Stev. 270 V Ljubljani, ponedeljek 25. novembra 1940 Leto V Cena Mn 1'- Poitnina platana v gotovini 28. dan vojne med Italijo in Grčijo Zahvala grškega kralja junaški vojski Italijani poročajo o rednem premikanju na nove položaje - Grška poročila govore o napredovanju na vseh bojiščih, zlasti ob morju - Uvedba grške uprave v Korci Atene, 24. nove. (Atenska agencija.) Grški kralj Jurij II. je poslal vojski, mornarici in letalstvu po radi.i naslednje dnevno povelje: Ko ste, poslušajoč glas domovine, pograbili *a orožje, da bi odbili napadalca, sem bil trdno prepričan, da boste v polni meri izpolnili pričakovanje naroda ic moje pričakovanje. Srečen sem, ko vidim, da sto v tako kratkem času tako sijajno opravičili to upanje in ste pokazali narodom vsega sveta, da so današnji Heleni vredni svojih prednikov. Častniki, podčastniki, vojaki in mornarji! Ves narod vam pošilja svojo skupno zaliva-lo. Rešili ste^ naš narod, njegovo svobodo in v zlati knjigi naše zgodovine ste popisali novo svetlo 8 v i ?nosen sem, da vladam takim ljudem. Nekje v Italiji, 24. novembra. (Stefani.) Italijansko uradne poročilo št. 170 pravi: Na grški ronti je sovražnik zastonj poskušal preprečiti manevre naših^ čet, ki se v redu nadaljujejo. Atene, 24. nov. (Atenska agencija.) Uradno poročilo št. 28 vrhovnega poveljstva grških sil pravi: Naše čete napredujejo na vsej fronti. V nase roke pada vedno večji plen. Nocoj letalstvo ni bilo aktivno zaradi slabega vremna. V notranjosti države je sovražno letalstvo bombardiralo nekaj mest, toda pri tem ni bilo niti človeških žrtev niti tvame škode. Sovražno vojno brodovje Je napadlo otok Samos in streljalo, toda brez uspeha. Belgrad, 24. nov. m. O bojih med Grki in Italijani so do večernih ur prišla z grško-jugo-s'°vansko-albanske meje naslednja poročila: Boji na epirskem bojišču še vedno trajajo z nezmanjšano srditostjo. Včeraj so Grki napredovali ter zavzeli nekaj v vojaškem oziru važnih točk. Tuoi Italijani se zelo hrabro pripravljajo za protiofenzivo ob roki Kalamas. Tu so se italijanske divizije utrdile na novih postojankah. Že dva dni izkrcavajo nove čete. * Valono sta prispeli &ve prevozni ladji z nekaj tisoči vojaki in velikimi količinami orožja. Razen tega so v Albanijo pripeljali tudi dal|-aostrelne topove najsodobnejše vrste, kakršnih Italijani dosedaj še niso uporabljali v bo- jih. Na drugi strani pa se tudi Grki vestno pripravljajo. Angleži so poslali še novo pomoč. Del tega vojnega materijala je že prispel v Grčijo. Umik italijanskih čet iz Korce pomeni konec prvega in začetek drugega obdobja v bojih na severnem bojišču. London, 24. nov. o. Reuter. Iz Aten poročajo, da so grške čete zavzele Moskopolis, ki leži 15 km severno od Korče. Na epirskem bojišču pa so zavzeli Konispolis in vrhove, iz katerih ovladujejo Argirokastro. Associated Press poroča, da so grške predstraže pred samim Pogradcom, ki leži ob jugoslovanski meji. Po nepotrjenih poročilih so Grki popoldne začeli korakati v Podgradec. Atene. 24. novembra. (Reuter.) Ministrstvo za Atene, 24. novembra, o. (United Press.) Vrhovno poveljstvo grške vojske poroča, da so grške čete danes napredovale na vseh bojiščih in zajele ogromne količine hrane, municije in drugega vojnega materiala. Grške čete napredujejo, a z vso previdnostjo, tudi na desnem krilu v Epiru, kjer so predvčerajšnjim pregnale zadnjega sovražnika z grškega ozemlja. Grške čete vedno bolj ogra-žajo italijansko oporišče v Argirokastru. Poročila z bojišča pravijo, da se tudi Albanci vedno bolj upirajo in da je 500 albanskih upornikov uničilo italijansko transportno kolono med Argirokastrom in Valono. Na desni strani bojišča zaradi slabega vremena Grki ne napredujejo tako hitro. Zdi se, da se nameravajo Italijani utrdili v bližini Pod-gradca, ki leži 35 km sevrno od Korče, ali pa da se bodo umaknili celo vse do Elbasana. Manifestacije po zmagi pri Korci so dosegle v Atenah svoj višek, ko so ljudje zvedeli dnevno zapoved kralja Jurija II.. Angleški ministrski predsednik Churchill je poslal predsedniku vlade Metaksasu brzojavko, v kateri pravi: »Navdušeni smo nad grškim junaštvom in grško silo, ki se je izkazala nasproti sovražniku, ki je številnejši in bolje oborožen. Živela Grčija!« Newyork, 24. novembra, o. United Press poroča, da Grki zasledujejo italijanske čete, ki se umikajo proti Delvinu in Santi Quaranti. Te čete so povečini mehanizirane in so bile takoj od začetka vojne v bojih z Grki. Na srednjem bojišču so Grki prispeli do Fracherija, severovzhodno od Premtija. Napredovale pa so tudi zahodno in severozahodno od Korče, kjer jih ovira slabo vreme. En italijanski bataljon se je umaknil čez mejo v neko sosedno državo, poiočajo iz Korče. Čeprav je slabo vreme, grško letalstvo neprestano bombardira italijanske bojne črte V Korči poteka življenje zdaj popolnoma normalno, ker so grški orožniki obnovili red in imenovali nov občinski svet, v katerem so zastopani 4 mohamedanci in 10 Grkov. Letališče v Korči je popolnoma razdejano, in je bilo neuporabno, še preden so prispele tja grške četa. Pomirljiva zagotovila iz Bolgarije Predsednik bolgarske vlade zanikuje vesti o potovanjih v Berlin Sofija, 24. nov. m. Vojno ministrstvo objavlja poročila o odpuščanju vojaških obveznikov, ki so bili pred dvema mescema in pol poklicani na vojaške vaje. Bolgarska vlada opozarja vse tuje dopisnike, naj ne razširjajo vesti o mobilizaciji, ker niso resnične. Bolga- Turške izjave o vojaških ukrepih ob bolgarski meji Posvet nemškega poslanska s turšk'm zunanjim ministrom -Nenaden odhod nemškega vo aškega odposlanca v Berlin Carigrad, 24. novembra. Proglasitev obdesne-ga stanja v osmih turških okrožjih je najvažnejši dogodek zadnjih dni na Balkanu Ti varnostni ukrepi, ki jih je izdala turška vlada, so stopili takoj v veljavo ter vojaške oblasti že zamenjujejo civilno upravo v teh pokrajinah. Prebivalstvo je popolnoma mirno sprejelo obsedno stanje, ker ga je vzelo tako, kot so ga pojasnili uradni krogi. Turška vlada se je za ta ukrep odločila ne zaradi kakšne neposredne nevarnosti, temveč je obsedno stanje samo izraz želje turške vlade, ki budno spremlja vse dogodke, ki se hitro razvijajo, da ne bi v kakem trenutku postala 7^1 dogodki. Turčija se je odločila ohraniti svojo neodvisnost in *ato se drži svoje dosedanje politike miru, neodvisnosti in nevtralnosti ter je izdala te ulsrepo, ki so bili nujni kot poroštvo za narodno varnost. Uradni krogi v zvezi z objavo obsednega stanja v evropskem delu Turčije ter na dardanel-skem področju dajejo naslednja pojasnila Turčija ne bo spremenila svoje politike, ra-zef> če bi bila k temu prisiljena zaradi kakšnega ("jega postopka. Turčija želi še dalje živeti v prijateljstvu z vsemi državami. Od drugih držav je odvisno, če bodo ti odnošaji mogli ostati še daljo nedotaknjeni. Kar se tiče Balkan* in Bližnjega vzhoda, dveh področij, katerima Turčija zemljepisno pripada, v Ankari žel ohraniti mir v vseli K* kritjih. Turško časopisje izraža prepričanje, da to Želita tudi Nemčija in Sovjetska Rusija. Turški listi v zvezi s tem še dalje poudarjajo prijateljstvo med Turčijo in Sovjetsko zvezo, na drugi strani pa posvečajo tudi veliko pozornost pristopu posameznih držav k trojni zvezi. Po priključitvi Madžarske in Romunije k berlinskemu paktu, v Turčiji ne dvomijo, da bodo tema dvema državama sledile še Slovaška, Bolgarija in na drugi strani tudi Španija. Carigiad, 24. novembra, o. Po včerajšnjem dolgem posvetu, ki ga je nemški poslanik von Pal pen imel s turškim zunanjim ministrom Saradzo-glom, je nemški vojaški odposlanec odpotoval z letalom v Berlin. Domnevajo, da nosi s seboj zaupno poročilo o stališču Turčije do nemških zahtev. rija se trudi, da ne stori nobenega koraka, ki bi mogel dati povod za vznemirjenje, ker ima bolgarska vlada namen, da se korektno vede do Turčije v duhu vzajemnih pogodb. V zadnjem času so se pojavila v tujem časopisju poročila o pristopu Bolgarije k trojnemu paktu ter o bližnjem potovanju ministrskega predsednika Filova in zunanjga ministra Popova v Berlin. Po zatrjevanju |>oučenih krogov te novice ne odgovarjajo stvarnemu stanju. Od vlaonih krogov ni mogoče ničesar zvedeti, iz česar bi se dalo sklepati, da se predsednik vlade in zunanji minster pripravljata na pot v Berlin. Na odločujočem mestu so danes celo izjavili, da so vse te govorico pretirane. Popolnoma nelogično bi bilo, da bi bolgarska ministra zdaj potovala v Berlin, ko se ie tam že razgovarjal kralj Šoiis s Hitlerjem. Pristop Bolgarije k trojnem 1 paktu bi predstavljal dejstvo, ki se ne bi mogio prikrivati niti eno uro. Na drugi strani je pa tudi mini-sTS'ki predsednik Filov v ožjem krogu ]H>slan cev na vprašanja, ki so mu bila stavljena v zvezi s temi govoricami, odgovoril, da niso nameravana nobena potovanja v tujino in da ni nobenega razloga za tak primer in da se položaj v Bolgariji in na Balkanu ne bo spremenil. Mnogi smatrajo, da Bolgarija ne bo pristopila k trojnemu paktu, ker mora ostati nevtralna in ker so njene razloge za to sprejeli in odobrili v Berlinu. Angleži nad Berlinom, Essenom, Leipzigom in Turinom Berlin, 24. nov. DNB. Snoči so veliki oddelki angleških bombnikov poskušali napasli nemško prestolnico. Niti enemu sovražnemu letalu se ni