokar II. | nista pridobi.lia zaislug siinno za Avstri- jio in Štajier,sko, ampak tudi za riim- sko eesar.sitvo ii/omske nia;cije s te,m, d.a S't'a imu oihirainilia, babenbcrški vojvodli- n,L, kateri mai j.e hotel odtrgaili ogrski krailj Bela IV. s p.ri'voJjen.iein papeža. Inouenca IV. Z.: Amaliza. (K niajaivljeni pred»ta.vi »Mägde« v celjskeni inesitaern gledaliscu.) Ljubezen. med spoli je tiista siinga, ki je zakopana v fimi pewek neštetih probl'emov in komponent. Gotovo pa prevladjuje fiÄiolosika strain toliko, da ima. psiholaska Le obliikujočo in vari- jacijisko funkcijo. Jedro in inotiiv je wpoj, VkSii diTiigi niiomenti, custva, kul- tura itd., ga more jo le poglobiti, stabi- ; liziraiti nied konkroitninn pairom, ali V& opro'stasiitr. Ali: kakor je nai'ava rada pairadok«- na, to je logična v protivnostiih, tako se r.ado zgodi, da* so baš gbboki iu mioeni sentiJinentailcl nesposobni raz- liočevati v d'rugeni delupara sorod-no miselnost in čustvovanje ter projiiici:- raü na drugi del toplolo iiii iirnlcurzite- to svojega, da .si ta del privežejo na-sc. Nawpi-otiLo pa imajo mrzll brezoibzir- ni dementi pri enera Medno eudovito, neodoljiivo miaigmeitiičn.o siilo na vse, ki zaidejo v krotg okolu d:otičnega. či.rn so na^ibDjejo k not ran ji vaise obrnjeni sonzitiA'mos-li. TaJd pojedinci so kakor lu'c za vešče. Za ta, wsem tako zel'o vklni, od tcxli- kih že obdelani, v v«eh lmožniih eiia- {•icah p-rei«ikam;L dileina v akutni Iju- bezni je zagrabil Allojzij Reniiec vS pre- v&j srečrio roko ter ga pastaivil na odor kot »Mctigido«. »Ubogo dckle« Maigda — to je mcn- dia že izza svete.ga pisina som sitereo- tip.no imie »ubogih deklet« — je kolek- tii\-e.n ti;p: emobarven miozaiik čustvetno bogatih ženskiih dm, ltepo dotiramih s tolcsi, ki kresejo v uiioSki'h owh iskre. Manjka jinn pa oJ>ratnega kaipiitalia. za. uspeihio igro z mioSkimi. revme so; imanjka tudi sposobivost viideti v dušo druige^u delia, kajti oko jim je obrmj«- no na znotraj im ,se ne more zadiviiti dovolj laestr-osti lastnega d'ozivljanja; pri njiih je tista Ijnbezenska .splendid iusolatiom,, ki niima nohemiih uitrdb proti naptudoin od zunaj. čisto ena'k ko;lekfnven tip jo nj-eii Peter. Rokodeleo krepkiih mišic, pri- den im pošten do kratkovidnosti, _"-e stremi za drugim, kaikor da si ^1^1 Kikromno gmozdo in deliaivmiico za Maig- djo in zaise. Za svojo obrt ze-lo izobra- žen je to vendair toliko prem,alo, da feitentno tiTirta oba po nofcom na1- Štev. 138. »NOVA DOBA« Siran 3. „Raduje se življenje nam, saj Radion pere saml" Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muci se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namoceno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker periln in rokam samo škodi in — se postane mogoce lepši od tega? Varuje perilo! c Sreca se nudi vsakemu, ki kupi srecko Prve veliike lotrije Sredksnjega otU>ora Udruženja vojnih invalklov kralj. S. 11. S. v Beogradu, katcra ol>- siega 25 pelsedežnih luksusnih avto- mobilov znainke »Praiga,«. .