za koim todno številka 17 četrtek, 10» mdja 2001 220 SIT Budnice, mlaji, kresovi, druženje ... Praznoviinje L maja, mednarodnega praxníkj dela. seje v Šaleški dolini marsilge začelo že prejšnje popoldne in zvečer s postavljanjem mlajev in kurjenjem kresov. Mlaje so ponekod posUi-vili že na večer pn;d praznikom dnevom upora. Zdi se, Ja jc bilo letos mlajev več kol prtíji>nja Icia. pa ludi krosovi so;{agoreli na mnogih gričih in hribih. Ob njih se je razlegala pesem, zvoki harmonike in marsikje sn se krajani družili pozno v noč. ■ vos Gfban/e Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline Predstavitev raziskovalnih nalog VELENJU-Na šolskem centru Velenje seje včeraj pričela že osemnajsta Javna predstavitev raziskovalnih nalog, ki so jih učenci, dijaki In študenti izdelali v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Predsiaviive bodo potekale tudi danes. 10. maja, 1er jutri in v ponedeljek-14. maja,v«ikjčspričelkomob 17. un. Mladi raz-iskiwa le i bodo predstavili 49 nalog: 51 osnovnošolcev jih je izdelalo 21,42 srcdnjcŠolcev24,4 študenti pa 4 nabgc. Pri delu je mlade usmerjalo 50 mentorjev. V komisiji za oceno raziskovalnega dela in nalog pa sodeluje 45 strokovnjakov s posameznih področij. Vrhimee pa vsako leto predstavlja svečana podelkev priznanj in nagrad, iâ bo 2.'^. maja. ob 18. uri. v veliki dvorani hotela Paka v Velenju. ■ mkp Kaj bo pokazal poskusni sežig kostno mesne moke? Analize v nasiednjiii dneii ŠOŠTANJ - Šele konec tega oziroma v začetku prihodnjega pričakujejo v Šoštanju analize preizkusnega kurjenja mesno kostne moke, ki je v bloku 5 šoštanjske termoelektrarne, potekalo med 24. in 26. aprilom. Kot so povedali vl'ES-u, te h nično-teh no* loških zapletov nI bilo. S poskusnim sežigom želijo zbrati dovolj podatkov o lem, ali bi bilo kurjenje kostno mesne moke sprejemljivo za TES in za lokalno skupnost. Kaj bodo [X)kazale analize vplivov na okolje, kijih izvajajo strokovnjaki In-Uituia za varstvo okolja iz Maribora, Veterinarske fakultete iz Ljubljane in Inštituta za ekološke raziskave ERICo iz Velenja, pa bo. kot že rečeno, znano prihodnji teden. Prve, neuradne analize kažejo, da emisijske in imisijske vrednosti ne odstopajo od normalnih. ■ mkp Andreja je izbrala smrt Andreja ]e bila lepo In postavno dekle, njej pa se je zdelo, da je prede^ bela. Bullmija in anorek' sija sta bolezni^ ki še zdaleč nista nedolžni. Tragična smrt 2S-/etne-ga dekleta iz Bevč naj bo opozorilo. Stran 14 ''Narodni spomin traja, dokler obstaja njegov ponosen človek^' To je le ena od mm)gih misli, ki jih je udeležencem osrednje občinske proslave ob dnevu upora proti okupatorju namenil slavnostni govornik, podžupan MO Velenje, Drago Martinček. Dvorana 'Velenjskega hrama kulture'* je bila na predvečer praznika skoraj polna, prišli pa so predvsem nekdanji borci in n jihovi svojci. Stran 3 Ml w Zanimiv kulturni program so pr/prdw7/ učenci in učenke 0$ Antona Aškerca, ki prav letos siavi 30-ietnico. Ni nakijučjef da so recital poimenovali "Sreča in prljateijstvo sta med nami". Elektronika v indijskih rokah Velenje e-mesto stran Stran O o PREDSTAWIŠTVO v poslovnem centru f v Starem N/eleniu tel.: 03/ 897 50 96 ZAVAROVALNICA wsEiïEJkzwmm MARIBOR n ONOVitEC e Bolezen-zdravje-strošek VELENJE • Na ohmočju. ki ga |>okiiva Savinjsko^šak.^ka 4)hmf)čna gospodarsk» >:liorníťH bek^.ij» nadpovprečne 1m>I-niške i/ostanke* na delavca /nasajo ti kiir devetnajst delovnih dni. V i^clji, da bi ublai^ili lo problematiko bodo pripravili v sredo 16. majav Gorenju okroglo mizo na lemo Bolczen-zdrav-je-sirašck. K sodelovanju bodo piwabili p(^lcg strokovnjakov iz delovnih kolektivov ludi zdravnike. ■ mz Tri odstotke RTV prispevka lokalcem Pred nedavnim je hil v državnem zimni p4»trjen z^ikun o me-dijih skupaj / amandmajem, ki |>a je vloi^il B(»jan Kuntić, so* piKJpisala pa sta ga tudi Jože K^ivtičnik in Milan Kopušar. Ta določa, da se /n pripravo programskih vsebin lokaJnib in regionalnih radijskih in televizijskih programov nameni tri odstotke srediev RTV prispevka. Konec maja nabor VELENJE« Na i/|K>stavj za ohrambn Velenje Ih» tudi letos konec maja redninabor za fante, rojene leta 1983 in starejše. V Velenju ho potekal v ponedeljek, 2K. in sredo 1er četrtek. 30. in 31. maja. V Šoštanju In Smarlneni ob Pakl pa bodo nabor pripravili v občinskih prostorih, v lorek. 29. maja. ■ bs Regijska organiziranost SDS VELENJE« S<»ctaldemokrat1 ni^anl/.iranl doslej v celjski re* ^iJK so s|H)/nah. da jim taki^na organiziranost na mnogo prevelikem erbmoCju. ki sega vse od hrvaške meje do Rinke« ne omogoča (hivolj učinkovitega delovanju. Zato so se oke in iz Avstrije. Vodstvo muzeja je veliko naredilo za večjo popularizacijo toga zanimivega niuzeja, već gostov pa želijo v svoje okolje pritegniti ludi z organizacijo spremljajočih prireditev. Tako je v razstavnih prostorih muzeja Irenutno (xlprla razstava Mineralov {tako bo vse do konca priliodnjega mcseca), ki jo dopolnjujejo s predavanji GeoloSko ozadje nastanka lignita, §alc5ka geoloivka pol in Minerali Slovenije. ■ mz Peli bodo izbrani zbori VELENJE - V veliki dvorani glasbene «iole Fr.ina Korunu Kozeljskega v Velenju bodo v sredo, 16. maja, ob 19.30, peli olro.enem /tipan mesnte občine Velenje SreCko Meh je nanizid številne us|>ehe. med k;i-terimi je v ospredje postavil aspe^no sanacuo pc^orde ga Iva» ne v Gorenju. Ob tem je pohvalil neverjetno s^^lidamosi, ki jo je to okolje ćulilo do tegavpra^nja, ob katerem so se v olîCinI Šc kako zavedali, kaj bi se lahko zgodilo, će le naloge nc bi uspešno opravili. To okolje predstavlja pomemlien slovenski gospodarsid potenciál, zato je potrebno po besedah Srečka Meiiiu nekatere/ahlcve bolj t")dločno p^xstaviti, Med drugim je treba doreči |x>g(5je, pod katerimi bi v SalcSki dolini kurili kostno moko (vsaj ceste naj bodo primerne za takšne prevo-zcj, doseči dogovc^eno energetsko bilanco, v kateri naj se drsava olweže, da bo prihodnjih 20 let kupovala od premogovnika po 4 milijone ton lignita. S tem se bo izognila zagotavljanju dodatnih proračuaskih sredstev za sanacijo okolja In za zapiranje premogovnika. Zelo kritičen pa je bil Srečko Meh do regionalizacije Slovenije, saj na državnem nivoju ni oblikovanih potrebnih kriterijev, vsi dosedanji poizlojsi, da bi na tem področju oblikovali Savin jsko-i(aleŠko regijo» ki bi bila "po meri" gospodarstva, pa dosedaj niso bili uspešni. Tajnik liojan Kontîê je bil zlasti zadovoljen, ker je ta politična stranka pomembno pomladila svoje članstvo. Še posel^ej je pohvalil aktivnost mladih zdrui^enih v Mladi forum /LSD. V zadnjem obdobju se jim je pridružilo kar 91 ncwili članov, izstopilo pa jih je le 15. Med pomembnimi aktivnostmi je (jmenil dobrodelne akcije. Med drugim so sodelovali na nekaj avkcijah slik, omi^gočili letovanje otrok 17 socialno šibkih družin, kupili računalniški program za 8la4n(3 prizadete, dali prispevek za izgradnjo VDC Jci:ek... Prisotne je s svojim poročilom navdušil predsednik Mladega l'o-rumu ZLSD Dimitrij Amon. V dveh letih, odkar so začeli delovati, so opravili mnoge naloge, ki niso ostale neopa^ji; med drugim je bila toodlično i/peljana in ludi dobro obiskana proslava ob 8. marcu, organizirali so pohod na /JebnikcA^o domačijo, pripravili kiestwanje na predvečer dneva bojaproti okupaloiju,sodel<> vali pa ludi na številnih kulturnih prireditvah. Posebej skrbno se pripravljajo na letošnje dneve mladih in kulture. ■ M.Zakošek Pred.sednik Območne or^-nizaeije ZLSD Velenje boše naprej Srečko Meh, podpredsednik Dc^jan Kontič, tajnik pa Bojan Skarja. Naloge predsednice nadzornega (Odbora bo tudi v bíxdoče opravljala mag. Dragica Povh. Predsedstvo bo štelo v bodoče 36 članov. Izvolili pa so ludi clektorje za pokrajinsko konlerenco, na kongresu stranke pa jih bodo zastopali Srečko Meh, B<-»jan Skarja, Milojkii Plam-berger, Marjan Knez, Bojan Voh, Andreja Katič, Alojz lludarin, Du^n Ajlnik,Jože Dračko, Vesna I^itr^Mč in Iztok Čas. Z Ofyrdvíjenim delom so bilf čtani območne organizacije ZLSD Vetenje zadovoijni Programsko volilna konferenca ZLSD Šoštanja Predsednica še naprej Milojka Plamberger S<)S1*ANJ, 20. aprila - Člani ZLKD Šoštanja smo na pn>grerger. Dotaknili smo se članka, kije bil objavljen v 12. številki Našega časa, 12. aprila. Govoril je o tem, da želi KS Šoštanj spremenili datum praznovanja krajevnega praznika, Menili smo, da to ne more biti odločitev peščice članov sveta KS, ampak odločitev večine krajancw, Čc bo potrebo, izjažena ludi z referendumom. VskJopu praznovanj ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela, smo ZLSD in LDS SoSlanj pripravili 26. aprila lep večer ob kresu, zvokih Pihalnega orkeslra Zarja Šosianj, golažu in veličastnem ognjemetu. Kljub slal>emu vremenu je bilo na (îoricah la večer veselo. ■ Cvetka Dražnik • iadinek V Šoštanju potegnili vpis v vrtce v maj Šmartno zasedeno, Topolšica "prazna" ŠOŠTANJ - Vpis v enote vrtca ŠoStsmj /i) obdobje 2lar\J / vsemi svojimi enotami. skupaj 410 otrok, od tega v enoti Maja v Smart-nem ol> Paki lOK, v pa To-p«»Kici pa lora» predvsem v SoStanjskih enotah, TopoL^ica in C3aberke. Siarsi lahko Se vedno na upravi vpišejo otroke vsak delovni dan odfi. do 14. ua\ Venoll Šmartno ob Pakl pa je vpis, ker je enota polna, že končan, 'lam je že zdaj vpisanih več otrok kot jih je bilo v tem šolskem letu, kaže pa, da bo v i>t^ianjsklh enotah manj otrok kot jili je sedaj. Po vsq verjetnosti bomo morali zapreti en oddelek v Ibpoláici," je povedala i^rjavova. V leh dneh siv mestni galeriji v ŠoSianju obiskovalci lahko ogledujejo, kako ustvarjajo otroci v vrtcu Šoštanj. Vponedeljek so namreč otvorili likovno razstavo njihcmh del. V mestni gaieríji na ogled otroška dela Vrtca Šoštanj. MMiiena Krstič - Planine fTTTT'^dn Siû fjis l2âa)a: časopIsM-zattíniSka In flTV ■■uLLj dnj2ba.d.o.o. Velenje izha)a ob čemMii. Cena posameznega cvoda je 220 SI7, rnese(ra naroćnlna fl30 Siï, tnmesâCna narc^nlna 2.420 Siï. polletna neroCnina 4.700 SIT, letna natoCnina 0.800 SíT, Ur^dnl&tvo: Boris ZaKoSek (tiireUor In glavrti urednik), Stan^Vovk (Qdgcvomiuredrtik), Milena Krstlf-^ninc (pomočnica uredníKa). Janez P^esniK. Tatjana PodgorSeK. Bojana Špegel (novinaiil). Mira Zaki^ek (urednica radija), Jar^ KoSuta-špegal {telnfCrl uradnik). DamIr&nM (oblikovalec) Propa^nda: Kina Jug (vodja propagande). Sa^ Konečník, Jure BenčniK (pn^pa^andlsta). Sedeî uRdniétva In upravs: 332Û Vetenié. KIdrtćeva 2a. p. p. 202, telefon (03) m 17 SD, telefax (03) 897 46 43. Žiro raćun pn APP Valeria. Številka 528Û0-603-3M82 E*m^nâs.ca$ sld.net Oblikovanje In gral. priprave: Nai £as «j.o.o. TisfcTsttmaSCTd.fl. Nanarocenih fotogram In mkoplsev na vračamo! Po zakonu oDDV^'NaS fas' uv^ar mad proizvode iniormalivnega značaja za katera se plaCuje davek po 8% zntSani %\oçn\i 10. maja 2Q01 DOGODKI Slavnostno obeležili dan upora proti okupatorju ^^Nandni spomin traja, dokler obstaja njegov ponosen ilovek" To je le ena ud nintiiiih lenih, nasnju sx^xkLi In sumoslojnosl ^^ To je le ena «kI mn(i|iih lepih, premišljenih misli, ki jih je ude-l^enceni osrednje o{>^ínslsť pn^ slave ui> dnevu u|x»ra proti okii-pittorju namenil slavnostni jfovomik. piKl/upsin MC) Velerýe Orj^o Mailinsel(. Dvorana '^fe-lenjske^a hnima kulture'\ie hi« la na predvečer pm/Jiikn skomj pulnu. prišli pa so predvsem ne* kdanji iHirci In njihovi svojci. V govoru ob prazniku jc slav-nastni govornik preletel dolgo /godovinski")obdcHyc In uvodo-mapoudarll: "/.godovinski o/i-ronií] narodni spominje družbena vred nosi a civil i/j ranega Človeka, njegovega kuliurnega prostora in eksíslcnínega Casa. Kakor Človek brez upanja in svobode icžko preživi, tako je ludi narod bre/ lasinc zgodovine komajda možen. Brez nje pc«!ane razseljen in njegov ilovek je brezdomovincc..." Nadaljeval jc '/ ugotovitvijo: "Nasa da- našnju sx^xKla In samosl(>jn<»sl nisia hila p4»ceni, še /daleč pa nisUt hill dani kar taka. Ceivt so hilu premno^a .surovo (Klvzeta /iv(jer\jn. kijih v narodovi /jsve-six ne mnrem<» in ne smemo /ahiti ^ ne ^estedeset ne sto let kasne: je. Narmlni spomin t ni« Ja« dokler obstaja njegov ixirn»-.sen CI u vek.** Preden so naslopili uCenci osnovne Sole Antona Ai^kerea, ki so pripravili zanimiv rccilal, zmes recitacij In pelja, ]c slavnostni govornik šc povedal: "Kot je med nami živ Cas spomina, lako živi ludi opomin današnjim generacijam. Ni na-kljuCjc, daje naslov nocojšnjega recitala uíenccv .^ole Aniona ASkerca 'Sreča in prijateljstvo sla med nam'. Naj se del le radosti prenese ludi na I. maj, mednarodni praznik dela." V nadaJjcvanju slovcsnosii so nastopili pcvci Moikega pevske- Slavnostnf govornik Je bH fiodžupan MO Velenje Drdgo Mar- tinšek /adr/ali še v avli, kjer so poklepetali s starimi znanci, kijih redkih srečajo. In tudi to je Čar pra7-nikov in praznovijnj ga z])ora Kajuh pod vodstvom Janeza Koleriča. ki so se s pesmijo vrnili ludi v ča« borhe za svob(5do, recitiral in povezoval pa jc Kari Dn^o Seme. Mnogi so se po uradnem delu 61 foto; vos Savinjsko-saleška območna gospodarska zbornica Spotikanja ob pripravi regionalnega razvojnega plana Na področju regionali/acije skupnih projeklih na področju območna gospodarska zborni- _ je v Slaveny i še vedno odprtih veliko vprašanj, zavlačevanje na leni področju pa nikomur ne korisH. Dejstvo je namreč, da hodo za sredstva, kijih evropska skupnost namenja raz-vc»Jii manj razvitih lahko kandidirali le tisti, ki hodo regy.sko (»r^ani/imni in ki haalc.^ke območne gospodarske zbornice. Direktorica le zbornice Alenka Avl>ersekje ope-na struktura prebivalstva regije zahteva močnejši izobraževalni center). Po obsežni in vsebinsko bogati razpravi so sc člani izvršnega odbora skupaj z nekaterimi župani Savinjsko-^leŠkega območja dogovorili, da je treba nemudoma pristopili z izdelavi razvojnega programa Sa vin j-sko-šaleškega območja, zalo pa so poleg razvojne agencije in območne gosptxlarske zbornice zadolžili ludi obe področni obrtni zbornici in seveda župane celotnega obmi^ja. Zagotoviti pa jc treba ludi usireznejSe povezovanje s ccljsko razvojno raziskovalno agencijo. Razpisa za najboljšo inovacijo^ za najbolj urejeno trgovino.•• Na področju razmahnitve inovativne dejavnosti na področju, ki ga pokriva Savinjsko-SaleŠka ca je bilo v zadnjih dvcli letih veliko narejenega, pomembno pa M k temu pri^'vali razpisi za podelilev nagrad najuspešnejšim inovatorjem. Objavili ga bodo ludi letaš» ko želijo pritegnili k Sixiekwanju ševcč inwatoijev iz čim več dcUwnih okoljih. Aktivnosti bo vodila posebna komisija, ki jo sestavljajo Dragica Camloh ((iorenje), giibi Jelen (BSH), Dojan Stropnik (Premogovnik Velenje), Anton /-ove (Esolech) In Alenka Avberšek (SSCtZ). /,b!e postavili id ohraniti proizvodnjo televizorjev, ki niso namenjeni samo Balkanu, temveč vsej Evropi in celo pa'ko njenih meja. Dovolj dobro, da jc postala nova blagovna znamka EVELUX prepoznavna in cenjena. Pa vendar ni:>mt) delali dovolj dobro, da bi lahko kc naprej ohranjali samostojnost v obdobju, ko proces globalizacijc poslavlja na giavo dolgo veljavne ekonomske zakonitosti zaščitenih lokalnih irgov. V globalni ekonomiji pri proizvodnji industrijskih izdelkov zu široko potrošnjo praviloma ni prostora za majhna podjetja. Nobe- no slovensko podjetje ne bo ušiozakonilt^siim.pa naj se nekateri Šc tako trudijo v nasprotni smeri. C.c bi mc kdo vprali, zakaj Elektronika dane.s ni sestavni del Ciorenja, mu lahko odgovorim samo: vpraSajlc njih," je med drugim dejal mag. Drago Šulek, ki tKcnjujc, da je Elektronika Velenje odlično podjetje s proizvodnjo skoraj dva milijona lclcvb,orjcv letno in vrsto drugih proizvodov za široko poiro^njo in tudi dobrimi možno.slmi za še uspešneji>i dvig v evropskem poslovnem okolju. ■ M.Zakošek Vam lahko pomagamo pri izbiri PVC ir) ALU oken, vrat, senc//, zimskih vrtov, fasad? POKUČITENAS! CELJE: (03) 425 49 38 (041)345 378 www.aluminlj-montal.si KOMEN: PVC (05) 7395 915 ALU (05) 7395 910 z odhodom mag. Draga Suleka prevzemajo celotno korrtrolo nad poslovanjem Elektronike Velenje predstavnik) indijskega podjetja ĐPL POGOVOR Z RAZLOGOM 10. maja 2001 Pogovor s prvakom slovenskih socialdemokratov Janezom Janšo "Očitno nismo ponudili dovolj dobrega programa in kandidatov" Socmideninkrati organi/im-ni v celjski regiji so spoznali, dn je njihovu orf;anínrano.s( nepři niernsi in áa jť območje /a u.spťšno delo preveliko. tu so 7-is»l«$ke)>H odbor». Srečanja se je ude-kei^il tudi prvak te .stranke Jane/ Jan^a. ki je bil tudi \>ost našega uredništva. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih drui^heno političnih vprašanjih. # Dofie.'i se pi> mneitju nekaterih û/uiliiikov vse futše síra/Ucť vai-iio hotj n<2t{ihajanje najbolj draslično opozarja na potrebo nekega novega sveiovncga reda, kajti Če tega ne bo, bo človeštvo soočeno s katastrofalnim nasiljem nad naravo. Poznavalci pravijo, da bo v prihodnjih desetletjih večina svetovne politike ekološke. Uspehe in ekološke napredke v TEŠ pa seveda pozdravljam." %Kaj pa menite o íHJpriem trgu električne energije? Janez Janša: "Upam, da bo res odprl, da izgub ne bomo pokrivali odjemalci — gospodinjstva in podjelja, Tose jc v preteklosti pogosto dogajalo, tudi lani, ko smo bili v vladi, smo ugotovili, da seje elektrika v določenem obdobju prodajala pod ceno in da smo morali listi, ki jo plačujemo. 2lf03? Janez Janina: "Cq se bo slovenska energetika na to dobro pripravila, bi moral biti pokrivati razliko. Ce povzamem. upam, da bo sproščen irg vplival na to, da bodo zneski na naših položnicah nižji." # Kakšno s/aliŠče imate o po» ptilni konkurenčni sprostitvi trga eleturične energye v /iVro-pi predvideni zo konec teta učinek podoben tistemu, o katerem sem prej govoril.Ener-gija bi morala bili zaradi konkurence za odjemalcc cencjša. Seveda pa se mora na lo dobro pripravili tudi država, nikakor vsega ne sme prepustiti trgu. lahko bi sc nam zgodilij isio kot seje Američanom." # Kako komentirate premestitev energetike iz ministrstva za go-spodarstvo v ministrstvo za okolje in prostor? Janez Janša: *'Neposrečena rešiievl Menim, da je vlada s lem reševala bolj organizacijski problem ministrstva za gospodarstvo, ki jc poslalo Z združitvijo treh resorjev preobsežno. Minister za okolje bo v nemogočem položaju, saj bo moral sprejemati energetske odločitve, ki bodo na drugi .sirani .