T7“ Trstin, IO. ols:tolora, 1G3S-
Jnri s pnšo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo !
Juri s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl, za polu leta 1 gl. 50.
Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik:
»OlilAAR
Tisk C. Amati-ja sinov.
Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323.
Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru.
Posamezne številke se dobe v vsili tabakarnah v v Trstu in pri g. Preselnu v Gorici po 10 soldov.

Priltodisja številka Izide Sl. oktobra.
Vabilo na naroebo
Z Oktobrom začne se zadnje četrtletje. Vse dolžnike prosimo, da poravnajo svoj dolg Upamo, da ne bode treba T-arj-u. pred svetom objavljati imen lenih dolžnikov ter jih tirjati za svoje kebre. To velja tudi onim, katerim smo list ustavili.
Ured. in uprav. „Jurja".
Našim pslancei na Ennaji
Le na delo, zdaj je čas,
S hrabrim srcem, krepko roko.
Vaš naj sega zlati glas Drugim v srce prav globoko.
Vi poznate naše vse —
Žal, da same bolečine —
Naše vzdihe in želje,
Vi poznate nas trpine!
Vi voditelji ste nam,
Dobro nas vodite,
Kajti to je slava vam !
Oh skrbite, oh skrbite!
A skrbite za korist,
Da bo naše, kar je naše,
Da gotov imamo list,
List iz mile roke — vaše.
Delajte za vero, dom.
Hrabro dvignite desnico,
Da se čul bo grom in lom,
Da premagate levico.
Slavolok vas čaka že Po vaseh in mestih naših,
Kjer otroci vesele
Zmag se, borb — uspehov vaših.
Po slovensko pela bo Radostna — lepo mladina :
Našli drago smo zlato,
Ki je hoče domovina!
Ž.
LIBELIČE NA KOROŠKEM. V naši občini imamo tajnika Badarja, kateri ne ume besedice Nemščine; sliši se, da ga bo Mačnik poučeval v j*0mščini, Kužaj pa mu bo botroval, kadar ga prekrstijo v nemčurja.
SLOVENSKI PLAJBERK NA KOROŠKEM. Mlinar Vidman daje lekcije o pretepanji duhovnov ; koroški oberliberalci dobijo poduk brezplačno.
DOBERLAVES. Notar Čebul je tako nesrečno na hrbet padel, da si je zobe in nos razbil; č. g. kaplan Mihi mu bo baje oboje vravnal.
IZPOD KRASA. V P .... ni mogoče nikjer dobiti tako velike sobe, kjer bi mogli vsi društve-niki čitalnice brati časopise; kar tržejo se za nje. Pri zadnjej veselici videlo se je toliko navdušenje in skupno delovanje med drnštveniki, da se niso mogli kar med seboj pogledati. Blagajničar ima toliko denarja, da ne ve kam ž njim, da mora porabiti vsak slučaj, da si olajša veliko težo čitalniške blagajnice.
IZ GORICE. „Corriere" hvali zelo prvaške društvenike, (tisto pohvalo je dvakrat ponatisnil), ki so prišli spremit s slovensko (kaj bi bilo, če bi bila italijanska!!) zastavo vojaško godbo v Gorico. On pravi, da mora slavni magistrat hitro odposlati svoje redarje (policaje), da naredijo „špalir", ko pride italijanska, „pardon“ slovanska zastava mimo in, da morajo kričati sivio in, začet peti italijansko himno, „pardon“ hej Slovenci ! itd.
Ž.
BOLEČ Živio naši! Ko je svetovno znani naš najpikantneje cvetel, ko sta se ušesi najšopirneje dvigale v zrak, tedaj je priplula silovita ljubljanska ploha ter vse ono uničila. Puor Mattia, lee jera stat simpri un brav om, anqha se i tasevin Us Pepis, — leži doma bolan, ker ljubljanska burja je silna. Od vseh krajev čestita se mu po „tele-fonu“. Tudi mi — i vi — posebno pa „dubov-nikiu. (M—-a Signor).
^elefonadi
IZ BRD, 6 okt. 1885. Da poveliča izvolitev svojo v občinski zastop vršečo se pri zadnjih Ve-drjansko-Štuartenskih volitvah, sklenil je Franc Debenjak vulgo „Quece“ iz Kozane napraviti poleg nadpisa „I. R. Vendita tabacco al minuto41 nahajajočega se pod c. kr. orlom njegove prodajalnice duhana še nadpis „Bottega di commestibili ali’ ita-liana44. — Srečni Kozanjci! Evviva šior konšiljer!
Pred volitvijo v Vedrjansko-Šmartenko zastopstvo, izrekel je ter pismeno izjavil gosp. A. Co-ciancig, da neče ne biti voljen, ne sprejeti izvolitve, a navzlic temu se voliti dal v prvi skupščini. — Povejte mi, gosp. urednik, je-li to prav? (Kjer ni značaja se ne more tirjati nieesa, od vola se dobi le dober kos mesa. Ur.)
IZ GORICE, 6 okt. 1885. Goriški Slovenci poživljajo g. Pontoni-ja, hrabrega junaka, ki je — dasi komaj 4 čevlje visok — na Ajševici slovensko zastavo tako sijajno premagal, naj bode dosleden ter odstrani slovenski nadpis: „lekarnica pri zamorcu44 nahajajoč se na jedni oknici njegove lekarne, in to zato, da ne bodo naši ljudje po nadpisu za-
peljani še nadalje pohajali lekarno, katere gospodar se — liki Don Kišot — če tudi ne z mlini na veter pa s slov. zastavo bojuje.