— Žreba,- ii.je se vrši 15. jaiiuairja 1928. Sreeke se d obi jo v pisarni Krajcvnega odium: II. \r. I. üeljto, fnvalklski dam in steer ob del'avnikih od 8. do pol 1.1. ure d'o- poldne. — Opoza.rjamo eenjeno obrin- stvo na tozadevne lepake. e Ustanovitev krajevneqa odbora »Aeroklnba« $11S se je izvršila v pe- tok 2.' t. in. v kaiva.Tnii.siki sohl iiotela »Celjskl Dom«. Splosne simerniee za iiAtariüvitev krajevnega adbora ter za (kik> istega jo podal g. dr. Staue Rape iiz Ljubljainie, na kar so je izvoli! od- bor, ki je sestavljon .sledoce: pivdsod- niik niiaig. pliarni. Mennan. Klobučar, podprodisednik Janko Wagner, fajnik Ziiga Üandini, bliaigaijuik Ciril Sadar, odborniiki gg. Lavremüc, Bat\ Sribar, «Jezernik in goclč. Anica Pavlinič. Pre- gledniiki so gig. Subic, Leopold Selišek, Meglijč in Čeplak. c Zavrnjena pritozba. Ivakor poro- ca damasnji »Sloranecs jo trgovin^ki minister SpaJio zavrniil pritožbo na- prednih trgoivcev in obrtnikov proti volitvam v U\govwko-obrtno zbornico. List dostaivilja: >Torej ostanie saimo pot na Drza'vmi svet.« — Man merkt die Absicht und wird nicht — verstimmt, kajti vsaka baitima iina d-va kanca. c Obrhtikki sesfauek se vrsi jutri, na. pra/Äiiiiik zve-cer ob 8. uri v goslihu Narad nl d'ani. Na vzporedu je ra,zgo- vor o proste vi l-J5-lelTiiice dni&lva in o vseobrtniiskein zletu, ki. bi se vrsil prihodiije leto v (ieJju. c (JmcUnkka razsiaw Mežau—Pir- mtl v divoTanii Meslne hj'aniilliiicc osla- | ne od'prta do 15. t. in. Jlazstaiva je zelo | aaminiiiva in visebuije resna iwibotmiÄka dela. Pripororaiiino obnmslvu, dia si jo qgLeda. o Sdi/chtov trio v Ljubljani ill Ya\- (jrel)ti. fc>an.finov aJ'i ZujffPciliiöki triio (g. j'a.viii. K. Sancim, prof. Elvira Marsitx?- va i'ii prof. R. Matz.) je koii'certiiraJ d;ne 1. t. ni. na novinarskem koncertu v IJubljani in dne. 3. t. m. v Zag-rebu. Kritike se izražaijo v obeh na^fo]>ili tria prav lavska,vo. c »V eri sporaziuHfi«. l'oü Icmji na- slovoni pkše ix'Ograj.s-ka >'PoIiitiika«: >V eri Mrankar.skoga »cisüenja« obcinskili uraidnikov v V.ojvodini so l)iili lunogi luaši slovanski uradniki vrženii na ce- sto, a: na njhova niest a so bilii pasta v- Ijeni slran.karski a^itatorji, Švabi in Maidžairi. (Priipo/inmiiti treba, da so se radikaii ])ii zadnjih «kupščiinskih vo- litvah v Vojivodinl vczal.L s Švafoi i.n Ma.dia.ri. Op. ur.) Tafco sta bila n. pr. v neki ba.ra.iitjflki obci.ui v neposroduii bliaini madžai\ske nieje iiafota-vlj-eiui d.va iiovia obcimska u'rad'ivi'ka. Jedn^niu od njih, ki je Madzar, se je po vojni posrecilio pri'ti v našo arniado in vršiti v L'inu |.)od|)oroeniika špijonažo v ko- | ivst MaL1 kaznovan, degradh'an in ria,una:n iz vojsko. Drugi n.radnik, ; Üvab, }.o bil kaanotvian radi razžaljenja \r:elfiieain«tva im od])ušoetn. jiz državno s>hižl)e — a «edčij jo h\\ resta-Ti'itra-n. I \prasanje jtk se-diij, kd'o bode odgovo- , ren v sliuc'aju, da ti inradlniiki d obi jo v revke zau|)]ie akte in zgimejo poteni ooz nn'jo?v: Ali misiliiite, da bi labko kaj ])o- dobnega iiiapLsali ludi i/ ükmuiijie? c Snn hm kosa. V Gaborju j<; umrl 7. (. tn, g. Franc Kokol, avt.oiz.vosodo iiistinoviH v giairniiziijali. kjer so nahajajo artilerijske (k(Li,nico, lora:ji '/ai rezerviM) oficii'je, v koliik-or l>o to dapušcaia redi.a vojaška .sLužba. Kdoi' ne bo imel la,sLnegia kohja, mu 1)0 dcvleljen drža.vni konj. Clas pouka se bo uredil z oziroiu na prorfti čas, s kaiteriim bodo up.raivioenci ra-zpolagali. Uspeh v jahanjin se bo vpošleval pri oceni. Prvi tocaj se bo vrsiil januiarja m\ fobruarja 1.928. V svrho omagoče- nja tega tečaja so predvseni potrebne ol>\iozno prijave, kaitere luaj se posljejo pododboru najkasneje do 15. decembra t. /., nakar bo vložena prošnja