škodovale okolju." # Mnogo ljudi iz tega okolja meni, da sije vaša stranka za-pravila veliko prítozfiosíí, ker niste prissluhnili stiski Gorenja, ko jim je septembra pogo' rela galvana. Spomnimo naj^ da je bil takrat prvi člowk na vašem ministrstvu Čian vaše stranke, pa tudi rojak iz fego okolja dr. Joie Zag<)ien. Janez Janša: ^Dajukcsva vlada je takoj ponudila pomoč, ob tem pa zahtevala, da se preveri, ali je bila proizvodnja zavarovana, predlagali pa smo ludi sprostitev sredstev, kijih je Gorenje vložilo v Delo. Odgovorov Se do danes nisem slišal." 0 Poznate Horenje, kako gte» dote na ta kolektiv? Janez Janša: "To je uspc.šen kolekliv, ki je lahko v pon<« skweaskemii gospodarstvu. Jc pa tudi dokaz, da ni zdržala leza, da bodo, če se Slovenija osamosvoji, vsa velika podjetja propadla. Izgubljeni jugoslovanski trg so zamenjali z mnogo bolj zahtevnim evropskim. To je del zgodbe o uspehu slovenskega gospodarstva in lahko jim samo česlllam." 0 y kratkem se bo zgodil 7. kon-gres vaše stranke. V Celju ga pripravljate. Napovedujete kakšne spremembe prograttw, ki ste ga sprejeti leta 1999 v /V rtorozu? Janez Janša: "Bo nekaj do-polniiev, kijih prinaša nasilna rcsolucija z naslovom Ustvarimo Slovenijo vrednot. Stranka pa se bo zelo konkretno opredelila do vseh aktualnih vprašanj. Tako med drugim pripravljamo resolucijo o delovno pravni zakonodaji, o problemih mladih družin, o na^m vstopu v Cvropsko unijo ... sprejeli pa bomo tudi nov statut stranke in lakobolj deťinirali delo, predvsem pa omočili dobro obvcščenosi vseh članov in jim zagoiovili, da aktivno sodelujejo pri kreiranju ptilitike." # NapovedujeHi tndi kakšne ka-drovske .spremembe? Janez Janša: *Wnkeia, ki smo jo opravili med članstvom, kaže, da si večina ne želi kakšnih večjih sprememb. Seveda pa bomo kadre ponovno prelehtali, tudi nosiJce vseh funkcij smo dali v javno razpravo.*' ■ Mira Zakošek IN V Ě L po novem Izvajalec Javnih del Velika pomoč brezposelnim in delodajalcem Podjetje INVEU d.o.o. je zasebno podjetje, re^^istnrano za izol)niževar\je in poslovno podjetniško svetovanje, ki jia vodi Selma Filipančič. Dejavnost podjetja je izjemno široka in raznolika, predvveni pa izvajajo različna usposabljanja za brez-piKselne, nudijo izobraževanja in svetovanja podjetnikom, seznanjajo osnovno.šo Ice o p<»k}i-cib 1er izvajajo pmgRime stalnega stn>kovne{^a izpopolnjevar^ja strokovnih delavcev v vzgoji in izobniževar\ju. Konec minulega leta je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na javnem razpisu /a izbiro izvajalcev za izvajanje nalo^ s področja pn»-granta javnih del izbral petl same zase, si 7. delom ne morejo zagotoviti siKialne varnosti, in so v življenju nenehno in trajno odvisne od pomoći druuih oseh. Ker so učenci Centra za vzK<»jo, iZA»braževarOe in uspo- sabljanje invalidne mladine Velenje osebe s posebnimi p<»-trebami, r:«bijo Se dodatno fizično pomoč pri aktivnostih v procesu vzgoje, izobraževanja in usposabljanja. I>r>tre-be in želja pomagati invalidnim osebam in njihovim staršem so silile Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje invalidne mladine Velenje, da poskrbi za veliko učencev in varovancev, ki so nesamostojni in večinoma ne« sposobni za samostojno pot in delt) pri sumem učnem procesu. Tako je bil lani mescca marca zastavljen in napisan program javnega dela Pomoč pri delu, vzgoji in negi ter .spremstvu učencev in varovancev centra. Ta program je v višini 75% financiral ZRSZ OS Velenje, za pomoč pri financiranju ostalih 25% pa je (zaradi pomanjkanja sredstev na MO Velenje, ki sicer prispeva lo vsoto) poskrbela ERA Velenje, dd., Id jc prevzela donator-stvo, da je program javnega dela sploh lahko zaživel. Vključili sla se dve bre^oselnl osebi, ki dnevno skrbila za izvajanje pomoči pri izobraževanju, negi in spremljavi učencev in varovancev cenira. Za donatorstvo se podjetju ERA Velenje, javno zahvaljujejo. ■ razdeljene na Iri temeljne sklope. Prvi sklop nalog je vezan na izvajanje informacijsko pisarne enkrat ledensko v obsegu 2 ur. Namenjena je udeležencem, ki so vključeni v javna dela in so si v času Irajanja javnega dela dolžni iskati redno zaposlitev. V informacijski pisarni udeležencem nudimo celolno podporo pri iskanju zaposlitve, na razpolago imajo informacije o prostih delovnih me.stih, računalniško podporo, možnost uporabe telefonov, kuverte, znamke in strokovno pomoč vodje informacijske pisarne. Drugi sklop v okviru izvajanja nalog s področja programa javnih del opredeljuje sodelovanje in pomoč izvajalcem in naročnikom javnih del v lokalnem okolju pri pripravi programov, zagonu programa pri izvajalcu 1er mesečno spremljanje vsebine in načina izvajanja programčina Davorjcm (îregoreem. Sogovornika sta ugotovila, da tehnološka podpora projektu Nemci uporabljajo Alcateiov programski paket ni toliko pomembna kot struktura vsebin ter prenos le teh do potencialnih uporabnikcw. M'Ui-jev predstavljeni projekt Občina, ki ga v tem trenutku v Sloveniji uporablja le občina Velenje (razvil kot pibini projeki nav/oreu MO Velenjc)Je bil od nemškega sogovornika pozdravljen z navdušenjem, saj je menil, da sodi med rešitve, ki jih načrtujejo tudi sami. Izmenjava pogledov je dokazala, daje siruktumi šilrant NAť'0 iTziroma je slweaski ŠilVant SKD dejavnosti dobra osnova za usklajeno predstavitev pomembnih podatkov o delovanju ^ m 'rW («a JM im IW* »S« Tmmm tim hm VELENJE ccMia*« UUOK aauuauiLJ íLaflua guBtiseiûtii«; j^firra a m 9iv4;trre|î!i*h]e iWt qredii * TAV« M 06 (S* xl občine, še več, je prava oîsnova za prenos leh podatkiwna različne ravni, kol so telefon in TV Dokaz več. da so projekti, kijih pripravljamo v Sloveniji, enako uspešni kot tuji, le da se doma legii premalo zavedamo iiziroma kot vselej doslej potrebujemo (uje poveziwalce, ki nam dajo vedeti^ da nekaj znamo. To so jasno polrdili tako Alcatelovi sm)kovnjaki. ki jih zanima sodelovanje pri tem projektu, seveda z njihovo programsko podporo, in predstavnik Schwarz-walda, ki bi želel, da se nu^rda s tem produktom na posebnem forumu o interakiivnosti in delovanju občin na internetu predstavi Judi ta projekL Davof Gregore Novice Informacije Zanimivosti Predstavitve Povezave Dogodili Mefm sola Junija in julija bo Inštitul za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij v sodelovanju z West Valley Colege-om iz Sara toge (Silicijeva dolina) organiziral poletno šolo s področja grafičnega oblikovanja splelnih strani. Udeleženci bodo pridobili znanja s področij: -digitalne barve, -digitalna tipografija. - delo s programskim paketom Dreamweaver, - oblikovanje spletnih strani. Šolo bodo izvajali stroko- vanjaki \2 West Valleya. Poleg predavanj bo veliko dela na konkretnih projektih. S poletno i5(^lo se začne izobraževanje s področja digitalnih medijev za pridobivanje cerlifikala West Valleya. Nadaljevalo se bo / vrsto predmetov jeseni, ki se bodo vvečjem delu izvajali na daljavo. Cc želite več iniormacij, jih poiščite na spletni strani delodoma.net ali pt^k-ličite na telefonski 90 40. iiiéù za loqi vsflMon Napoved vremena, htio :y/w w rz s-h m. si/podatk[/ TV spored: http://www.kabi.sl/sl21/tv/ Telefonski imenik Slovenije: htK)://^s.l8lekom.si Slovenski časopisi na enem mestu: ht^ y/w w w. krajn c .net/n ovic e/c a-sopisi/ Zamenjajte avto: http://www.avto, net UrednSU odbor priloge: Pet^rKrBpsI. Aic^z H(;ijđrn, MM Hladin. Ksenija Dren or Stanko BlauiiK, Içior RazbomA. Ja2e Pire^rsk. Bons Centrih. Darr^ XdniK. Jq2b JaneSft.TcrBžBk^rrCiC m sojeËvci dopisnh Popevke poâil|a[K na s-mai' emsia^ter^ si. sftovri material v for. matu jpg. Prtspewo se ne honoorajo. emesto@velenje.si Veliki potenciali tudi v Veienju Slovensko znanje v Ameriki Daje Slovenija majhno t ve vsak srednješolec. V takem okolju podjetje s «istimi izjemnimi. visoko kvalillciraninn programerji z vi/ijo, brez veliko odrekanja nc bi prc/ivclo. Cç bi kdo od nas samo eno juiro vstal in si rekel »Ah, spel dan, ko jc treba v slui^.ho „.«, tega članka ne hi nikoli pisal. Pred desetimi Icli smo 7aieli razvijati programe za industrijo, na podroCju raCunalniSko vodenih obdelovalnih strojev. Danes le programe uporabljajo v več koi stolih sloveaskih podjetjih in v nekaj tujih, Kmalu /a tem smo zaCeli s sodelavci iz soLstva razvijati programe za potreÎK minis! rsrva ZA j^>lsivo in špori. Skoraj |x.'tdcsel i/obraževaini h programih danes ptwna večina slo veaskih srcdnjcSolcev lehnjakih strok. Vendar pa to ni bilo dovolj za povrni lev vloženega tnida in znanja, saj smo po i/vedenem poslu veCkral tudi leto dni čabi-li na plačilo, Samo i/jemni napiv ri so nas gnali naprej. Vsi smo vedeli, da jc i/hod samo lujc tržišče. Najprej je bilo polrebno malo sreče. Prijatelj Sianko Dlainik je na konferenci na Dunaju spoznal Američanko Kelly (?arcy,ki je predavala na West Walley Collcagc. Njen šiudcni je bil brat kistniee novega podjetja z dohro idejo, vendar brez dtibre programerske ekipe in lakosmo vzpojiiavili prvi stik. Dobra ekipa .sc nc zgtîdi; poirebïio jo je gradili dcsetlclje in ji zapisali v gene delov skupini 1er zavedanje, daje znanje spremenljivka in ne konstanta, Vsak dan spro- I: Seje ireba učiti, odkrivali no-vosii, .spremljati najnovejik) tehnologijo. Veliko tega, nam zadnja leta omogoča inlernei. Ameriške potrebe so bile velike in ugoiovili smo niislednje: nimamo pojma o ameriški davčni zakonodaji (podrt>čje./a katero naj bi ra/vijaii prognimsko tiprc-mo). premalo po/namo najnovejše inlernei ne lehnologije in li davčno kampanjo za prvega ameriškega kupca. Od takrat naprej sirimo palclo prixluklov in razvijamo nove tehnologije. Vse skupaj golovo ne gre brez ležav. Najprej smo mcjiali odlično obvladali angleSki jezik, predvsem njihovo terminologijo in slcng. Prilagiîdiii smo se morali njihovemu delovnemu času in časovni razliki devetih nenazadnje nismo programirali takSnih rešilev. Kljub temu pa smo vedeli, da smo se do sedaj vedno učili na primerih in lo je bil nov, izreden izziv, V pičlem mesecu in pol smo z velikimi napori izdelali prvi primer programa, ki je tekel na in-lemelnem strežniku. Po pred-siaviivi nagega produkta smo vedeli, da smo v igri. Lani maja scin prvič p^^slovno obiskal zahodno obalo Združenih dr/av Amerike, San Francisco. Skupaj s svojo ekipo in ameriškim partnerjem smo uspc5no pogna- ur. Delovni čas podjetja je bilo pot rebno zaradi podpore na^im striuikam razSiriii od sedmih zju-irajdo polnoči. Delo je nenehna l>orba: vsak mesec jih jc polrebno presenetiti z novo odlično reši IV ij o, da se zavedaj kako nepogrešljivi smo. Eden izmed na.iih programerjev mora bili vedno prisoten v Združenih državah. Sam kot direklor iniienirske ekipe sem osemkral na leto v letalu nad Atlantikom in ludi telefonski klic ob Ireh zjutraj ni nič nenavadnega. Naše podjeijeje edini razvija- lec programske opreme za ameriško podjetje Planitax Inc. Ameriški partner vodi piwloN-no in marketinško politiko, Ve-lenjčani pa načrtujemo in raTvi-jamo mrežno arhitekturo in programsko opremo. Kupci naših skupnih inovativnih rešilev na pi'kdročju ameriške davčne politike so predvsem c^grcïmna podjetja oziroma kooq^oracije kot: (ïuidant, Intel, nVidia, Informix, Palm, Visa International, Xilinx, Ernst & Young... Vsak mesec pa se spi.sku pridružujejo n<5va podjeija. Sanjarjenje utrujenih glav ob računalniku, da bomo končno laliko pokazali, kaj v resnici znamo, se je obrestovalo. Potreba po znanju, ki ga veliko slovenskih računalničarjev ima, jc v Evropski uniji in /druienih državah velika; potrebno je le malo sreče pri isktinju p<.»la, veliko korajíce, predvsem pa ogromno iruda in zanesljivih inovativnih rešilev, ki presenetijo kupca. Slovensko - ameriška naveza deluje. Zdaj prav vsi dobro vedo. kje Slovenija je. Ameriška pisarna je polna slik lepih slovenskih krajev in čeprav bolj po kavbojsko, pravilno izgdarskih sprememb poslaja za-paslovanjc cilen od najbolj pomembnih elcmcnlw, ki doloCajti razvoj družhe. V Sloveniji je po osumosvtïjitvi na področju zapi^slovanja nastalo veliko pomembnih sprememb. Slevilo delovnih mcsi,7la.sti vgiv spodarsivu. se jc drastično zmiinjšalo,zat<.i poslaja iskanje in uvajanje novih oblik dela postaja vse bolj pt^mcmhno. Delo na domu (home based businc.««) in delo na daljavo (leleworking) sla dve obliki /aposloviinja, ki se hi- razvijala v razvitUi zahodnih državah in bosta verjel no poî>lali {«novni obliki zaposlovanja v 21. siolelju, s Čimer sc lx> ure.^ničila ideja A. 'R^fflcrja o elektronski koči in prtisumcru (Producer In consumer), ki jo je razvil v svoji aspc^ici Third wave koncem sedemdesetih let. Po na.^i t>ceni Slovenija, zaradi dobre infrastrukture, mcn- lalile ljudi pa tudi svc^jc majhnosti, idealne pogoje za razvoj dela na domu in dela na daljavo. Zalo se jc minisinslvo za delo, di>m dru/ino in socialne zadeve od-ločikí pospešili razvoj leh oblik dela. Najavnem razpisu sta kol izvajalca raziskovalnega projekla bila izbrana Inova IR. d.o.o. iz Velenje in Visoka strokovna ^)la za podjetništvo iz Portoroža. Pmjcklsmo prijavili ludi na lek-movanju The Ctlobal Bangemann Challenge. Vabimo va-s da si ogledale dokumente. ki smo jih za vas pripravili in nam pi.^te. i^.elimo. da bi vam naác domače sirani p<5magale pri vabili poslovnih odločitvah. Vodja projekta dr Stanko Blatnik OBJAVA "«Cas 10. maja 2001 Svet Mestne občine Velenje je na podlagi 24, čtena Sta-tuia Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MOV, št 4/99) ter v skladu z Zakonom o prekrških (Uradni Ust SRS, št 2S/8S, 36/83, 42/85, 2/BB, 47/87, 5/90, Uradni list RS, st 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 - odločba US, 35/97, 73/97 - odločba US, 87/97 in 72/98), Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št 29/97), Zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št 30/98), Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št 18/84, 37/85 in 29/66 ter Uradni list RS, št 26/90,13/93, 47/93, 71/93 in 44/97), Zakonom o volih ni kampanji (Uradni list RS, št 62/94 in 17/97) na svoji 12. seji, dne 10.5.2000 sprejel ODLOK O oglaševaniu v Mestni občini Velenie (Neuradno prečiščeno besedilo, Uradni vestnik 4/2000 in 10/2000 (spremembe so v poševni pisavi)) 1. SPLOŠNO Ičlen S tem odiokom se ureja; - postavljanie in upravlianje objektov in naprav za posredovanje obvestil (v nadaljevanju: oglaševalna mesta) na javnih ali zasebniii površinah; • pogoji in način oglaševanja ter pridobitev dovoljenja, - izvajanje gospodarske javne slutbe. ' oglaševanje v času vdilne kampar^e. • nadzor in sankcije v primeru neupoštevanja tega odloka. 2. člen Oglaševanje obsega vse oblike posredovanja obvestil o priređivah, manifestacijah, delavnostih političnih strank, reklamiranje proizvodov in storitev različnih interesov oziroma vse dmge obifke posredovanja obvestil širši javnosti na ^zu-alen način. Obvestila se posredujejo s plakali, letaki, napisi, znafú, svetlobnimi napisi, tablami in drugimi podobnimi izraznimi oblikami (v nadaljevanju: sredstva oglaševala) za vizu^no sporočanje širši javnosti. Obvestilo je namenjeno širši javnosti, kadar je sredstvo oglaševanja nameščeno tako, da je njegova sporočilnost usmerjena navzven in je vizualno zaznavno iz odprtega javnega prostora. II. POSTAVUANJE IN UPRAVUANJE OGLAŠEVALNIH MEST 3. çier) Oglaševalna mesta so stalna In prenosna. Stalna oglaševalna mesta so: reklamni stebri, reklamne table, na steno pritrjene Vitrine, fasade, svetlobni (elektronski) panoji in prikazovalniki (displayi), na dn>gove pritrjene reklamne table, prostostoječi panoji ter druga podobna mesta. Prenosna oglaševalna mesta so: prenosni panoji, zastave, transparenti ter napisi na javnih in drugih vozilih. 4. člen Oglaševalna mesta so objekti in naprave, ki so v skladu z dovoljenji postavljeni na javnih ali zasebnih površinah za namene oglaševanja. Oglaševalna mesta so: - reklamna tabla je plošča na kateri je napisana reklama za firmo, izdelek ali dogodek: • veiifd pano • jumbo pano: - reklamni steber je steber na katerega se lepijo ali nameščajo reklame; -svetlobna rekl^na tabla je način oglašev^ja, reklamiranja, k^rje obvestilo osvetljeno in vidno tudi poioči; • transparent je kos platna ali drugega materiala; - reklamni pano je plošča na katero se pritrdijo ali nalepijo reklamni plakati. Panoji so lahko prosto- stoječi ali pritrjeni na steno objekta; - reklamna zastava je kos blaga ali drugega materiala s sliko ali napisom: - reklamna tabla na drogu javne razsvetljave: - fasada objektov in - druga podobna mesta Oblika in dimenzije oglaševalnih mest morajo biti usklajene s pogoji navedenimi v soglasjih, na osnovi katerih je tak objekt postavljen. 