posrečilo prileteti nad Berlin. An-gleška_ letala so letela različno visoko in so poskušala prodreti do Berlina od več smeri. Poskušala so v skupinskih napadih prebiti obrambni obroč nemške prestolnice. Toda nemškemu topništvu se je posrečilo angleška letala odbiti še prej, preden so mogli priti do Berlina. London, 24. nov. o. Reuter. Snoči so angleška letala napadla Berlin in povzročila ogrom- Letalska vojna nad Angli;o Silovit nemški napad na Birmingham in pristanišče Southampton Berlin, 24. novembra. (DNB.) Vrhovno poveljstvo sporoča: Neka nemška podmornica je potopila 6 oboroženih sovražnih ladij s skupno 29.100 ton. V noči med 22 in 23. novembrom je nemško letalstvo nadaljevalo uspešno z povračilnimi napadi na London. Prav tako so močni oddelki bombnikov spet napadli angleške industrijske naprave za oboroževanje v Birminghamu. Več sto nemških letil, ki so prihajala v menjajočih se valovih, so zmetala na mesto več kakor 300.000 kg bomb. V luči svetlobnih raket in požarov je bilo jasno videti, da je bilo mnogo tovarniških naprav, ki so važne za vojno, uničenih. Pri letalskem napadu rano zjutraj 23. novembra na tovarno orožja v Grantenu je nastalo več požarov. Poleg tega so napadi bombnikov veljali Portlandu, Portsmouthu, ^uthamptonu m drugim važnim objektom v južni Angliji, Polaganje min pred angleškimi pristanišči se nadaljuje v povečani meri. Včeraj, dne 23. novembra, s onemška ogledna letala metala bombe na I/ondon. London, 24. nov. o. Snočnji nemški napad na Southampton v južni Angliji je bil najhujši napad, *ar jih je to mesto doživelo od začetka vojne. Po- rušenih je mnogo zasebnih hiš, poškodovane so bile trgovine, cerkve, neka klinika in več drugih pomembnejših sfavb. Neka bomba je padla tudi v kino, kjer je bilo nad 1500 ljudi pri predstavi. Poročajo, da je bilo zelo veliko smrtnih žrtev. Iz drugih mest Anglije poročajo, da škoda ni velika in tudi smrtnih žrtev ni mnogo. Sam London pa je imel snoči skoraj mirno noč. Danes dopoldne je poskušalo več sovražnih letal približati se Londonu, bili pa so pregnani od angleških lovcev. Hujši napad je bil le v grofiji Kent, kjer je padlo več bomb in povzročilo nekoliko škode. Človeških žrtev je bilo malo. Danes podnevi so Angleži sestrelili dva nemška bombnika. Včeraj pa je bilo sestreljenih 11 sovražnih letal, med temi sedem italijanskih, ki so bili sestreljeni od ene edine angleške lovske eskadrile. Ostala štiri pa so bila nemška letala. Angleži niso izgubili nobeno letalo. Grške vesti o ogromnem vojnem plenu v Albaniji, zlasti pri Korci, so izmišljene. Grki so dobili v roke samo nekaj kolov in bodeče žice, pravi današnje uradno poročilo agencije Stefani. ne požare. Pred osmo uro so povzročila ^eset velikih požarov, na Potsdamski postaji pa tri ogromne eksplozije. Letalci, ki so prileteli iz Berlina, poročajo, da so našteli v Berlinu 28 požarov na različnih mestih. Druge skupine so bombardirale Kruppove tovarne * Fssenu in povzročile en večji ter dva manjša požara in eksplozijo, ki je trajala 10 sekund Bombardirali so tudi Dortmund, Leipzig in več letališč v Nemčiji. Snoči so angleška lelala bombardirala tudi Turin. Nekoliko pred polnočjo so anileški letalci zmetali na Fiatove tovarne bombe. 00-vzročili več eksplozij in več poža.ov, katere je bilo videti še na švicarsko ozemlje. t’rvo letalo je zadelo tovarne v sredini, druga so pa ob svitu tega požara točno zadevala cilje. Mirovni govor sv. očeta Rim, 24. novembra. Današnjo nedeljo so katoličani vsega sveta posvetili molitvi za vojne žrtve in za mir. V baziliki sv. Petra je imel mašo sam sv. oče Pij XII. Tej svečani službi božji so prisostvovali vsi člani diplomatskega zbora in nekaj tisoč vernikov. Ze od ranega jutra je bila cerkev napolnjena do zadnjega kotička. Med službo božjo je sv. oče imel pridigo, ki jo je prenašal radio. Sv. oče je poudaril, da še ni prišel konec sveta, toda da sedanji časi pomenijo resno obdobje v zgodovini človeštva. Poudaril je svoje dosedanje napore za mir in rekel, da ga srce še nadalje spodbuja k temu, da se med narodi vzpostavi sloga in edinstvo, ki je sedaj uničeno, in da bo istočasno izveden pravični in splošni red na svetu zasnovan na tistem načelu pravičnosti, ki pomirjuje strasti, ohladuje sovraštva in odklanja vzroke sovraštva, red, ki bo vsem narodom v miru in svobodi zagotovil tisti del vira blagostanja in moči, ki vsakemu od njih pripada na zemlji, da bi omogočil, da po zapovedi Gospoda morejo rasti in množiti se na vsej zemlji. Mi upiramo svoje oči v nebo, k usmiljenemu Očetu in Bogu. Njega prosimo v naši bolesti za boljše dni človeškega rodu. Sv. oče je nato prosil katoličane vsega sveta, da molijo za vojne žrtve in mir. Marseille bombardiran Ženeva, 24. nov. DNB: Iz Vichyja poročajo, da so snoči okoli 22.30 letela nad Marseillom letala neznane narodnosti ter spustila več bomb na notranje in zunanje dele mesta. Protiletalsko topništvo je začelo takoj streljati. Po prvem poročilu, ki ga je prefekt mesta poslal vladi v Vichy, je izbruhnilo 20 požarov. Letala so krožila nad mestom več kakor eno uro. Vrženih je bilo mnogo svetlobnih bomb. Na mestno četrt Prado je padlo več bomb in je bilo nekaj žrtev. V mestni četrti Saint Just je bilo nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Sodijo, da so bila to angleška letala. Poroč la o letalskih izgubah Današnje nemško uradno poročilo: Italijanski letalci sestrelili 6 angleških leta, 2 italijanski letali izgubljeni, Nemci sestrelili 5 angleških letal, 7 nemških letal se ni vrnilo. Današnje angleško uradno poročilo: 7 italijanskih letal sestreljenih, 4 nemška letala zbita, 2 angleški letali se nista vrnili. Slovaška je danes v Berlinu podpisala pristop k trojni zvezi v enakem zunanjem okolju, kakor sta to storili Madžarska in Romunija. Slovaški pristop k tej zvezi razlagajo ameriški listi, kot izpopolnitev nemške fronte proti Sovjetom. Vse srbsko časopisje poroča o bolgarskih zahtevah podobno kakor »Politika, katere članek prinašamo na drugi strani, Najostrejša je »Pravda«, ki imenuje govor poslanca Dumanova provokacijo. Dumanovci igrajo vlogo hijene in podlo lažejo ter iščejo opravičila za pustolovščine. Macedonija je bleščeč kamen v kroni carja Dušana in do njega ni tako lahko priti, ker Jugoslavija ni hiša iz papirja. Jugoslovansko ljudstvo ima trdo in krepko pest, kar morajo izzivači vpoštevati. Stroge ukrepe zn onemogočanje draginje in zviševanje cen je izdala bolgarska vlaoa. Sedanje cene kmetijskih pridelkov bodo veljale za vse leto 1941, prav tako tudi cene industrijskih izdelkov. V veljavi osta* nejo za prihodnje leto tudi sedanje de lovne pogodbe. Morala angleškega prebivalstva je odlična. Anr gleško letalstvo in ves angleški narod nu» navdajata z največjim spoštovanjem, je izjafil ameriški general Yong, kf je bil do sedaj dodeljen poslaništvu v Londonu kot strokovnjaški opazovalec. S pristopom novih držav k trojni »vezi sta sl Nemčija in Italija zagotovili položaj na Balkanu, kjer imata v svoji oblasti glavno prometno žilo Donavo, zagotovljeno pomorsko pot y ruski Batum in v Odeso. Mussolinijev zaupnik Gayda piše v listu >Voce d’Italia<, da bo v najkrajšem času prišlo do vojaške ofenzive Nemčije in Italije na jugovzhodu Evrope. V tem je smisel romunskega pristopa k trojni zvezi. Napovedi o pristopu Bolgarije k trojni zvezi Uradni bolgarski preklici vesti o ultimatu CrČip Sofija, 24. nov. o. United Press: Nemški krogi v bolgarski prestolnici odkrito napovedujejo, da bo Bolgarija prav v kratkem ne le podpisala pristop k trojni zvezi, temveč tudi porabila sedanje stanje na Balkanu kot ugodno priliko, da dobi izhod na Egejsko morje, za kar naj bi ji Grčija odstopila del svojega ozemlja. V bolgarskih uradnih krogih vlada prepričanje, da se bo Bolgarija ttžko upirala Eritisku, naj podpiše pogodbo, katere podpis i utegnil državo spremenit, v bojišče. Ne dajejo pa nobene izjave o tem, ali je Rusija 'ipo zorila Bolgarijo, naj ne pristopa k trojni zvezi ali ne. Sofija, 24. nov. Bolgarska telegrafska agencija: Nekatere tuje postaie širijo poročila o dozdevnem novem zbiranju Set ob ootsfarsko-grški meji. Pooblaščeni smo izjaviti, da so ta poročila poolnoma izmišljena. Poročilo, ki so ga objavili nekateri tuji listi, češ, da misli bolgarska vlado poslati grški vladi spomenico z določeno vsebino, je izmiš- ljeno in neresnično od začetka do konca, Carigrad, 24. nov. o. Vse turško časopisje, pa tudi vsi turški uradni krogi posvečajo največjo pozornost Bolgariji. Današnji turški listi prinašajo uradni preklic bolgarske vlade o nekem ultimatu, ki aa bi ga bila Bolgarija poslala Grčiji ter o izvedbi mobilizacije »Jeni Sabahc v svojem komentarju pravi, da je treba ta preklic vzeti resno, ker bi bilo težko verjeti, da bi bolgarska vlada v tem trenutku pošiljala ultimat Grčiji, ko se je v samem sobranju, pa tudi drugače, tako jasno slišalq, da bolgarski narod ne želi vojne. Na drugi strani bi pa Grčija branila do konca in proti vsakomur svojo neodvisnost in nedotakljivost. Italijanske čete v Afriki ne bodo mogle začeti z ofenzivo pred božičem, ker bo zdaj nastopilo hudo d°žvje in peščeni vetrovi, kar bo zlasti oteževalo premikanje čet. Ljubljana od sobote čez nedeljo Današnja nedelja je bila, kar vremena