Ptičji somenj v Gorici je bil letos jako dobro obiskan. Mej na prodaj postavljenemi ptiči zanimal je vsakega jeden „čuk44. — Ta ptič imel je to posebnost, da govori skoraj kakor človek in. da je jako močan. — Kovač iz pekla hotel ga je kupiti, da bi mu meh gonil ; upraša torej po kupu in sicer,, ker druzega jezika ne zna, v slovenščini. — Ne bi bil tega storil nikoli 1 Ko „čuk“ zasliši slovensko besedo začne strašno razgrajati ter hripavo zavpije : „Jaz sem rojen tam doli poleg ogenjbiju-vajočega Vezuva, ali ne vidite mojega Nosa in Mužo mojo, ki tako žarita. — To sem dobil, ko sem jedenkrat frčal čez Vezuv in zaletel preblizo, in tako se opekel14. — Kovač iz pekla, ko to čuje odstopi od kupčije. — A kar je čuk govoril bilo je le bahanje, kajti pozneje se je natanjčno zvedelo, da ni bil ta čuk iz Vezuva rojen, ampak čisto navadni „Grgarski čuk“.
Nujna prošnja na adreso „Ljubi. Lista44
Ker ste Vi v družbi z oblastnim Vašim pokroviteljem „kranjski klobasi44 pripomogli do tolike nenadejane slave, postavivši jo pred svet, kot prvi ideal naroda slovenskega, si usojamo Vas najsrčneje prositi, da preskrbite klobasi tej - - kar ne bo težko, ker prištevate slovenske barone svojim prijateljem — saj kako varstveno marko, da bodemo mi, na ptujem živeči Slovenci mogli ločiti legijon falsifikatov, ki se prodajajo pod imenom „Krainer Wurste“ od pravih, Vaših kranjskih klobas. Človek bi rad enkrat, kaj pravega, originalnega jedel. Z ozirom na Vašo, v zadnjih časih dokumentirano ljubeznivost, nadejamo se ugodne rešitve naši prošnji.
C—t—č.
ZDclrtcr Slfemta,
Zares je lev zverina kruta,
In tigrov zob te v prah zdrobi;
A najbolj hud je doktor Skuta,
Ko nam poete kriti-či!
Franhoslav.
'T~\	'v"v' •
Puscica
nekemu, ki vreden ni ga inaenovati.
Kdo si in kaj si, to malo nas briga,
Če mu trdiš ti: da smokva ni „figa44 ? Vatra, da bila še stvar ni ognjena,
Svet, da ustvaril je Bog brez pomena?! Čudna pač res je ta tvoja butica!
Skoraj bi mislil jaz — da je puhlica!
Juri piše politiko
Juhuhu, juhuhu! lu tako sva z Principalom eno prav moško naredila, o katerej zdaj vesoljni božji svet piše in govori. Bolgare sva zjedinila v jedno sanio družino. To se je zgodilo hitro, a prav izborno premišljeno. Nu da, da! kaj tacega in jednacega sta zmožna samo dva taka „kampeijca11, kakor je Principal in Juri. Ta znamenit čin, naj bode vsem onim v izgled, ki menijo, da se s kričanjem, prepirom in tepežem najhitreje veliko dobrega doseže.
Veste kaj, dragi moji ! Takoj po proglasu celokupne Bolgarije praša Principal Jurja za svet: „Kaj naj se iz previdnosti učini v toli važnem političnem momentu?* Juri nasvetuje: „Na videz, pokliči brzo in urno vse Ruse iz Bolgarije. Ljudje te kratke pameti se bodo čudom čudili, rekoč: „joj, joj ! zaskuzibuh, kaj li pomeni to ! Mesto ljudi na vojsko, kliče jih Principal domov. Veš tako bova vse sumničenje raz sebe bacnila, — motivši nadležni svet, da nimava nobene poveze z bolgarskim delom11. Lepa je ta, pravi Principal. V znamenje, da je stvar dobro pogojena, stisne in krepko potrese Jurju slovensko desnico. Pri tej priliki tudi vrlo dobro pohvali kneza B., — češ, da nama povoljno izpeljava najine bistroumne načrte. Primetne Principal: „Ako bode tako izborno v nastavljenem delu napredoval, izvestno zasluži krono to zlato.41
Juri praša: „Glede na to, da nama je treba biti na vse slučaje pripravljenim, — kaj začeti potem, ako se knez B. naveliča težavnega dela ter se odpove vladanju v Bolgariji ? Nu, odgovori Principal : potem naj skličejo Bolgari kralja Milana svojim carjem; a kneza Nikico, Strmo Gorci in Škrbci svojim kraljem. Juri je s tem nasvetom zadovoljen, Juhuhu! zjedinjeni Bolgari! Juhuhu! zjedinjem Strmo Gorci in Škrbci!
Take in jednake politične boje so bili najini politični pogovori na ladiji „Bog z nami“ imenovani, plavajoči po Cirilovem morji od kodar sva razmo-trovala preko Balkana lepo Bolgarsko zemljo.
Praša Juri Principala : zakaj si mi prekrstil tam v Krajni-Reži, Orno morje v Cirilovo, in Hva-linsko v Metodovo? Principal pojasni to v sledečih razlogih: 1. V večni spomin, da je sv. Ciril prve svoje krščanske nauke sejal med neverne narode na ozemlji med Ornim in Hvalinskim morjem;	2. V
večni spomin, da so se zdaj Bolgari zjedinili v jedno državno celoto ; 3. Ker obedve morji postaneta prav kmalu popolnoma last tvoja in moja. Na Cirilovem in Metodovem morju bomo mi edini gospodarji. Vsa najina velegorostasm žlahta bo gotovo tega prekršta vesela in zadovoljna. Orno morje, veš Juri moj! se je poimenovalo do onega časa, dokler so Slovani najini sorodniki zdihovali pod krutim turškim jarmom:	a zdaj sva ta jarem
zlomila : Morje ni več črno ! me razumiš ?