na pri- stojao vojaško oblastvo, da tecaj onio- i goci. V prijavi je navesti, da-li je do- ti.cnik razporejmi v jabalno četo od- jiosno diai-M bo v miobilnem časn vršil shižbo na konju, ker bodo Le-ti inieli prvonstvo. Pododbor bo pa prosil, da .se bo pomk dovolil brez izjeme v,sem. ki se zjaniniajo. -- Pododbor Ljublja- na, o Odlikovaui oiozviki. VeJiiki župan lniariborske oblaisti jo podelil caÄtno naigrado onini orožniko:u, ki so se v izvrševanju ri.bai'sko-pü'liicijske sluibe s posebno vnemo in iiispehom izkazaili. Prvo iict.gi'ado od 1000 Din prejube g. Ivan Lnžar, orožniški kapliar v Ljub- nem, okraj Gonijigrad. Dve drugi na- gradi pa dobila g. Ivan Kocntar, na- rednik pri Sv. Potru pri Mariboru iai kaplar Gvidon Zorenc v Slovenstki Bi- s-lriu.:i. Naigradc so bodio izplaeale pred J)oži«!inimi prazniki. c Lekarno v Žalcn otvori. mag. phar. B. Kairčiič iiz Maribora. c Nov kazenski zaaovormk. Visjo dezi'livo sodišoe vr Ljuibljani je sprejeLo od.vetniskcga kandidaita g. dr. Ervima Mejaka v Geljai v jiiiwniik 'kaiZreuakili zaigiovornikov. c Podponio drustvo za slucuj smrti. o-Ljndska Samopomoc«. za Slovenijo v Mariboru. Druätveni delfeigat bo o nainenu i.n socijalni važnosti tegn dru.štva pi^xla^al v potek, 9. decembra 1927 točno ob 8. uri zvočer v teAovad- nici inieščaiisike sole (Vodnikova ulica) v Gelju (vhod iz Strossuiayerjeve uli- oe). — Genjieno prebitvaJstvo je na ta sestanek vOjudno vablijeuo. c Plesna sola trQovskih nameščen- cev ima ta teden izjemoma plesno va- jo nainesto v četrtek v petek, dnie 9. t m. — Odbor. c Volitev žuimna v občini Celje— Okolica. V zadnjem našem tozadevnein poročilii je pomiotoma iizostalo, da je bil1 v starešinsitvo izvoilijen tudi go^pod Ivan Gliinšek. c Nočno lekarniško službo iima do sobobe 10. t. nii. lekairna »Pri Mariji poniiagaj« na Glavnem trgu, od sobo- te 10. t. m. do vključno petka 16. t. m. pa lekarna »Pri orlu« na Glavineiri trgu. c V novembru so umrli v Celju: V iiiestu': Irneda Hiiiiumier, 7^ meseca, bči zaisebuega uiradnika; Josip Zupa- nck, 71 let, šolski ravmatelj v pok.; Jo- sip Schimete, 69 let, gen. ravn. keinie- ne tovariK1. V javini bolnici: Viii?ko Za- goricnik, 33 let, posestniik, Levec; Ju- rij Žiiinčič, 30 let, hlaspec, okolica Rag. Slat ine; Tomaž Teržain, 63 let, kocar, Dobje; Fraaic Razdevsek, 50 let, dni- nar, Zig. Poniikvai; Jurij Čakš, 84 let. zasebniik, brez «tailnega bival'iöca; Ma- rija Larinc, 6 let, ofcrotk posestnice, Sv. Krištaf; Ernest Mi-cen, 12 let, sin dninariioe, Drensko rebro; Juli-jana Bajk, 78 let, dninaxica,, Vrbje; Eliza Kaičičiiik, 66 let, delajvka, Celje; Alojz Rupnik, 61 Let, arhitekt, Celje-okolica; Fra'nciiska Sapušek, 53 let, žena polj- akoga delavca, Sv. Kristof; Stanko Za- bukovšek, 2 me&eca, otrok bi^zposekie, sprotju, ki si ga ne pr-edisfcavljata in ki bi si ga niti, ne z,maiLa raaliožiiti, ce bi, se gai za^edala. Oba bi nwgia prise- ei, da se »imiala radia«, celo zelo ra- d'a, ali pristna bi bila de ])riisega Petro- va. On i^tifniito obozaiva to s'l'uzkiinjo, M&gido, ki je Jiepa, pa ViendaT.le poste- na1. S sv\x)jo žuljaivio in ogliato nežnost- jo pa naleti vedno na Maigdino ner- voznast, zakaj on, miož v paslavi in nvišicaih, iina zensko d»uso in Jjubi Miaigdo z bojeanoistjo in vecno plahost- jo, da .so ji no zaimeri. To je ženska Üjuibezen, ki se prilega sanio žensikaim iin ki se je