tiče, precej nezanesljiva, tako da se mnogi nižinski planinci kar niso upali sklepati v soboto druščine, ki bi v nedeljo pohitela na bližnje vrhove. V noči od sobote na nedeljo je' precej deževalo. Tudi v nedeljo dopolc.ne je bilo vreme precej kislo in okrog- pol tl je pričelo tudi rositi, kar pa ni trajalo dolgo. Proti poldnevu se je nebo celo malo zjasnilo, in sonce je posijalo. Po kosilu so jo Ljubljačani mahnili v bližnjo okolico na krvavice in druge dobrote, ki jih je zaenkrat še dosti, seveda le, če je v žepu dovolj denarja. Seveda so jo neustrašeni planinci mahnili na hribe in ni jim bilo žal. Dan je minil brez deževja. Gledališki popoldanski predstavi sta bili kaj dobro obiskani, prav tako večerni, da ne govorimo o kinematografih, ki so itak vedno dobro zasedeni, pa naj kino vrti še tako »lahek* film. Na reševalni postaji kakor tudi na ljubljanski policiji so imeti razen nekaj manjših prevozov lep mir. Težji primer je le smrtna nesreča motociklista, ki je tako žalostno končal v gramoznici za Bežigradom. Nič hujšega se ni zgodilo... le tram na podstrešju Koritnikove ulice št, 18 se je vnel. Dimnikar je namreč v soboto žgal saje, pa je pri tem nastala taka vročina, da se je vnel tram. Najprej je sicer samo tlel, kmalu pa je začel prav goreti. Poklicali so hitro gasilce, ki so brž prihiteli na pomoč. Na ogroženem mestu so najprej razkopali zid, tram razžagali in so tako v prav kratkem času odstranil požarno nevarnost, škoda, ki jo trpi gospodar zaradi razkopanega zidu je ocenjena na nekaj tisoč dinarjev, kar ni nič v primeru s tem, če bi mu požar upepelil hišo. Tudi kemiki imajo brucmajorja V soboto je bilo po ljubljanskih ulicah spet prav živahno. K temu so pripomogli tudi ljubljanski akademiki, ki so se letos vpisali na kemijo. Tudi ti niso hoteli zaostati za svojimi tovariši montanisti in so si v soboto zvečer izvolili svojega bruc majorja, sami pa s prestanimi izpiti postali pravi akademiki. Kakor montanisti, so tudi kemiki nosili v rokah majhne baklice, ob sprevodu je korajžno pritiskal na meh eden izmed njihovih tovarišev. Ves sprevod, v katerem je bilo okrog 40 študentov in nežni spol je bil tudi močno zastopan, je vodil krepak kapelnik in zborovodja, ki je uspešno vrtil v rokah svojo palico, na katere znak so bruci prepevali te in take pesmi, ki so ob brucovskih večerih v navadi. Po križarjenju po Aleksandrovi cesti so se ustavili v polkrogu pred Daj-Damom, kjer si je pri žlahtni kapljici tešil dušo bruc major, kakor so zvedeli oni, ki so ga hoteli imeti na sredi. Nekajkrat so ga v zboru poklicali in končno je le prišel v njih sredo v spremstvu dveh stražnikov. Svečano so ga sprejeli in lep nagovor je imel bruc major na svoje tovariše. Ob »špasnih« dvogorovih, ki so se razvili sredi ceste, so se številni gledalci prav prijetno zabavali, dokler jo niso bruci spet v sprevodu mahnili v gostilno, kjer je izpitna komisija po modrosti sprejemala medse nove bruce. V teh težkih časih, ob starih tradicijah tudi študentje vsaj za kratek čas pozabljajo na vse gorje, ki je na svetu, in se tnalo pozabavajo, kar jim seveda privoščimo. Nočna vožnja motociklistov-v smrt S precejšnjo hitrostjo sta zavozila v 8 metrov globoko gramozno jamo Nedeljski in tudi promet ob delavnikih se le zaradi omejene dobave bencina precej omejil, tako da so zdaj pešci in kolesarji pred nekaterimi neprevidnimi motociklisti in avtomobilisti vs?i nedeljah precej varni. Kdor pa si hoče privoščili v nedeljo krajši izlet v naravo, pa mora prej bencin prihranili. Tudi ob sobotah zajaše ta ali oni svoje motorno kolo in gre malo Kam gre Bolgarija?« in pravi med drugim: Izjavo nekaterih poslancev o največjili zahtevah Bolgarske na Balkanu ter žolčnih izlivov ulice in bolgarskega tiska ni mogoče spraviti v sklad z dolgoletno prijateljsko politiko med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ta politika, ki je dala že tako dragocene sadove, bi morala zlasti v teh, za Evropo in za Balkan taiko težkih dneh, pokazati svojo odkritosrčnost in odpornost proti vsem skušnjavam. Te dni poteka 25 letnica najžalostnejšega razdobja v zgodovini srbskega naroda. Tisoči in tisoči grobov jasno in neizbrisno kažejo, kaj je na Balkanu srbsko, kaj bolgarsko. Upali smo, da pripadajo bivše žaloigre temni preteklosti, ki se ne bo ponovila in da zaradi nove bratske zavesti in zavesti o skupnih koristih ne bo več prišlo do prelivanja krvi med brati. Zaradi tega je naše ljudstvo s tako odkritosrčnim navdušenjem sprejelo zbližanje in Crijatel jstvo z Bolgarijo, katerega krona je ila pogodba o večnem prijateljstvu v januarju 1937. Ta pogodba pomeni potrditev popolne bolgarske enakopravnosti na Balkanu, Jugoslavija si je prizadevala, da pomaga Bolgariji pri odpravi vseh tistih določil mirovnih pogodb, ki so omejevale njeno samostojnost.. Jugoslavija je vso sedanjo vojno ostala zvesta tej prijateljski politiki, prepričana, da so prijateljski odnošaji z Bolgarijo temelj miru na Balkanu. Zaradi tega mi nismo posvečali posebne pažnje na razne nepričakovane pojave v bolgarski javnosti, ki je pred nekaj dnevi začela vse trdovratneje poudarjati bolgarske ozemeljske zahteve tudi proti naši državi Zadnje dni so pa ti pojavi vedno pogostejši. Nekateri bolgarski listi so celo odkrito denuncirali naso državo pred Nemčijo in Italijo, s katerima ima Jugoslavija prav tako dobre odnosaje, kakor Bolgarija. V nasprotju s pogodijo o večnem prijateljstvu in v nasprotju z osnovnimi koristmi balkanskih narodov je neki bolgarski list celo odkrito zahteval razširjenje vojne na Balkanu. Ta zahteva tudi nasprotuje jasno izraženi volji Nemčije in Italije, ki si z vsemi silami prizadevata, da bi se sedanja vojna ne razširila čez sedanjo mejo. Govori zastopnikov vladne večine v zbornici kažejo, da je preobrat v Bolgariji zavzel obseg, mimo katerega ni moči več molče. Ta nenadni preobrat je povzročil skrb v naši javnosti, ki še vedno verjame, da se bolestna zgodovina ne bo obnovila z novimi nepopravljivimi napakami, temveč tudi v vrstah resnih bolgarskih državnikov, ki so si zadnja leta prizadevali, da za vedno odstranijo vse zapreke med bratskima državama. Te skrbi je izrazil bivši predsednik bolgarske vlade Mušanov v bolgarski zbornici. Njegove skrbi so skrbi tudi vseh odkritosrčnih zagovornikov jugoslovansko-bolgar-skega prijateljstva in kažejo, da hujskaške demonstracije niso pravi glas bolgarskega ljudstva, ki kakor jugoslovansko ljudstvo, ieli, da bi večno prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo ne bilo skaljeno s sebičnimi koristmi raznih neodgovornih pustolovskih načrtov, ki so vedno prinašali nesrečo bolgarskemu narodu in miru na Balkanu. Zagreb, 24. nov. o. Današnji »Ilrvatski dnevnik« se tudi bavi z izpadi v bolgarski zbornici in jih obsoja ter pravi med drugim: Treba je poudariti tudi prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Nemčijo. Prijateljstvo z jugoslovanskimi narodi ne more biti Nemčiji manj vredno z drugimi narodi v jugovzhodni Evropi. To prijateljstvo morajo upoštevati tudi sosednje male države, zlasti Bolgarska, s katero vele na,jMO>la’ vijo pogodba o večnem prijateljstvu. V trenutka ko Bolgarija, po besedah Mušanova, preživlja usodne trenutke, je treba želeti, da bi to prijateljstvo ostalo nedotaknjeno. Vesti 25. novembra Za novega sovjetskega poslanika v Berlinu je je imenovan dosedanji pomočnik sovjet skega zunanjega ministra Dekanozov. Prejšnji poslanik Škvarčev, v čigar službovanje spadajo novi odnošaji med Sovjeti in Nemčijo, je odstavljen. Dve od poškodovanih velikih italijanskih bojnih ladij v Tarantn bosta največ v štiri« tednih že spet v prejšnjem stanju, čeprs^ se njune poškodbe ne dajo niti primerja*1 n pr s poškodbami angleške bojne ladje »Malborough«, ki je bila zadeta med svetovno vojno v bitki pri Skagerraku, pa s° jo Angleži popravili v šestih tednih, piše tržaški »Popolo di Trieste«. Italijanski uradni krogi najodločneje zavračajo vsa angleška in druga poročila o tem, da bi se bili veliki oddelki italijanske vojske z grškega bojišča zatekli v Jugoslavijo kjer da so jih jugoslovanske olflasti razorožile in internirale. Vse te novice so §opolnoma izmišljene, poroča agencija tefani. S pristopom Romunije k trojni zvezi se je no; vo urejevanje Evrope pomaknilo še na jugovzhoo' in bo svoj izenačujoči 'n pomirjujoči vpliv raztegnilo tudi na ti«*® pokrajine, ki so dozdaj iz kakršnihk0*! razlogov oklevale, da bi se pridružile novJ zvezi. Današnje stvarno stanje v EvroP! je tako, da bi novi pristopi k tej zvezi prišli brže prepozno, kakor pa prezgodaj • sodi »Berliner Borsenzeitung«. Mirovno ponudbo Kitajski je poslala japonska vlada, kakor poročajo italijanski listi. Ponudba vsebuje pogoje, pod katerimi bi Japonci, ki jim je začela trda presti, sklenili mir. Kitajska vlada mora odgovoriti do 1. decembra, če ne groze Japonci, oa bodo kot edino uradno zastopnico Kitajske priznali svojo vlado v Nankingu in da lx>do enako storile vse stare in nove članice trojne zveze. Zdi se pa, da Kitajci na to mirovno ponudbo sploh ne bodo odgovorili. . . . Med Jugoslavijo in Nemčijo je bil v sobot0 podpisan nov gospodarski sporazum o uv<*' zu ccluloze, umetne volne, vlaken in tkfl" nin iz Nemčije. Uvoz se bo ravnal po naših