O da, da! razumim te!
Da se vse začeto srečno izvede, sva še lepo odmolila: „Spasi, Gospodi bratiju i sestri Tvoji! Spasi zemlju Tvoju Bolgarsku i vsa bližnija roda Tvoja! Nezabuj dvojih slug: vernih Principala i Jurija! čto oni Tebe hvalit i slavit budu vo veki vekov. Aniinj. Posebno rad moli Juri za narod svoj, zato ga Bog ne zapusti in mu je vedno naklonjen. Juhuhu! vse bomo srečno premagali in dosegli!
Res prečudno
G. uč. IDeToenjeilc v Materiji ima le 6 učenčev, katerim deli kruh „zofe“ v nemščini — i čemu le 6?
1 to, pa zato, ker jih ni sto! *)
*) G. učitelju svetuje Juri, da pridno čita bajko o na.e-čl-ved/u. (ursus arctosl in xn.-a.lix (musca oommunis) v zimskem času.
Doktor Zaspane
Odvetnik Čudež v Gorici Popolne v stolu ti sedi;
Mahalce vlada mu v desnici,
To spaja muhe on meži.
Kako sladak je vendar spanec,
Ne plača ga noben denar,
Kaj proti njemu je piščanec,
Veselja vrjšč in vinca dar ! . . .
A le, se ve, če mir je v hiši,
Ti doktor Čudež tak zaspi,
Da v sladkem spanji ti presliši,
Na njem če drva čepel bi.
Pa danes muhe in vročina (Mahalo dela kar se da!;,
Kamnarjev hrup in ta Končina,
In, šment, njegova duplika.
To njemu kar mini ne dava,
Zaspati mu mogoče ni;
Kako se Čudež premetava,
Jecljaje zdaja, škrpenti!
Naposled spanja bog se vsmili,
In Čudež, čuj, zahrka že,
Da v gostih rojih muhe v sili Takoj preplašene zbeže.
Zdaj doktor Čudežu se sanja,
Da z odra društvu govori:
Kako na delo je naganja,
V tem ko sladko tu on spi!
„Iz spanja brž44 se prebudite,
Ne spanja, dela časi so !
Nemarnosti se koj izvijte,
Posnemati bo mene clo !
A čuj, ked6 na vrata trka:
„Gospod odvetnik, duplika k1 —
Kaj še ! Odvetnik le še brka,
Ne probudi ga to iz sna.
„Včetrtek bo Se obravnava,
In le podpisa treba je /“
Zastonj je vse odvetnik spava,
Za narod spe on trudi se.
Klijent zarovšta, močno kljuko,
Pa s čevlji drsa, tolče v tla,
In pazi nanj pa pridno kuka:
„Vsi vragi! Doktor, duplika \ . ■“
Pisar priteče : kaj hudirja Nepokoj tu nam delate ?
Tako nalašč kriči in zmirja;
Zastonj tud sredstvo to-le je.
„Gorje vam, ak! bo pravda palci,
Po časnikih priobčim to! .
Odvetnik v sanjah : „Lepa hvala, Občinstvo, za zaupnico /“
„Lej ga!“ — jezi se mi mrmraje, — „Kako tu sanja, trdo spi,
In še zaupnico si daje,
Zapal ko je zaušnici!“
„Naj mora vas!“ — klijent zavpije „Gospod odvetnik, duplika !‘‘
S pestema Čudež v nogo bije,
Nato poskoči kaj to? Ha!
Štrle lasje ran, lej, se silo,
Oko grozi se, škriplje zob;
Prokleta bolha, vražje šilo,
Drži se kože mu ko klop.
Mrčfes beži, spet Čudež vmira;
„Gospod odvetnik, ne bo dal —44 Klijent na glas zaprotestira —
„Prej delo potlej bole spal !44
„Pero in tintnik prinesite ! —“
Podčrka Čudež s trudom se In zamrmra: „O zdaj hodite,
In više ne motite me . . . .“
—'—Frankoslav.
"V ECLh-rnLjTo.
Jože: Zakaj imajo naši kmetje manj krav, pa več sira narede, kakor nekdaj ?
Matija: Prej so naši kmetje mleko pili, zdaj pa špirit.
Nekaj kislih otepek in lesnik
katere stresa: Narodni goriški pohajač.
I.
Žid Herman Štern et L. C. Luckmann, prvi iz Gorice drugi iz Ljubljane, podarila sta za mestne uboge v Gorici in Ljubljani vsak pol milijona ko-pjek. Slava jima za to ! Ob tej priliki javita svetu, da bosta posojevala zopet denar na postavne obresti 6 od sto na — mesec, in to vse radi tega, ker je prišla v polno moč in veljavo „Oderuška postava*1-od dne 28. maja 1881. osobito pri — c. k. višjih sodnijah.
II.
Deželni poslanec goriškega okrožja g. Matija Jonko dal je častno besedo pred ljubljansko porotno sodnijo o priliki tridnevne obravnave tiskovne pravde proti „Slovenskemu Narodu44, da hoče, vsa po potu pravice ( ?) pridopljena posestva povrniti prvotnim lastnikom; za to, da bi omečil srce g. c. k. državnemu pravdniku v Gorici, da bi ga, nadalje ne preganjal. Vsled te izjave so se grobovi ranjcih dotičnikov jako pretresli in Minkee se je zopet v življenje prebudil. Nadalje razposlal je pred dnevi manifest do svojih volilcev, da hoče biti do smrti zvesti njih deželni poslanec, a s tem pogojem, če bodo vsi njegovi volilci — neumrljivi. Tudi si je dal vknjižiti v nove zemljiščne knjige svojo visoko pinjo, katero vedno nosi o času deželnega zborovanja. Res blaga duša !