5. člen Oglaševalna mesta je dovoljeno postaviti, pritrditi ati vgraditi samo na lokacijah, ki so za to določene v pn^storskih aktih oziroma merilih Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje (v nadaljevanju: Urad) in so razvidna v grafičnem prikazu, lu je na vpogled v Uradu. Dopolnitev ali ukinitev lokacij za postavitev oglaševaNh mest določi Urad, Postavljanje oglaševalnih mest je prepovedano na drogovih javne razsvetljave v križiščih In v vstopih v križišča ter ob občinskih cestah zunaj naselja v varoval nem pasu ceste. Urad lahko Izdasoglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvesUla pomembna za udeležence v pn^metu in zan|e ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja In odstranitve. Pred izdajo soglasja je potrebno predhodno soglasje Urada za gospodarske javne službe Mestne občine Velenje. Liisn Projektantske orgarizacije so dolžne pri načrtovanju In projektiranju zunanjih ureditev v skladu s tem odlokom določiti tudi lokacije za postavitev oglaševalnih mest. III. POGOJI , NAČIN OGLAŠEVANJA TER PRIDOBITEV DOVOLJENJA 8. cien Ob pogojih, določenimi s tem odlokom, se oglaševanje Izvaja: 1, na javnih površinah 2. nazasebnili površinah 9. Plen Odločbo o dovoljenju za postavitev, obliko In velikost oglaševalnih mest na javnih površinah izda upravna enota, na podlagi soglasja iJradd. Odločbo o dovoljenju za postavitev, obliko in velikost oglaševalnih mest na zasebnih površinah izda upravna enota na podlagi soglasja Urada ter ob predhodnem soglasju lastnika oziroma upravljavca objekta ali zemljišča. Oglaševalna mesta morajo biti postavljena, kot je določeno v odločbi. 10. člen Predlagatelj vlo^ vlogo za izdajo dovoljenja za postavitev oglaševalnega objekta organu, ki je v skladu z 9. členom tega odloka pristojen za izdajo dovoljenja, K vlogi mora biti predloženo: - oris objekta, ki ga namerava predlagatelj postaji, v ustreznem merilu; - izris iz katastrskega načrta; - dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem; ' Situacijo s predvidenim posegom In označbo sosedov; - soglasje, ki ga izda Urad za okolje in prostor; - v posameznih primerih soglasje sosedov - mejašev. Vsi strošU postopka so breme predlagatelja. 11. člen Nameščanje sredstev oglaševanja kjerkoli izven urejenih In dovoljenih oglaševalnih mest z namenom posredovanja obvestil širši javnosti je prepovedano. Lastnik nepremičnine ne sme nameščati ali dovoliti nameščanje oglaševalnih mest ali sredstev oglaševanja na svoji nepremičnini, dokler ni izdano dovoljenje ustreznega organa. 12. člen Koncesionar pravne in fizične osebe, ki imajo postavljena oglaševalna mesta na zasebnih zemljiščih, moralo te objekte redno vzdrževati in obnavljati. Vsaka poškodba mora biti popravljena oziroma odstranjena v sedmih dneh. Krajevne skupnosti dajejo predhodno soglasje za oglaševanje na oglaševalnih mestih, kj so v njihovi lasti ali s katerimi upravljajo 13. člen Prepovedano je poškodovati oglaševalno mesto ali sredstva oglaševanja, nameščena v skladu s tem odlokom. Prepovedano |e pr^epiti ali kalon)valc€m naklonjeno vsaj vreme. Tiuli zûraJi tefio se je na večini mesi zhrah ztflo veliko ljudi. }*o(ni pa ni* so bili le hribi, ffiči in gore, polne so bile (udi druge izletniške in pocà-niske utčke, zaradi tega so bile polne iudi ceste. Turistični delavci so s( meli roke; v upanju seveda, da sta velikonočni in prvomajski praz/iik nazjianila d(thro turistično sezxmo. 7daj nekateri zjiova govorijo o milijardi dolarjev, ki naj bi jo letaš iztržili od turizfna. To-liko let jo že napovedujemo, da bi že res bil cav, dít bi jo res iztržili. Seveda ho treba za še boljše počutje gos£ov tudi še kaj postoriti. Ne* kateri okoljevarsiveniki natnreč opozarjajo na težave z našimi vodami, predvsem jezeri. Ttuli dvenia na našem širšem ofmiočju, Sùvniske* mu pri Šentjurju in Smaninskemu pri ('eljti, naj bi tuimreč grozi* h uničenje. Zaradi íxiplak, ki se zlivajo vanje. Na nase morje .so zadnje dni poliiieli tudi lovci. Ne le V Port on jžu so se zbrali »mednanxlni'* hvcL Goivrili pa so le los o po-dročjuy kije zanimivo tudi za Zgornjo Savinjsko dolino. Govorili so namreč o rjavem medvedu. In o sožitju človeka z njim. Tisti, ki se je kdaj z njim že sreČaJ na Štiri oči, bo težko pritef^nil sirrjkovnjakom, díl je tukcj sožitje mf)žno. Pri mLs je od 300 do 5(X/ utkih živali. Natančno jih sei'eda ne more ndiče prešteli, saj liuli kak prestrašen lovec jxj lovsko pove, cUi je \idel celo krdelo kasmaîincew pa čeprav je bil morda le eden. Na lem srečanju so ponovili pfjbiulo, da bi Slovenija nekako skrbela, da bi se te živali znova bolj razširile po ^nt-gili evropskih državah, kjer imajo pogoje za bivanje. Nekaj takih jwskitsov je že bilo, da sose le naše zx'erine izkazale za hudo knv-ločne in jih tamkajšnji prebivalci niso hpo sprejeli. Vtem časiu ko čakamo uradno analizo j)oskxisnej>a kurjenja kostne moke Vs^o^ianjski lemioelektrami in koso vNaztirjah znova />o-skusno kiuHtživaLikemaščol')e. soseza takoživaLsko^oriwzačeli zanimali naši \'zhodni sosedje, /tvahke maščoh' naj bi 'iz\mali na Iln aško. In ko je treba za uničenje takih ostankov živalskegit izvora pri nas ali kje na zahodu precej mastno plačati, bi s prodajo na I/r\'asko lahko celo kaj zaslužili. Zato so nekaieri pri nas, ki so se prija\nli za kurjenje, že zaskrbljeni, da bodo ob predMen zaslužek. Pa saj se lx) našh kaj dnige}ia^ kar bo treba ustrezno »lermično obdelati«. V času. (xlkarse nismo obrali" se je zgodilo še marsikaj zanimivega, karjepoxvzano tudi s sarinjsko-šaleškini območjem. Poslanci.10 potrdili predlog, da tri od.'itoike televizij.fke futročnine dobijo lokalne radijske in IV postaje, '/.a takim predlogom je v pr\ i vrsti sialpredvsem Bojan Kuntič. Podpríi so ga tudi mnogj dnigjposlanci z našega območja^ pa Čeprav so iz različnih drugih strankarskih vrst. Končno je vendarle obveljalo, da se je treba združevati glede na problem ne le glede na politično barvo. V Celju pa so spel govorili o regionalizmu in na ta poj^nvr j^oleg ministra za notranje zadeyv làida Bohinjca powbili tudi velenjskeg^i župana Srečka Meha. Osnovno vpmsanje, ki so si ga zaslaviU Celjani na tem pogovoru, je bilo, ali bo Celje.sploh .nekdaj »pravom regijsko središče aH ne. Tudi minister jim spravim odgovorom ni rrujgel postreči. Pa tudi velenjski župan seveda ne. Slovence pa kmtdu Čaka nova preizkušnja. RtferendumI O zdniv-ljenju neplodnosti in »umetnim« oploje\'anju. Ta problematika je zadnje čase Slovence močno razdelila. In hitro seje izkazalo, da sphh več ne gre za stroko, ampak (kol oh toliko drugih primerih) za politiko. Zakuhan problem bomo pogasili s pol milijarde tolarjev. kolikor 1)0 stal referendum, na to, ali se ho rodilo kaj več Slove nČkov, pa to x-erjetno bistveno sploh ne /jo vplivalo. Premogovnik med Trojanami In Domžalami ••••••««•■••••••«••••••«•««••■•••••♦«•«•»••••»«•«■■••••««•«■•••■•«••«••■■I Gradnja vodnega predora po načrtih VELENJE - Pri vrtanju vodnega rova DrtiJsCica, ki ga izra-ja Premogovnik Velenje, so v drugi tretjini« kar pomeni* da se počasi približujejo koncu. I/kopali so že več kol 600 od približno 900 melrov dolgega vodncgu rova, ki bo preprečeval morebitne poplave naobmt>čju avioecsle med Lukavico in Dom/alami. Mag. Marjan Hu-dej, direktor projektov zunaj premogovnika pa pravi, da bo- do, če bo šlo vse pt^ načrtih, preboj v dolino dosegli v juliju. "V začetnem delu, lani. smo v hrib kopali vzelo težkih p^gi^jih. Sloje za velik ra/močen teren, dotok vode je bil močan in delo je hiUt velikokrat zelo težavno, napredki pa minimalni. Včasih eelo samo po meter dnevno. Zdaj. v bistveno boljših p(")gojih, dosegamo rekordne napredke, tudi po sedem metrov na dan. " Zakaj vodni rov? Nova avtocesta bo zavzeta precej prostora, kijebil v primeru velikih padavin uporabljen za to, dđ seje voda po njem raz* lila. Na določenih delih« zlasti tam. kjer se dotika hribov, zdaj avtocesta zajezi te vode. Tako bi obstojala velikii nevar« nost poplav na tem odseku. To bo preprečeval vodni rov, spe-Ijan skozi hrib proti Moravčam. Tam bodn zajezili zamočvirjeno in nenaseljeno dolino in ustvarili manjše akumulacijsk(i Domžalam. Zadnji napredki Premogovnik- ki gradi vodni rov koL podizvajalec SCI', ima pri tovrstnih gradnjah veliko izkušenj, saj bistveno gkîblje pod zemljo kot v tem primeru, izdeluje podobne objekte. "Vodni rov je majhnega prolila, izdelujemo pa ga s pi>močjo rudarske tudi po sedem metrov dnevno tehnologije in s posebnimi stroji," pravi mag. Hudej, ki si tudi v naprej kol direktor projetov zunaj premogovnika obeta pridobitev novih, podobnih del. pri slovenskem avtocestnem programu. ■ Milena Krstič - Planine Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje Priprave na slovensko srečanje v polnem teku Znano je, da bo 13. srečanje slovenskih upokojencev znova v Ve-lenju, in sicer v četrtek« 28. junija, s priî'etkom oh SrečaT\je bo na prostoru turistično re-kreaigske^a centra \e]enjskem jezeru in l)o ob vsakem vremenu. Ta prostor lahko sprejme neomejeni! število udeležencev« tokratni oi^anizalor, to je Medobčinska z>'eze društev upokojencev Velenje, pa jih prièakujeokn^; 25.0(KI. Za ureditev pri redi t ven^a pros-t(»ra 1)0 poskrbelo podjetje Gost, ki bo pripravilo tudi dovo(j delilnih mest za hrano in pijačo. O tem, kiiku bo srečanje potekalo, nam je predsedaik MZDU Velenje Huberl Mravljak povcdak "Za pripravo kulturnega programa smo ustanovili organizacijski ixlbor, ki mu pred.scduje velenjski župan sSrečko Meh. Na srečanju lx)do sodelovali mešani pevski zbor MZDU Velenje, pihalni orkester Premogovnika, harmonikarji društva upokojencev i/ Vrb-ja pri Žalcu in Raven pri Šoštanju, pevke iz Stare viisi, Konovski i^lnij-harji ter aasambel Diaton z Mute. Za razvedrilo in ples bo igral ansambel Roberta Goterja, ves pix">gram pa bo povezoval Drago Seme. Zelo smo veseli, da bo tudi letos slavnixstni govornik predsednik dr/avc Milan Kučan. Poleg njega bosta zbrane nagovorila še predsednik 7DU Slovenije Vinko Gobec ter župan mestne občine Velenje Srečko Meh. Prometni režim ob priredilve-nem prostoru bo prilagojen sreč- anju, zalo Ix'îdo morali udeleženci upoštevati navi^dDa policistov in redaijev. Na vseh gla\Tiih križLščili bodo kažipoti, ki btîdo usmerjali promet v neposredno bližino prireditvenega prostora, za približno 350 avtobusov pa l>odo zagotovljena parkirišča. Sicer pa bodo društva upokojencev, katerih člani se bodo pripeljali z avtobusi, dobibi skico za pol do prireditvenega prostora ter številki^ za avtobus. Na prireditvi bo tudi stalna dežurna ekipa Zdravstvenega doma Velenje in člani pive pomoči. Želimo si lahko le, da nam bi služilo lepo vreme." Priredi te Ijica letošnjega ponovnega srečanja upokojencev Slovenije je pred Časom poslala 480 društvom in klulvm upokojencev Slovenije posebne prijavnice in vabila z riajp<")membjiejšimi podatki o srečanju. Tudi o dixlatni ponudbi, kolje ogled muzeja premogovništva, spominske sobe v 'Ibpolšici, muzeja na velenjskem gradu in Graške gore - gore ju-rišev. Izpolnjene prijavnice mi>-rajo društva in klubi vrniti na sedež MZDU Velenje najkasneje do maja. Priredilclji pričakujejo Številne udeležence, ki se bixlo zagotovo prijetno počutili v Šaleški dolini, pričakujejo pa tudi vno\ično prijetno in doživelih srečanje slovenskih upokojencev. ■ B. Mugerte perspektiva Zvonovi V5, zmrznjen grah Zadnji del monotonih petdeset let komunizma lahko mirno označim o za obdobje, i' katerem je slovenska cerkev -ne da bi se danes tega kaj posebej zavedala • dosepila vrhnnec viimetnosti strpnega sobivanja z neventjočo okolico. Ta kredit se Ji je zelo pozna! nekaj let pred osamosvojiivijoy ko ji je konghnierai vnovičnega odkritja lx)žiča, .umixtfičnega nadškofa Šit.^iarja in dok^j sramezljive^ia sodelovanja pri osamosvajanjtu prinesel veliko naklonjenost javnosti. i\)terti so sle stvari le še na\'zdol. Mno^ je bilo v leh letih čudenja naivnosti slovenske duhovščine, ki je pri nrejanjn odnosov z državo svoje zahteivposiavila na raven časov pred dni^) svetovno vojno, saj so nedwmnoprav ti apeliii cerkii zlagoma na}^izli vse tnido-ma pridobljene odstotke priljMjenost i. Potem ko je bilo palubnih kar nekaj let raziskav in volitev, se je končno izkristaliziralo, da tu živijo precej swbíxlonmleni ljudje, ki jim vntčanje v čase vseh mofiočih moralnih prepovedi ni veČpogodu. Cerkev pa je prek politike kljub temu deset let pritiskala: spr\'a s splavom in horo legali.'^, nato pa izzvala Še nekaj lel nategovanja z veroukom in spremembo zgodovinskih Hčlyenikov^ glede njene, sicer precej jasne vk^e v JI sveii>\'ni vojni. Danes jih že precej grdo dobiva po griv. Država ji ne le zavrne vía-ke želje [to novih sistemskih pridolxtvah, ampak je začela celo posegali v njerw nekdaj povsem samoumevne običaje. Pritožba peščice krajanov Ijttbljanskih Draveljy ki jim je zvonjenje iz tamkajšnjega zvonika knttifo spanec, je lak udarec. Kot povzročitelj emisije, je momlo žt/pnišče najprej namčiii in plačati merin'e hnt-pa, nato pa skmšeno priznati inšpektorat 11 za okolje in samim sebi, da je bd hnip zares prekomeren. Zakon namreč določa, da je v III. kategoriji naselij podnevi dovoljeno največ decibelov, ponoči pa 59 decibelov hrupa. Vdnigi kiUcgorijL kamor ta del Dnivelj h)t spalno naselje sodijo, pa Še deset dlí manj. Zal raztdlafi meritev niso javni, jakosl cefk^'enih z\'onov pa poznavalci ocenjujejo na okoli I()0, oziroma Še nekaj veČdecibelov. Draveljski župnik meneč, da gre za navadno šikaniranje okoliških sovražnikov cerhv, se je na odločbo minùitrstva pritožil. Zapisal je, da zwnovi ne morejo biti povzročitelji hmpa, sajpovzmčajo le ušesu prijeine z\vke. Minisir^tvo lemu m ugodilo in tako se morajo v draveljski cerk\'i do avgusta spomnili nečesa^ kar bo f nišah z\'onjenje in okoliški' zaspance. Sam običaje povsem razumem in si približno predstavljam, kakšna bi bila muslimanska me.'>la brez melanholičnega iaeeeiahuhujanja muezinov. a nt-zumem rudi tistega, ki hi v nedeljo rad potegnil dreto do deseiilu pa seje nesrečnež naselil v bližini cerh-'e. Moj h an f disk le stežka seže v stare minisirantske Čase, a mislim, da .se ne mottm preveč. Če rečem, da v naših cerkvah z\'onijo trikrat na dan; zjutraj ob scdtnih, opol-dne in zvečer Zjutmj in opoklne z vsemi zvonovi, zvečer pa z vsakim posebej. Zvonovi se oglasijo tudi po dvakrat pred vsako mašo in vsak petek ob 15. uri, ko je na hižu umrl Krist ris. Med z\'onjenjem naj bi kristjani molili stan) krščansko molitev Angel gospodoK ves ta hrup pa naj bi jih spomifijal na bitko pri l.epantu v Sredozemskem morju leta J57Î, ko je zdmžena Evropa premagala Turke. Ker ima večina z\'onik/)v tudi uro. ki svojo točnosl naznani z bitjem v.sakih petnajst minut, 10pomeni, da sesamo med 22. in 6, tin) zjutraj - v času, ko terci alke prepovedujejo rtizsajanje diskotekam, trgovinam in privatnim zabavam, opastjo dvaintrideselkrat. Piiznajte, v>^ega skupaj je malo preveč za kuhumozg()dovin.ski običaj in ravno prav za kakšno obliko eksihihicionizma. Navaden človek si za jxmročanje takegfi hrupa med 19. in H. uro in v nedeljo, prisluži položnico za 5000 tolarjev. Cerk^-a imamo v ,Sloveniji toliko, da .^e za v.*iako od njih že najde kdo, ki ga bakrene mantre motijo. Jnčenednigega, lahko Ďtpnihi. ki dela predolge pridige, mašno besedilo pa poje namesto Čim hitreje dr-dra, s telejonskim klicem nukopljete oknjgUh 200 tisočakov stroškov za merim' hmpa^ Draveljslâ sindrom se z malo trmoglavosti fa-rovških posadk torej kaj lahko zgodi Uidi dntgim z^v?ukom po državi. Na inšpektonitu se že uh'arjajo s približno peinaj.'nimi takimi primeri. Edino v Liliji so se v župnišču na odločbo inšpektorata odloČili sprožai Se ttprctvrd spor, ki bo prečendenčne narave in verjetno usoden za v.%e natialjnje primere. So se torej v^ cerkvi že kaj naučili iz manj slavnega dela svoje dolge zgodovine? liodo znali reagirati kot dobri sosedje i/i bodo svojo dejavnost malce prikn)jili j^j meri 21. stoletju in s tem monla pritlobi-li kako simpatijo ? najbliže so v IMiji, kjer so se zadeve lotili po fomialni jxnL V Orav-Ijah pa so vnovič nbiali bližnjico, .îf povezali s politiko, tokrat z SLS + SKD, in medijem pred štirinajstimi dnevi poslali okrožnico, v kateri so ob jokanju za zvonjenjem napovedali tudi protiukrep: Zahtevajo prepoved tovornjakov z zmrznjeno h nt no, ki "na lak vsiljiv in hnip-no zagotovo lx>lj okolju nevaren način vznemirjajo občane, in s tem odvračajo naše otroke od kupovanja sladoledov in ostalih izdelkov, katerih izvor je slovenski. " Konec modrega ncn'edka, ki je pa mdična mešanica katoliške maščevalnosti in pridobitne praktičnosti nekdanje SLS. Kaj se bo Šele zgpdilo, ko se ho (jdpria naslednja fronta? V deseidî leidi smo v«' hribčke s cerkvicami aidi bogato osmliliy kar mimogrede širokogjiidnoplačuje država. Topa nipcvšeči biologom, ker dolgoročno škoduje celim regimentom živali, in astnmomom, ki jim poceni mzprk'ne luČl víť fxdj zastirajo pogled na dogajanje w vesolju. Skitpaj z nekaj /x:>slanci LDS že kujejo zakon o svetlobnem onesnaževanju. ■ Oare Hriberšek In kaki) .^e je končalo? Cerh.'eni in ljudski um .sia stakrdla ^ave in interese, terpred lagala prepove: ursadnim naslovom Velťnjť ki je nastiijnl IVA /iidnjih dveii nizis kovu Inih l)<»rih mlďditi rj/is kovnice v v Ve-Ivnjii. jei*edsta' v\tt\ v dru^i putovici ;iprllH. N» (Jan Zemlje. 22. aprila. |)a so rj/i.skovalci ERIC-a ponujali v nakup na Cankarjevi. i»I> tem pa phpnivilí pravi kulturni dooo» ilek. Kol smo ?c zapisnlí, je zbornik ludi lokraî zalomil in izdal ERÎC-o, ki jc pripravil ^radnjili 6 tid skupaj 12. razsikovalnih laborov, namenjenih predví4cm Zoisovim Slipendi.siom iz vse Slovenije. Mi srna kol smo obljubili, na klepet piTvnbili uo^dnika nove, lx> gaic knjige o meslu Velenje Mat-jaj^aSaleja. Najprej na.sjezanima-lo. kako dolgo je zlx^raik niisiajal. »Že po prvem raziskovalnem (aboru v Velenju .smu pričeli /bi-niti članke. Dva meseea p«» zaključku l<)lH>ra :so nam nientleija. umetniške sku- Urednik Matjaž Ša/e/;«Zbof-nik je maia monografija Ve* lenja.« pine in novinarstvo. V njih je predstavljeno delo, cilji in vsebina raziskav; ki .so jih opravili.