potrebah in bomo z njim krili pomanj' kanje v tekstilnih surovinah, ki je nastal« zaradi onemogočenega aovoza po morju. Sporazum določa tudi, aa bodo naši tehniki šli v nemške tovarne, da se iz.popol-nijo v predelavanju umetnih tkalnih *u' rovin. Nemška vojaška sila Norveške ne smatra w premagano, temveč je samo zaščitnica mi' ru na norveških obalah,da Norvežane bra-ni pred Anglijo. V notranjosti države p“ nemška vojska dokazuje svoj miroljubni značaj z delavnostjo in vsestranskim podpiranjem Norvežanov. Nemški pohod no Norveško je bil obrambnega značaja. i}c pa pa napad, je izjavil vrhovni poveljnik nemške vojske na Norveškem general ral-kehorst. Predlog za ureditev letalskih in pomorskih opo riš? za Združene države na urugvajskih tlen je urugvajski senat včeraj z veliko večino Od tu in tam Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je bil v petek v Sremski Mitroviči in se sestal s svojimi političnimi prijatelji. Odklonil je prošnjo svojih prijateljev- da bi imel večji politični govor rekoč, da sedaj ni čas za politične razprave in za strankarske zadeve, ker so časi preresni in potrebuje naša država složno ljudstvo, ki posveča vse svoje sile in misli svoji državi in ohranitvi njene nevtralnosti in obstoja, nikakor pa ne sme tratiti svojih sil s strankarskimi prepiri. Rekel je tudi, da se prav sedaj kaže v polni meri korist sporazuma, kajti tujina danes drugače gleda na našo državo kakor pa je gledala, preden je bilo pri nas urejeno najbolj važno notranjepolitično vprašanje. Govor hrvatskega bana dr. Ivana šubašiča v Čakovcu je srbska javnost z velikim zadovoljstvom pozdravila. Belgrajsko časopisje je v celoti prineslo ta govor in pozneje v razlagah poudarilo, da je govor potrdilo za to, da je imel sporazum med Srbi m Hrvati res veliko gradilno moč in da je podrl s praktičnimi posledicami, ki so naši državi le v korist, vse predsodke in kritike ljudi, ki so iz kakršnih koti nagibov odklanjali ali pa kritizirali sporazum. Sporazum po vseh dosedanjih dogodkih ni le navaden sporazum med dvema političnima človekoma, kakor sta dr. Maček in Cvetkovič, temveč je dejstvo, ki je z njim zadovoljno hrvatsko ljudstvo, katero je skozi usta bana Šubašiča povedalo, da je odločno za to državo in da bo branilo z vsemi silami to, kar ima hr-vatski narod in vsa naša država. Posebno poudarja belgrajsko časopisje, da je odločne besede spregovoril prav hrvatski ban, ki se je še kot prostovoljec na solunskem bojišču boril za Jugoslavijo. Sodišče v Valjevu se še vedno bavi z zločinom, storjenim pri decembrskih volitvah leta 1938, ko sta bila ubita dva Valjevčana, socialist Korač in delavec Nikolič. Sodišče je zaslišalo dolgo vrsto prič, ki so večinoma izpovedale tako, kakor pri prvih preiskavah. Obtoženca, občinski stražnik Radič in Ljubomir Simovič, odločno in vztrajno zanikata, da bi zločin izvršila. Sodišče je sklenilo sprejeti predloge branilcev, da se zaslišijo še nove Pnce, da bi se stvar temeljiteje pojasnila. Verjetno bo sodišče še nekaj dni obravnavalo to stvar. Slovesna proslava desetletnice jugoslovansko-nemškega društva v Belgradu je bila v petek. K slavnostni seji so prišli tudi predsednik vlade Cvetkovič, zunanji minister Cincar Markovič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, gradbeni minister Nikola Vulovič, dvorni minister Antič, zastopnik ministra dr. Korošca pomočnik Bogdanovič, nemški poslanik von Herren in drugi odličniki. Svečanost je začel predsednik jugoslovansko-nemškega društva dr. Trivunac, glavno predavanje pa je imel predsednik dunajske akademije dr. Srbik, ki je govoril o politiki Nemčije v Srednji Evropi v devetnajstem stoletju. Zaščitne nasipe je predrla Sava pri Bosanskem Samcu in preplavila osem vasi. Reka je dosegla skoraj osem metrov nad normalo in pod takšno si- lo pritiska je popustil tudi nasip. K sreči so ljudje zaradi bližajoče se nevarnosti imeli ob nasipu straže, ki so takoj obvestile vse prebivalstvo ogroženih krajev, naj se izseli in odvede s seboj vso živino. Zato ni bilo nobenih človeških žrtev. Tudi Bosanski Šamac je pod vodo. Glavna ulica je pol me--olsntr? globoko v vodi. Vojaško poveljstvo je tako ?roslalo na pomoč vojake, ravnateljstvo rečne plovbe pa je dalo beguncem na razpolago vse svoje 0((Js ladje in vlačilce. ‘V Skoplje je prispel novi škof dr. Smiljan Če-kada iz Sarajeva. Sprejem je bil skromen in so se ga udeležili zastopniki vseh oblasti v Skoplju. V imenu duhovščine je novega škofa pozdravil kapi-tularni vikar Viktor Zakrajšek. Po sprejemu so vsi odšli v stolno cerkev, kjer je novi škof podelil vernikom, svoj prvi blagoslov. V imenu banske uprave je škofa dr. Čekada pozdravil uradnik Marko Br-bolenko. O novi vrsti ljudskega kruha razpravljajo strokovnjaki in predlagajo več načinov, kako naj bi se kakovost kruha dvignila, zlasti njegova redilnost, in kako bi se v čim večji meri izrabil precejšen pridelek letošnje koruze. Tako se je jrojavil predlog, naj bi poslej| ljudski kruh pekli iz mešanice 80% pšenice in -O/o koruzne moke. Tak kruh bi imel v primeri z dosedanjim ljudskim kruhom za 11% vec hranilnih snovi v sebi. Padel pa je tudi predlog, naj bi dvakrat na teden pekli tak kruh, ki bi imel v sebi tri četrtine koruze, eno četrtino pa pšenice. Tako bi se uravnotežila domača potreba jm pšenici, kajti letos smo je pridelali mnogo manj kakor pa lani. Doslej so pri nas letno porabili okrog 80.000 vagonov pšenice. S podobnimi načrti se bavi tudi banska oblast v Zagrebu, ki že dalj časa proučuje nov način peke ljudskega kruha. Sava in Drina stalno naraščata. Drina je s tolikšnimi masami vode pritisnila v Savo, da se je Sava še bolj dvignila in groze poplave tudi Mačvi. Vas Crnjelovo, v kateri je 600 hiš, je vsa poplavljena. Verjetno pa je, da večjih poplav ne bo, ker so začeli včeraj upadati pritoki Drine in se Sava kolikor toliko hitro odteka v Donavo, ki še ni na-rastla nad svojo normalo. O hudih j>oplavah poročajo tudi iz Bosne. Tam so razne reke in potoki preplavili že okrog 15.000 hektarjev plodne zemlje. Povsod so oblasti in vojska priskočile nesrečnemu ljudstvu na pomoč in pomagajo ne samo reševati ljudi in živino, temveč grade tudi z vso naglico zaščitne nasipe, da bi preprečili še večji obseg razdejanja. Mesec dni zapora je naložilo sodišče v Nover. Sadu županu v Gospodjincih Savi Kalaju. Mož je bil lani kot župan odgnal iz občinske pisarne novoimenovanega občinskega blagajnika Popiova in mu ni hotel izročiti dolžnosti. Sodišče je to njegovo dejanje označilo kot zlorabo uradne dolžnosti in ga je obsodilo. Iz vlaka je zletel in padel pod vlak železničar Ivan Tomič iz Prače v Bosni. Zjutraj so ga našli delavci na progi mrtvega, preiskava pa je ugotovila, da se je Tomič peljal jronoči v svojo služim v Pračo, pa je iz neznanega vzroka padel iz vlaka tako nesrečno, da so šla čezenj kolesa vagona in mu odrezala levo nogo ob kolku Ker ni nihče videl nesreče, je nesrečnik obležal na progi in zaradi težke poškodbe izkrvavel. Nad prevelikim prilivom siromašnega ljudstva v Belgrnd toži belgrajski list »Gospodarski preglede. Člansar ugotavlja, da stalno prihajajo tisoči in tisoči delovnega ljudstva v Belgrad iskat zaslužka iz vseh krajev naše države. Toda od teh jih je prav malo razumnikov, v velikanski večini so vsi taki, ki si z rokami služijo kruh, nikakor pa jih ni mogoče šteti med take, ki redno in stalno plačujejo vse dajatve za državo. Clankar je izračunal, da je sedaj v Belgradu med 400.000 prebivalci toliko siromakov, da se lahko reče, da je prestolnica Jugoslavije mesto sirot. Po njegovih računih odpade na vsakega davčno sposobnega človeka okrog 52 takih, ki državi zaradi svoje siromašnosti ne morejo odrajtovati davek. Božidar Jakac je danes odprl razstavo Ljubljana, 24. novembra. Ob 11 dopoldne je v Jakopičevem paviljonu odprl razstavo svojih slikarskih del, iz novejšega čaas naš znani slikar Božidar Jakac. K odprtju se je zbralo izredno lepo število prijateljev in podpiralcev umetnosti. Pokazalo se je, da je umetnik dobro vpeljan tudi med ljubljansko višjo družbo — tako dobro, kakor prav gotovo redkokateri od njegovih stanovskih tovarišev. Med prisotnimi odličniki, ki so prihiteli pogledat rezultate umetnikovega dela v zadnji dobi, smo opazili bana or. Natlačena in zastopnika mestne občine, dalje predstavnike najrazličnejših kulturnih organizacij in prav številne vidne privatnike. Navzočih je bilo mnogo več kakor sto ljudi — kar prav gotovo izredno redko dogaja od odprtju umetniških razstav ne samo v Ljubljani, ampak tudi jx> drugih jugoslovanskih mestih. Razstavo je odprl umetnik sam s preprostimi, pa jedrnatimi in obeležje razmer ter časa prav srečno pogajajočimi besedami, ki niso zgrešile svojega namena, ampak napravile k odprtu razstave prav prikupei. uvoa. Občinstvo si je nato z velikim zanimanjem ogledalo razstavljene umetnine. Božidar Jakac je danes povsem izdelana, jasno opredeljena osebnost, ki se ne bo spreminjala in ne prearugačevala note. Tako je tipičen, da ga ni moči z nikomur drugim zamenjati in da bi lahko izmed del tisočih drugih umetnikov človek lahko takoj prepoznal njegovo ter pokazal nanje: »To je pa Jakčevo !