Kjer so nosi, so — kozlići; kjer kozlići, so — nosiči. Triglav ima tri hribove, Jonkov nos pa tri — vrhove. Alles ist von der Natur!
III.
Odvetnik, g. vitez dr. Tonkli odšel je te dni na Dunaj po — kupčiji in nesel tja vse goriške „pantoleljne44 na prodaj. Bivši vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole, gospod profesor Fr. Povše, moral je oditi iz Gorice radi trdovratnosti, ker ni hotel svojega „pantofeljna44 Tonkliju pripustiti; in ex deželni poslanec gospod Faganel vlegel se je — k počitku samo za to, ker je ob držal svoj „pantofelj14 zase v žepu, mesto da bi ga bil Tonkliju poklonil. A prav mu je, naj ga le kuha zdaj sam in videl bo, kaj je sam sebi — skuhal; Tonkli je in bo vender še nadalje — prodajalec „pantofeljnov*4 na Dunaju !
IV.
Iz Prvačine do Gorice je le dve uri hoda iu vender so dne 21. septembra tamošnji čitalničarji, okuženi od „Velegrajske kuge44 kazali pot vojaškim godcem s slovensko trobojnico do vojašnice, samo zato, ker vojaki niso bili sinovi naših severnih bratov Cehov in, da so napravili nekim Goričanom zelene barve, nekoliko veselja, na kar je bil še Corriere Židane volje tako, da je vpil živijo ! Gosp. Glessig (č) (puro sangue italiano), sladčičar iz Kaštela je celo videl omenjeni dan, gnati čredo svinj v svinjak s slovensko zastavo, — kar pa prav nič čudnega ni, ker svinje in svinjak so — Glessig-eva žlahta.
V.
Zastopnik nekdanje trgovinske firme (tvrdke) Jos. Pipan et comp. g. dr. Fr. Marani velik prijatelj Slovencev v Gorici, pristopil je v slovenski tabor z namenom, da bi ga še enake slovenske firme podpirale ter s zlatimi čevlji obuvale, same pa — bose hodile.
Vsi dolžniki gori imenovane firme, osobito oni iz Sežanskega okraja priporočajo onega odvetnika za njegove poštene tirjatve dolgov p. n. občinstvu v — spoznanje in slavna c. k. okrožna sodnija v Gorici išče zdaj naočnike, s katerimi bi videla vse njegovo pošteno dejanje v tirjalnih zadevah — a ne vem, če jih je uže dobila ; če jih pa še ni, jih lahko pisatelj teh vrstic preskrbi prav po ceni.
VI.
Nekateri goriški veliki Slovenci, kakor je poštar Massari, dr. Carlo Venuti, dr. Gius. Battiggi, Cuk iz Grgarja, Kraški renegat Peritz (Roso), Fitz, Mulitsch, Culot pisul, Črni Mika et enaka kasta naročili so 5000 iztisov knjižic „Tisočletnica sv. Cirila in Metodija44 ter razdelili mej male goriške Slovence a — gratis. Slava jim ! Deo gratias ! !
VII.
Nek župnik na Ipavskem tirjal je c. k. sodnika, naj mu vknjiži v nove zemljiščne knjike pravice njihovim kokošim, da bodo smele vedno brskati na nekem travniku tik farovža. Sodnik pa mu odgovori : Hočem Vašej želji vstreči, a morate pred Vašimi kokošmi zagotoviti — večno življenje.
VIII
Učitelj godbe II. primorskega vojaškega veteranskega društva gosp. Turek ne nosi več vojaške
uniforme, pač pa nosi sedaj civilno obleko, v ka-terej še vedno ne more pozabit vojaških običajev,
—	pozabil pač je, da latinski pregovor: ,,Suum cuiqueu se mora spoštovati! Vsled tega se je zdaj skujal in šel goriškim godcem — tace lizat.
IX.
V Dornbergu, velikem mestu Švicarske samostojne države je „Viuosofijsko društvo1', katero zmerom skupno „Tarok" igra, a vender zadnji čas se v „Jurju“ obira. Ne vem za koga, ne vem zakaj?
—	kdor v Doruberg pride, naj praša — uzrok — zakaj ? Če bodo sodi polni, bo vse dobro ; če pa bodo prazni, toliko bolje — se odstrani drsanje po zadnjem delu človeškega telesa, in mlake gnoje-nične ne bodo služile za mehke blazine. Tako mi je pravil moj brat — filosof!
X.
Nad Solkanom, na prerovu kjer pelje cesta na Grgar, je prvega letošnjega jesenskega dne pihala tako mrzla grgarska sapa, da je vsled tega nek grgarski osel zmrznol, o katerem pravijo, da je bil
—	stric grgarskega Čuka iz Gorice, — pa bo uže res, kajti videl sem ga zadnji četrtek na briškem sadnem trgu žalujočega, ki je imel s črnim, — pardon — z višnjevo-rudečim „karotom“ obrobljen
—	nos.
XI.
Na Parnaškem vrhu, kjer izvira studenec „Hipokrene" v slavni grški deželi, kjer ima naš veleslavni pesnik Simon Gregorčič svojo rezidenco, dogodila se je pred nekimi dnevi neka sprememba, vsled katere mislijo napraviti Gradiške miši veliko in slavno plesno veselico. Neka podgana „velike sorte11 in njeni dve miši so vsled te spremembe jako vesele. Kaj poreče k temu ravniški — maček, ki se je tako prijazno poslovil od svojih znancev in prijateljev preden je zapustil čudodelni Pamaški vrh ? Pardon, ta je moja kroglja!---------— ?