« V največjo pomoč uredniku Matjaáaj Salejupri urejanju zbornika je bii oblikovalec Rok Poles, ki je sodeloval '?.c pri pripravi prejšnjih ireh zbornikov. Pripravil je oblikovno podobo in di/ajn, ki GalerUa KC IN Velenl» Spominska razstava Franceta Zupana (1887-1975) Vťltfnje-Jutri, v petek, II. majii 20blj)h 19. uri« v (íalerijí Kulturne^ja centm Ivan» Napo-tnika ixlpinijo spominsko razstavo I'Yuneeta Zupana. Razstava mun,j znunej^a $ilovenske${a krajinarja Im ^gotovo razveselila nostal^ike plenerizma. V (ileraturi^ poznavale! omenjajo kol naj-boij talentiranega učenca Riharda Jakopiča. Nedvomno sodi med nase naj izraz il ejse ki>Jo-riste. kjer moramo vzore Iskali najprej pri Ja- kiípiču in na(o še mnogo šir^e v dedižčini fia-de sieela in novih idealov francoskih fovisiov. V liieraiuri ludi zasledimo, daje lo že druga slikarjeva predslavitev v šaleški dolini. Med njegovimi sicer ne pravšieviinimi razslavami se omenja tudi siimi>sl0jna ra75lava lela 1965 v áíšianju. Razstava je pripravila galerija DSLL/ Ljubljana. Ob olvorilvj bo na.s1opil Oklel TES. Vabljeni! ■ MUADI DOWÔfsttKI fOROĆAJO Obiskal nas je Mr. Brown Marsikdo v osnovnošolskih klopeh ne mara (XHikii an^le^ine. In takih Je tudi nekaj učencev nase ^ole Livade. Vendar, če bi vsi učenci le vrste prišli v .šolo v četrtek. 18. aprila, bi jih to po moje minilo. Zakaj? Ker je prav na la dan na na.^o íoloprBel g. Alien Brown. Vam lo mie nič ne pove? Tudi nam se ni zdelo nič posebnega, dokler nismo ugoiovili, daje g. Brown manager ISIS Language School iz L<>ndo-na. On je torej lisli, ki vodi poletne tečaje angieikega jezika v An-j^ji. In ker je med nami tudi nekaj interesenlov za teden ali dva počitnic na oioku. smo odloČili in od^li preverili, kaj se dogaja v glasbeni učilnici O^ Livada. In ... mislim, da smo bili vsi. kar malce presenečeni- Ne samo. da je g. Brown prava, resničnji t^sebnosl, je ludi dobrovoljen Anglež, ki nam je bolel v prekraiki urici piv vcdali kar največ. Seveda v angleščini. Vendarga do besede nismo pustili vse dokler ludi sami nismo pokazali, kaj znamo. Mlaj.5i učenci, ki so se srečanja tudi najbolj množično udeležili, so pripravili kralek uvodni program. Poleg g. Browna je lu kraiki programček poslušala ludi predstavnica turistične agencije As asi-sicnl. Vendar nikar ne mislile, da sla nam potem nasa gosta celo UTO na dolgo in iširoko težila o an-i^eških tečajih, Ne[ G. Br(wn nam je v slabe po] ure povedal, kdo pravzaprav jc, zakaj nas je obiskal in kaj jc danes njegov namen. Njeg(wi odgovori nlst^ bili suhoparni, nasprotno. Z nami se je poskuSal pogovarjali čim bolj odraslo in .seveda samo v angleščini. Ko pa nam je svoj del povedal, je dal pobudo, da ?e mi njega kaj vpraSamo. saj je prav na tem govornem delu ludi v njegovi Soli največ poudarka. In smo spra:tevali ... Odgworil je prav na vse-od tega. koliko je.^lar, ali poslal rap glasbo, ima psa. ali je poročen, pa do vprašanj v zvezi z angle.sko Solo. Ko seje urin kazalec i^e približeval .^lirici, smo piičasi zaključili naSe druženje. V dar je g. Brown dobil unikatno leseno umetnino naSih učencev, slovenski domači čaj in seveda tudi slovensko vino, katerega je bil zelo vesel. Se slovo ing. Bnnvnježebil na poli proti drugi šoli. Za.salxi pa nam je pu-slil nepozabno urico, polno angleščine, smeha, dobre volje in 5e enkrai angleščine. Tega pa ne bomo kar iako j^ozabili! ■ Maša Lončarič.OŠ Livada je drugačen od prej.šnjih. Lektorica je bila Alenka .Salej. Ob koncu zbornika so pripravili ludi angleške p^welke. alwlrak-le, da ima ludi strokovno ležo. »Zbornik je v celoti delo domačega znanja. Naslajal je v Velenju in tudi tiskanje v Velenju.« jeza konec dodal Šalej.. Maj». Emil Sterlwnk. vodja oIkIi laborov, obdelanih v novi knjigi, pa se že veseli letašnjega. Ne le zalo, ker bo pcftekal v njegovem rodnem kraju. Šmartnem ob Paki. Ir-di. da jih mladi vedno znova presenečajo. » Taborov se udeležujejo nizis-kovale! i/vse Slovenije, v zadnjih taborih pa smo vzpostavili odlično sodelovanje / mladimi iz Splita. Kot kaže, bodo letos spet prišli. Želimo pa si« da hi navezli-li tesnejše stiske s sosedi, Avstrijci in Italijaiu. Zadi^fa leta se zelo trudimkalno aj^endo 21, bomo |>oskušali nare« dill čim več za pn^nim varstva okolja.« Mladi raziskovalci, večinoma Zoisovi Šiipendisli. bodo bivali v lamkajšnji osnovni Soli. kjer si bodo uredili svoj »hoiel«. Zl)rali se bodo predzadnji leden v avgustu. Po izkušnjah zadnjih let bo udeležencev skupaj z mentorji okoli BU. 'Rwrslnih razisktwainih laborov zagoiovo ne bi biJo brez sponzorjev in donalorjev. ki j ih je bilo na-ziidnje okoli 100. Na CRIC-u upajo. da jim bodo na pomoč priski">čili ludi lokraL MBš Citrarski koncert v orgelski dvorani glasbene šole Fran Korun Koželjski Slovenske citre v plenicah ... VELENJE, torek 24. aprila - V prostorih »la^ibene Sole smo bili deležni simpatlčne^H koncertu citrarjev z glasbenih ^ol iz Kamnika In Velenju ter }{ostov s Koroškega deželnej>a konservátor!ja iz Celovca. Soliden program, z malo količino originalnih skladb (največje bilo transkripcij in »obdelanih« (?) narodnih melodij) je pokuzHl, da se sli»venski citrarji še v«dno nahii,jujo v 'plenicah*. Od naših citrarjev so vsekakor bili najboljši učenci gla.sbene §ole iz Kamnika. Mentor Tomaž Plahutnik je prek svojih učencev prikazal precizno in glasbeno urejeno delo. Res pa je. da .smo samo na trenutke bili popeljani v območja prave glasbe, v območja, kjer po-slu.šalec pozabi, kaleri inslrumenl posluša, v območja, kjer se začne poslušati prava - iskrena glasba. To je na trenutke uspelo edino gostji iz Avslrije Christiani Sommer (menlor lise Bauer - Zvvonar), vse oslalo je bilo na ravni dobrega ali manj dobrega amaterizma. Finale koncerla je bil namenjen simpadčni skladbi R.Wurlnerja -'žčarda-š?, v kaierem sta zazvenela opre-kelj in harfa. Skladalelja poznamo predvsem po popularni liieraiuri Zít harmoniko.Tudiometijena sklřtdbaje iz istega predalčka, katero sta muzikalno preJslavili Hemma Pleschbertier (oprekelj) in Daniela Kamer (harfa). Priznanje vsekakor gre vsem mentorjem, od kalerih so nekateri že na profesionalnih šolah, nekaleri pa komaj začenjajo pionirsko delo na področju cilrarske glasbe. Peter Napret - Glasbena Šola Fran Korun Koželjski Velenje, Cita Galič (predstavila se je s privatno učenko) in Toma2 Plahutnik - glasbena kih\ Kamnik, so na pravi poli. da slovenskim ciirarjem snamejo 'plenice' in da jih pripeljejo na vsaj približno raven naših severnih .sosedov. Prof. Peter Napret nasS je obvestil, da bo lela 2003 v Velenju o Svetovni festival citrarjev. Upamo da bodo naii, slovenski citrarji do takral dosli bližje avstrijskim - koroškim ciirarjem. MSiavko Šukiar Nekega lepega dne se boste upokojili DEJSTVO Mlajši ste, bolj pomembno je, da se dodatno pokojninsko zavarujete Premije si lahko vplačujete sami, še bolje pa je, če vam kot boniteto dodatno pokojninsko zavarovanje vplačuje delodajalec. Poskrbite zase. Odločite se za dodatno pokojninsko zavarovanje Pokličite: 080 2345, poglejte: www.kapitalskd-druzba.si KAPITALSKA DRUŽBA Kapitalski vzajemni pokojninski sklad Kapitalska družba pokojninskega In invalidskega zavarovanja, d.d. Ljubljana. Dunajska 56, p.p. 2611, telefon 01 47 4B 70D, telefaks 01 47 46 754 10. maja 2001 «ff'^ÉAS 107,8 MHz RŘDIJSKI IM aSOPISMI MOZAIK * RADIJSKI IH (ASOPISHI MOZAIK Obisk! Na četrtek pred prvomajskimi prazniki smo tmeli v radijskih prostorih pomemben obisk. K nam so prišli zvedavi malčki iz velenjskega vrtca Najdihojca. Zanimala jih je tisoč in ena stvar. Danes se je treba za različnimi poklici in različnim delom začeli seznanjali dovolj zgodaj, daje polem odločilev prava. Kdo bi si ga vedel, morda pa prav v tej generaciji rasle kakšno prihodnje pomembno radijsko ime? Prejšnji čclrlck sle, žal, zaman povpraševali po časopisu Naš čas. Ni ga biki. Nekalcri pa sle se jezili na nepridiprave, ki vam ga jemljejo izpošlnih nabiralnikov. Pa lo-kral li niso imeli pr.slov vmes. Prazniki so sc dogajali na lake dni, da številke takoj po njih, ni bilo možno pripravili. Smo vam pa zalo v tej nanizali vse, kar sc je pt)-membnega zgodilo in v tisti pred njimi nanizali vse, kar ste potrebo- vali za čas, ko sle počivali. V podjetju Naš čas, do.o., pa v teh majskih dneh beležimo prvi obletnico, kar .smo v novih prostorih na Kidričevi v Velenju. Pri tem smo rekli samo, kako hilro teče čas. Ufikp :. - ~ I mi Malčki iz Najdihojce. No, tisti ta velik, ki gleda nekam stran, je šef tehnike na Radiu Velenje Mitja Čretnik. Design of love Prihodnjo soboto, 19. maja, se ho velenjska Rdeča dvorana preievila v središče elektronske lechno kulture, elektronske plesne glasbe in množicc pisanih pcv dob pristašev sodobne urbane zabave. Na priredilvi, ki pomeni irelje nadaljevanje projekta Design Of Love in ki je postala blagovna znamka na visokem organizacijskem nivoju pripravljenih partyjev, pričakujemo več lisoč obiskovalcev, ki sc bodo zabavali ob glasbi množice vrhunskih didžejev. O glavni zvezdi partya, Carlu NA KRATKO POP DESIGN Vili Resnik in Pop E)esign ponovno poskušajo skupaj. Na novo so se lotili snemanja največjih uspešnic skupine iz njenega najbolj plotinega obdobja, Skladbe naj bi izšle na albumu, katerega delovni naslov je »Prihajam domov«. NUOE V studiu Tivoli dokončujejo svojo tretjo ploščo. Njen naslov bo »Drugačna gravitacija«, na njej pa bo tudi dnigačna glasba - energična, moderna in trendovska. Datum izida; med 20,in 25.majem. SOUND AHACK Na veKko žalost predvsem moškega dela oboževaklev dua Sound Attack moramo žal sporočiti (če tega še ne veste), da je lepa in atraktivna Pika Božič minulo soboto dahnila usodni da, Srečen izbranec je slovenski hokejski as Dejan Kontrec. MAKE liP2 Dekliški trn, nastal iz skupna Make up, katere članice so pred leti doživele tragično prometno nesrečo, je dočakal iďd svojega težko pričakovanega prvenca. Njegov naslov: »Razpr0dan0'<, pn/i single: »FenikS'<. MARIJAN SMODE Koroški kantavtor je po dolgem času u^l zgostiti deset novih skladb na novi zgoščenki »Ne pojte, prijatelji". Na njej je našla mesto tudi priredba legendarne popevke Kiče Slabinca »Zbog jedne divne crne žene". EUROSONG Ne pozabite. To soboto (12.5.) bo na Danskem potekal izbor za najboljšo (?) evtoviz^sko popevko. Naše barve bozastoi^la Nuša Derenda s skladbo »Ne. ni res« (v angleščini »Energy«). Držimo pesti! P00ZEMJUETEHNA5 V petek vsi vabljeni na Techno mini žut1(o v MC Velenje, dj $ub, dj RAY, dj tomtrax, Ben g. Od 20.00 dalje. Coxu,smovprelcklih številkah napisali že veliko. Čeprav si britanski zvezdnik elektronske glasbe s koreninami z Barbadosa, zasluži tudi še kaj več, je prav, da na kratko predstavimo tudi ostii-le D.f-e, ki bodo na treh plesiščih {lechno, house in Irance) zabavali množice. Na techno llooru bodo poleg kralja Coxa, vrteli še Cl, ki si je kol Coxov spremljevalec uspel utrditi skives uspešnega techno-house didžeja in se lahko pohvali z nastopi na številnih velikih parlyih. Poleg njega bo na glavnem prizorišču nastopila ludi britanska elektronska umcl-nica Brenda Russei, ki ,se ponaša z desetletno kariero, med katero se je iz lokalne didžcjke prelevila v mednarodno priznano arlislko z izJcušnjami v Evropi in onstran velike luže. Na main flooru bo domače barve zastopal Valentino Kanzy-ani, po mnenju mnogih trenutno naš najboljši predvajalec elektronske gla.sbc,kisi je uspel v relativno kratkem času pridobiti tudi mednarodno veljavo. Srednjeevropsko ponudbo techno didžejev bo predstavljala še avstrijska artistka Virgin I Iclena, ki smo jo laiiko videli že na zadnjem Design Oť Love, ponudbo na centralnem prizorišču pa bčasno prijavile, ker je število ekip omejeno. Informacije: 031 347-044, Gregor in c-pošta mitjagavri loški @si-ol.Jiet. Lep pozdrav. ■ Mitja Gavriloski umm Minulo sobolo ste bili najbolj naklonjeni svetlolasi članici slovitih Spice Girls, ki je zelo uspešna ludi kol samostojna pevka. Skladbo »What Took You So Long«, 25-letrice, ki se jo je v skupini Spice Girls prijel vzdevec Baby Spice, je moč najli na njenem prvem soio albumu »A Girl Like Me«. LESTVICA EĚIĚ SUmiE Vsako nedeljo ob 17,30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 22. aprila: 1 ,TA PRAVi FALOTI: Šoštanjčanke 11 glasov 2,MLADE FRAJLE: Če te srček boli 3,KLAVŽAR; Ančka 4,STRK: Veseli Prlek 5,PUŠNIK: ko se ptički ženijo PretJIogi za nedeljo, 29, aprila: 1,IG0R-i-ZZ: Slovensko dekle 2,KLINC: Dober nasvet 3,LIP0VŠEK: Ob rani zori 4,PLANŠARJI:Vplanšarski koči 5,PRIM0RSKl:Vsrcih je sreča ■ Vili Grabnar 9 glasov 6 glasov 4 glasovi O glasov I ■ I ■ I Prvomajsko srečanje na GraškI gori Franc Dolar: "Nekaterim nič ni sveto!" že dolgo ni bilo tako prijetnega prvomajskega praznovanja na Graški gori kot letos. Vreme se ni izneverilo, kot na primer lani, koje druženje prekinil močan naliv. Zato ni č-udno. da seje letošnje potegnilo v pozno popoldne. Danje bil resnično pravi poletni, sončen, vroč in vsi tisti, ki so se že kmalu po budnici godbenikov odpravili na Graško goro peš, s svojimi avtomobili ali z avtobusi, so resnično preživeli lep prvomajski torkov praznični dan. Srečanje je tudi letos pripravilo Zveze svobodnih Slovenije • Območna organizacija Velenje. Po prihodu na goro se je večina najprej okrepčala z golažem ali z jedrni z žara, prve obiskovalke so dobile tudi nageljne, nato so se udeleženci zbrali na tamkajšnjem igrišču na osrednji proslavi. Zadoneii so streli iz možnarjev graško-gorskih fantov, godbeniki velenjskega Premogovnika so zaigrali IntemacionaLo, po kateri so se vsi zbrani z enominutnim molkom poklonili spominu na ponesrečene rudarjev jami Oj-stro v Hrastniku. Zbrane je najprej pozdravila sekretarka območne organizacije Mira Videčnik. slavnostni govornik, Franc Dolar, predsednik Sindikata dejavnosti energetike Slovenije, pa je najprej povedal nekaj besed o začetkih praznovanja 1. maja, nato pa med drugim tudi rekel: "Živimo v času. ko zgleda, da nekaterim nič ni sveto, čeprav je bilo s krvjo pridobljeno; seveda mislim na pravice, ki si jih je de- lavstvo do sedaj priborilo:" Hkrati so po njegovih besedah danes socialne razmere že tako zaostrene, da zahtevajo hitro in odločno ukrepanje. "Čim prej je treba sprejeti manjka.jočo zakonodajo. kar je pogoj za sklenitev socialnega pakta. Tega pa ne bo brez sprejema zakona o kolektivnih pogodbali, delovnih razmerjih in konec koncev brez sprejema celotnega paketa delovne zakonodaje, ki pa mora vsebovati stroge sankcije za kršenje pravic zaposlenih in odgovornost vodilnih ... Že dalj časa opozaijamo nate probleme. Če se stvari ne bodo začele razreševati, bo zveza svobodnih sindikatov uresničila svojo grožnjo o generalni stavki," je odločno poudaril slavnostni govornik. Sledil je kulturni program Pihalnega orkestra Premogovni- Slavnostni govornik ka Velenje, Moškega pevska zbora Kajuh Velenje in recita-torjev piešivske podružnične osnovne šole. Ob koncu programa je delegacija udeležencev položila spomladansko cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev. Prvi del praznovanja so sklenili z misliijo, ki jo je izrekla Mira Videčnik: "Pravičnost in spoštovanje dela, človekovih pravic in dostojanstva naj bo prvomajsko upanje za naprej." Večina se je za tem odpravila na trim pohod na bližnji Jesenja-kov hrib in po vrnitvi so praznični dan vsi skupaj nadaljevali ob zvokih ansambla Sre-denšek. nekateri pa so se preizkusili tudi v vlečenju vrvi. ■ vos Knjiga, ponujaš mi ijubezen Minili so šesti slovenski dnevi knjige. V medijih smo že lahko marsikaj prebrali o bralni kulturi Slovencev. Ne pretiravamo, če trdimo, da knjige bere vse manj Slovencev, in tudi Evropejcev. Nič čudnega: knjigo vedno bolj izpodriva televizija, ki nudi trodimenzionalni učinek. Pa ne samo to. Mnogi pravijo, daje knjiga predraga, pred vsem za tiste z družbenega dna: nezaposlene in socialno ogrožene. Prav gotovo smo prav za te storili vse premalo. Premalo sredstev zanje z vrha navzdol. Gotovo je sekundarno vprašanje tudi, zakaj ne beremo. Torej ne samo zaradi medijev, tudi zaradi vsebine knjig. Le kako boste približali knjigo abstraktnih pesmi ali črtic človeku, ki je glede besedilne pismenosti na V velenjski Kultumici so pripravili talk shov. Na njem seje zbralo lepo število poslušalcev. Zanimivo je, da se tudi vodeteljica tega večera, dr. Žubrova, največkrat odloča za klasiko. Kdaj je ptrebno začeti z bralno kulturo? Verjetno v najnežnejših letih otrokovega življenja. Če ga takrat osvoji pravljica, bo ostal zvest knjigi- Razveseljivi so tudi premiki v razvoju osnovne šole glede beril in drugih knjig, ki naj bi jih brali osnovno šolci. Res je, doslej smo bili glede tega nekoliko togi. Tudi zato. ker marsikatera šola ni mogla nabaviti dovolj knjig, tistih za obvezno branje. In tako je razred s tridesetimi učenci v osnovni in srednji šoli imel na razpolago nekaj knjig. Kaj je potem sledilo, vemo: prepisi ene obnove določene knjige v tridesetih primerih! Res je, knjiga mora biti dovolj privlačna in zanimiva za vsakogar! Sicer pa: Exempla trahunt -Zgled vleče! Sam se rad spominjam matere, ki je brala vsak večer. Tako sem šel po njenih stopinjah. Danes Jih preberem vsaj deset letno. Vem, daje tako tudi v drugih družinah. Tam kjer berejo starši, berejo tudi otroci. Toda vražji tempo življenja! Tudi za to ni več časa. Zdi se, da bomo tako še bolj na repu evropskih bralcev, če pri tem izvzamemo Skandinavce pred vsem Švede. Mogoče pa se bo tudi pri nas odprla potreba po bralnih krožkih, ne samo za otroke, tudi za odrasle? V velenjski Kultumici o tem razmišljajo zelo resno. Prvi tak razgovor pred dnevi je zelo uspel. Tudi tak način se bo za branje knjig zelo obrestoval. Seveda pa Slovenci ne bomo zmogli izboljšati ljubezni do branja, če ne bomo za knjigo več žrtvovali. In če se ne bomo zavedali, da tudi za branje otrok potrebuje starše, da se po njih zgleduje. Pravkar odpiram novo stran knjige Lev Tblstoj, oris njegovega življenja in dela. Njegove ljubezni do ljudstva, do domovine. Misel, ki jo cenim: ljubezen do človeka. Tudi to nas uči knjiga! Si bomo le vzeli čas tudi za knjigo, ki nas žlahtni, nam širi obzoije in kliče k trdnejšim odnosom med ljudmi sveta! ■ Viš Tudi moči za vlečenje vrvi je bilo dovolj (foto: rv) IHMIKCI Vři IMtETGiaJIKTI (i:{| Nemirna Paka in nemirna kri Dandanašnji regulirana Paka krotko teče po svoji strugi kot nialodanc skromen potok: v letih od 1955 do 1957 so Jo regulirali in naredili nenevarno. V desetletjih in stoletjih pred rt^-lacijo pa je bil boj z naraslo Pako mnogokrat srdit. Zapisniki žandermarijske postaje Velenje so od začetka 20. stoletja zabeležili močne poplave prav vsako desetletje, včasih pa so velike vode udaijaJe tudi po nekaj let zapored. Tako je Paka poplavljalaleta 1901, junija 1912 in junija 1915. Deset let kasneje Je Paka poplavljala jeseni; novembra leta 1925, naslednje leto 1926 pa je poplavila kar dvakrat, oktobra in novembra. Tudi leta 1927 je poplavljala jeseni; septembra je Paka "vsied tridnevnega deževja stopila čes bregove ter napravila na kulture in vodnih naprav znatno škodo". Sicer pa vedno poročajo o tem, da se je ob močnem dežju poleg povodnji vedno sprožil še kak plaz, predvsem pa je Paka odnesla več Jezov in rak za mline ali žage. V dveh zaporednih poplavah oktobra in novembra 1926 pa žandarji poročajo, da Je Paka odnesla prav vse jezove in rake. Obsežnejša popisa sta si zaslužili poplavi iz leta 1901 in 1912.0 prvi pišejo, daje nastala "vsled odtrganja oblaka v Šaleški dolini. Železniška proga na Paki je bila na dveh mestih popolnoma preplavljena, promet na isti je bil za par dni ukinjen. Pri rešilni akciji je požarni brambovec Josip Gupfleitner iz Velenja utonil Druga poplava je bila 30. Junija 1912, koje po nevihti "voda tekla v obliki potokov skozi trg. Vsled trajnega naraščanja je začela ogrožati imetje tržanov in Je bilo treba misliti na rešitev domačih živali. V hlevu Josipa Wirth (stal je sredi trga, nad pritokom Pake Trebušnico - opomba J.H.) je voda do Jasli narasla in se je za mogla živina le z velikim trudom iz istega odstraniti. Radi pomanjkanja ljudi in naraščanja ne-vamostije stražmojster Ivan Bemhard osebno do prsi v vodi, spravil živino iz hleva in eno kravo, katera Je vsled bojazni zapletla v verige z silo rešil ter spravil na varno." Več kot dvajset let od ustanovitve orožniške postaje (1893) je moralo preteči, da so imeli velenjski orožniki opraviti s prvimi krvnimi delikti. Tako je rudar iz Šentvida nad Valdekom pred gostilno pri Kokošineku na Konoveni ru-daiju iz Škal "z nožem vrat prereza! in seje ranjenega dne 19. 