< B. Jakac je izredno sijajen risar in slikar s skoraj nedosegljivo izbrušeno tehniko, zlasti v pastelih. Njegove slike so prikupne po nekem plemenitem, snažnem in optimističnem osnovnem nastrojenju. To je nastrojenje mehke duše, ki v vsaki stvari in v vsakem prizoru gleda lepoto ter tuni nad zoprnim razpenja mavrico prikupnosti in harmonične ubranosti. On ne razkazuje in analizira joodrobnosti, ki bi utegnile učinkovati prekruto in pretrezno, z dve-mi, tremi potezami pogosto dosega idealistično i sintezo, ki godi očesu in srcu. Bogat je v barvah, često v romantičnem zanosu razkošen in rafinirano izbirčen — pa tudi do presenetljive virtuoznosti uglajen in čist. Novomeški rojak Jakac je umetnik, pri katerem se na manifestativen, izredno izrazit način javlia lirična, dejali bi skoraj pesniška priroda. Njegove jjokrajine nosijo jmteze in vzdušje nepopačene zemlje, tistega sveta, ki smo vanj še verovali majhni in se je tak našim otroškim očem tudi zdel. Zato nam njego- ki so nam bile podarjene, da se med nji mudimo in smo jin veseli na kratki poti od beli do zadnjega doma. Umetnik je skoraj neverjetno marljiv. Njegova produktivnost pa preseneča najbolj po tem, ker so rezultati jaovprek kvalitetni. Seveda ni pa nič čudnega, če sta tu pa tam naglica ali indispozicija pri enem ali drugem delu zakrivili manj prepričljiv dojem. Na to izredno zanimivo in lepo razstavo opozarjamo vse slovensko kulturno občinstvo. Postavimo Kreku spomenik! V sredo, 27. novembra, mine 75 let, odkar se je rodil naš narodni voditelj dr. Janez Ev. Krek. Njegovo življenjsko delo je tako živa in poučna knjiga, da lahko rečemo, danes najpotrebnejša. Lik njegov je živa beseda in narodna vzgoja in samovzgoja. Ideje njegove in njegov brezmejen idealizem naj bo vzor vsem današnjim raznim kulturnim delavcem. Vse svoje življenje je posvetil in žrtvoval javni stvari za slovenstvo. On se je slovenstvu posvetil na nesebičen način kakor noben drug javni delavec. Zato zasluži, da mu postavimo vioen sjxxmenik, ki naj bi bil spomenik nesebičnosti, darovane za slovenski narod. Predvsem so v to poklicani njegovi sodobniki in pa tiste ustanove, katerim je Krek postavil temelj. Tem kličemo ob 75 letnici njegovega rojstva: »Darujte za Krekov spomenik!« — Doslej je bilo darovanih 40.700 din. Da stradež ne bi oviral mladine pri učenju Ljubljana, 23, novembra. Kje so že tisti zlati ča6i, ko je bil v veljavi še latinski izrek »plenus venter non studet libenter«, jx>ln želodec se nerad uči, dobesedno. Po naše bi rekli, da presitemu človeku nič kaj ne diši sedeti pri knjigah in si bogatiti um. Danes bi bil skoraj bolj na mestu in bolj »6odoben« izrek, da »vanus venter non studet libenter«, da je prazen želodec ovira pri učenju. Vojne razmere jx> svetu dobivajo tudi v državah, ki se ne vojskujejo, vedno močnejše odseve, kar 6e pozna zlasti pri gospodarstvu. Tisti, ki imajo dosti denarja, zdaj kljub raznim nerodnostim in pomanjkanjem le še dobijo, kar potrebujejo, čeprav morajo za enake predmete iz dneva v dan več plačevati. Drugače pa je 6 siromašnim ljudstvom, ki se je že prej prebijalo skozi življenje le s skrajno silo. Zdaj so cene že toliko narasle, plače pa so se hkratu le tako malo povišale, da revež dandanašnji marsikatere reči, ki jo je prejšnje ča6e, če je bil varčen, še lahko kupil, ne more več dobiti. Otroci bogatih staršev še vedno odhajajo v šolo siti in opoldne 6edajo k dobro obloženi mizi. Otroci siromašnih staršev pa so pogosto lačni, mnogokje brez zajutrka ali celo kosila; ko se vrnejo domov, pojedo kos kruha in zraven spijejo morda skodelico lipovega čaja ali pa prigriznejo košček slanine — prav kakor bosanski delavci. Toda učeči se rod še ni telesno tako razvit in odporen kakor so ti odra. sli hrustje z juga. Kaj čuda, da slabe in zaostajajo, ko pa morajo v časih, ki bi izdatne hrane najbolj potrebovali, napol stradati! V šolo pridejo ti siromašni fantje in dekleta brez toplega zajutrka. Denarja nimajo, da bi si v pavzi privoščili žemljo ali ko6 kruha. Kako naj potem pretrpe V6e dopoldne in zbrano zasledujejo pouk, ko pa se jim ve6 čas oglaša želodec, ki hoče imeti svoje. In po nekaterih šolah se povrhu še vedno dobijo taki vzgojitelji ter učeniki nežne mladine, ki jim je vsako socialno občutevanje tuje in ki jim še na misel ne pride, da bi pozvedoval o vzrokih, ki so krivi, da ta ali oni učenec zadnje čase bolj slabo odgovarja. Prav nič jim ni mar, ali je učenec sin ali hčerka bogatih staršev, ki svojemu miljencu lahko poskrbijo za V6e neobhodno potrebne nujnosti pn učenju, ali pa izhaja iz siromašne družine, ki se z zadnjimi močmi bori proti bedi in obupu. Za take učenike učenci niso tudi v današ- njih težkih in resnih časih prav nič drugega kakor imena, številke, avtomati, ki morajo odgovarjati na zastavljena vprašanja. Če prav odgovore, dobe pozitiven red, če napak, pa »kljuko«, potem naj pa sami gledajo, kako se bodo izmazali. Teh učenikov okoliščine nič ne brigajo, oni samo »registrirajo učenčevo znanje«, pišejo petice in enojke — in miri Takih vzgojiteljev in učenikov pa je hvala Bogu le malo — in prav bi bilo, da bi čisto izginili; ne zato, da bi učenci na račun popustljivosti lenuharili, ampak zato, da se ne bi čutili nesrečne, da ne bi bili pobiti, ko bi pri učitelju ali profesorju dobivali slabe rede kar tako mimogrede, ne glede na okoli, ščine, za katere sami čutijo, da so le one krive neuspeha — je potrebno na strani vzgojiteljev razumevanje in očetovska ljubezen do ti6te mladine, ki se mora že v rani mladosti trdo boriti z življenjem. Ljudje dobrega srca radi pomagajo. Najhujša zadrega je seveda pozimi, ko mraz napravi, da lačen človek občuti 6tradež še dvakrat hujše. V Sloveniji se zlasti pred letošnjo zimo opaža lepo, vse pohvale vredno socialno gibanje. Razna dobrodelna društva so skupaj s šolskimi vodstvi in vodilnimi socialnimi organizacijami za zaščito otrok podvzela lepe akcije, da vsaj šolski mladini to zimo ne bi bilo treba pri učenju stradati. Po mnogih 6lo- kuhinje, topi čila, zajutrk ali kosilo. Razj>ošlanc šo bile prošnje venskih šolah so bile organizirane posebne K kjer siromašni otroci in študentje dobijo topla okrep- | na vse strani. In zasebniki so 6e že kmalu začeli odzivati z darovi. Nekdo je poslal svoj prispevek v živežu, drugi je nakazal denar, oboje je omogočilo obstoj kuhinje in razveselilo nešteto mladih šolarjev, ki bi morali sicer biti lačni. Prav bi bilo, da bi se to gibanje razmahnilo tako kakor se je že v nekaterih drugih državah. Zelo lepo io spodobno bi tudi bilo, da bi V6i tisti, ki kaj imajo, prisluhnili glasu svojega srca in 6e spomnili Kristusa, ki je.nasičeval lačne. Krščanska ljubezen veleva, da je treba siromakom pomagati v stiski. In če se že komu ne da podpirati odraslih, češ, delo si poišči, potem naj se V6aj spomni mladine, ki si sama še ne more služiti kruha. Pogleda naj, kaj bi lahko pogrešil ter pošlje. Stradež ne sme mladine pri učenju nikakor ovirati. Vsak, kdor kaj ima, naj po svojih močeh prispeva, da je vsaj to zimo res ne bol Mariborske novice čez nedeljo Maribor, 24. novembra. Smrtna kosa. Na svojem domu v Vojašniški ulici 11 je v starosti 66 let umrl mesarski mojster Izidor Copetti, ki je bil nekdaj v Mariboru znan kot bogataš, na svoja stara leta pa je prišel skoraj ne beraško palico. Bil je med mariborskim meščanstvom priljubljen kot dobričina. — V mariborski bolnišnici pa je umrla železničarjeva žena, 53 letna Ivana Kmetič. — Naj v miru počivata, sorodnikom naše sožalje! Vesli iz bolnišnice. Na domačem dvorišču je padel in si zlomil nogo posestnik Franc Zadnik s Pobrežja. — Pri gradnji novega gimnazijskega poslopja v magdalenskem predmestju je padel z dvigala 30 letni Franc Kramberger od Sv. Antona v Slov. goricah. Ima poškodbe na rami in levi nogi. V stanovanju je padel 13 letni sin delavca Viktor Ziger in si zlomil levo nogo. — Vse so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer jih zdravijo. Dva zajca ji je ukradel. Zena mesarskega pomočnika Marija Peterlič iz Zolgerjeve ulice je prijavila, da ji je nekdo iz zaklenjene drvarnice ukradel dva zajca. Dejanja so osumiti nekega fanta, ki se je večkrat potikal okoli drvarnice in ki so mu razmere bile dobro znane. V avtobusu ji je ukradel denarnico. Ključavničarjevi ženi Mariji Slatinšek iz Dobrave je pri izstopu iz avtobusa nekdo ukradel iz žepa denarnico z 99 din gotovine in nekimi legitimaoijami. Še vedno tatovi na trgu. Kuharici Josipini ligo je bila na tržnem prostoru v gneči ukradena iz žepa usnjena denarnica s 165 din gotovine. Otroci so se igrali z ostrimi naboji. Tkalec Franc Lubej je na policijo prinesel pet ostrih nabojev, ki jih je odvzel nekim otrokom, ki so se z njimi igrali nekje na Koroški cesti. Od kod otrokom ostri naboji, ni doslej bilo mogoče ugotoviti, ker so otroci pobegnili, čim jim je Lubej naboje odvzel. Na Ljudski univerzi predava danes zvečer ob osmih univ. prof. dr. France Mesesnel o srbskem srednjeveškem slikarstvu. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične slike. Društvo banovinskih cestarjev je imelo danes dopoldne v sejni dvorani Okrajnega cestnega odbora v Mariboru konferenco s sejo odbora tega društva za bivšo mariborsko oblast. Konference so se udeležili cestarji iz vseh okrajev bivše mariborske oblasti. Navzočih je bilo nad 50 cestarjev. Sejo je vodil predsednik banovinskih uslužbencev v Mariboru inž. Šturm. O delovanju društva je poročal cestar iz Ormoža Slana. V imenu okrajnega cestnega odbora je zborovalce pozdravil načelnik cestnega odbora Fr. 2ebot. Predsednik društva banovinskih uslužbencev J. Pirc iz Ljubljane je referiral o draginjskih dokladah in o vseh predlogih, ki se tičejo izboljšanja gmotnega položaja cestarskega osebja. Bivšemu gradbenemu ministru dr. M. Kreku je bila poslana zahvala za njegovo uspešno intervencijo za draginjske doklade cestarjem. Prav tako so jmslali zahvalo banu dr. Natlačenu, ki je s svojo uvidevnostjo pripomogel do izboljšanja cestarskega osebja. Zborovanje je bilo zaključeno opoldne. Radeče Iz obzirnosti zaradi prikritja žalostnega dogodka, ki bi 6pet etavljal Radečane pred širšo javnostjo v zelo slabo luč. ne bomo obširneje poročali o prepiru in brutalnem nastopu, ki 6ta ga izzvala dva vinjena gosta v nedeljo zvečer v hotelu »Jadran«. Zato pa nai nam bo dovoljeno, da ob teni nelepem dogodku, že tretjem v zadnjem mesecu, spregovorimo nekaj potrebnih besedi in opozorimo na tisto okolnost, ki je brez dvoma glavni neposredni povod takemu divjaštvu: namreč nepravočasno zapiranje gostiln. Prevelika popustljivost in nepotrebna uvidevnost — »da ne bo zamere« — naših krajevnih oblasti je dovedla tako daleč, da za radeške gostilniške lokale sploh ne veljajo več nobeni oblastveni predpisi o policijski uri Noč za nočjo, kot da so sami bari in kabareti, 60 odprte nekatere gostilne in prodajajo alkoholne pijače V6em gostom brez izjeme. Proti jutru ali pa sredi noči »ko 6e najslajše spi«, pa se prikolovrati na plan »okrogla družba« in začne »milo prepevati« nočne serenade kot da je zbor samih trubadurjev. Upravičene so zalo pritožbe me. ščanov, ki prosijo merodajne činitelje, naj opuste svojo popustljivo politiko in naj začno ostreje stopati na prste vsem kršilcem policijskih predpisov j o zapiranju gostiln. Upamo, da naše opozorilo ne , bo »glas vpijočega v puščavi«. Kadar kupujete Aspirin tablete, ne pozabite pogledati, da li vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi „Bayer’*-jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez uBayer"-jevega križa. mNm. rm mm*. m*. Ljubljana Koledar Ponedeljek, 25. novembra: Zaprto. Torek, 26. novembra ob 20: »Na caričin ukaze Obvestila Danes, ponedeljek, 25. novembra: Katarina. Turek, 26. novembra: Konrad. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.^ 1. december na banovini. Na državni praznik Zedinjenja 1. decembra bo sprejemal g. ban dr. Natlačen od 11.30 dalje v banski palači čestitke. Kakor v preteklem letu, je gospod ban tudi letos z ozirom na sedanje težke socialne razmere odredil, da s eprigrizek, ki se je običajno priredil za one, ki so prišli čestitat, opusti, in je namesto tega razdelil med razna karitativna društva znesek 25.000 din z naročilom, da se ta znesek uporabi za obdaritev najsiromašnejših na praznik narodnega Zedinjenja. Akademski klub gradbenikov na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, eden najmočnejših strokovnih klubov na tehniki, je imel 16. novembra svoj redni letni občni zbor. Najprej je stari odbor položil obračun svojega požrtvovalnega dela za prospeh kluba. Odbor je poskrbel svojim članom številne j>očitniške prakse, prirejal tudi mnogo ekskurzij in več predavanj. Poleg tega je tudi krasno uspel ples gradbenikov, čigar izkupiček je bil namenjen za panično ekskurzijo gradbenikov po Jugoslaviji. Zaradi zaprek pa je ta ekskurzija odpadla. Novi odbor bo tudi letos skušal prirediti tak lep ples, na kar občinstvo že sedaj opozarjamo. Po jx>ročilih jo sledila volitev novega odbora. Dne 24. novembra 1940 sta se poročila pri Sv. Jakobu v Ljubljani gdč. Ančka Purkart, gostilničarka v »Vatikanu« v Velikih Laščah, in g. Anton Andolšek, sin lesnega trgovca iz Velikih Lašč. Obilo sreče I Opozarjam Vas na priložnostni nakup pisalnih strojev Continental! Glej oglasi Moderne dobe brez tiska si ne moremo misliti. Tisk je danes najvažnejši činitelj in najuspešnejši pripomoček za poglabljanje in razširjanje kulture. Letoa je minilo 500 let, odkar je veliki izumitelj Johann Gutenberg presenetil svet e prvo stranico, tiskano s sestavka iz malih premakljivih kovinskih črk. Odtlej je tisk dosegel neizmeren razvoj. Z njim vred pa 6e je razvijala kultura in širila prosveta. Šele tisk je omogočil, da je dvignila prosveta najširše plasti vsega človeštva. Začetek tiska je torej pomemben za ves kulturni sivet in je tako razumlji. vo, da proslavljajo poltisočletni jubilej tiska povsod. Tudi ljubljanski grafičarji pripravljajo veliko jubilejno prireditev, s katero bodo proslavili spomin in ime svojega velikega prednika in prikazali pomen njegovega izuma. Prireditev bo 14. decembra t. 1. in nanjo že sedaj opozarjamo vso javnost. Vazno opozorilo Maribor, 21. nov. V smislu razpisa kraljevske banske uprave ▼ Ljubljani se prebivalstvo opozarja, da v lastnem interesu ne zahaja v bližino vojaških objektov in da tudi nevojaške objekte, na katerih pa so vdelane priprave za rušenje objektov (n pr. mine v mostovih), pusti v miru in jih ne kvari, ker ima vojaštvo strog nalog, da v primeru zapaženega poskusa kvarjenja takih objektov uporabi orožje brez obzira. Vsako jpoškodovanje naprav za rušenje objektov utegne imeti za ljudi in imovino strahotne posledice. Proti osebam, ki bi kaj takega poskušale, se bo postopalo strogo po zakonu ter se jih bo takoj prijavilo tudi sodišču. RADIO Program radio Ljubljana Ponedeljek, 25. novembra: 7 Jutranji po- zdrav — 8.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Pisan drobiž (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 18 Najjovedi — 13.02 Vesel ojioldanski koncert Rad. orkestra — Poročila — 18 Duševno zdravstvo (g dr Anton Brecelj) — 18.20 V veselem ritmu (plošče) — 18 40 0 podnebnih zemljevidih Slovenije (g. dr. O. Reja) — 19 Nariovedi, poročila, objave — 19.25 Nac.' ura — 19.50' Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) — 20 Vojaške godbe igrajo (plošče) — 20.30 Garrick Smole: Varh, veseloigra v dveh dejanjih (člani Nar gled. v Ljubljani) — 21.30 Nekaj Dvorakovih skladb (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Rad. ork. Drugi programi Ponedeljek, 25. novembra: Belgrad: 21.10 Cve-jič poje — Zagrebi 20 Tijardovičeva opereta »Pier-rot 81o« — Beromiinster: 20 Beethovnove skladbe — Bratislava; 19 40 Serenade — Budimpešta; 19.20 Operni odk. — Praga: 19.20 Večerni konc. — Sofija: 21. Simi konc. — Sottens; 20 Francoske popevke — StocKholm: 20.40 Simf konc. sta Obe najvažnejši krajevni srečanji se končali z rezultatom 3:1 za favorita V dvanajstem kolu tekem za prvenstvo Slovenske nogometne zveze so zmagali: Ljubljana nad Marsom s 3:1, Železničar nad Mariborom s 3:1, Kranj nad Olimpom z 2:1 in Bratstvo nad Amaterjem s 3:2 si je Amater požrtvovalno prizadeval, da iztrga nasprotniku zmago in doseže vsaj remis, kar mu pa ni uspelo. Sledila sta še dva prosta strela Amaterja proti Bratstvu, toda brez uspeha. Pri Bratstvu so se odlikovali Zavrl, Varl, ki je dal skrajno požrtvovalno igro, in Ivaniševič ter Ban. Igralci Amaterja so bili vsi izredno borbeni. Sodil je dobro inž. Mrdjen. Tekmo je počastil s svojim obiskom tudi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe dr. inž. Klinar. SK Kranj : SK Olimp 2:1 Vse kaže, da bomo do božiča že imeli novega slovenskega nogometnega prvaka. Vreme je nad vse ugodno; že bo držalo še dve nedelji, pa bo prvenstvo že v kraju. Današnja srečanja niso prinesla nobenih presenečenj. V obeh mestnih »derbyjih< v Ljubljani in Mariboru sta zmagala favorita SK Ljubljana in SK Železničar. Kar je še posebno zanimivo, je rezultat, ki je bil tako v Mariboru kakor v Ljubljani 3:1. Na Jesenicah so po hudi borbi zmagali domačini nad Trboveljčani. Rezultat je bil tesen, vendar sta dve točki prinesli Jeseničanom v tabeli mesto pred ljubljanskim Marsom. Tudi v Kranju je rezultat proti pričakovanju tesen; Celjani so se držali kar dobro. Tabela bo do 1. decembra naslednja: 1. Ljubljana 12 8 2 2 47:21 18 2. Železničar 12 7 3 2 26:11 17 3. SK Amater 12 7 1 4 34:27 15 4. Kranj 11 6 1 4 23:21 13 5. Bratstvo 12 5 1 6 25:34 11 6. Mars 11 4 2 5 28:22 10 7. Maribor 12 3 2 7 22:34 8 8. Olimp 12 1 0 11 11:46 2 Prihodnjo nedeljo igrajo: v Mariboru: Železničar : Amater, v Ljubljani: Mars : Maribor, v Celju: Olimp ; Ljubljana in na Jesenicah Bratstvo : Kranj. SK Ljubljana : SK Mars 3:1 (1:1) Ce bi tisti »pilharjic, ki take čmerne nedeljske popoldneve, kakršen je bil današnji, prebijejo po gostilnah ali po kavarnah, vedeli, kako zanimivo, živahno in fletno je na nogometnih igriščih — potem klubska vodstva nikdar ne bi tarnala nad slabim gmotnim položajem. Toda kaj bi tem polhom pripovedovali in razlagali — zanje je slednja beseda bob ob steno, saj so »vzvišeni« nad takim prizadevanjem in nedosežno daleč od tega, da bi se mogli razvneti in navdušiti ob takem kompliciranem prizadevanju, kakor je tek za žogo z namenom, da bi našla pot v mrežo. Sicer pa dosti besed, od samega pripovedovanja se ne bodo mogli razvneti, eno je opis, drugo pa prisotnost in očivid. V predtekmi je rezerva Ljubljane zmagala nad rezervo Marsa s 4:1. V glavni tekmi, ki se je pričela že ob četrt