XII.
Nekateri Dijaniui prijatelji (?) iz Bilj so ostre-lili v dornberško-gradiški goščavi pri lipenski meji
—	volka, katerega so doma priklenili in ukrotili
—	a nagloma njegovega imena nemorejo tako hitro zatreti!
Hudič na inšpekciji v Gorici
(Spisal: F ra n ko s la v.)
Hudič sam (pri treh kronah po sobi gori in doli hode drži rokopis v rokah.)
„Poslal mi je na vse zgodaj nekov literat to spomenico. Naj čitam (bere:) — Blizu 4007 tni-j-ijametrov od Gorice, to je prav blizu, ako izmeriš meridijan, ki gre skozi to mesto, deluje c. k. okrajni šolski nadzornik, ki ni zmožen enega (bodisi nemškega, veliko manj pa še slovenskega stavka) pravilno zapisati. Pokorno podpisani ima velerokopis tega nadzorniškega čuda v rokah, kteri šteje štiri vrstice in sedem slovenskih pogreškov. Isti mu je skozi tri leta po naključbi (in tako, da ta veleštilist ni vedel) slovenske rokopise popravljal, ktere je moral neki redakter iz pieteto v natis sprejemati. A isti urednik ni mogel onih rokopisov popravljati, ker manjkalo jim je popolnem slovnice, logike, okusa in dostojanstva. S kratka, ta mož je v tem obziru (ki je pač saj pri osebi, ki ima svoj posel se šolo, zelo merodajen) bolj okrogla ničla nego je Giotov O, in ker je vrhu vsega po Bufonu slog človek sam, sodi naj Vaša ekscelenca o tem nadzorniku!1. V pekel vpijoča krivica!!! Suh auspiciis tega čuda izhaja tudi pedagogičen (?) časopis, in pokorno podpisani ima veliko gradiva, da postavi nekove razmere in čudne tajnosti na vedek, ter . . .“ (Hudič vtakne rokopis v listnico). „Zadosti za zdaj. Zopet krivica! .Ko preberem, hočemo videti, kaj se da .storiti. Ce je nadzornik tak ignorant . . . basta. T)a da, maisikteri je kruh, ki osata še vreden ni! Ze prav. Hočemo svet nekoliko prerešetati. Vsako toliko pridem v Gorico, in bodem tu avdijencije dajal. To stoletje daje peklu obilen kontingent. Njih satanovo veličanstvo je z najvišim odlokom 24. junija 1. 1866. odpreti dalo še eno brezno. A drv in premoga že primanjkuje. Nu nu, po drva pojdem na Kras, ki ga toliko let že pogozdujejo... toda politika... Na Goriškem velja pomnožena prislovica: Tribus litigantibus quartus gaudet. Trije narodi se lasajo. Šlek šlek, advokatje, ki od dualizma: duobus litigantibus.. živite; mi imamo dobiček od trojke in še večega nego ga ima oni advokat, ki zahteva za enodnevno zamudo iz Gorice v Komen celih petdeset forintov: in potlej si nek-teri glave tro, zakaj so pravde tako drage dan danes! Takemu bomo s petroljem kurili v peklu.. Petrolje ha! Vročina in —smrad! Hanova muka! Kaka misel! Ne in ne, ni druga, jaz sem ženij. Koj to satanu sporočim. In kaj sem še izstuktal na tej inšpekciji ? Nič manje nego železnico v
pekel. Telesa naj pompajp na mirodvore, z dušami drrrr taktak po železnici tja dolu. To hoče ti biti živenje! Ha! Jaz sem plodovit hudič, in satanovo veličanstvo ne more mi odreči svetinje, kaka glavica ! Ženij! Po Darvinu in Vogtu rasto možgani z inteligencijo. Bogme, uže zdaj čutim glavo teško.. Toda kje sem bil? Pri krivicah! Hm!.. Res, da sem satanov poslanec in peklenski commissarius (kreditiv imam v žepu!) a sedanjih krivic je vendar že tudi hudiču preveč. Siti me to. Malo manjka, i sovražil bodem i jaz krivico. Naposled, kaj mi mar satana? Ha! Naj se me boji, ako začnemo tudi mi hudiči štrajkati v peklu.11 (Nekdo trka). Svobodno !
(Debeli Fitz vstopi na čelu deputacije in jame:)
„Slavni kneze: Vaši vzvišenosti je gotovo znan razpor med kletimi Cirilovci in nami postavnimi — (hudič na ves glas kihne) — postavnimi zastopniki zahteve presladkega ,,si“ klanjaje se Vam o Vašem srečnem pohodu poslužujemo se prilike, da Vam potožimo bridki naš položaj. Ne le, da nam Cirilovci s svojimi zastavami, kterih boje nas v oči bodejo zaradi preživega kontrasta, tako strašno nagajajo, ne dovoli se popolna vpeljava italijanskega jezika in oblasti nas provocirajo in love. Zaštitnik naš, peklensko veličanstvo, moral bi te nepravičnosti vedeti, in vender se pekel ne gane . . .“
Hudič (seže govorniku jezen v besedo) : Ne gane ! Ali nimate po vseh uradih in mestih italijanščino ? Pomislite, municipij, pretura, pošta, šole, gledišče, gimnastika, kažiulice etc. Ne gane ? Te-romtete ! kaj hočete še več ? ... .
Fitz (zazija ves začuden v tovariše, potem nevoljen) : In Cirilovci ? Per Bacco ! To naj je odlok ? Že vidim. Satan je poslal hudiča, ki ima najmanj soli .