7.1915 pod kozolcem župnika Cizeja v Šmartnem, mrtvega našlo". Stori- Miin na Paki Poplava v Šoštanju 1933 lec je bil kasneje oproščen, "ker mu je bil silo-brana priznan". Poslej so bili podobni primeri pogostejši; v nemirnih povojnih časih leta 1919 so roparji junija po številnih predrznih ropih junija ubili posestnika iz Prelog, zadnjega novembra pa Je alkohol v Spodnjem Šaleku botroval umoru turnskega hlapca, ki dva brata iz Bevč ni pustil na svoj voz, da bi se peljala. Hlapecjo je po glavi skupil s priljubljenim orožjem fantovskih pretepov - metrskim krajnikom in naslednji dan umrl, storilec pa je "bil na 18 mesecev težke ječe obsojen". In še zadnji primer, ki se je zgodil mrzle februarske noči leta 1924, ko seje družba posestnikov ponoči iz Velenja vračala domov v Šentilj. Ob poti so srečali dva vinjena rudaija iz Velenja ter se z njima zapletli v prepir, ko so jima rekli "to ni lepo da tako grdo kolneta". Enega od njiju je to tako ujezilo, daje pograbil močan kol in udaril po glavi enega izmed šentiljskih posestnikov tako močno, "da je ta drugi dan po težkih mukah na posledicah, ker je imel razbito lobanjo, umrl." ■ Fotografiji: arhiv Muzeja Velenje 10. maja 2001 VRTILJAK 11 Stane Lešnik, ravnatelj osnovne $o)e Livada v kvizu Lepo je biti milijonar, ni imel dovolj hitrih prstov, da bi lahko sedel na vroč Jonasov stol, pa čeprav se je na to zavzeto pripravljal. Kondicijo je pridobival na sprehodih, pri poglavju "morje", pa mu je pomagata kolegica Tanja Šalamon. ki se na otoku S usku počuti kot doma. ''Stane, ponovi še enkrat! Če te vpraša po otokih, si li sledijo: Cres, Pašman. Brač, Lastovo Pa tudi to ni pomagalo. '^Zaprmej, na Graški Gori nisem vajen tako gladkih in lepih cest. Samo zato me je vi^o." Prva izjava Toneta Brodnika (desno), predstojnika urada za gospodarske javne službe v Mestni občini Velenje takoj za tem» ko se je njegova vožnja z motorjem končala v grabnu. SliŠa) jo je Vlado Gorsič (levo), nekdanji cestnohitrostni dirkač, ki pa se ob njej zagonetno nasmihal. FRKANJE Nova premoženjska za mi omogočajo 3x več M) vključujejo več rízíKov, imajo več variant in zagotavljajo večjo vamost. b) lahko vsakdan 3X pokličem njihovega simpatičnega zastopnika. varovanja ZM ker... e) kdor hitro da» 3 X da. Izberite jožef Kavtičnik je velenjski poslanec LDS v državnem zboru. Med tednom seje, čez vikende pa kosi. Amapk, četudi vaša trava raste hitreje, kot si želite« ne računajte nanji Ka\iíČDÍk je odločen, da v času svojega mandata ne bo počel nič takega, kar bi moral v državnem zboru prijavili kot pridobitno dejavnost. Okoli svoje hiše kosi zastonj. tndiv^uâlnâ DremoženjsKa zavarovanja ZM lahko sKf«*iet6 vseh zastopnikih Zavarovalnice Maribor in zavarovalnice Tllla. wmmmm Izberite n0jrr>odr^l zaključek zgorej navedene trdřtve. izpolnite iRjpcn, ga IzreSta, prllaDits na dopisnico \n poSi^jta na na£ naslov: ZMff.d • ZB SMCtJO C8rilBF)9V« 3 iOÚĎMmot Nagralenc« bomo izžrebali 15. maja 3001 NAGRADB; 3 K paket Intflvldualrw^a premoženjakAga zavarovanja za 1 leto 10xm4jicaZM Prav vsakomur želimo omogočiti sklenitev zanj najprimemejšege zavarovanja. Zato smo oblikovali več variant premoženjskih zavarovanj, med katerimi lahko izbirate. Sériante se med seboj razlikujejo po višini zavarovalne vsote ir> obsegu kritja. Skupno smo v zavarovanja vključili kar 15 novih rizikov. Najpomembnejša novost pa je gotovo možnost zavarovanja na novo vrednost. Vse to za vas pomeni manjše tveganje» manj skrbi» prihranek stroškov in t)istveno ve^o vamost. N&gradna akcija za premoženjska zavarovanja NaJmodreJII odgovor je: (obkrožite) a>. b). C) Ima in priimek: Ulica in hišna št.: Stari vici Promcini poIicLsl iislavi drveči avto in strogo vpraša voznico: Xe kako morete s sedem-deselimi drveti skozi nase-Ijc?" "Opro.stiie, tako stara sem videli samo zaradi klobuka, ki je C iz mode. Imam jih samo slirideset." Savinjčan se nepričakovano vrne domov in najde e-no v nedvoumnem pob aju s sosedom. Nekaj časa ju opazuje in polem reče: "Naj li poven), kaj mislim, lega, da si zasedel moj parkirni pnwtor, t i ne /iunerim, pa ludi le^a ne, dasi pojedel mojo šunko in popil vino. Da si oblekel mojo pid a-mo, uporabi! mojo zobno î^eiko in zlorabil mojo eno, tudi ne. A da si ob taki dra- gi kurjavi dal gretje na 3, to mi boš pa plačal!" Gorenjec je bil v Angliji. Nekega dne pa se je odločil Iti v Francijo. Tja je šel s pixi/emnim vlakom. Ko prispe v Francijo, zagleda Martina Strela, kako je priplaval, pa ga /adene kap od žalosti. Dobi Gorenjec J a nez obiske in jih med klepelom vpraša: "A sle za kaj osvežilnega ?" Gostje navdušeno: Ma, seveda, prosimo I" .fanez: "Micka, daj no. malo okno iHlpri !" Gorcnjec v/ame steklenico slivovke in^e nai/Jet. Potem pade in začuli, da mu leče po hrbtu nekaj mokrega. "Upam, da je kri." Krajin poštna $t.! Uporabni!® komunalnih storitev oOveščamo, da morebitne r^amacrie glede oslebe sporočajo dëurni službi fômunalnega podjetja r^t^efone: ENERGETIKA: 03/896-12-56 VODOVOD: 03 68-91-420 KAHALIZACIJA:03/889-14-e6 V primeru reiđamaciie glede obraiuna pokličite: -za individualne hi§e: 03/B96'1V5(l ali 896-11-52 * ÎZ blokovno gradnjo: 03/896-1146 ali 896-11-48 •za industrijo: 03/896-1144. PoIrullU se to«, ti Mo rtUsnicIle re^it v iiiAral^it nMliw nb! Popraznična l.maj nekiiteriSc vedno o/nacujejo za delavski pra/nik. Kdaj bo spel res pra/iiik delavcev?! Kdo ima več Pri PUP-u opozarjajo, da je v blokih vclikolka so spravili v hladilniee (/an\n:o-valnike) že v času cvetenja. Ne po svoji /itslu^, po zaslugi narave. Hopsanje Pobelski ko«irkiirji rà-dnji Čas ne »Kopasaji)« nič kaj ptískočno. Btxlo poskočili ravno v dolikuz Clekir{ik)o. Godci v velenjski glaslK^ni Soli seje pred kralkijii predstavilo kar 18 godalnih orkeslrov. Cq bi lahko nastopili vsi, ki pri nas godejo, bi bilo na;>U)pajoČih še več. Kakovosi pa veliko siabsa. Pomiad Vesna v TopoHici jc končno do^.ivcla sviijo novo pomlad! Prireditve Velenjski lurislični delavci pravijo, da pripravljamo pri nas veliko prireditev, ki ao jih ol>is-kovalci dobni sprejeli: da pa na njih premalo Y/iťřijo. Ce bi si prizadevali, da bi na vsak način izlr/ili šo več, jih -sledice 5e kiiko javne. 12 TO IN ONO 10. maja 2001 Šoštanj Za varno delo x motorno žago v iiklopu izobraževanja lastnikov gii/dov je š(»štanj$ka krajevna enota Zavoda za go/dove izvedla dvodnevni tečaj o vamem delu z motorno žago. Prvi dan je 17 udeležencev z vseh koncev Šaleške doline obnovilo svoje znanje o motorni žagi, njeni pripravi za varno delo in o zaščitnih sredstvih, v nadaljevanju pa so inštruktorji postojnske gozdarske šole, ki so tečaj vodili, prikazali praktično delo. Drugi dan jc bil namenjen praktičnemu delu na .sečišču, tečajniki pa so se piirazdeliii pi> skupinah. Najprej so pravilen polek sečnje prika/aii inštruktorji, nalo pa so se dela lotili udeleženci. Njihovo delo so "kriličniV ocvenjeva-li, vse z namenom, da bi delali pravilno in varno. 'lečaj so sklenili z malico, ki gre "olcarjcm," obenem so podelili pohvale za opravljeno usposabljanje, zgibanke na temo varnosti in zaSčilne čelřidc, kijih bodo uporabljali za delo v gozdu. Oh zanimivih in kritičnih pogovorih o kmetijstvu in gozdarstvu so se razšlivupanju.dajebil tečaj tehten prispevek k zmanjšanju nesreč pri zahtevnem in nevarnem delu v gozdu. Gozdarji odseka za tehnologijo in gozdne promctnice pri zavoda za gozdove in šoštanjski gozdarji se zahvaljujejo inštruktorjem in udeležencem, prav tako krajevni skupnosti Konovo, v kateri so gostovali s teoretičnim delom ter Ervinu Zajcu iz Senbriea, pri katerem so pripravili poligon in zaključek. ■ Milan Pogorelčnik Velik uspeh šoštanjskih mažoretk Na Ptuju je bilo 21. in 22. aprila 5. državno tekmovanje mažoretk. Na njem so v treh točkah sodelovale tudi šoštanjske. Vseh točk je bilo okoli 50, sodelovalo pa je 17 društev. Le malokdo je vedel za njihov uspeh, čeprav jih redno videvamo na vseh prireditvah v Ši»štanju. In le nekaj jih je spremljalo na to tekmovanje. Nekaj mamic. Škoda. Dekleta so sc na tekmovanju odlično odrezala, saj so v posameznih točkah dosegala najvišja mesta. V st)]o nastopu pri starejših dekletih je Nina Napotnik dosegla prvo mesto. Prav tako zlato odličje sta v ductu starejših dcklcl osvojili Nina Napotnik in Pclra Kodrun. [n katera dekleta so sodelovala na tekmovanju in prinesla še eno zlato medaljo in visoko uvrstitev šoštanjskim mažorelam? 'Ib so: Nina Napotnik. Mateja Brišnik, Anja Roscc, Metka Ocvirk, Manja Fajdiga, Špela Školč, Maja Pučko, Tina Irman, Anja Irman in Karin Lambizer. Pol do lakega uspeha ni lahka in Nina Napotnik, vodja mažorel, sc iskreno veseli ireh zlatih medalj. Brez vztrajnih vaj in velikega truda ne gre in deklela so vadila vsak dan. Pokaz.ala so, da znajo, da hočejo in da napredujejo. ■ N.N. 1 I V ^ tt^ y \ MESTNA OBČINA VELENI E Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91,17/91, 55/92,13/93,66/93,45/94,8/96, 36/2000) in 10. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center Velenje (Uradni vestnik MOV, št. 14/96 in 13/97) objavlja prosto delovno mesto direktorja Javnega zavoda Mladinski center Velenje. Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj srednja izobrazba družboslovne smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih - poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda - izkušnje pri samostojni pripravi in organiziranju kulturnih projektov oziroma programov - kandidati morajo priložiti 4 letni program dela Mladinskega centra - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih Mandat direktorja traja 4 leta. Kandidati naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi tega razpisa v zaprti kuverti z označbo "razpis za direktorja javnega zavoda Mladinski center Velenje", na naslov Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Titov trg 1, Velenje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva objave razpisa. Predsednik komisije Bojan Škarja Z novim nad staro Iz Starega kombija lahko iztisnete 250.000 tolarjev! ■ Pripeljite nara dostavno vozilo starejše od cJeseL let. Ob nakupu novega vozila Vito ali Sprinter boste zanj dobili 250.000 tolarjev, oziroma 300.000 tolarjev, 5e Imate staro dostavno vozilo znamke Mercedes-Benz. Tako boste pomladili svoj vozni park lo poskrbi za čisto okolje. Odkupljena stara vozila bomo namreč ekološko imičili ter delno reciklirali. Oglasite se pri vašem najbližjem prodajalcu vozil Mercedes-Benz. Fori d.o.o., Prešernova la, tel.: 03 898 47 24 Mercedes-Benz A/ Šolski center Velenje razpisuje naslednja delovna mesta; - 4 učitelje slovenskega jezika; pogoj: prof. slovenščine - 5 učiteljev nemškega jezika; pogoj: prof. nemščine • 2 učitelja angleškega jezika s krajšim delovnim časom; pogoj: prof. angleščine • 2 učitelja matematike, 1 s polnim, 1 s krajšim delovnim časom; pogoj: prof. ali univ. dipl. inž. matematike • 3 učitelje fizike; pogoj: prof. ali univ. dipl. inž. fizike • 1 učitelja športne vzgoje; pogoj: prof. športne vzgoje - 3 učitelje družboslovnih predmetov, 2 s polnim, 1 s polovičnim delovnim časom; pogoj: 1 prof. filozofije in sociologije, 1 dipl. sociolog in 1 prof. geografije -1 učitelja zdravstvene vzgoje in naravoslovja z univ. izobrazbo zdravstvene smeri, biologije, telesne vzgoje ali psihologije ter končan program izpopolnjevanja za učitelja zdravstvene vzgoje • 1 učitelja psihologije s 30% delovnim časom; pogoj: univ. dipl. psitiolog - 3 svetovalne delavce, 1 univ. diplomiranega pedagoga in 2 dipl. soc. delavca -1 knjižničarja z univ. izobrazbo smeri bibliotekar • 1 vzgojitelja v Dijaškem in študentskem domu z univ. izobrazbo ustrezne smeri • 2 učitelja strokovno-teoretičnih predmetov s področja strojništva; pogoj; univ. dipl. inženir strojništva - 4 učitelje strokovno-teoretičnih predmetov Poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti; pogoj: univ. dipiorrirani ekonomist - 2 učitelja praktičnega pouka predmeta priprava in serviranje jedi; pogoj: predm. učitelj biologije in gospodinjstva s predhodno izobrazbo v gostinski stroki ali predm. učitelj gospodinjstva • 2 laboranta za Višjo strokovno šolo; pogoj: inž. elektrotehnike-elektronik z znanjem računalništva - 2 vzdrževalca učne tehnologije s polovičnim delovnim časom; 1 elektrotehnik in 1 elektrotelinik elektronik z znanjem računalništva -1 delavca za vzdrževanje elektroenergetskih Instalacij in naprav; pogoj: elektrotelinik energetik • 1 tajnico šole s krajšim delovnim časom; pogoj: srednja strokovna izobrazba. i/ Predavateljski zbor Višje strokovne šole. Šolskega centra Velenje objavlja na podlagi Pravilnika o postopku za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Ur. I. RS 17/96) razpis za pridobitev naziva predavatelj vISJe dole za naslednje predmete: - strokovna terminologija v tujem jeziku za angleški in nemški jezik, • poslovno sporazumevanje in vodenje, • ekonomika in management podjetij, - varstvo pri delu, • tehniški predpisi in projektiranje, - računalništvo In informatika, • materiali v elektrotehniki, - električne meritve, - krmilni in regulacijski sistemi, • računalniško vodeni procesi, • elektronska vezja in naprave, - prenosna elektronika, - industrijska elektrotehnika in - praktično Izobraževanje. Kandidati morajo imeti za pridobitev naziva najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in morajo poleg ustrezne stopnje izobrazbe izpolnjevati druge pogoje na osnovi določil Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS 12/96,23/96), Odredbe o izobrazbi predavateljev višjih šol in drugih strokovnih delavcev v višjem strokovnem izobraževanju (Ur. I. RS 33/96,54/96) ter Kriterijev za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Ur. I. RS 27/96). Z izbranimi kandidati za razpisana dela pod točko A bomo sklenili delovno razmerje 1.9.2001 za določen čas enega šolskega leta, to je do 31.8.2002. En učitelj slovenščine bo sklenil delovno razmerje za čas odsotnosti delavke v bolniški. Kandidate za razpisana dela pod točko A in kandidate za pridobitev naziva vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave razpisa na naslov Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje. O izbiri bomo prijavljene kandidate pod točko A obvestili v 8 dneh po izbiri, predavateljski zbor Višje strokovne šole pa bo odločitev o podelitvi naziva sprejel v roku 30 dni po poteku roka za prijavo na razpis. Podrobnejše informacije lahko kandidati dobijo po telefonu Št. 03 587 41 55. Dlreldor Ivan Kotnik, univ. dipl. inž. 10. maja 2Q01 «wáCAS ZANIMIVO 13 HORO^KOř Oven od 21.3. do 20.4. lovedol^ a, do boile v no^lcdniih dneh mordi poircii mot^kofe* Î0 pil(/o no nrojrcoiri. Poslcumjie iû ^lonfr zivignjcro glcvo inj?* zikon ;Qzobm(. tO| bi vomjczikortjeioltral lahko kreplto tkodilo. J^^^r Sploh, ket ilc 2 energijo boi) kof nc fK pw m bojie moroii v no-iletiftjih ifi kdmh nore^jjh veliko zofo, do;o delile aďzqj, Pii leni von bodo VSI prcjnogojah kofkort^hli. žalobo najbolje, dose za^escfe nase. nc wo-|e fto^oljie pfijalelje in na parinerjo. ki votn bo iokroi res pomogol' Bik od 21.4. do 21.5. vom bo utpelo.Vse se bo v naslednjih ckičh vrf«lo le okoli vat ^ m vote^o počulja. Čeprav ga ne bojie obetali na velik r^fon, bo ne» kdo nehole poskrbel zofo. da vas bodo vh pomílovaíj m poskušali poskrbeli /o vaie dobro. Se nojbolje bo. če se za nekaj časa poluh-nelc. Poriner bo zarodi nekafeiih de|an| m besed zelo ponosen na vas. la vam bo Qodiío. saj vat bo, noviezoè^ie, zalo znal fudi na- odifi Dvojčka od 22.5 do 21.6. ^emu nalm dela roje oslonite zvesli št nopfej, soj se bo kmalu j?ka?alo. daje edim pravi. Omogoča vam, do tle zotvsijtvi m da liikonoiediie vse litfo. kar od vos prcokujejo. leço poni molo. Ugo-lovljoli botle. do st lelijo iz dneva v don ve^ Zo^kiol noj vos lo K mori preveč, soj dobro votle, da vam nwoçi ?avido{o, ker sfe usputni m zmorelc vse nologe. ki vvn jih nologojo. Koi se čutlev ÍKe. je pred vami bloden feden. Rak od 22.6. do 22.7. Ko bo^fe izvedeli neko neprijelno nwico, se vam bo /ahio porušil »ef. Poiem botle razmitlili m ugotovili, do nisie sami in da ne bo-tle prvi, ki se bo moral soocifi s prccejinjo icžavo. Ob sirori vom bodo slali dobil pfijolelp m prodniki. Ne bo prijelno, nevzdržno po ludi ne. Po drug» sirani pa botle že kmolu izvedeli zelo prijelno no-ki vam bo dola nov polel m zagon. 