na tri, sta moštvi nastopili v naslednjih postavah: Mars: Pavlica, Slanina, Prijatelj, Humar, Sočan, Pišek, Piskar, Avsec, Žigon, Perko, Doberlet. Ljubljana : Rožič, Ceglar, Jerman, Pupo, Šercer, Boncelj, Smole, Kroupa, Jež, Pepček, Erber. Zadnji uspehi Marsa so dosegli, da je športno občinstvo danes njegovo srečanje z Ljubljano vzelo kot pravi derby. Kakšnih 800 ljudi se je zato zbralo k prireditvi. Moštvi sta nastopili okrnjeni. Pri Ljubljani je manjkal edini odločni mož v napadu Lah, ki je bil blesiran v Mariboru (Španger, vratarl), pri Marsu pa duša moštva, rutinirani Hassl, ki je moral brez dela pohajati med gledalci. Nekaj privlačnosti je s tem derby že izgubil. j*1"' Igra, ki jo je v prvem polčasu pokazala Ljubljana, je bila dokaj siromašna. Zaradi izredno slabo razpoloženega Šercerja m deloma tudi Pupota je Marsov napad prihajal naglo in odločno v ljubljanski šestnajsterec. pri čemer mu je * dovoljenimi in včasih tudi nedovoljenimi sredstvi odlično pomagal centerhalf Sočan Ljubljanska halflinija je ostajala v defenzivi, zato tudi napad ni mogel opraviti dosti, ker je moral hoditi v sredo igrišča po žoge ter lahko prinašal nevarnost pred gol šele takrat, ko so se Marsovi igralci že postirali. Obramba je delala prav dobro, le Jerman je v drugem polčasu nekajkrat prav nerodno »kiksnilt. — Igra se }e po izključitvi Pepčka in Avseca ter po nekaterih pogostih žvižgih sodnika Koniča spustila na raven, na kateri mora biti tudi najogorčnejši športni boj. V tem delu igre je potem prevladovala Ljubljana, katere napadi so bili nevarnejši ter lepše izpeljani. Vendar je tudi Mars marsikdaj nevarno prišel do sape in hudo ogrozil Rožiča. Igra sama obojestransko n: bila na tisti kvalitetni višini, ki bi se spodobila za srečanje med dvema močnima kluboma. Sicer pa, kje pa je derby kvalitetno' res kaj vreden? Prvi gol je zabil Mars po premetenem in prisebnem Žigonu v 23. minuti. Odlični Marsov srednji napadalec je izredno zvito in odločno izkoristil Do-berletovo žogo ter zabil 1:0 za Mars. V 44. minuti je Erber dobil Kroupovo žogo in izenačil 1:1. V drugem polčasu je v 19. minuti podal talentirani in pridni Smole Erberju. ki je dvignil na 2:1. Sele v 43. minuti drugega polčasa je Jež zabil končni gol in rezultat 3:1. Priznati je treba, da je bil Mars danes odličen partner. Do srede drugega polčasa je bilo popolnoma negotovo, kdo bo v derbyju zmagal. Prav dobro je z nekaterimi manjšimi pogreš-kami (nekajkrat ni upošteval prednosti, nekajkrat ni videl očitnih foulov) sodil Mariborčan Konič, ki je v težki tekmi ohranil disciplino na igrišču in popolnoma uveljavil avtoriteto. SK Železničar : I. SSK Maribor 3:1 Maribor, !M. novembra. Današnje srečanje starih rivalov je prineslo zelo slab šport. Moštvo ISSK Maribora letos še ni tako slabo zaigralo kakor danes. Poleg tega so nekateri igralci svoje neznanje še hoteli zakriti s surovostmi ter je team zaradi tega zapustil še slabši vtis. Tudi Želzničarji, ki so nastopili s svežimi mladimi močmi, so bili v slabi formi. Poleg tega so zaradi blesure levega kolena v 25. minuti prvega polčasa izgubili Antoličiča ter igrali le z desetimi možmi. Pokazali pa so vsaj deloma povezanejšo igro. Današnji poraz Maribora je nedvomno zakrivila obrambna črta. Oba branilca sta bila pod kritiko ter je nazadnje tudi vratar odpovedal. Daleč najbo'jši igralec Maribora je bil mladi Gajšek, ki je bil skoraj povsod in je zelo uspešno igral. Žal ni našel skoraj nikakega razumevanja pri soigralcih. Trudili so se tudi Vele, Dušan in Varl, vsi ostali pa 60 »plavali«. Pri Železničarju je bila obramba sigurna in vratar je več kočljivih situacij rešil. Napad ;e z lahkoto prehajal nasprotno obrambo, v streljanju pa je bil precej klavem. V glavnem je bila tekma odprta z valujočimi napadi obeh strani. Dočim so napadi Železničarja bili premišljeni, so pri Mariboru delali vsi nervozno in brez načrte ter je to upoštevajoč tudi rezultat popolnoma upravičen. Goli so padli: V 10. minuti napade desna stran Železničarja. Turk je v sredini dobil lepo žogo in jo ostro plasiral v gol. 1:0 za Železničarja. V 21. minuti preigra levo krilo Železničarja nasprotnega branilca in zviša na 2:0 za Železničarja. V 5. minuti drugega polčasa izkoristi Štalekar zmedo pred vrati Maribora in doseže 3:0 za Železničarja. V 26. minuti prenese Miloš z desne strani na sredino. Vele predloži z nogo prostemu Vodebu, ki doseže častni gol za Maribor 3:1. Odlično je vodil tekmo sodnik Živkovič iz Belgrada. Čudimo se, da zveza nalaga klubom tako visoke stroške za sodnike, ker bi, ako klubi želijo zunanjega sodnika, zadostoval kakšen sodnik iz Zagreba. Menda igra tu spet športna politika svojo vlogo — posebno za Maribor. Občinstva je bilo na tekmi okrog 600. Bilo je z igro zelo nezadovoljno in je dalo temu tudi vidnega duška Predtekma mladine ISSK Maribora — SK Ra-pida 1:2 (1:0) je določila prvaka. Navzlic nepotrebnemu porazu je Maribor dosegel prvo mesto s štirimi točkami. Drugi je Rapid s tremi točkami in goldiferenco 4:4. Tretji so Železničarji, tudi 6 tremi točkami in z goldiferenco 5:5. Zadnja je Slavija z dvema točkama. SK Bratstvo : SK Amater 3:2 Jesenice, 24. novembra. Pri današnji tekmi med Bratstvom in Amaterjem sta se udejstvovali lahko rečemo, dve zelo borbeni moštvi. Gledalcev je bilo okrog 800. Med njimi dosti simpatizerjev Amaterja, tako da s te strani Bratstvo ni bik) nič na boljšem. Sledovi zadnjega deževja so ostali vidni pred obema goloma, kjer je bil teren močno blaten. Potek igre: Iniciativo je prevzelo takoj Bratstvo, ki je v silnem zaletu postavilo prvi gol 1:0 za svoje barve. Amaterji so se takoj znašli in povrnili miio za drago z največjo doslednostjo, in sicer pri prostem strelu s 16 metrov, ki je šel tik nad glavami zidu igralcev Bratstva in tik pod prečko presenečenemu Brunu v gol. 1:1. Nato so se vrstili močni napadi Bratstva, ki Je bilo vedno v premoči, skoraj ves prvi polčas. Tik pred koncem prvega polčasa ie v gneči pred golom Bratstva padel drugi gol za Amaterje, ki pa je bil avtogol Abrama. Stanje prvega polčasa je bilo 2:1 za Amaterje. Zavrl od Bratstva je imel priliko, da izenači z enajstmetrovko, pa je poslal žogo v stransko prečko in v aut. V deseti minuti drugega polčasa je Zavrl streljal prosti strel, iz katerega je nastal gol in je Bratstvo to dobro izkoristilo ter izenačilo na 2:2. Sledili so obojestranski napadi. Po lepi kombinaciji Ivaniševič-Ropret je sledila postavitev končnega stanja 3:2 za Bratstvo. V 16. minuti drugega polčasa Občni zbor Zveze nogometnih sodnikov Sinoči je bil v posebni sobi kavarne Emone L občni zbor ZNS Na občni zbor so razen ljubljanskih sodnikov prišli še zastopniki mariborske in celjske sekcije. Slovensko nogometno zvezo je zastopal dr. Kuhelj. Z zbora so bili poslani pozdravi srbskim in hrvaškim tovarišem-sodnikom. Prisotnih je bilo 24 članov zveze. Predsednikovo poročilo je podal g. Maco-ratti. Iz njegovega poročila naj navedemo samo nekaj najbistvenejših točk. Grajal je sodniški odbor pri Vrhovnem nogometnem savezu, ki ie delal brez slovenskih sodnikov. Vkljub protestu in izredno ostremu tonu zagrebških tovarišev so v Belgradu delali po svoje. Na svoje noge smo se postavili tudi pri izdaji pravil nogometne igre, ki bodo v Jugoslaviji prva knjiga le vrste z vsemi popravki. Odnošaji z ZNS so bili iskreni. Zelo slabi pa so bili odnošaji z u. o. pri SNZ. Dejstvo je. da razmere z u. o. SNZ niso v korist našemu nogometnemu športu. Tudi doba CONTININTAlnl ogodM mesečne obroke IVAN LEGAT Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 90 32 tednov, ko so morali sodniki čakati na novi stroškovnik, je odraz slabih razmer. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. 11 tajniškega poročila posnemamo, da ima zbor 44 rednih in 4 začasne člane. Primanjkuje sodniškega naraščaja. Stanje je vedno hujše, kajti vsakdo se boji postati sodnik zaradi ve-dnili izgredov, ki stavljajo v nevarnost sodnika, nadrejeni forumi pa niso v stanu zatreti take incidente. — Sodniki so tudi temu stanju v neki meri sami krivi, ker so do igralcev preveč obzirni. Blagajniško poročilo je podal g. Cimperman, iz katerega je tudi razvidno, da ima Zbor v blagajni 1747 din 82 par. Predlog gosp. Lukežiča za sestavo novega upravnega odbora, v katerem naj bi bili gg : Macoratti, Mehle, Cimperman, Čamernik in Der; žaj, je moral biti spremenjen, ker g. Macoratti funkcije ni hotel sprejeti, kljub želji vseh sodnikov, meneč, da bo morda s tem pripomogel, da se bodo trenja med Zborom in n. o. SNZ vsaj malo ublažila. — Na njegovo mesto je bil izvoljen g. Deržaj, za petega člana odbora pa g. Vrhovnik. Pri slučajnostih je bila z glasovanjem zavrnjena prošnja g. Ochsa za reaktivacijo. — Prav tako je bila po dolgi debati zavrnjena tudi prošnja g. Vebleta. — G. Dorčecu je občni zbor črtal kazen. Občni zbor se je v najlepši slogi ob 11 zaključil Hrvatska liga: Gradjanski : Hajduk 1:1 Split, 24. novembra. Danes je bila v Splitu tekma med Oradjanskim iz Zagreba in Hajdukom. Za tekmo je vladalo izredno zanimanje in so prišli gledalci v Split iz vseh bližnjih krajev Dalmacije. Tekma se je končala neodločeno. 