Hudič (razžaljen): Basama teremtete ! Soli ? Toliko imam je še, da še enkrat tako debelega prešiča, kakor ste vi, osolim. Puuctum, in abeatis in uomine diaboli! . . .
Fitz in tovariši pa nočejo odstopiti. Hudič zavpije: „Fiat!“ in zdajci se vsuje na deputacijo ko kurja jajca debela toča. S krvavimi glavami in z groznim ropotom jo Fitz et comp. vdero po stopnjicah.
Hudič (sam): „Soli želiš ? Hahaha. Brate, i popra ti vsujem. Hahaha !“ (Nekdo trka.) Svobodno !
Vodja Fantke na čelu nemške deputacije vstopi.
Hudič (ugledavši Pantke-ja, sam za-se: „Nu zdaj ti bo z zrakom napetih črev mesto konkretnih klobas.11)
Pantiče: „Kakor ratar pridno in z veseljem izročivši . . .“
Hudič (naglo): „Kakor ? Gospod gimnaziarh, ob kratkem . .
Fantke (ugriznovši si ustno): Vaša vzvišenost pripravila me je ob krasno ciceronsko periodo.11
Hudič: „Bah, Ciceron! učite po šolah, da so mu jezik odrezali. Napek! zagotavljam vas, da nas v peklu gluši od zore do mraka po vašem računu, in to s samim meter dolgimi periodami. On in Antonij se v eno mer pričkata, da nas ušesa bole.11 Fantke (vzdihne in pošepeta : Malum omen! Quid meus Aeneas in te committere tantum, quid Troos potuere ? — Na glas:) Mi Nemci smo kras, naša kultura je vseosrečevalno maslo. In vender, žali, ne žanjemo drugo nego nehvaležnost, s ktero se pa osobito Slovenci sijajno odlikujejo. Pri nas so se pa baš oni duševno odžejali, iz naših čudapolnih korenik poganja jim drevo izobraženosti . . .
Hudič (naglo): Herr Pantke, das ist gepantscht! Grkom so dohajali začetki kulture iz Egipta, Rimljanom iz Grškega, vam Nemcem od teh itd., kdo se teh virov še z začudenjem spominja kot tacih. Ciceron je celo kaj trpko hvalo Grkom zagodel : „Tribuo Graecis literas, do multarum artium disciplinam etc. — testimoniorum religionem et fidem numquam ista natio coluit.11 Lejte, i vi Nemci hočete biti pozlačeni . . .
Pantke (nevoljen) : Ergo ? Vaša vzvišenost je slavofil . . . toda —
Hudič: Toda, toda ! Vaš toda je neslan ! Vaš posel je šola. Prihodnji moj časopis : „Hudičicil, ki bode tukaj izhajal, bo neko postopanje strogo kontroliral.
Pantke (se ustraši): Nov slovenski časopis! Vaša ekscelenca se šali . . .
Hudič (smehljaje se): Baš to bi vam bilo po godi; a ne šalim se . .
Pantke (srdit): Zdaj vidim in sem prepričan, da ste avstrijski izdajica, panslavist, nihilist, Rus. Nevarni ste . . .
Hudič (vedno se smehljaje): Veste li, gospod gimnaziarh, za koga je Schiller zapisal: „Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kanu gehen ?" kakor nalašč za vas ! Fiat applicatio !
Pantke (še vedno srdit) : V imenu nemškega naroda protestujem zoper tako slovč . .
Hudič postane resen, nekaj zamrmra in Pant-keju isto časno zrase grozovito dolg in debel nos, da ravnotežje zgubivši cepne z nosom navspred, koj vinto prineso, da pomogo vodji na noge. Deputacija se osramotena zgubi . . .
(Nato vstopi, Ipsilonoviča spredaj, slovenski odbor. Kačih dvajset hudičičev, izučenih prepro-garjev, zalša dvorano. Cvetlice, festoni, damast, žamet, lampijoni, krasne podobe, viseči zlati orehi z diamantnimi kroglicami, zlate viseče zvezde itd., vse to čara oko. —)
Hudič (slovenskemu odboru): Gospoda, pozdravljam vas prav srčno! Vrlo dobro došli ! Da bi bili v peklu, pogostil	bi vas, kakor	se vam	spodobi. Ne
vem, ali je v tej	gostilni . . .	toda.	Saj	pečenka
vedno iz vrat na	ulice diši, in	pravil	mi	je neki
poet, da hodi večkrat tje, da potegne	v se	s pečen-
škim vonjem napojeni zrak S kratka, o gospoda ! Slovenske težnje so mi znane. Vabim vas na večerjo, in tedaj se pogovorimo. Pri kapljici hočemo ktero povedati — in zabiležiti. „Brez žolca ni junaka11.
Ipsilonovič: „Ekscelence Vaše dobrotljivost pre-koša vse našo pričakovanje in zahvaljuje se in s poklonom odhajam nadejaje se veselega svidenja. Z Bo —. Da ste zdravi ?
Hudič (objame vsacega odbornika) : ,,Da Slovenija cveti !“
Ipsilonovič stisne na pragu odbornika k sebi ves vesel: „Frane! Bog ga bodi zahvaljen, saj hudič se je nas Slovencev vsmilil.11
Toncetsii in Lovrencu
Vince je Štajersko R’deče ko zajčje kri,
Greje močno ljudi Od slovenske krvi.
Prav milo prepeva
V	hribe se odmeva;
Sliš’jo ka’pcinarji:
Gor’ v Nazaret.
Jože ko b’ tukaj bil,
On b’ se močno grlil,
Vedno prepeval Bi pesmico to:
Dežek se že kadi,
Flosar se veseli;
Rajžo pripravijo Prot Mitrovci gre.
„Juhej!“
V	Celj’ je prvi štacjon.