5pel botle dokozali. da ;fe dovolj irdni, da vas življenje ne more kar lako zlomili Lev od 23.7. do 22.8. îiudilt K botle, do ne bi pokazoli. do vam je lelošnjo pomlad tkushalo glavo. Vedno pogosfeje se botle zdolili pri razmisljonju o náom, ki bo fežkc le vos J vombopočosi zorodi lego vseeno. Pomladni velrc. pfebu|ajo(a norovo m cvelje no dievju ne bodo \z-ključti knvci 20 vaj« počulje. Če ti bosle primali alt rte, lokial ne bo šlo le zo skrivno tin^pofijo. No dobi) poli tle. do ^e krepko zaljubile. Devica od 23.8. do 22.9. Pnjûlelji vom bodo ^iprovili veliko pfetenečenje, ki vom bo po eni tirani godilo, po drugi po se bosle zoraé novih obveznosli pocuh* Il iijele. Zovedale $e, do bosle vse, kar bi radi noiedili v enem samem dnevu, zelo ležko slrpoli vonj. Vteeno po te nc bosle mogli sprijaznili t len\ da bi vse. kar vom ponujajo. preputlJi druçim. tu poje še družina, ki vat polrebuje bolj. kolpokože. h bdi vi. Pravno tvo^e lelo zadnje C05e pozobtjole, vse premolo noredile zo dobro poculje. Tehtnica od 23.9. do 22.10. jezni bosle nas« in no ves svei lo bosle bdi Htiro pokozoli. poíu!» tplob ne bosle mogli skrili. Cas bo, dose zamislile nad tvojo se* dv^josl^o trt pnbodnosijo m reolne želje m cilje izločile odnereol-mh. Včasih se zdi, da os kolegov m bdi torodnikov zoblevale nemogoče Ob lem imofe obculek, da bi se biez vat vse podrlo. V lem lednu botle ipo/noli. do lo ne drii. Znanje ne bo ne lohko m ne pnjclno. Škorpijon od 23.10. do 22.11. l(onec lega ledna bo i^dcn li^lifi, ko ti botle več kol ieMi. do se nc bi koncol. Prosli botle noili torodno duto. iz tiiïtpolije po rví 1-10 kilomelroviJolKo ^alciiko planin- sko |i(»t. Po 2. majii pa je Jdsno, cla nc more hit i već |)n'it Prehitela sta pi AnkiJ Pugelj i7. Velenja in Milan Župane iz Misi inje. Za pot. ki stajo deloma prehodila, deloma pa pretekla, »ha sta maratonca. stH pol re 1)0val>1 piviih 18 ur in poti "Kakšnih vcCjih m p(\scbnih priprav prod i*?m ni hilo. Koncc kon-ecvoha leCcva vsak dan in tudi veliku hodiva. Edine priprave napo-iuiJ biic v icm. da sva dan prej z nnsžcm obiskala postojanke ob Šaicški planinski pt^ls. toiikíx da sv« oskrbnike, kjer hranijo knjige ob-iskt>valcev m i^igo, prcvsila. naj jih pustijo kje zunaj, da jih nc homo motili pri pi^Ciiku, in da prive/rejopse," je pcwcdala Anka, ki poi odlično pc^zna, ali kot jc rekla, pií7na jo na pamci. Ptv»ameznc odscko čcsio prehodi tudi z uřenci osnovne iole Gmiava Siliha, kjer je učiteljica in tudi vodnica planinskemu krožku. / možem pa sta lani SaicSko pol prehodila skupaj. V dveh dneh. Na Slemenu sta pre-noCila. Ankíí Pugelj seveda ni od "muh". Med drugim je petkral tekala v Švici 100 kilometrov, »šestkrat tsc jc udeležila 75 kilometrov dolgega teka od Celja do Logarske dohne in bila štirikrat med ženskami zmagovalka! "Na pot smo krenili ob 1. uri zjutraj v Salcku pri Kavčiču. /. nama sta do (Jra.>Ko jc nekaj močno potegnilo, jc bila ura t7.5t). Palica sc jc asločjla in vr\ica debeline O^^O seje nnpcla. Nato jc trajalo dobre pol ure ulrujajočc borbe. L(wil sem na umeino vab'al. Prvi dan nas razvrstili v štiri skupine. Prej sva vam že omenili,da .sva v najiMiljŠf skupini, torej vč'eirti. Učili .smo se prsno, hrbtno in kravL Včemj smo že preplavali ltM)m. Ali veste, koliki» dolžin je to? Na koncu imamo prosto. Ko pridemo iz bazena, sc oblečemo ter pc^suŠimo lase. čisto na kL>ncu pomalicamo in ("ididemo domiw. ■He/ef?d Piazl in Mihaela Štigtlc., 2. razred OŠ U-vada ^ Jl , K -j'iê. IÍ k. ^ .. Na OŠ Livada vsako leto za učence od X, do 3. razreda organizirajo enotedenski piavaini tečaj. V 4. razredu pa je za zaključek temu namenjena šoia v naravi na morju, torej je v ospredju plavanje. Rezultat tega je, da rra OS Livada v 4. razredu ni vró nepiavatcev, skoraj poiovica pa jih dobro plava kravi, prsno in hrbtno, (foto: vos) 14 MODROBIEILA KRONIKA 10. maja 2001 Bulimija in anoreksija nista tako redki in nedolžni boiezni, kot bi kdo mislil Andrejina grozljiva smrt -izstradano dekle izbralo plamene I)<} koncď .sfrtH in ixipijlnontsi nein4>ćn:i stu slsir^a 25-lťtn€ Andrej«, Bntnkii In Andrej K v tun^bnem toríiovem dopol* dnou. v o/jem dru/inskeni kro^u, v }in»l) (Hi|c»/i(» svojo edinko, l/slruduno telo nju* nedekitce, ki mu ni mogel ali mal ti nihče, seje v petek v mraku (ulK^čilo m gro/IJjvo snirl: podilo seje i hencinom in /ji/tsalo. Ihi^edija seje i»Uli;ralnca- Koje r a/m iSij ala samo šc o kalorijah in kilogromili. Lc 29 kilogramov jc le lu a la na koncu ... Samo, da ''pokurr kakšno kalorijo Dan prcdsvojo odločilvijoje okopavala vi-nt)gTad. Zalo, da "pokuri" i5e kak-^io kalorijo. "Hèga, kar smo doživljali, ne priviiSčivii nikomur na icm svetu. Naj^a grozljiva a-kuSnja naj bo opomin vsem lisiim s!ar5em, ki sc jim lahko zgodi kaj p*>dobnega, da so pozorni. Naj ukrepajo takoj, naj iSčejo pomoč, iičejo in isècjo. ícprav nama, lako kol ludi najhržslrokovnjak<')ni,ni jasm\ kaj naredili... Veselili smo se vsakega napredka, vsřikcgři kilograma, ki gajc pridobila, ona pa sc jc sama sebi nenehno /dela predebela, sc zavedala, da lahko uma*, pa ni mogla niC." .\ndrcjajc bila i;^jemno razgledana, inie-ligcnlna. Bilajcpcrfekcionisi. Vseje moralo bili popolno. V osnovni soli odlična in prav dobra u^îenka se je odloiila za vpis v prvo generacijo irgov^kc akademije in jo tudi konCala, čeprav njen izbor ni izpolnil njenih pričakiwanj. Usodno se je mc^raio /accli dogajali v leh leiih. Kaj jc bilo iLslo, kar jc v njej spro/ilo b(3lczen, kije ni mogel ustaviti nihCe» pa bo za vedno mlalo skrilo. Je bila lo opazka j^revodnika na avtobusu, da ima veliko rit? So bile lo podobe suhljatih manekenk v revijah in na televi/iji? Skrivanje odkrilo grozijivo resnico Ib, kiirpt'JÎne. je skrbno skrivala. Prikrivala s iirokimi, ohlapnimi oblačili. Trenutek resnice,gr\T/ljiv, daje kaj. je prišel vćasu, ko sose mladi in Andreja pripravljali na mat u-ranLski ples. Á: pred lem se ni već pustila nikomur objeli, da ne bi pod oblačili zaznal suhljatega telesa. Potem pa ... Strahota. "Najprej nismo vedeli- Saj -sc o lakih stvareh ni govorilo. Nit i.slutili nismo. Njen obraz je bilbre/iiiben, icloskrilo. Ko pasmo zvedeli, ni^o mogli nič več narediti." Roko SÛ sizaccie podajati nepopisne sli-ske, kljuke različnih zdravstvenih ustanov, strokijvnjakov in obup, ki ni izmerljiv. Vmes. med katónim pridobljenim kilogramom, pa upanje. A samo za siar&i. Andreja je ostajala v svoji lastni pt^dobi ozrli voglcdalu ali i/merjeni na tehtnici debela. "Vsakemu kilogramu več, jc sledil naslednji navzdol, vedníí bolj navzdi^l. S lo boleznijo sm pri nas nikjer ne ukvarjajo sistemaiično, ludi izkušenj ni. Najina Andreja pa seje 24 ur na dan obremenjevala s hrano in mučila svoje telo. pomagati pa ji nisva nc m^.igla in neznala," sta pripovedovala star.^i. Andreja se Je pripravljala na odiiod Njeno upanje je bil odhod na zdravljenje v tujino, v Don Pcrinovo komuno v Italijo. To jc bil njen cilj, njena skrb in strah obenem. Nanj sc jc pripravljala na Centru /a mentalno zdravljenje v Ljubljani, kar je bil pigoj. Imela jc gtiraninii pismix vízo, plačan prvi obrok. Še danes v njeni sobi čaka skrbno pripravljena prtljaga za odhod, potem pa jc 311 aprila iz Ljubljane prispelo sporočiU), da zaenkrat Sc nc potuje. V komuni se sicer ukvarjajo z zdravljenjem zasvi:)jcnmti, ampak drugačne, narkomanije. Naj zalo čaka. Andreja pa za čakanje ni imela več moči. Odločila se je za lakojŠen odhod. "Zažgala seje, naredilo jc "buF, v.se jc bilo žareče, stekel sem čez. vrt. ženo s<3 komaj zadržali... 'lèga se spomnim in spomnim se, da so bili rcs^cvalci iz zdravstvenega doma tu v trenutku..." Andrejin grob v Podkraju bo nemo g najdbo nemške i/dclave. oslanek iz druge svelovae vojne, jc odsiranil regijski pirotehnik in jo do uničenja shranil na varno. V Šoštanju se jc podrto suho drevo in padlo na parkirni prasior na Primorski cesti. Drevo ni poš^todovalo parkiranih vozil, odstranili pa so ga gasilci. Naslednji dan, v sredo, 25. aprila, ob 3. uri, jc zagorelo na mc.sincm odlagališču komunalnih odpadkovv Stari vasi. Gasilci so požar, pri katerem so morali uporabiti velike količine vode, lokalizirali in pogasili. Pri zadušitvi ognjajimjc pomagal tudi leplalec za smeti. V soboto, 28. aprila, c^olnoči, so gasilci iz osebnega dvigala sia-novanjskega bloka v ulici Koželjskega rešili pel aseb, ki so obtičale v njem. V čeutck. maja, seje pričelo kaditi iz stanovanja na Tomšičevi v Velenju. Gasilci so na silo odprli slida v Laikovi vasi na ravnem delu ceste zaradi nenadnega izpusta pnevmatike izgubila oblast nad vozilom. Zapeljala je z vozišča in trčila v vrtno ograjo. V nesreči se je huje poškodovala. Hudo poškodovan motorist v petek, 27. aprila, okoli 18.20, sc jc na Rimski cesti v Šempetru zgodila prometna nesreča, v kaicri seje hudo poškodoval 41-leini voznik motornega kolesa A.A. iz Ooričice pri Smart nem. V križišču Rimske ccstc in Juhariovc ulice je dohitel voznico osebnega avtomobila 53-letno SA.B. iz Šempetra v Savinjski dolini, ki jc v križišču zavijala levo. Voznik mi>tomega kolesa jo je ravno v tistem pričel prehitevati po levi, irčil v avtomobil in padel po vozišču. V nesreči jc bila lažje ranjena I udi sopotnica na motornem kolesu 27-lclna A.Ž. iz Šcntjurja, Povzročil nesrečo, odpeljal naprej V pclck, 4. maja, ob 18.35, jc prišlo do nesreče zaradi nepravilnega prehitevanja voznika osebnega avtomobila znamke VW goli", serije I ali H, rdeče barve, celjskega registrskega območja, kije po nesreči odpeljal v smeri ('elja,ne da bi na kraju nesreče počakal. Nasproti mu je namreč pravilno po svoji strani pripeljal voznik asebnega avtomobilas priklopnikom, 27-leini T. Ž., kije zaradi močnega zaviranja trčil v nasproti vozečo voznico, 20-letno M. ,J. V nesreči .se je voznica lažje telesno poškodovala, policisti pa za neznanim voznikom še poizvedujejo. Vsi, ki bi karkoli vedeli o pobeglem vozniku, lahko informacije sporočijo na najbližjo policijsko postajo ali na Številko 113. Dve delovni nesreči v sredo, 3. maja, okoli 20. ure. sc jc v Mlekarni Arja vas hudo telesno poškodovaL^l-letni S. iz Studencev. V stiskalnico, na kateri jc delat je z levo roko potiskal papir, slikalo pa ročno vključeval, pri tempa mu je siroj slisnil nogo. V petek, 4. maja, okoli 12, ure, je 41-letni S. A. z rotacijsko kosilnico kosil iravovllramsah. Pri košnji jc hodil vzvratno in kosilnico vlekel za sabo. Pri tem je stopil v plitek jarek, izgubil ravnotežje in padci na hrbcL Ker jeza sabo povlekel k.met 96 1.299.000.00 Siï CHflYSLEflV0Y.3,3SÇ bela 95 1.599.000,00 Siï SUZUKIVITAFIA^SV siva met B7m 1.996.000.00 Siï LADA NIVA 17 i VUOLA 99 1.237.000,00 Siï LADA KARAVAN 17001 bela 96 366.000,00 Siï RENAULTKANG001j2 bela 99 1.396.500,00 Siï HYUNDAI H-l WAG. 2.5 P zel. met 99/00 3.260.000,00 Siï FfATDUCATO bela 9B/99 2.849.000.00 Siï FfATSCUD01.97D8 mod.niet 96/99 2.799.000,00 Siï VW TRANSPORTERU" 35 rurnena 96 2.995.000,00 Siï _ m VEDNO 00 40 AmjENfH VOZIL RAZiJČNHI ZNAM Mmm^u-ntm-n-n *RBaifr * STARO ZA STARO ' KOMISUSKA PRODAJA ' VÛZItA IMAiO VlUAni T^HiCW PflEGLEO a ůqMvů Upe éijemo Who QifstdlDl octovou OD8.OOt7.tJRE 10. maja 2Q01 SPORT IN REKREACIJA 15 NK Rudar Dino Laiić je bil nepremagijiv Vsť kiv/M, da bo no\j prvakv ligi Si.Mohil /.ndii po ^yc trijť krugí. Mariboivani pa m> iu-tli pu tekmeca /.a pnaka iVá itanirvć v suboto í/.» ljubila in gi>(o\o ra/oćarala ^viije navijale. Marihor je / 1:3 klonil s Publikumom v Celju. Oliinpija p:t z 0:1 i Rudarjem v Velenju. V primorskem derbiju je Koper v Ajdovščini prekinil Amagovili pomladanski ni/ l'rlMiorja, $i\j seje tekma konCahi l)rez /a del kos. največja kandidata /a selitev v druco ligo pa .sta /nova í/^^ubila. Dravo« gr^jćani v Novi (iorici kar 7.1:6, labor doma proti Muri / fl:2. I)i>m/.a)e pa so bile na svojem igrišču s 3:1) boIjÁe od Koroiana in tako ujele novo rvl^ílno bilko pred i/.pa dom. Po 30. krogu /aJnji Tjbor /i\ prciizakhijjiît Dravi>gradani zaostaja hi Štiri točko. Donv-ilđ imajo Iri loiikc prednosti preti Dravo-grajiani. ki pa vćcraj iic odigrali zaivstalo tekmo s Primorjem. Ickma v Velenju med Rudarjem in Olunpijo jc bilu /clo zanimiva, saj oboji želeli in hoteli zmagali. Ljxibijatiéaiii so silovito zaCcli, vendar so jih rudarji kmalu umirili, in 5iJccr v minuli pi^ prvem udarcu s kota na tekmi. Strel Spa-sojcviCa je bil zelo nenavaden in jc presenetil ludi gostujočega ipal-ca Agiča. ki je /.ogo usmeril v lastno mrežo. Do koncu tekiîie so ime- li Ljubljančani ^e tiekaj velikih priložnosti. vendar je bil v soboto zveéer velenjski vratar Dino Laliê nepremagljiv. Nogometaši Uudarja bcMlo v ne* deljo gostovali v Kopni. Iger na trenerski klopi .sedi njihov nekdanji uťilelj Hrane Oblak. Ldin Osmanuviči trener Rudarja: 'Olimpija je tekma /ačola izredno dobro, njen siUwit /a^etni pritisk pananí je uspelo zdržati ivi-di s kanCkom športne *reCe. /a tem smo se nekako organizirali in dosegli zelo lep zadeiek. V drugem polřasu smt> igrali pamelni*», hilopti je ležk^v. saj so gostje obCa.^ no zaigrali luJi s tremi, štirimi tia-padaleL vendar so moji fantje igrali zelo disciplinirano in naša /maga je za>lu/:ena." Bojan I'rasnikar irener Olimpi-je; "ft") taksnem pora/uje težko kaj reel. ínieli smo v^e motnosti /a zmago in izredne prilo/jiosli,kipa jih nismo i/koristili, yaio seje zgodilo, kar se je. V drugem poltiasu smljiigraleev. nismo Jiamree imeli nitikanCka sreče, vdoloitnih primerih pa gre tudi /a vprašanje znanja. Sk4>raj na vsaki tekmi dobi-mogol iz prekinitve in poletn moramo lovit! rezultat. Posebej sc nam je na Lcj tekmi ma^Cevalo poigravanje pri izidu Ihd. (iv'ila nismo Zitdeli in bih natoka/nwani. na tak^'n naivin pa jc te^ko poslati prvak.' ■ vos NK Esotech Šmartno Ostajajo v boju za drugo mesto Nofiomelaši ^mnrskega Esotecha so v 23. krogu pnenstva v drugi ligi C1ci najb(»ljših drugoligaških slreleev; so zmagali z 2:0 lu se pNafto in jo v razburljivi tekmi premagali/2:1, pri tem pa dokazali, da se in znaji) bc^riti za barve ^marskega kluba. Uvixlni del tekme je bii/eloobeiaven, SmarCimi pa «;o do 25-minute zamudili vsaj dve lepi priliki. Povedli mi v 4Í1. minuti, ko je lepo píxlajo Ariiia izkoristil MujakiwiC. Poíxlmotusc podoba lîa igri^Cu ni bistveno spremenila, najlepši priloiniv sti za doiîiaéc pa «ta zapravita SniajKwií in Borstnar. Za hla<.len tu< so poskrbeli gostje v minuti, ko i;o iz enega redkih napadov izenačili, âmarCani pa «fc niso predali in so zaigrali na vse ali niC. Tose jim jei>lTe-st4walovV2. mimiti,ko»)gi">stje vsvi^jem kazenskem prostoru pixlHi Mernika, zanesljiv izvajalce cnaj^tmet^ovke pa je bil Rep^wž, kije tako wcye-mu n)ošiv\( zagotovil tri pomembne tixSke. Po tem krogu je Esotech se vedno četrti./a tretjim Elanom zaostaja ^a tokiko. prav tako K^Cko za\>sianka ima za drugim Aluminijem, ki pa ho nuv ral eno tekmo sc počivali. Vzanesljivenn\mcta^i Esotecha so zniagaliv pokalnem tekmiwatiju na pod^•^čju MN/. Celje z-i sezono 20(KHIkA. saj so bili v dveh finalnih tekmah boljii od ekipeNKSnmje. Izid prve tekme na gostovanju je bil 1:1 (0:1). střelec je bil Arlič, na drugi tekmi v Šmarinent oh Pak i pa z zadetkoma Koruna in Mernika zmagali z 2:(l. NK ERA Šmartno Izidi mlajSih selekcij ERE: U-10: ERA-SmaijeO;l.ERA-PublikumO;l, ERA-Kf^koO;5:U-l2:Rudar.ORAO:(X U-U: Rudar.ERA2:0:.SKLCRA /ivila Triglav 1:5 (strelec Kolene), SML: ERA /ivila 'lriiilav(l:4. ■ Janko GoriČnlk NK Usnjar Je prvenstvo odločeno? NogonieM^i ^o^tonjske^H Usnjaijnso v20, krogu gmtovali v Rad(ja!i pri tanikjgsnjeni Ko/jakii. NH[H»vedi treneija Marjanu Marjanovièa, da bo to težko gostovanje, so seunsnićile. Moštvi stase namreč razšli hrtz zmagovalca z izidom l:l..Soštanjčani&osicer v.^U-minuti povedli z zadetkom Rusmirja in zmaga jim je nasmihala .^e I.S minut pred koncem, taknit pa so domači po veliki rnipakt Usnjarjeve obrambe izcnaCili. S tem "spodrsKjiijent" je vodilna ekipa Asfalti Ptuj So!>tanjCanom u^la za tri točke, zato nnj hi prvenstvo praktično odločilo &r»botno gostovanje Plujčaiiov v Šoitiaiiju. Iii to seje m^br/: tudi zgodilo. Z zmago hi se igralci Usnjarja i/enačili z vodilnimi in poskrbeli zu raz-burljiwv končnico, vendar s<î bili nognmeta^i Ptuja IxMjsi in zZiiiago 2:1 povečali piednosi pred drugimi Šoštanjčan ina iíesi loCk. prićemerpa njihovo drugo rnesto ni pi«ebej ogroženo, Ptujčaní so hiti večji del leknic boljši nasprotnik. Piwedli so že v 11.minuti, slabih 20 minut za tem pa jc z zelo lepim zadetkom izenačil Sabamwič. Cîoslje říov ň5.minnti doseji drugí z-adetek-ki je na koncu zado§ialzazmagi>z2:l.s tem pn sose Že ptwsem prihhJuili napredovanju v drugo državno îigo. Ši'^ianjčani bodo v nasietl-njcm kri^u go^t^wali v /rečah. Domači trener Marjan Marjanovičpo tekmi nihil preveč razočaran, ve-dtK.da so gostje pač bolje c^rganiziran klubi »Pri/nati nu^ram - načrtovali smo zmago. poraz pa JC odraz razmer v §oŠtanjskem îioji.'imetu. Steer pa bo naS osniivni cilj íe naprej vzgajati mlade igralec, in Če bo spet kakk ti naprc m r-stitvi domačih ko»arkitijev med najboljše slovenske ekipe. Z dobro igro M) Sošvtanjčani domačinom skoraj pokvarili .slavje, na koncu pa so s 76:73 vendarle slavili gostitelji. Ulekira je tri cctrtine tekme igrala dobro In je i^c pred z^ičetkom z^tdi^e četrtine vodila z61;53, v/^diyih desetih minutah pa so Soitanjčaiii di>scgli le dvanajst točk in /maga jc o.stala doma. 