cnvaj- kot nnoški. Ge bi ne pri&lo do uisodtieiga sa'eca- nja s Pctjviam, hi so oJ>a v dlaglednetn casu vzela, iuiela otroke in rmonotono eks'istenco, ki bi njih sra'o ogrozala le v nrlajsiih let ill», tloL-hn. bi pot zLviljeiija »klunila po lastni iln «diHigUi veri vzgiledno. Njih otroci bi pa^ zaeeli di- lema od zacetka, ce tako srecno, ka- kor stai'isi, je voc nogo dv'oni'l'ji'vo; na utrocih .se ne mažeujejo saiiw grchi. u.rnpak tudi cednosti «lairišev. ( Zaikaij: a.li bi ne l)il ta ziikon delikl? '^aj bi bil vumdar s'kleii.jeai namo zato, ker sta sv, oba zarcjicenca izognila. vsai, ju zdiruziil, da ju veže za vedno. Glejite P^ra,, kakšen positane, ko ugotQvi, da Maigda ni vw. njegova: üarpije st», kaikoi- .suzemj ji s'ledi, kainor g'l'e, vjsa njegoiYa moza,tost i'zgiine. Fri ten pa ne iipositeva, da Magda spl-oh n i bila njegova niikdar, ne,go je ! sa.m'0 in is I ilia, da je, ne vposkn-a, da bi niorda on a postada njegova in osla\la iij.e.gova, ce bi bil map ram njej moski, ce bi praivocayno zahteval od nje žrtev. Prwlolig-o časa je dopuščal, da jo g^- dala Maigda doli k njemiu, nikdar ni izsilil od mje, da bi zrla k njwnu na- ragor. Tako sta tavala druig ob drugi do wecanja s Paivil'om. Usodino sirecamjo. Pavel jo kolietkcija ^nakili moškiili P'cul vsaikjmi pod neb jew, v vseh rasct'h in v vsake,m času-. Mrzli p,reralog<', dodiici vliagajo tcžbe: mjih i/.gi.nuitjo spruzi splošno v javjiofiiti silen odziV. Na takeiga Pa^la, ki jo v cvetu let' iji studira wiedit'ino, nailetita Maigda in Peeler v lieddj'O popdkVne. Na iizietu «ta »se pad ])i'iiti«bom Lalentnega neraz- luiwva/nja prepirala in kon6no zateikla, v gotstilno, kjer pa ni billo drugje pro- stora, iiitüg'O pri lLekoliijko že iiaikajeineaii ifn sanievajocem Pa,vilu. Moi'da jima I je colo odleglo, ko jhna ni bilo treba l>iti saniiiiina. Peter se je lolaziil, da bo pomenek z zabavnim studentoan,, ki ni- ti ošaben ni, izdrl z-ßl'o, ki je še ostalo po prepiiru. Naiven kakor je, je pre- z-rl, da so se študeiutu zaiskriLe oči, ko so premerile Magdo. Ni pa tega pre- zi'la «- Magda, i'n glej: vseč ji je to b'ilo. V hipu se je odprl Maigdi v njej spoči svet koprnejija, v Jiipu je bil Pe- ter tujec, taik tuyec, da se ga že takrat gladko otrese in ostaine s Pavloni. Ta ji je znail saditi rožice, kajpaik, njemu je bill a s>itua«ija mod obema odprta knjiga; s seboj ni imel niikaiki'li koin- plikai-ij, raizun inorda macka i'adi za- jpite štipendije, torej je njegovo oko ne- ovirano nažlb in izraibilo kon.flikt lined Mag-do in Petrotin. Maigda se je okl'ejiila z vso žejo žen- &ke, ki je prviič našla — nnoškega. Iz vere, da je to ngen m/oski, jo vrže »am Paiveli: doviolj za i>ot nav^dol . . . V Remčevih slikali pride neposred- no do izraza samio ta pot navzdol; po- \!od in vise drugo sa raizcisti šele ob koncu. Njegova Magda in Peter sta zelo dobro karaikterMiiama, v Pavlu uiediciiicu in adravniku pa je natrpal protirajio odurnost in ga je skvaril del'oma z nesklepenostjo,. Zaikaj zdraiv- nik, ki kvilira zastrupMcv po obduk- cijiem možu, kakar pokga to avlor Paivlu v usta, je — junaik. Med dra- iriio pa je Paviel vse diruigo, saniio jiuiak ne. Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 13 8. Obiščite prvi zagrebški božični sejem kjer zamorete nakupiti dobro in poceni po posebno ugodnih cenah na malo in veliko 50°/o popusta na vseh želcznicah SHS počenši od 12. decembra do vključno 24. decembra 1927 o polnoči. ________________LegJtimaCije se dobijo na glavnem kolodvoru v Zagrebu ter v poslovnici PUTN1KA, JelaČieev trg §tev. 1 za ceno Din 10'—. po vseh cenah. L. Puian, Celje. akolica Sniarjo pri Jelšali; Josip Ogri- zek, 18 let, delavec Hum aia Sotli; J-o- ze Vaiej, 52 Jet, deknvec, Laäko; A,na SleiTiienik, 74 let, nwslna row, Celje. — V novonibru jo 101:04 um.rlo v Olju 18 o.seb, od teh 3 v mestvi in 1 f> v .iatv-- ni bolinilci1. c Dvoje tfifvin. V pond^ljok, dne f>. t. in. oikrog 5. nopoldnn jo nwkdo ukra- del tf'elami Ivanu. lJi'ba>ik:i>čii iß njc- gaw >sobe lifltnico z 11 Dim. gotovino, 2 sreckama im 3 dökunientr. — V nooi od nadieljje n,a ]>and<>ljek pa jo noziiaii diehur oclneseli z dvoriisca 11 iso st. 3 v RaizlaJgovi uliicL tri ]>etelino in kokoš v vrednosti 200 Din. c Izgubc in najdbe. Iztfiiblji'iu»: j d'iinarji im žepniim robooni. Najdeno: 2 para moških nogaivic; rocna torbica '/. manjšo wsoto donairjfi in žopninn roh- ceni ter mal oniot baTbiiiivUu. c Nov vinotoč io alvoriil v OUu v svoji foiivsi tTgovimL a vini Pvvo j,užna- stajer.^ko vinarrske zadruge g. Anton Fazarinc, sjiocoriij^ki trg-ovoc v Col.ju.. Opozarjaiiiio obeitn.stvo na cianašnji im- sorait! c Leyar jo izbrulinil miod olrot'i sto- klarskih delavcev v Hra.stniku. Včovaj so jih priipoljaili 14- v oelj.sk0 bolniico. vet, jili pa še sledi. Uiximo, da bodo pristojn© oblasti ukrenile vise potreb- mo, da so Ui stnusna bollezon no raz- Kiri, c Pri zaprljn, lieim'ejoni pvobavj, bolneni'ii zelodeu, filavobolu in sploS- nem neraizpaloženiju jo treba zjuti^ij vizeti na tešče ca»o nai'avno Franc- Jožefavo gor-ke vode. Po izkiisnjab pridobljenih na kliniikah za notra,nje balezni, jo Franc-Jožefovu voda od lie- no sredstvo za čišcenje. Mestno gledališče. ReperiOar : Sreda, dno 7. decembra ob 20. uri: ¦Magda. Premijera. Nedelja, dne 11. docembra ol) 16. uri: Magda. Ljudska predstavn ob zni- ža.niih eenaJi. Opozarjamo So onkrat, da sa ]?a je na to sla in jo omiejiila delo v sv>ojih premogokopili ta- lc 0, da je sedaj dne\rn.o okroig' 2.000 rudairjev brez dela. V Koöevju in Hraslniiku je sploli vse delo uisilaivlje- no. V tern slučaju je treba .sevedia po- stopanje družbe ostro grajati. Kajti nije.n spor z državo rudarjev nie ne briiga. Je sploli zadnji cits, da je za- čela država pretiskati na znižanje pre- mogovnih cen, ki so pri nets pretirano visoke. Z njiani so zvezaiie, kakor je znano, tudi visoke cene za eJektricni I ok v Sloveniiji. 1 Zahtevate-li A ¦ povsod v kavarnah, ^M ¦ gostilnah, brivnicah m \ in javnih lokalih f # 9lNovo Dobo" 6 Reklamne objave. \\ Recwalicem (zahvallna. iizjava), G. diY. I. Raihlejoivu, Boograd, Kosov- wka 43. DobivaJa s&m od Va« Vaš l>ek Radio Balisiamiika /a sviojega skva, ki je bil bolan za. revmatiiznioin 8 let, d<(s Ret mosecev ]>a ni stopil z noga.mi nn-i zomljio, a:ni(])ak «em ga .morala nositi na rdkaih. Radi tega so Vain, g. dok- tor, rados'lno zailnvaljuijein za V.aše /.d.raviilo, ki je iizvrstno deloxnalo. S ])o- zdravom as4ajam Zora Hisknp. — Gornja Kij.eka pri Novem Marolu. - Lek Radio lUthamika izdeluje, proda- ja in ru-rpoxiljii po pouzetjn laboriü0- rij Radio Jhtltiitmika dr. I. Rahlejera, I1eo())'((d, Koxovska 4?>. R Skrb wake (jospodinje. — Ofcroei inorajo v solo, stainovanje treba da ju v rodu, jod twna,, a cola drnžina. sn.ay.