Flosar vdobi svoj Ion,
Mi pa odrinemo Dalje naprej.
„Juhej!11
V	Bače priplavamo,
Deske dol’ mečemo,
Kar jih pa bo lat Bo kupil Hrvat.
„Juhej!“
Hrvatice nam pravijo,
Zdravi nam upijejo;
Dok še gre /los :
Nesmo še skoz!
„Juhej!11
Flosar se vsak pozna,
Vrvco čez ramo ’ma,
Sveder pa tud’ kol:
Jože je všel domov !
„Juhej!11
Juri s Pušo piše Kobaridskim pivcem
Kakor nam prijatelji pripovedujejo, so Vas „muzikusi“ v poslednjej tragikomediji kaj hudo zadeli v tisto Vašo pivsko žilico. Corpo di Bacco! — kedo je pa dejal, da ste vsi tisti slavni „mu-zikusi11 ravno Vi!? Nos imate tedaj fin, če ste to izvohali; da! še finejšega, kakor šior Matija, koji Vam je tako-le molče na srce prirastel, — ker ima denar za 1—on! Pa! Juri ima za vse eno hudo nabasano pušo. — Kedo pa piše eno tragikomedijo, li veste Vi, ki ste „izobražene11 in omikane glave?! Li veste, da-li je ravno iz Kobarida?! Ne! tega ne morete vedeti, niti slutiti, čeprav po-žrete še deset „kotlov11 — „omike11 in „izobraženosti1,1. — Zategadelj pa pustite v miru one, koje napadate, sicer gorje Vam, — ker „Juri s Pušo11 ima železno dušo.
Kar pa ni vredno, da se v slov. listu govori o tacih kastah ljudi, in da Vam ušesi same šo-pirnosti in jeznega ponosa ne vzrasteti previsoko, ker bi bili potem res oslu podobni, zategadelj naj ostalo tragikomedijo izpustim, če Vam pa bode jeziček še tekel, — — se vidimo drugje.
Juri s Puh.
Čute toitraliia zboiranja ieželiili Iraiimev
morala so biti minola leta v okraju Puljskem. Okrajno glavarstvo v Pulji je namreč letos objavilo na javnih mestih nek razglas, v katerem se čita tudi ta le točka:
„H kontrolnemu zboru je treba prinesti sam sebe izkaz deželne brambe, kakor tudi usa tista pisma s kterim zamore dokazili premembo v stanu v družini P
Ni-li to uzorna slovenščina ?
Ker pa okrajno glavarstvo izrečno opominja, da je treba k kontrolnemu zboru prinesti „sam sebe’'', si ne moremo druzega misliti, kakor da so minola leta, nekateri nesrečneži pozabili, sam sebe *) k kontrolnemu zborovanju prinesti, čudno zborovanje res to !	C—t—č.
Zgubljena adresa
Nekdo, ki je nosil ne uprav lepo ime Janez 'Vol, naroči pri znani trgovski firmi več butelj izvrstnega vinca. Po nesreči zgubi poslovodja te firme naročilno pismo našega velespoštovanega Vola. Kako napraviti adreso ? Malo mestece mu kmalu pride na misel, ali priimek, priimek? Ugiba sem, ugiba tje — slednjič se mu zvedri nagubančeno lice in svest si, da je pravo pogodil, zapiše na zaboj: Janez Krava v..............
Dasipram je bil naslov napačen, kakor vidite, je gosp. adresat zaboj vendar le dobil, ker je dotični poštni odpravitelj v malem mestecu dobro vedel, kdo da je butelje naročil. Ali mislite si sveto jezo g. Jane/a Vola, videvši popačen svoj priimek. Prvi železnični vlak pelje ga že v rezidenco imenovane firme, da bi tam terjal popolne satisfakcije. Z kolodvora hiti naravnost v komptoir nad ubogega poslovodja. Kakor toča so letele psovke na poslednjega. Gosp. poslovodja je bil sicer potrpežljiv mož, a videč, da Janez Vol le neče nehati, se ostro odreže : „Ne zamerite, da se nisem mogel za gotovo spomniti, ste-li Vol ali Krava, da pa ste eno govedo, zdaj sem do dobrega prepričan."
Kurji smrad
Profesor : Kako pa je ljubi mož, po noči s spanjem ? Bolnik: O joj! — gospod profesor, spati ne morem celo noč ne.
Profesor: Nimate fi jedne ure počitka? Od česa izvira ta vaš ponočni nemir ?
Bolnik : Hentaj! Od kod, da izvira? „Ponočni čuvaj sem! —
*
* *
Nekdaj so imeli gospodje roke v belih leskečih rokovicah, da gospa ne umažejo ; — zdaj pa velja slehern umazanim, kdor ne drži rok vedno v žepu.
*) Gosp. C- t — č! Minola leta so prinašali k zborovanju namesto sebe, druge — kar se pa letos no dozvolja.
Juri.
IKT a.za^La.:n.ilo
Jurjev koledar se pridno tiska, manjka še ena pola, v 15 dneli bo gotov, prosimo potrpljenja. Kdor se hoče naročiti, naj to hitro stori ker II. natiska ne Izda Uredništvo.
Agencija za posredovanje
služeb in stanovanj
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaje hiše pod najugodnejimi
pogodbami.	24—20
Piazza Ponterosso N.ro 2,1. nadstropje.
mmrnmMmmm fiHUffiHfll
Najsolidneja tiskarna
1|	v Trstu
" C. AMATI-JA sinov
Via della Zonta št. 7.
j®
gg
M
frT
I
I
i
1
1
Priporoči se slavnemu p. n. občinstvu za vsakovrstna tiskarska dela. Preskrbljena z modernimi črkami in najnovejšimi tiskarskimi stroji; izvršuje vsa dela prav ukusno po nizkej ceni Prodaja vsakovrstnih tiskanje tudi za cerkveno in trgovinsko rabo. Vsako delo na deželo bodi si za veselice, plakate, vabila, v raznih jezikih izvrši točno in ukusno.