'Iekma Koper neposredni) napredtwal. Elekiru pa ho svojo priliko ivkala v kvalifikacijah s predzadnjo ekipo lige Kolinska, torej s siv sedi s R'iizele. Prav Pol/clane so si v Šoštanju Acleli za nasprotnika v kva-lil'tkacijah.saj jih dobro poznajo. / njimi so letos ixî igral i tri prijatelj-^ke tekme in le en^^ dobili, vendar je treba mx^itevati. da biKlo "hopsi" v kvalifikacijah igrali brez tujcev. Pivo tekmo na Polzeli odigrali že sinoči (sreda), ekipi igrata na dve zmagi, prednost domačega terena v (miwe-bitní) tretji tekmi pa imajo Pt>l/eljni. ■ T. Rehar Namizni tenis Nadaljevanje državnega prvenstva v soboto, 12- maja, se bo s končnico iiai> borila za mesta od 5 do 8, .se bi» v solHito na domačem parketu najprej pomerila z ekipo Krke iz Novega mesta. Bo\isa ekipa iz treh tekom se Ikj na koncu iKiriia za končno peto mesto držiivnega prvenstva Slovenije v sezoni 2WH».'200I- Ssvetwnega narniznotcniskcga prvenstva v Osaki pase je v teh dneh vrnil član velenjske ERE Uro.5 Slatin.^ek. Uro^, ki jcskup.ij z ekip<"> za.^edel končno mesto, se jc najbolje txlrezal v igri panw. kjer sta se skupaj z Gregiiijem Ki>mcem uvrstila na glavni turnir med 64 najboljših parov. Po porazu s parom Cheng Yuk • Leung Chu Yan iz Honkonga z 2:(l sta se uvrstila na mesta vxJ do M. V pi^samičn i konkurenci sc Urosuni uspelo prebiti na glavni tunnV, saj jc v zadnjem krogu kvalifikacij izgubil z MadžaavtJiDanielom ZNvicklomz2:l ( 14.-21.-15). v konkurenci mcsa-tiih parov pa jc skupaj z Martino Safran p»> porazu .s čilskim pan>m Juan Salamanca - Berta Rixlriguez z 2:1 (-22. 19.- 15) prav tako izpadel v /n-dnjem kr^igu kvalitlkaeij. Kadeta ERE lâmara Jerič in Miha Kljajič. ki sîa minuli konec ledna nastopila tî a državnem mlatlinskem prvenstvu v Domžalah, pa bosta v nedeljo, l.V maja. nastopila na TOP-u 24 najboljših slovenskih kadetinj in kadetov vškofii Loki. ■ DK Tako so igrali Si.mobil liga, 28. krog: RtH)ar-Hrrûorlca1:0(1:0) Rutiar Laíň, Za^er (Befsnjč). Podvin-ski. Sulejmartovič. Šumnik. Bikovski, Boskovic. Spa&cqevič jHojnik). Ptesec, Mujancvić, Go/šek (Mujakovič). SliBtec:l;0-Sp^ewč(2b). SI. trobil liga. 29. krog: Maribor PL-Ruddr4;1(1:0} RutJar Lalíč, Tui1<. Ridvínsk' (Hfljníl^, Sukč^rnamví^» Šumnk Binkovski. Boško-vič, Zager (Mujanovič). Ptesec, Lavn'ć, Gcršek (Mujakovič). Sl.nxibil liga, 30. Kiog: Rui}ar*0tímpíj8l :0(1:0) RtKlar La)i5Jufk(.feseniari^).Podvin-slo, Šumric, Suleparavić. Břitovsl^ (Bd-ranlć), Boško\^e. Spas^vič (Hojnik), LâVTté. Plesec. Mujanovíč. Slrefc{c:1:0-A9ič (27.avlogd). Or^ga SNI. 23, krog: Bettíncá-Esotech Štnarlno 0:2(0:1) Esotedi; Kďiš^ Ptip, 6or^ (Ftíde-te). Kraliesíč, Memk Qingc, Repcivt Mu-jairod/2tdnje^a kroga pnedr/uivne rokometne li{:e je hil gi»tov4i v velenjski Kdeêi dvorani med clrugou^T^x«no ekipo Mobitel Prule in tretjcuvri^enim domaOitn (înrcnjem. T» lekjtia je bil» VelenJ6)ne nadvse pomembna, saj jim jť le/muga Aagoiav-Ijala. (hi olnlr/ijo Irctje mesto pred Preventom i/. .Slovenj (îrade». (rtisljc so /aigrah brez Puca in Sokolov'a, vseeno pa so v 16.minuti vodili / it}:6. DomaČi mî nato d(.>scgli žcst zadcikov zapored, povedli z 12:MJ, na (>dmor pa&)<>dslispa^lm«tji) enega zatlelka pri izidu 13:12. V nadaljevanju m^bena ekipa ni povedb za veC k(^i dva ziideika. / izredno igro v zadnji h minutah igralci Ciorenja zablesleli. pwedli s 26:24. na koncu pa zmagali s 2ň:25.Do ktmca tekmovanja je torej Ic še en kn'jg. Rjjkomeïa.^! ccljske Ptvťkvarne LaŠk(">sosi^A; zagotovili novi naslov drMnega prvaka,druga bo ekipa Mobitel Prule. na ireijcm mestu pa so trenutno igralci (Kucnja z enakim številom loCkkot četrti Pnřvcnl. VelcnjCani bodo zadnjo tekme» v Trlv>vljah odigrali jutri (petek). Prepričani ,so v zmago, ki bi jim prine^^k^ sijajno tretje mesto, saj ne verjamejo. Ja bi lahko Prevent na gostovanju v Celju presenetil premtvnc državne prvake. 'IrtnerCK^renja Min") Po/un: "Vedel .sem. da tekma s Prulami »trda«/a igralce, mene osebno in navijale, vsi smo.si želeli zmago, saj ne bi bilo prijeino. Cc bi se od Icioinjega prvenstva v domači dvorani poslovili s porazom. Ta zmaga nam je hkrati prinesla 3. mesto v dr/avi, ^ pred zadnjim krogom pa smo z 32 toCkami dosegli rekord v bogati zgodovini kluba. Tudi po vodsivu gostov 10:6 sem verjel v zmag<.>,siy je zana.Ateno. za na^o Casi in za čast kluba.« Pi> jutrišnji lekmi Čakajo igralce Gi>rvnja naporne priprave z:i.sklepni del pokalnega tekmiwanja v Slovenj Cîradcu.'lam jih bo g(>tovoCakaJ pravi pekel, saj se jim bíxlo igralci Prevent a vsekakor hoteli ma^evaii.ker.st'» jih prehiteli v prveaslvu. ■ vos Atletske novice Jolandina samba v Rio de Janeiru Jolnnda Ceplak seje s svojimi doseiki v minulem olxlobj u le p<» ti velja* vjb v ntluskein svem. O tcinpriêo nidi povabilo za nastopna mitingi! I.ka-tC}iorije/a veliko nugmdo v bni/.ilskcin Rio de June i ru, M ga je /.odličnim naslo[Hmi v celoti upravičila. V teku na 8

m 2:ÍH),85pu dosegla svojdrujei l>i»l]ši i/.id lia pn»slein v svoji diHcoletni $pc»rini knrieri. Aleš Škoberne odličen v ZDA Nu un iver/J t et nem alletskein tckntovanju v Sania Barbari je velenjski dvsvterobojue .\le.*s Skobernc v /do neugodnih vrunvnskíh ra/meruh 7niHj:al v teku na IIHI tti |I0,K9). v skoku v daljino {737 cm) in na 110 ni ovire (14,22), v finalnem teku na 2 m pa je /ji rad i rahle poiškodbe ste* genske mišice odslopH. /aradi teh zmag in ostalih t>dliénihreztilt;iu»vsi jeze pred finalom Študentskega prvenstvj. ta bo 24,maja v Kanadi, zagotovil ^pi>rtno Stipendi-joza naslednje vludijsko leto. Norme za finalno tekmovanje je di^sege) v deseleroboju, v teku na llu m in v skoku vduljino. vkaierili disciplinah bo nastopil, paje ixlvisno nd vispe^noi^ti zdravljenja p^^škixibc.Ales upa. dabi>uspesnu ludi ilomaća atletska sezt')na in da mu bo uspelo doseCt norme za nastop na letošnji univcrziaili in sredozemskih igrah. Anja Arzenšek zmagala v Zagrebu Na naleljskemi^voritvcnemnjilingu napn>siemv/agrcbusc je ixlpn^l-staviiikov velenjskega kluba/zmago na3ll(KI m najbolj izJciizala Anja Ar-zensckv-tožico Ilo^gan jebiki tretja naKílO. Milja Bračie pa peti na()(X1nic-tn>v. Za nastope v reprezentanci v Pu^u je bilo v oM iru priprav na novo sezono tudi izbirno tekmovanje Zii sestavo sh»venskih reprvzenianc. Pri mlajših mladinkah je Anja Rak z osebnim rekordom (2:2],.^4) zmagala na BO(l m. v i«t j.starosuii kategoriji je bila Lidija liim.Cedriiga na 15(10 m. med «»larejsimi mladinkami pa je zmagala Anja ArzenSek na 15(10 m v osebniui rekordom (4:4^.70). Dnevnikov kros v soboto je bil v Smartnein pri Litiji vsakoletni plovHnjii in dosc^Jdli v preteklem letu ter z letosrtjimi naini. Pri uresničevanji! leh jih Caka Neveliko udarniškega dela pri posodobitvi skakalnega središča, pt^božna ^-elja pa se vedn<^ i>slaja sedc^ica. Klub bo v kiatkem dobil nove prostore na bivšem k<>talkali5Cu, saj je vila Bian-ca cU^bila iu*vega lastnika. Najbi>lj!Jim skakalcem v minuli sezoni so Izročili pi>sebne nagr.ide.dobili pa so jih Klemen Om lati fé. Gašper Berlot.IgorŽiiek. Luka SmagLij, Marko Per:^ in Rolando Kaligaro. 'leCejo tudi že priprave na lekmi celin^^kega pokala, ki bosui 6. in 7. julija. Redne treninge so skakalci velenjskega kIuhažezaCeli.vsv<^jeVTStc pa vabijoVKc mlajšedeCke,kijih l:^ Jportvc^eli, (Informacije;JoJ^e Ograjenš-knijan Mitja Potočnik z evrop« prvcn&tvâ v (HckHi>n-dii zjiova vrnil koli^no. Ij^ni jv na FnlarlTii»jaV' ni»st 7. naslovom posaniicnej^a mludinskcgu pnaka, zhito je din bii Še s slovenski» rcprvzenianco. pak'posHtnićnilmm vivstu moći. jc tetos ran>čaran n ^«sarno« srcbr* nr> medaljo? »Nikakor nisem razoCarati, s«] iciîi Stí moral zanjo moćno potrudit). Po vrsti sem premagaj pred-filavnikc Španije, ('ipra in (irčije, vfiiKilupa meje premagal Rus, ki je bil sieeržc drugI na sve lovnem prvenstvu, do z3ale niedalje pa ml zmanjkalo /tikK icio malo. Sicer py je bi la konkurenci; zelo mtx^a, .saj so naMopill ickmiwild iz 3li Slovenska rcprczciilanca jc ste- lu M tekmovalcev, ki so osvojili sedem niedulj - eno /Jato. Štiri srebrne in dve bronasti. Vinlil jo je KvetovnI prvak loniaž Barada iz MarilK>ra, Milja pa je precej po-jEre.^al ikojega trenerja iz bias-lovj^kega kliibo Sun Simona Jana. saj ga nI bilo z njim. ker se ni uvrstil viJanskoreprczeiilana\ Milja Piitočnik je sieer dijak 3. letnika srednje lehnl^kc rudarske šole v Velenju, rojen pa je bil prav zadnji dan v lelu 1083. To pomeni, da bo letos pre«ilopil v članske vrste. Bo lo zelo naporno? »Seveda bo veliko težje kol v mladinski kategoriji, vendar se bom irudll po svi-^ih najboljših moOeh. SIcer pa tekmece v članskih vrMali poznam, saj z njimi redtîo IrenlraiM In nti bo zato vendarle malo lažje. ■ vos Lanskemu zlatu dodal srebro Namizni tenis ^ Plavanje Tudi Maji Sovinek uspelo Na tradicionalnem mednarodnem plavalnem mitingu na Dunaju, nastopilo je H50 plavalccv Iz 25 držav, je velik uspeh dosccta velenjska plavaJka Maja Sovinek. V disciplini 50 m hrbtno je v absolutni konkurenci osvojila 9. mcslo in z rezultatom .M.60 izpolnila zahtevno normo lit nastop na Mladinskem evropskem prvenstvu. Tako seje pridružila Tini Pantl/.a. kije normo izpolnila ze na predhodnih tekmovanjih v Rcgcnshtire» In Ltixemboorgu. Zmagovalci pnega pokalnega turnirja (z leve): Roman Ger-m ad nik, trener Peter Koleno, Slavko Laljek in Damjan Verb- njak. Dviganje uteži Prvi pokalni turnir Velenjčanom Na prvem (urjiir|u m letosr^ji slovenski pokal so (ekinovalei Tezkoallet-skcjta kluba Rudar Velenje preinafiali KĐD Olintpijo in TAK Domžale. V pi»kalncm tekn>nvanju zii ekipo naslopuia dva Člana in mladinec, zmasi za Velei\iřaiie pn so dosegli Damjan Verl^ruaki 270.777 to^ke), Rb l.nia-ju nastopili na mednarodnem spominskem Rodlnovcm tiinUiju v Izoli. To je l>ilo ic 9.tljsko streljanje: v absolutni konkurenci je zmagal Dušan Pcrhač, Bernarda Perhač/emljak je zmagala pri članicah, Primož Perhač pa pri dečkili. Mcdnaiwlni turnir v Poreču v dis-clpllnj FI'iA-*^lanl: 2. .Stefan O^p. 8. Dušan Perhač, 11. Marko Sailer. 28. Ivan Škei;člatjice: 2. Bernarda Pcii^ačZcmljiik; kadeti: I. Aleksander Oi^p. Balinanje Dober začetek Velenjčanov Novo prv'enst\'o.so s prvima dvema krofoma zaceli (udi v vzli od ni .skupini druge driuviie balinarske ligis Balinarji ekipe Velenje Premog<7Vnik so Jiajprej vgt^sieh premagali ki^o .s J6:8, nato piuloma PrlmskiwosM.lí). Pouviliha. I^to^nji rezultati so bili posebno v kategoriji mlajših deklic zelo dobri. Rezultati: mlajši dečki -50 m pro.sto- memorialna disciplina: I. Matjaž B^orovnik (AA), 2, Marko Krslič (MPT), 3.^Jan Vcrdnik (AA), 4. /Iga Hudournik (GŠ), 5. Jasmin Ahmelovič (Šalek); 50 m prsno: I, Maljaž Borovnik (AA). 2. Marko Krstič (MPT). 3 • 4. Žiga Hudournik In Uros Ruprehl (oba OŠ), 5. Jan Verdnik (Antona A). Mlajše deklice • 50 m prasto: Nina Drole (MPT), 2. Tamara Martí-novič (Goric.i), 3, Ajda Praznik (GŠ), 4. Nina KondiČ (Gorica), 5. Barbara Bajcer (Livada); 50 m prsno: 1. Tamara Marlinovii (Gorica). 2. Ajda Praznik (GŠ). 3. Nina Kondič (Crorica). 4. Nina Drolc (MP'I> 5. Barbara Bajcer (Livada); šialeta 4x25 m prosio mlajši dečki In mhij-se dcklice: I. 05 Antona Aškerca, 2. OS Gorica, 3. OS Gusiava .^lli-ha.4. OŠ MIhe PlnteijaTolcdc. 5. OŠ Šalek, 6. OŠ Livada. Mati Boštjana Marinića je vsem nastopajočim podelila dipU>me in medalje, zmagovalcu ntemorialne discipline Matjažu Borovniku pajc izročila pokal v trajno last. Odličen nastop v Ljubljani V ].Jub]jani nabaženu Ilirke so konec pre teklej;a tedna tudi leto» odprli plavabm sezono v odprtih bazenih. Na prvi tekmi seje zbralo 260 plavalcev in plavalk iz osmih drž^iv, med njimi trije velenjski plaval-ei. Ze nekako po tradiciji je miting tudi tokrat poteluil v soneo. vetru in dei^u. Organizatorji so obljubili, daje bilo to tekmovanje organizirano zadnjič v 72 let starem Rloudkovem bazenu. V prihodnjem letu naj bi končno pričeli z gradnjo sodobnega plavalnega bazena. K^ub slabemu vremenu in počasnem bazenu so se Tina Pandža. Maja Sovinek in David Danev v absolutni konkurenci izkazali. Skupno so osvojili štiri druga in eno tre^e mesto. Obe polnici na Evropsko mladltisko prvenstven in njihova trenerka Vera Pandža btulo konec meseca maja odpotovali na dalj,»«e priprave v 50 m bazen. Rezultal k članice - 100 m prosto: 2. Tina Pandža 59.09 (klubski re-konj); 400 m prosto: 2. Tina Pandža 4:27.26; 100 m hrbtno: 2. Maja Sovinek l:a7.4C);200 m hrbtno: 2. Maja Sovinek 2;24..52; člani - 100 m hrbtno: 5. David Danev 1:04.46; 200 m hrblno: 3. David Danev 2:19.42 ■ Marko Primožič Po hribih In dolinah Dez ni preprecii 28. trim poiioda Dokaj slabo vreme minulo nedeljo kakšnih 130 ljubilel.jev pohodnih tva nI odvrnilo od udeležbe na že2H. trim pohodu po delu Šaleške planinske poti. Pohod so začeli v Šaleku. kontrolni točki sta bili na Glonžarjevi in Jurkovi domačiji, cilj pa koča na PaŠkem Kozjaku, zaradi slabega vremena so leto» odpadle zanimive družabne igre s plesom pohodnikov, vseeno pa je bilo razpoloženje v planinski koči več kot pr^etno. Najmlajši pohodnlk je komaj dopolnil ^ leta, najstarejši pa bo ta teden v svoji življenjski knjigi obrnil že osemdeseti list. Še pogled v kroniko. Prvi pohod so pripravili 27. aprila 1975 iu ga povezali s spominsko slovesnostjo na Visokem, prvo podelitvijo značk za prehojeno Šaleško planinsko pol. p.iri ižanskim golažem In pestrim kullurno-zabavnim programom, udeležilo pa se ga je kar 400 pohodnikov- NajmnožiČnejii je bli tretji pohod, ki sla ga 27. aprila 1977 Izvedla občinski sindikalni svet In PD Velenje. Na katerem je bilo okrog 800 pohodnikov, vsak l/med njih pa jc prejel kapo. značko in nalepko, najmanj tričlanske družine pa ludi družinsko pri-zn anje. Kako so bili lakral dobri časi... ■ PA.H. državnega prvenstva v solxito. 12. maja, i»e bo & končnico nadaljevalo prvenstvo v I. slovenski dr/iivni nnmlznoteniški ligi. Rkipa velenjske KRK, ki .se ImiWíIh /a mestii od 5 do 8. sc bo v solH»to na domaČem parketu najprvo pomerila z ekipo Krke iz Novega mesta. Bo(|.sa ekipa iz treh tekem se bo na kŠ Slalin.šek. kije skupaj z ekipo zasedel končno 34. nieslo, se je najbolje odrezal v Igri parov, kjer sta se skupaj z CJregorjeni Komcem uvrstila na glavni turnir med 64 najbi>ljSih parov. Po porazu s parom CliengYuk-Leung (3m Yan iz Honkonga z 2:0 (13.14) sla se uvrstila na mesta ixl 33 do 64, V pt-vsamični konkurenci sc Urošu ni uspelo prebili na glavni turnir, saj je v zadnjem krogu kvalifikacij izgubil z Madžan^m Danieioni Zwicklom z 2:1 (14,-21,-15), v konkurenci mešanih paiíwpa jc skupaj z Martino Safran po pt>razu s čilskim parom Juan Salamanca - Berta Rčni konkurenci je v kaiegortji do 13 let osvojil 4.meslo. na evmpski jakostní lestvici pa je v tej kaleeoriji iîa sijajnem 9.meSlu med 130 tekme- ■ Uveljavitev tudi v mednarodnem merliu Pasovno prvenstvo v Judu Dobri nastopi na Ptuju Na Pti^u je bilo državno člansko prvenstvo po pasovih, na katerem je sodelovali» ll5judoistov iz 27 klubov.'n;k!novaleI sorazvrseni po stopnjah pasov ne glede na težo, zmagovalcc kaiegnr(je pa prejme višjo stopinjo pasu. Iz velenjskega judo kluba sta na prvenstvu prikazala najboljše borbe in pripravljenost Dani Urbane in Drago Lukanc. Urbane je v kategoriji zelenih pasov brez le ž Urhanca in dober nastop Lukanca sla dober obet za mzvoj juda v Velenju, ki 2c dolgo ni imel uspeha včlan.ski konkurenci. Karate »Tigrom« osem nasiovov Na državnem prven.stvu v karateju v Kopru so se «»dlično odrezali člani KK Tiger iz Velei\ja, so osvojili kiirosem ekipnih In pixsamlčnih na-sl(»vov : 1. KK Tiger 11 (Rcclžič> Ada-movič. Tamše). 2. KK Tiger 1 (i lankič. Joldič, Anu.šič), Od članov KK Velenje j C bil najboljši Petar Pcjkanovič. kije bil v Športnih bt^jih 2. (di) 75 kg), v absolutni kategoriji pa je bil 3. V težki kaiego-rijije bil 5. - 6. Mirko Kavziu*. Ostale uvrstitve - ml. dečki: 2. Dani Muksi-níovič. 8. Niko Medved; ekipno: 2. KK Velenje (Maksimovič. Medved, Bcížič): st. dečki - ekipno; 3. KK Velenje (Vidensek. Vrane. Pavlovič); si. deklice - kale: 3. Mire la Šiljak; st. deklice - športni boji: 3. Mircia Šiljak. Sah Na prantlčnemtumii^u v Vnhredu je 29. aprila nastopilo 12 dvojic, nalagala pa .sta Prane Stropnik in Robi Podlipntk iz .kostanja pred dvojicama iz Dravograda in Bistiiee i»b Dravi. 10. maja 2001 '»H'JS TV SPORED 17 ČETRTEK, 10. maja SLOVENIJA i 08.30 Mostovi 09.00 Aisanka 09,10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Vidrino leto, poljudno, oddaja 11.20 Podolfieminpočes-Kdmnik 11.S0 Umetnost bivanja, tv Md* fibor 12.20 Gospodarski izzivi 13.00 Poročila, sport, vreme 13.10 Ookájmenrama oddaja 14.05 VeČemi gost: Janez Hacin 15.00 Zoom 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani 16.55 ArčilMld, 2/26 17.05 Na liniji 17.45 Pfřx oircom • nagrajene oddaie 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevfflk, šport, vreme 20,05 Tednik 21.00 Prviindrugi 21.20 Osmidan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Podoba podobe 23.20 Plenilci, 6/6 23.50 Pî'fK circom • nagrajene oddaie SLOVENIJA 2 06.00 Vremenska panorama 09.00 Videospc^nice 09.35 Pad imam Lucy 10.00 Angel, vanjlî moj. 18/30 10.40 Caroline v velemestu. 