- no i,n „skrbno obk'cena. — Taike in ena- k(> skrbi imta vsaka gosip'od i,nj,ai. — Aeiii'la so inienuje »Radiion«. — KupLte Se danes en zavitek, pa poiizkusitel R Barvasle Osmw-zarnice. Z ve- soljcm do luiči je ozko spojeno veselje do barve. Ako luč ne shiži samo v sve- tihio svrbo, tem-vec naj bi s svojim pojavom tiiidi vplivala na razpolože- nje, potem si želimo barvasto, ker bar- v;i stopnjiuje uičinkovliltost. Tej želji popolnoma ustrežejo nove barvaste Osra.inržarniice, Barvasta prevleka v nasprotju z obicajniini bai'vafitim liei- lom zdrži toploto in je zelo odporna. Razon. \oga imia docela mot no povr- šino, lako da se žarilna žica ne vidi kot Ävetlo breščeča pega, temvieč vsa steklovinia kot onakomerno svetilno telo. Te nove barvaste Osram-zarnico se dobo različno napravljeno: kot spe- cijalno ilumiinacijske svetiljike v po- sebno malib raznierjiib za posamična in serijska stilkala ter kot svotiljke enotne vrste. Prevleka se izvršuje v slodeeih barvah: runion0, oranž, rdeče, i lnodro, zefeno, pri iluminacijskib sve- tiljkah tudi belo. lie razliione barve omogocaj'O najbolj ocarujooi dojrn pri I iluminaoijah in svetlobni roklaini. I Ako pa se no želi izreono barvasto luč, tomveč samo nalalmo barvasto ton ova nje splosne razsvetljave, da se slopnjujo razpoloženje in prijetni ob- r-utek, so v to svrho na razpolago nove , Osram-zariiice v mot no rum-eni ati mot no roza barvi. O.— Božična prodafa 1 j Pri mkupu božičnih daril piiporočam 1 svojo bogato zalogo vsukovrs^ega blaga. Opozarjam cenj. občinstvo, da sem globoko znižal cene. Fr. Urch, manufuliturna trgouina Celje, Glavni trg. POGLEJTE nizke rene Čevljev: \r. toletine moSki 152 Din, iz krayine moški podkovani t5* Din,goJzercll80Din boks moški amerik. ali pol Siml 159 Din, boks rmki moški ali ženski IV) Din, dam- ski fievro \M Din, damski lak 199 Din, otrofji \i ovčevlne ¦ 30 Din, iz teletlne 141 Din, ¦ 18 — Sf arO vino: Namizno rdeče liter Din 12'— Namizno belo „ „ 16*— Butcljke: silvancc Din 24"—, renski rizling Din 26 — ia rauškat silvanec Din 28 —. 1 Najlepše božično daHlo so svelovno znani ¦ 9BalIyc in -Tip-Top' Reklamne cenel OQvlJi, Zniane cene! VcÜka l?bera vsakovrstneqa obuvala. Snežna čevSji! GaBo^el Hišni čevlji! , ST. STRÄSEK, CeXje, Kovaška ul. i. B Otvoritev trgovine^ Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otiropil s 1. decembpom t. 1. v Hiši t\ri?ak:© JPelle. CelJ«*» KraIJa Petra cesta irgovino s sportnim* potniškim in pletenim blagom. Perilo za gospode in dame ter darilo za novorojenčke v naj- večji izbiri. __ Potrudil se bom svojim cenjenim strankatn kar najbolje postrcči ter prosim za dobrohotno naklonjenost in mnogo- brojen obisk. Z odliCnim spoStovanjcm JOS. KRELL. Štev. 1 38. _ >NOVA DOBA< Stran 5. i! 3 Din !i gramafon s ploščami Pri našem načinu odplačevanja na dolgotrajne obroko, ki jih skoro ne občutite, odpade na dan samo kakih 3 X>JLxm! Za Bozic so prispele nove domače plošče ——¦¦—¦1I1WTIH—l.inw.WHWIIWIIMIlHWIIIIIHI II..............