10 je bila edina tekma v hrvaški ligi. Tabela v hrvaški ligi je: Concordia Gradjanski Hajduk HAŠK Split Slavija (O) Slavija (V) Željezničar SAŠK Bačka 9 7 2 0 318 16 9 6 3 0 36:6 15 9 7 1 1 26:8 15 9 4 3 2 18:13 11 9 4 0 5 13:27 8 8 2 3 3 13:24 7 9 2 1 6 9:19 5 9 1 3 5 11:25 5 9 1 2 6 5:16 4 9 1 2 6 11:25 3 Srbsha liga: Belgrad, 24. nov. m. Z današnjim dnem so končane prvenstvene tekme Srbske lige v letošnjem letu. Današnje tekme niso prinesle nobenih presenečenj. Zmagali so favoriti. BSK je z lahkoto v lepi igri premagal v Pančevu Jugoslavijo iz Ja-buke. ŽAK iz Subotice je v Belgradu potrdil, da zasluženo zavzema tretje mesto v Srbski ligi in je zavzel na lastnem terenu dve točki zadnje plasiranemu BASK-u, za katerega ni več rešitve. Jedin-stvo je s težkim trudom premagalo izvrstno moštvo Vojvodine iz Novega Sada. Bata je v Borovu na-pravilo največje presenečenje, ker je z visokim rezultatom premagalo izvrstno moštvo Gradjanskega iz Skoplja, medtem ko je belgrajska Jugoslavija V Sarajevu odvzela oslabljeni Slavi ji dve točki. Današnje tekme so se končale z naslednjimi rezultati: BSK : Jugoslavija (Jabuka) 8:1 ŽAK : BASK 4:3 (2:1) Jedinstvo : Vojvodina 1:0 (1:0) Bata : Gradjanski (Skoplje) 6:1 Jugoslavija (Belgrad) : Slavija (Sarajevo) 6:4 (3:2) Po današnjih tekmah je tabela Srbske lige ta-ka-le: BSK 21 točk, Jugoslavija (Belgrad) 17 točk, ŽAK 14 točk, Bata 11 točk, Vojvodina 11 točk, Gradjanski (Skoplje) 11 točk, Jedinstvo 10 točk, Jugoslavija (Jabuka) 10 točk, Slavija (Sarajevo) 10 točk, BASK 6 točk. Pri dosedanjih tekmah je skupno padlo 250 golov. Največ golov v Srbski ligi je zabil igralec BSK-a Božov ič, in sicer 16. Lahkoatletski sodniki imajo drevi ob 20 Eri Slamiču važen in nujen setanek. Pridite rezpogojno vsi. — Predsednik. Naši boksarji hrvaškim še niso dorasli Reprezentanca Slovenije je izgubila boj s hrvaškimi boksarji z 2:14 Zagreb, 24. novembra. Danes zvečer so se v veliki dvorani »Radničke komore« sestali izbrani boksarji Slovenije in Hrvaške. Slovenci, ki so nastopili v tej panogi prvič uradno, so nas prav častno zastopali. Rezultat, ki sicer nima stvarne podlage za moč posameznih reprezentanc, je mnogo previsok. Kot vedno, se je tudi ob tej priliki pokazala velika neobjektivnost hrvaškega sodniškega zbora in to vedno na škodo Slovencev. Za Slovenijo je nastopil Jeseničan Zupan, ki je svojega nasprotnika Račka v tretji rundi prisilil na kolena. Ta borba je imela le propagandni značaj. 2:0 za Hrvate je objavil megafonist po prvi borbi v mušji kategoriji, v kateri je za Slovenijo nastopil Čerin in za Hrvaško Jezdih. Telesno šip-kejši Čerin je moral kloniti pred rutiniranejšim nasprotnikom. V peresno lahki kategoriji sta nastopila Meglič (Slovenija) in Maglica (Hrvatska). Hrvaški zastopnik je rezultat upravičeno povišal na 4:0. V lahki kategoriji je sodnik proglasil Urbiča za zmagovalca s tehničnim k. n., kar pa je bilo proti vsem pravilom, ker je Senekovič še vedno stal. Senekovič je bil blesiran. Državni prvak lahke kategorije Devčič je Hrvate zastopal v velter kategoriji. Boril se je proti Slovencu Majniku, ki prav tako ni imel sreče in je moral zaradi blesure borbo predčasno zaključiti. Največjo napako in krivico so napravili sodniki Slovencu Štruklju, ki je po njihovi odločitvi izgubil borbo proti Krpiču. Oba borca sta spadala v srednjo kategorijo in sta se borila izredno tehnično in z veliko brzino. Po splošni sodbi bi moral dobiti borbo Štrukelj, ki je bil velik del borbe v premoči in je tudi drugače dokazal večjo tehnično sposobnost. Rezultat se je zaradi tega zvišal na 10:01 V naslednji, prav tako srednji kategoriji, gta 3e borila Slovenec Mitrovič in Hrvat Genki. Mitrovič je z nadmočno in lepo zmago rešil čast Slovencev in rezultat znižal na 10:2. Bil je od svojega nasprotnika daleč boljši. v . Bivši državni prvak Ipavec se je v poltezki kategoriji sestal s sedanjim prvakom srednje kategorije Krležem, kateremu se mora priznati, da je bil tehnično mnogo boljši in da je upravičeno zmagal. — Težko pričakovana borba večnih rivalovuSJo-venca Eustahija Baloha in Ivana Hladnija je končno vendarle prišla na vrsto. Baloh v izredni ofenzivi prisili Hladnija nekajkrat na vrvi. Na vse premer nečenje je imel Baloh med gledalci večino pristašev, ki so ga navdušeno bodrili k uspehu. Gong odbije prvo rundo! V naslednji se Hladni popravlja in prihaja v ofenzivo, kateri pa Baloh neusmiljeno odgovarja. Ista pesem je bila tudi v tretji in zadnji rundi. Rezultat bi moral biti neodločen, toda sodniški zbor ponovno prizna zmago Hladniju. Miroljubni Slovenci smo tudi to odločitev sprejeli z vso rezervo. Bo pač prišel čas, ko se bomo srečali v Ljubljani. Gozdni tek ljubljanske Zimskošportne podzveze Ljubljanska zimsko-športna podzveza je priredila danes dopoldne na Rožniku in v okolici tek čez drn in strn. Prireditev ni uspela, ker je bilo premalo tekmovalcev. Današnji tek bi se moral vršiti že pred tednom dni. Toda tedaj ni bilo funkcionarjev, bili so samo tekmovalci in v precej večjem številu kakor pa danes. Fantje se niso dali zmotiti in so kar brez funkcionarjev opravili sami prav uspešen zimski trening. Morda je ravno v tem tudi iskati razlog, da je bilo danes (ako malo tekmovalcev. Računali so pač 6 tem, da bo tudi današnji tek odpadel, saj je bilo vreme še mnogo slabše kakor pa prejšnjo nedeljo. Navzoči fukcionarji pa so prireditev kljub malemu številu tekmovalcev izvedli. V bodoče bo pač treba paziti, da ne bo prišlo do takih nesporazumov med prireditelji in tekmovalci. Take stvari samo škodujejo. K današnjemu teku prisedše tekmovalce so prireditelji razdelili v tri skupine in sicer za juniorje do 16 let, ki so tekli dva kilometra, potem juniorje od 18. do 20. leta, ki so tekli 3 kilometre ra nad 20 let stare tekmovalce. Slednji so tekli na 5 kilometrov dolgi progi. V prvi skupini tekmovalcev, ki so tekli na 2 kilometra, jih je bilo deset. Start je bil pri gostilni na strelišču. Tekli so od strelišča pod Rožnikom, po poti pri Olinščici, kjer so zavili na desno navzgor proti cerkvici na Rožniku, kmalu pa obrnili nazaj proti cilju. Zmagal je član Smuškega kluba Ljubljane Zupančič Dušan, ki je za kakih deset metrov pred ostalimi pritekel v cilj. Tekel je 6:06. 2. Pavčnik Drago (SK Planina) 6:10, 3, Biziak Lado (Ljubljana) 6:19; 4. Božič Branko (Ljubljana) 6:20, 5. Zupančič Božo 7:00, 6. Rojc, 7. Zalokar, 8. Rogelj Albin in 9. Hlavaty Beno. Prav dobro se je držal najmlajši med vsemi Rogelj Albin. Proga za juniorje do 20 let je bila malo daljša in tudi nekoliko težavnejša. Potekala je prav tako tudi od strelišča, nato po cesti pod Rožnikom ka-kjh 600 m; od tod v gozd proti r.ezervarju, nakar Pekovski SK : SK Maraton 5:2 Maribor, 24. novembra. Danes dopoldne je bil v unionski dvorani prijateljski rokoborbni dvomatch med gornjima kluboma. SSK Maraton je po nepotrebnem izgubil, med drugim tudi zaradi tega, ker je poslal »invalide« v borbo. Tako se je zgodilo, da je v eni borbi moral rokoborec Maratona, ker je Invalid, sredi borbe odstopiti in prepustiti nasprotniku dragoceno točko. je proga vodila po grebenih tivolskega vrha do tako imenovanih francoskih šanc. Tod pa je proga zavila spet v dolino in proti Čadu nazaj do strelišča. Tekla sta samo dva Prvi je bil Mikuš Adolf SK Ljubljana 10:43, drugi pa je bil Ilirijan Bašin s časom 11:05. Proga na 5 kilometrov je bila sestavljena iz obeh zgoraj omenjenih prog. Tudi tu sta tekla sa^ mo dva tekmovalca. Zmagal je France Jerman SK Planina v času 18:22. . .. Ljubljanski smučarski klubi bodo morali polagati večjo važnost na jesenski trening svojih tekmovalcev. Taki gozdni teki, kakor je bil danes, so najboljši trening za smučarje. Zimskošportni drobiž Povodnji v Planici so znova poškodovale skakalnice, zlasti veliko. Ob izteku 45 in 65 metrske skakalnice je nastalo majhno jezero. Skakalnico za 45 m je že marca zasul velik plaz in bodo znatni stioški za obnovitev. Veliko pa so poškodovale skale, ki so se utrgale in lomile stebre lesenega ogrodja. Vsa popravila bo treba izvršiti še pred zimo, sicer ne bo mogoče uporabljati skakalnic v zimi, niti izvesti prireditev. . . Slovenska zimskošportna zveza na Jesenicah je imela širšo plenarno sejo in pripravila obširen spored. Težkoče so v načinu, kako pokriti stroške prireditev, upanje pa je, da bo tudi to vprašanje po-voljno rešeno, čeprav bi klubi le težko zmogli predvideno obremenitev. , Trening driavne reprezentance je predvidelo ministrstvo za telesno vzgojo naroda^ter bi se moral pričeti že 15. decembra zaradi obsežnega zimskega sporeda. .. SmuSke tekme Kranjske industrijske družbe so predvidene v januarju na dan 11. in 12. Prireditev je lani odlično uspela in bo gotovo tudi letos pokazala uspeh, saj je zaposlenih v tem podjetju veliko število najboljših športnikov. Naši najboljši skakaet so povabljeni na otvoritev nove skakalnice v Cortino na dan 1. januarja in v Sestriere na dan 5. januarja. Mednarodni sodniki za skoke, ki jih je prijavil naš savez Fisi za sezono 1940-41, so: Ante Gnidovec, Joso Goreč, Jelenič Jernej, Zupan Bogdan, Predalič Stane, Stanko Ravnik. O prijavi Jugoslavije za Gortino so prinesli vesti, da se je prijavilo 25 tekmovalcev. Vest ni točna. Savez je brez sredstev in je iz previdnosti in pogojno rezerviral prostore, toda o udeležbi še ni mogoče govoriti. lir;.1. rc..« <■-«—