P
S
m
I
m
Optične in telegrafične vrstno električno gonilno in premakljive baterije deluje podpisani — ter venim predstojnikom in novejši iznajdene strelo vršeno bode točno in v
Ani	aparate — kakor vsako-
napravo, stroje, stalne lili	za hiše in zdravnike i/.-
tUfljlUljjl	osobito priporoči eerk-
VjjgsU	šč. duhovščini svoje naj-
Bjlll	vode. Vsako naročilo iz-
najkrajšem času.

24—14	Trst, Via S. Lazzaro N. 2020.
HIŠA V NAJEM
daje se, štv. 55. obstoječa v Ricmanjšh iz 7 sob, 2 kuhinj, kleti, hleva in drugih potreb; katera stoji uprav na najlepšem kraju. Podjetnikom pri građenju železnice, najbolj bi ugajala.
Oglasiti se je pri Petru Kuretu štv. 55 Ricmanje p. Katinara. Trst.
Službo Išče
človek v najboljših letih, izurjen v vseh strokah kmetijstva, bodisi živinoreja, sadjereja, vinoreja i drugo. Najraji prišel bi za oskrbnika na veliko kmetijo ; več pove upravništvo lista.
Uprav solila, E“££7i.
polnem zmožna slovenščine in nemščine, kakor tudi izurjena v ženskih ročnih delih, išče si službe, kot „Bonne" ali pa sobarica.
Ponudbe naj se adresirajo pod šifro: tkv<£- Ivi!,	-a.lice (Po-
lanastrasse štv 3.3 tEjjva.Toljazn.a. (Laibach.)
Filijalka ? Trstu c. li priy.
. Im-mm
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila
v bankah pri 24—20 4-dnevni odkaz 3%
8-dnevni odkaz P/JVo 30-dnevni odkaz 3,/2c'/0
v napoleondorih pri 30-dnevni odkaz 'i'%
3-mesečni odkaz 31i4°/0 6-mesečni odkaz 31/V’;0
Okrožni otdel
v bankah Z1/^0/« kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. Kapotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Tropavo, Levov in Eeko. Nadalje Zagreb, Arad, Wrae, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Salcburg brez troskov. Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnovčonja kupdnov pri 78°/n provizijona. Provizija na NVarrante, uveti na spora-zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu l/»7o provizijo za 3 mesece.
Na efekte (i0'„ letnih kamatov od zneska od f. 1000 ; za večje vsote glasom posebnega sporazumljonja.
V TESTU, 1. junija 1S«5.
Anton Bonne
TRST-
kr o jaški mojster ■ Piazza S. Caterina 1 — TRST
odlikovan z svetinjo na razstavi leta 1882. v Trstu, izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroju in primernej ceni. V svojej zalogi ima na razpolago mjbolje blago iz prvih čeških in drugih tovarn. Naročila na deželi izvrši točno v najkrajšem času. Priporoči se Čč. duhovščini in drugim rodoljubom za obilna naročila. — 12-9
V novi prodajal-nici
frišnega sadja
Via S. Giovanni, prodaja izvrstne .,pomidoro' krompir pavova peresa Vsak dan prevzame naročila za odpošiljatev sadja, rib in zelenja od 5 kilgr. daljo j)o primernej ceni. Ambalaža in od-pošiljatov sta prosti stroškov.
M i sin
Trst-Grac.
Filijalka v ulici Nuova in na no vemu Aequedottu.|
4fsg
i
<

POZOR PROTI PONAREJENIH
g®~ lek
odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patentovan od zjedi-njenih držav Ameriških.
Dosežni uspeh:	vsdkoršna nerazpdložnost,
j neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (he- ! moroide), povraeljive mrzlice, vodenica, pra-nica, lenost, slabost, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okrepčajo zdravje. 7i vsako steklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
NB. Pozor proti ponarejenju !
Da bi dobivanje leka olajšal, zaloga ž njim izdelovateij vse kavare, mirodilnice, sladica-P rije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.
T-vomica.: Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu:	Via S. Lazzaro 1.
<• V
3 a
<5
§■
A
X !
co
imiamvNOti iiouj Hozoa:
I
i


LJUDSKA KNJIŽNICA
{atero izdaja „Leonova tiskarna" v VDriboru v snopičih po G kr. priporoča se sama po sebi Slovencem. V nobeni hiši po 'sej Sloveniji ne bi smelo manjšati to knjižnice, ki obsega toliko zabav-rega berila v lepih povestih. Slovenci sezite po nji!
fc+er Dobro znana pekarija
Josipa Seleša
d. e 11’-£ucq.-i3.ed.otto«
ima vsak dan in vsako drugo uro svež ;frišen) kruh — Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za sohceti« itd.
IKdor se hoče smijati!
naroči naj se na
šaljifi „Jirjei fciMaf
II. letn-Ils:, za, leto 1SSS,
kateri bode prinesel obilo smešneg-a gradiva, pripovedk in humoresk z ličnimi podobami ,,Jurij" bode v svojem Koledarju bril burke s prerokovanjem raznih stvari, katere se imajo prihodnje leto zgoditi Ugank, izrekov in smešnih pesnij mn ne bode zmanjkalo^ — Izšel bode uže oktobra meseca. - Cena mu je 5.5 kr. — Pisma in naročnino
upravništvu „Jurja s pušo‘\ v Trstu