¦ izdelane po novi „električni" metodL Qß n&M Zahtevajte naš novi ilustro- 9fi flSn |IU BJIIb vani cenik in popis plošč! %9%3 UPI HI Edison Bell Penkala Ltd. Zagreb. Obrnite se na zastopnika fiOsjfar & LeSkOVŠeJC, CeljC {IopiEo Z3 u božiono dPBvesce! Velika izbira raznovrstnih bonbonov, čokoJade, južnega in domačcga sadja. R. Debenjak, ßraljä Petra C. 8. P r o da s e elegantna dvtftvpaTežft2i| po8ks*ita lnočija z gumiievimi kolesi za ceno 3000 Din. Za rnalo denarja se kočija lahko pre- uredi v enovprežno. Proda se tudi teŽek g o s p o d a r s k i v o z zu ceno 1500 Din. VpraSa se v graščini Višnja- vas pri Vojniku. (V2 Elegie), otroSka kožuhna garnitura ter stare igrače na prodaj. Naslov v 1 upravi lista. 2 Sprejme se učenka za šivanje finega moSkega perila pri R. Z. Pajk, Celje, Dolgo polje 9a 2 (Vila Winter). 1 Prodam poceni dobro ohranjeno gsisalsto sniso Ojjiedati mogoče samo dopoldne. Na- slov v upravi lista. *% SlMAtnnA ^iio^i, \\M\i\\ in \i S\ UPpillll I useyr&irDUovdoMjii HI l iVUiUt] iiteslnlp dq hi5mesfn III _______a,»« in obolici Fr&nio Jost, Celje, AleRssndrova ul. 4 PSašče kostume 2a dame, povrSnike, obleke izgo- tavlja po nizki ccni ter modernizira in obrača plaščc in obleke KARL KRAMER, Celje, Ljubljanskac. 19 (poleg plinarne). 3-6 Josip Plevčak i^dleiovaSnica čevfljev , Celje, ECv*aIja Peftt^a c. 28 se priporoča ce.u\. občinstvu za razria prvovrstna dela : moških, ženskih ter 7 sportnih in luksuznih čevljev. 12 One zmerne. Anski vrh! Opozarjam slavno občinstvo na iz-, vrstno vino iz domače gorice. Gostil- niški lokali ob nedeljah in praznikih zakurjeni. Za obilni obisk se priporoča Proda se elegantna cnovprežna, poSkrita za ceno Din 7000 —. Vpraša se pri Males Senica, Žalec. 2-3 iPozot»! Zastopniki, ki prodajaio ali žele pro- dajati vrednostne papirje na odplačila naj se takof javijo v svojem interesu ! Nove senzacionelne ugodnosti, ki jih noben drug jravod v naši državi nima ! Samo pri nas si- 2 jajen, stalen zaslužek! 3 1 Zorič & Pivčovič, Split, Marmontova 3. | ElEiitrotchniino podjetjE Karol Florjončič v Ceijuf [an^pjsua cest^ it. Z (poleg davčnega urada). Instalacija otektrlčnih napra/ za luö in pogon, telefonov. zvonccv, radlo-aperatov. Pcpravljanjo elektromotorjev in vsako- vrstnih električnih aparatov. V zalogi: lestenci, svotllke, l.'kalniki, motorji, števci, žarnice, potrebsčine za radio itd. in ves elektromaterijal. Točna postrcžba ! Cene ulzke 1 Proračunl brezplačno l PCognao Nledicinal Palace Creme-Liqueu9*e zajamöeno čisti vinski destilati, izvrstno priporoceni. Franjo Doižan, Celje Za k re si jo St. 4 Kleparstvo [ Vodovodne Pokfivanje Streh in I higijenidnih kopalnih sob, ¦¦ aEVOnikoVa ..... I klosetov in zdravstv. napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solldno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Za negounnje parheta, lipoieja in pleshanih tal izposodite si uporabljajte clebirični aparot za poliranjc „KOSSET" tehoči uoseh proti odškodnini Din 25'— poldnevno, ker je najbolj§a, najtzdatnejša iii naj- Din 50'— celodnevno in jih polepšajte cenejga politura za tla. Zahtevajte v vseh na ta način brez truda. trgovinah ali direktno v glavni zalogi: X>JK*Sft>g'O 25 3B3L 4 d 93k, Jt» i 4& CELJE, Javao skiadišia i.n Gosposka ulica 27. Gramofoni in pioščc iz tovarne Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri GoriGor 8 Leslioysel!, Celje Icnjjiga?°v9a \n weletr^nvfna » papii»it»m, pisalnimi in fixalnimi garedmeti. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Pro jnfiijtt mutii isw v Csf n Cankarjeva ul. št. it priporoča svoja Szvrstna namizna feu* odbrana SOipfimentrsai VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. *^ftf MF^ Vzorci na razpolago ! Tužnim sreem javljamo vsem sorodnikom, pri- jateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri oče in soprog, gospod prui avtopodjefnik v Ceiju danes, dne 7. decembra ob pol 2. uri zjutraj po daljši bolezni, previden s svetotajstvi za umira- joče, Bogu vdano preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek 9. decembra ob 3. uri pop. iz hiše žalosti v Gaberju na okoliško pokopališče. GABERJE PRI CELJU, dne 7. decembra 1927. Žalujoči osfali. Stran Ö »NOVA DOBÄV Stev. 138. Celjska posojilnica d. d. Sh*'n«,»Ä-. == v Celju == „a»««* Stanje glavnice In rezerv nad «>¦ . ¦______¦ *« *« * » ¦ in posojilne posle. — Kupuje Din 8,000.000-. V lass 111 palaci Narodm dOltl in prodaja devize in valute. pV^ Podružnicia Maribor, Šoštanj ^p^ - it i ' " "rT7trni-rrntr~ -ii --i "¦ '¦ " -t1 * " r i ni-LL*T*'**ir'!tmf1fM7fTfi?'^i1'"' ¦' iJ *i i'I'-^ti'i' 'm L"J ' i ' '"" " ' — '*"...... ""¦" ——————— '-¦ ' — ¦'»> If ože «a divjačine zajčje, lisičje, od kun in dehurjev itd. kakor vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih cenah Makso Tandler Zagreb, Boškovičeva ulica št. 40 Brrojavl: Tauria Zagreb. Telefon 13« 89. Trajni kodri po najnovejšem sistemu kakor tudi vodni kodri po znižani ceni! FR1ZIRANJE, MAN1KIRANJE, PEDIKIRANJE, BLANDI- RANJE in SPECIJALNO BARVANJE s HENNE. — Prevzema tudi vsa lasna dela ter se priporoča Avgust Taček frizersKi salon za dame in gospode Celje9 Gosposka ulica POZOR! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imam v C e I j u, Siomškov trg 1 (tik farne cerkvc) tovarniSko zaSoga vaeh vrst pletenin kakor: nogavice, rokavice, ple- teno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hribap. 31-43 Švicarske ure, zlato, srebro, brfljante, optifca, očaaa Največja deiavnlca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnlk urar, Juvellr, optiR CELJE, Glavni trg 4. P. n. občinstvu na znanje! Spea/amo izdelovanje vseh vrst finega mehkega in škrobljenega moškega peril a po men in dunajskem kroju priporoča c občinstvu konfekcija moškega perila St. Z. S>ajh Celje, Do/go po/je 9 a {vila Winter) 52 -10s Oglašuite! DciQj, nabiraj in Popolnoiiia vamo naloz'ite denarne prihranke pri vareuj v miadosti, hrani, varčevati........... . -. . . - .. da stradal nc boš se n, branii stavbens in kreditm zadrugi z omej. zovezo v Gaberju pri Celju v starosti! LASTNI DO1V1 Obrestuje hranilne gfc O/A Vcčje stalne vloge po dogovoru najugodncjc. vloge po ^J> /u Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost ^l naložbi xneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dorn. ^ mal mste ;—rs7t Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. P r a t i k e BlozniltovB in druži* reklamne koiedarje z natiskom firme, božične okraskes hreppopir, SBÜBiü papip, barvano pepje za fdžb, Mk, čarobne svečice za dfeUQ za preprodajo po najnižji ceni in v v e 1 i k i [\ z b i r i pri tvrdki Goričar & Leskovšek, Celje Pupilarnovaren in jawnokoi*isten denarni zavod celjskega mesta Celiska mestna hranilnica Ustanovl/ena leta 1864. V lastni palaci ppi kolodvoru. VsHiran!lnfčnlposllse!zvršu)e)o naJKalanlneJe, hltro Intoč- no. Ugodno obreatovanie. Pojasnlla in nasvetl brezplacno. Pod trajntm dri. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno mocjc Tiska in iadaja Zvezna tiskarna. — Odgovorea za izdajaielja, tiskarno in redakcijo Milan Četina v Celju.