8. del 11.05 Frasier, 22/24 11.25 TV prodaja 13.00 Kolesarska dirka po Slo* veniji, 2. in 3. etapa 13.30 Svet poroča 14.00 Cvetje v jeseni, slovenski lilm 15.55 SP v hokeju na ledu skupine A. četrtfindie 18.15 liubežen lahko tudi ubiia, amer, film 19.40 Videospotnfce 20.05 Osamljeni planet 21.05 NašemaIomesto.5/13 21,55 Vojne zgodbe, amer, film 23.25 Blutsbmder, nemški film 00,50 Videospc^nce 07.00 Oobrojutro, Slovenija 10.00 Moja usoda si ti 11,00 Cmi biser. nad. 11,50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TVprodaia 13.10 lepo je bili milijonar 14.05 Umor, nan. 15,00 TV prodaja, nan 15.30 Oprah show 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 (l^mi biser, nad. 18.15 Moja usoda si ti, nad. 19.15 24 ur 20.00 Igra s časom, kanadski lilm 21.40 Urgerica, nan. 22.35 JAG. nan. 23.30 M.A.8.H..nan. 00.00 24 ur, ponovitev kAnAlI 2T 09.00 Naj spot dneva 09.05 Otroški program-V mojem košku je pa mavrica 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Maj spot dneva 10.10 f^aj spot, pon, glasbene oddaie 11,10 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Peçionalne novice 19.05 Evropski turnirji v golfu. pon, 19.35 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Pogovor 20,30 Gremo v kino 21.00 Olimpijski 1,2,3 21.05 Košarka, posn. polfinalne tekme 22,30 Regionalne novice 22.35 Motor sport mundiai, teden^ pregled dogajanja na področju moto Športa 23.05 Naj spot dneva 23.10 Videostrani PETEK, 11. maja SLOVENIJA 1 08,00 Odmevi 08.30 Prisluhnimo tišini 09.00 ZveriniceizRezije, 12/13 09.20 Volkovi, čarovnee fl velikani, 9/13 09.30 Areibaki. 2/26 09.40 Nahniji 10.05 Otroška oddaja 10.30 Prix circom-nagrajene oddaje 11.25 Slovenski magazin 11.55 Celuloidni blues, nizoz. drama 13.00 PoroCila, šport, vreme 13.25 Življenje v Pirenejih, pol- judnoznan oddaja 14.15 Prviindrugi 14.35 Osmidan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zares divje Svali. 24/26 17.10 Sanjska dežela, potopisna oddaja 17.45 Humanistika 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.0 Kronika 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Garači, 16 del 21.(XI Deteljica 21.10 TV poper 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Gledališče Rok 22.55 PoJnočniklub 00.05 Sramota, ang.tranc. film SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 09.00 Videospotnice 09.25 Osamljeni planet 10.25 TV prodaja 10.55 Slovenski koncert 13.05 Benovo poletje, amer, film 14.40 Ta srečni ljudski rod. ang. čb film 16.30 Rad imam Lucy, nad. 17.1X1 Angel, vamh moj. 19/30 17,55 Košarka suproliga final (our. poKínale 19,45 Kolesarska dirka po Sloveniji, 4, tn 5. etapa 20.25 Košarka suproliga final (our. poKinale 22.20 Kontesa Oora. 4/6 23.10 Fargo. amer. (îlm 00,45 Mccallum,3/10 01,35 South park, nan. 01.55 Videospotnice 07.00 Dobrojutro, Slovenija 10.0 Mojausodasiti,nan. 11.00 Cmi biser, nan, 11.50 Obala ljubezni, nad. 12,40 TVprodaia 13.10 Lepo je biti milijonar 14,05 Umor,nan, 15.00 TV prodaja 15.30 OprahshoVkT 16.25 Obala ljubezni, nan. 17.20 Čmibiser.nan, 18.15 Moja usoda si ti, nan. 19.15 24 ur 20,00 špicOi, nad, 21.00 Madjainjaz. amer, film 22.35 Zlata knla. nan, 23.30 l^evarne dirke, nan. 00.20 24 ur <53> malt 87 S2 09,00 Dobnjjutro, intonnativ- no-razvedril na oddaia 10.00 Olimpijski 1.2.3 10.05 Košarka, posnetek poill- nalne tekme 11,30 Vabimo k ogledu 11.10 Najspotdneva 11.15 Gremo v kino. oddala ui liubitelje i Ima 11.45 Videostrani 18.15 Naj spot dneva 18.20 Regionalne novice 18,25 Športni blok 18.30 Miš maš, otroška oddaja (3, TV mreža) 19,30 Obvestila 19.55 Vabirro k ogledu/Oglasi 20,00 Sferk>ck8ones, am. t. 21.20 Regionalne novice 21.25 Športni biok 21.30 Iz oddaje Dobro juU^ 22,20 Naj spol dneva 22.25 Videostrani SOBOTA, 12. maja SLOVENIJA 1 08.30 Zgodbe iz školjke 09.00 Pisanka 09.10 Pod klobukom 10,00 Uspehu naproti, kanad film 11.30 Lingo, tv igrica 12.00 Tednik 13,00 Poročila, šport, vreme 13.30 Mostovi 14.30 Pod piramido 15.00 Iz otroških ust, (rano. film 16.30 Poročila, špon, vreme 16.45 Pika nogavička, 1/28 17.10 Carski seU/26 17.50 Na vrlu 18.15 Ozare 18,20 Svet čudes, a/13 18,50 Risanka 19.00 Danes 19,05 UUip 19.30 TVdnevnik, šport,vreme 20.05 Olsen brolliers. portret evn^viz. zmagovalcev leta 2000 21.00 Gvrosong 2001. prenos 00,10 Poročila, šport, vreme 00,45 Sopranovi, 18, del 01.35 Quiíleiiev memorandum, ang. tilm SLOVENIJA 2 09.25 Videospotnice 09.50 Jasno in glasne 10.46 TVprodaia 13.00 Šport 14.55 5P v hokeju na ledu skupine A, poKinale 17.15 Športni (iim 18,45 Liga prvakov v rokometu, povratna finalna tekma, Krim Eta NeutroRo-bert5:Viborg, prenos 20.05 Austin Pov^rs. amer, lilm 21.35 Praksa, 31. del 22.15 Kolesarska dirtia po Slo* veniji, 6. etapa 23.55 Sobotna rtoć 01.55 Videospotnice 08,00 TVprodaia 08,30 Zajec dolgouhec in prijatelji 10.00 Princesa Sissi, ris. serija 10,30 r^avihanka, nan. 11.00 Mestni fantje, nan. 11.30 šolska košarkarska liga 12.30 Ameriška gimnazija, nan. 13.00 Gormula 1. prenos treninga 14.00 TV dober dan 14.50 Popotovanje srca, amer, film 16.35 Močno zdravilo 17.30 Majhni k(Kaki življenja. amer, film 19.15 24 ur 20,00 Lepo je bfti milijonar 21,10 Kremenčkovi, amer, lilm 2250 JulianPo, amer, film 00,20 24 ur. ponovtev kanali 3T 02 09.00 Naj spol dneva 09.05 Miš maš, oddaja za otroke, pon, 10,05 Vabimo k ogledu 10,10 Shertock Bones, pon. filma 11,30 Videostrani 18.55 Naj spat dneva 19.00 Aerobika, 6. oddaja 19.30 Obvestila 19.55 Vabtmo k ogledu/Oglasi 20.00 989. VTV magazin, reg. informativni program 20,20 Graška gora po^e in igra. p<^ovitev1.dela 21.35 Košarka, posnetek tekme 23.05 VTV magazin, pon. 23.25 Naj spol dneva 23.30 Videostrani NEDELJA, 13. maja SLOVENIJA 1 08.00 Živ tav 09.55 Med valovi 10,25 Pomagaimosi 10.55 Svet divjih livali, 4/9 11.25 Ozare 11,30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13,00 Poročita, ^ rt, vreme 13.15 Evrosong2001 14,40 Garači, 16, del 15.30 Parada plesa IG.OO Umetnost bivanja, tv Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme 16,50 Alpskivečef2001.1,del 17.45 Alpe-Donava-Jadran 18.15 Po dolgem in počei 18,45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19,05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21,40 Intervju 22,40 Poročila, ^rt, vreme 23.00 Zgodbe o knjigi 23.10 Brezmza 00,10 Stovenski baletni večer SLOVENIJA 2 08.55 Videospotnice 09.30 Nanizanka 10.00 í^ašemaloměsto,5/13 10.50 Pdicffa na naši strani 11.20 Folk Area, biklomi (estival 11.50 TV prodaja 14.15 DP v plesih, reportaža iz laškega 14,25 Košarka nba action 15.00 Evrogol 15.55 Dresura (eîcdiw. posnetek iz Lipice 16.55 DPvWateroik2m,3.tek- ma (inala končnice 17,55 Košarica suproliga (inal lour - dnale 20.05 Največji procesi vseh č- asov. 3/3 20.05 Cikcak 21.25 Homo turisticus 22.00 Končnka 23.15 SP v hokeju na Nu skupine A finale 01.15 Videospotnice " I 08.30 Zajec Dolgouhec in pnia-telji 10.00 Princesa Sissi. nan. 10.30 Navihanka 11.00 Mestni (antje. nan. 11.30 Šolska košarkarska ^ga 12,30 Ameriška gimnaziia, nan 13.00 Brata. nan. 13.30 Formula 1, r^enos dirke za VN Avstrije 16.00 Sam 2 dojenčkom, nan. 16,30 Močno zdravilo, nan 17.30 Med življenjem in smrtjo. nemški film 19,15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Tat za vedno. nan. 22.10 Športna scena 22.55 Mati noči, amer, (ilm 00.50 24 ur, ponovitev HmnmH S7 4e sa PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš Maš 10,00 Iz ponedeljkove oddaje Dobro jutro 10.50 988. VTV magazin 11.10 Športnitorek 11,30 Športni gost 12.10 Vabimo k ogledu 12,15 Graška gora poje in i^ra 2000, pon. 13.30 Iz sredine odd^e Dobro jutro 14.20 989. VTV magazin 14.40 l2 petkove oddaje Dobro jutro 15.20 Videostrani 17.00 Rezbarije - zakladnica stovenske ljudske ustvarjalnosti ob 1. razstavi del sk)venskjh rezbarjev -Hoče 2001 17.55 Sherlock 8ones. am. film 19,10 Naj spot, glasb, oddaja 20.10 Gremovkino, odd, za ljubitelje lilma 20.40 Videostrani PONEDEUEK, 14. maja SLOVENIJA 1 08,00 Utrip 08.20 Zrcalo tedna 08.40 Pod piramido 09.10 Sanjska debela, potopisna oddaja 09.35 Zares divje živali, 24/26 10.00 Naoćnikinoćalnik.8/10 10.35 Humanistika 11.10 Doselki 11.30r^a vrtu 11.55 Svet čudes, a/13 12.25 Parada fdesa 13,00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočniklub 15.30 Podobapodobe 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Mikin Makin črkopis 16,50 Telebajski 17.15 Radovedni Taček 17.45 Volja najde pot 18,35 Žrebanje 3x3 plus 6 18,45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Julija. 5/13 21.00 Dosje • Dota naprodaj 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Slebrt sk>venskega gledališča 23.40 Volja najde pot SLOVENIJA 2 09.00 Videospotnice 09.35 Rad imam Lucy, nan. 10.00 Angel, varuh moj. 19/30 10.40 Kontesa Dora. 4/6 11,35 TVprodaia 13,25 Cikcak 13.55 Sobotna noč 15.55 Polkija na naši strani 16,30 Rad imam Lucy 17.00 Angel, varuh moj, 20/30 18,00 Tele M, tv Maribor 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnica 20.05 Skrivnosti vojne, 13/13 21.00 Sludiocity 22.00 Moška liga, 3. del 22.30 Metropo^s 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Strastna prijate^a, ang, (ilm 01.50 Videospotnice TXy- —J 07.0 Dobrojutro,Slovenija 10.00 Moja usoda si ti. nad. 11.00 Črni biser, nad, 11,50 Obala ljubezni, nad, 12.40 TVprodaja 13,10 Športnascena 14.05 Umor. nan. 15.00 TVprodaja 15.30 Oprah shovir 16,25 Obala ljubezni, nad 17,20 Cmi biser, nad. 18.15 Moja usoda si ti. nad. 19.15 24 ur 20,0 TVdoberdan 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Možje v belem, nan. 22.40 JAG, nad. 23.30M.A,S,H.,nan, 00 O 24 ur, ponovitev <52> kanali «T sa 09.00 Dobro iutro, inbrmativno • razvedrilna oddaja 10.00 989. VTV magazin, pon. 10.20 Vabimo k ogledu 10.25 Najspoldneva 10,30 Košarka, posnetek tekme 12,00 Graška poje in igra, pon, l.dela 13.(K Videostrani 18,55 l^aj spot dneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Aerobika, pon. 6. oddaje 19,35 Obvestila 19,55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Popotovanja, pogovor- po Avstraliji 21.00 Regionalne novice 21,05 Košarka, posnetek pol (i-nalne tekme Pivovarna Laško : Union Olimpija 21.35 Iz oddaje Dobro jutro 22.25 Naj spot dneva 22.30 Videostrani TOREK, 15. maja SLOVENIJA 1 08.30 Mostovi 09.00 Radovedni Taček 09.15 Oddaja za otroke 09.55 Otroška oddaja 10.30 Volja najde pot 11.30 Pomagajmosi 12.05 Julija, 5/13 1300 Poročila.šport,vrBme 13.10 Vremenska panorama 13.25 Življenje v Pirenejih, pol- judnoznan. oddaja 14.15 Dosje - Dota naprodaj 15.05 Stebri sbvenskega gledališča: Štetka Drolo 16,00 ftjd Pekrsko Gorco, Iv Maribor 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Glasbena šata 1700 SkrivnídnevnikJadrana Krta. 5/13 17,45 Eduardo Ohilikla, dokum. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TVdnevnik.šport,vreme 20.05 Vrtičkarjill,11/12 20.40 Steklena džungla. 2/6 21.10 Aktualno 22.00 Od mew, šport, vreme 22.50 Llncadeaulavie,(r. drama 00.20 Eduardo Chilikla, dok. oddaja SLOVENIJA 2 09,00 Videospotnice 09,35 Rad imam Lucy 10.00 Angel, varuh moj, 20/30 10.40 Skrivnosti vojne, 13/13 11.30 Največji procesi vseh časov, 3/3 12.15 TVprodaja 13.30 Iz otroških ust, franc, film 15.00 Studiocity 16.00 (vtetropolis IG.SO Rad imam Lucy. nan. 17.00 Angel, varuh moj, 21/30 18.00 Izdvigaianalevo, fran. L 19.30 Videospotnice 20,05 Štajerskih 7, jubilejni koncert 21.00 Flnbarje izginil, irski film 22.40 Alk:a, dokum. (ilm 23.10 Svetporoča 23.40 Claire Doian, amer, (ilm 01.10 Videospotnice 07.00 Dobrojutro.Slovenija 10.00 Moja usoda si ti. nad. 11.00 Čml biser, nad. 1150 Obala ljubezni, nad. 12.40 TVprodaja 13.10 TVdoberdan 14,05 Umor, nan, 15,00 TVprodaja 15,30 Oprah^ow 16,25 Obala iiubezni, nad, 17.20 Čmi biser, nad, 18.15 Moja usodah ti. nad. 19.15 24 ur 20.00 Hčerine tegobe, am. film 21.45 (^aša sodnica, nan. 22.40 JAG, nan. 23.30 M.A.$.H., nan. 00.00 24 ur. ponovitev © Hmw*mn 37 4e 83 09.00 Najspotdneva 09.05 Popotovanja, pon. pogo- vc^a ' po Avstraliji 10.00 Vat]imokogledu lO.tfê (^aispotdneva 10.10 Košarka, posnetek polli' nalne tekme Pivovarna Laško : Union Olimpija 11.40 Videostrani 18.55 Wajspotdneva 19.00 Otroški program-Uršari- je, pon. 19.30 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20,00 990 VTV magazin, reg, informativni program 20,20 Športnitorek, športna informativna oddaja 20 45 Športni gost, pogovor v studiu, gost v studiu: Janko Požežnik, načelnik Športne šole SV 21.30 Evropski tumirii v goltu (3. TV mreža} 22.00 Zgodovina avtomobilizma (3. TV mreža) 22,30 Iz produkcije 2LTV; oddaja TV Tezno 23,00 VTV magazin, pon. 23.20 Športnitorek,pon. 23.45 Maj spot dneva 23.50 Videostrani SREDA, 16. maja SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08,30 Oober dan. Koníka 09.00 Babar, 70/78 09.20 Carski sel, 1/26 09.45 Glast^našala 10.05 Sknvni dnevnik Jadrana Krta. 5/13 10,30 Ungo, tv igrica 11,00 Eduardo Ohiliida, dokum, oddaja 12,00 Vitičkarjt 11,11/12 12.30 Steklena džungla. 2/6 13.00 Poročila, šport, vreme 13 20 Ob^oriaduha 13.50 Ijspehu naproti, kanad, nim 15.20 Wdualno 16.00 Mostova 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Viz^a živi naprej, dokum. oddaja 18.45 Písanka 19.00 Kronika 19.30 Onevnik, šport, vreme 20.05 Hladnokrvne!, amer, film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Svetovni izzjvi 23 25 Oawn Uspnaw, portret sopran istke SLOVENIJA 2 09,00 Videospotnice 09.35 Pad imam Lucy 10.00 Angel, varuh moj 10.40 Oisapperance o( finbar. irski film 12.20 TVprodaja 14,00 Homo turisticus 14.30 Alica. dokum. film 14.55 Štafeta mladosti 15.50 FolkAre8.(olkk)rnifesti-val 16,30 Rad imam Lucy 17.00 Angel, varuh moj 18.00 Trio. ang. (ilm 19.30 Videospo^ice 20,05 Športna s reda nogomet. finale pokala ue(a 23,00 Umori. 5/23 23.40 Naročen za umor, amer, (ilm 01.10 Videospotnice T ^ I 07.00 Dobrojutro. Slovenija 10,00 Moja usoda si ti, nan. 11.00 Cmi biser, nad, 11.50 Obala ljubezni, nad, 12,40 TVprodaja 13.10 Naša sodnica, nan. 14.05 Umor. nan. 15,00 TVprodaja 15.30 Oprah show 16,25 Obala ljubezni, nad 17.20 Cmi biser, nan. 18,15 Moja usoda si ti, nan. 19.15 24 ur 20.00 fídeči veter, amer, film 21.45 Newyorská policija, nan. 22,40 JAG, nan. 23.30 M,A.S.H., nan. 00.00 24 ur, ponovitev Hmnmti sa 09,00 Dobrojutro. informativno - razvedrilna oddaja 10,00 990. VTV magazin, pon. 10,20 Športnitorek,ponovitev 10.40 Vabimo kogledu 10.45 Najspotdneva 10.50 Športni gost. pon „gost v studiu: Janko Poiežnik. načelnik Športne šole SV 11.35 Videostrani 18.20 Najspotdneva 18.25 Regionalne novice 18.30 Mladinski program (3. TV mre!a) • Čas za nas 19.25 Obvestila 19,55 VabirrvD k ogledu/Oglasi 20.00 Video top. oddaja z glasbenimi videospoti 21.00 Vivaturistica 21.30 Regionalne novice 21.35 Iz oddaje Dobro iutro 22.25 Najspotdneva 22.30 Videostrani KINO VELENJE- Vi^KoJ^ejLu^BAvKvA Oti maja dalje bodo filmske predstave ob 18.00 In 20.30 (redne predstave) ter otroška matineja ob 17.00! 4¥9>étH* FORRESTERJEVO RAZKRITJE drama Režija: Gus Van Sant Vloge: Sean Connery, F.Murray Abraham Dolžina; 136 minut Četrtek. 10. 5., ob 20.30 Petek, 11.5., ob 20.30 Sobota, 12.5-, ob 18.00 Nedelja, 13.5., ob 18.00 Ponedeljek, 14.5., ob 20.30 Sreda, 16. 5. ob 20.30 (v primeru, da ne bodo predvajali filma MUMUA SE VRAČA) William Forrester je pred štiridesetimi leti napisal klasični roman, dobil zanj Pulitzerjevo nagrado in potem se je umaknil. Ko pa v njegovo življenje vstopi Jamal. nadarjeni afro-ameriški študent in športnik s svojimi pisnimi izdelki izzove starega pisatelja, da ponovno oživi in postane njegov mentor Simpatična zgodba o Jxr.________________________________________________________ Kino nagrajuje Izrežite kuponćek in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen o^ed ene izmed filmskih predstav. Ime in príÍRiek:_ Naslov: nenavadni dinamiki med osamljenim pisateljem in samozavestnim najstnikom, ki mu spremeni življenje, NE POZABITE VELIKANOV drama Režija: Boaz Yakin Vloge; Oenzel Washington, Vl\\\ Fatten Dolžina: 113 minut Petek, 11. 5., ob 18.00 Sobota, 12. 5. ob 22.30 Univerzitetno moštvo v ameriškem nogometu je postavilo temelj za izredno sožitje prebivalcev, v mestu Virginia, ne glede na barvo kože in položaj v družbi. K temu sta pripomogla tudi oba trenerja, ki sama izhajata iz zelo različnih socialnih okolij pa vendarle jima uspe združiti oba tabora v ekipi, belega in črnega ter iz skupine jeznih, površnih in z mnogimi predsodki obremenjenih mlade-ničev dinamično nogometno moštvo. Njihova odločnost, da skupaj dosežejo zadane cilje tako združi celotno mesto, prej razdvojeno zaradi predsodkov in nestrpnosti. ZADNJA VEČERJA komedija Ižrebali smo: Ivana Mevca, Ravne 114 a, Matejo Dobnik, Cankarjeva 1c, Velenje in Nino Resman, Koželjskega 4, Velenje. O ZDRAVUENJU Z BIOENERGETIKO IN KIROPRAKTIKO Dr. Drago Smilianič - predovanje in predstavitev knjig Velenjska knjižnica, četrtek, lO.maja 2001, ob 19.uri. d.d.l ZAVAROVALNICA IVI A R I B O R PE Podružnica Slovenj Gradec SVOJE POTI IZBIRAMO MODRO PRIDRUŽITE SE NAM IN POSTANITE NAŠ ZASTOPNIK Ponujamo vam pogodbeno delo pri trženju osebnih in premoženjskih zavarovanj na področju Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Radi delate z ljudmi? Ste kreativni? Želite izboljšati svoje finančno stanje? Če ste na vprašanja odgovorili z "Da!" in ste polnoletni državljan RS z najmanj srednješolsko izobrazbo, smo pravi naslov za vas. Nudimo vam ustrezno izobraževanje, stimulativne nagrade za opravljeno delo ter možnost kasnejše sklenitve delovnega razmerja. Pokličite nas na telefon 03/897-50-96 ali 02/881-27-00. Svoje vloge z dokazili o izobrazbi pa pošljite na naslov: Zavarovalnica Maribor, PE Podružnica Slovenj Gradec, Francetova ul. 7, 2380 Slovenj Gradec. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI I Režija: Vojko Anzeljc Vloge: Matjaž Javšnik, Drago Mi-linovič, Aleksandra Balmazovič Dolžina: 94 minut Četrtek, 10. 5., ob 18.00 Petek, 11.5., ob 23.00 Sobota, 12.5., ob 20.30 Nedelja, 13.5., ob 20.30 Ponedeljek, 14.5., ob 18.00 Torek. 15.5., ob 20.30 Film poln emocij, zapletov in nenadnih oOralov, pripoveduje zgodbo o dveh norčkiti, ki v norišnici doktorju ukradeta kamero iz ordinacije in uide-ta z namenom, da posnameta film o junaku, ki reši dekie in jo na koncu poljubi. Črna komedija o ljudeh z roba, ki svoja življenja živijo neuporabno in za družbo nepomembno. Najuspešnejši slovenski film letos! MUMIJA SE VRAČA avanturistični, triler Režija: Stephen Sommers Vloge: Brenda Fraser, Rachel Weisz, Sreda, 16.5., ob 18.00 In 20.30 - premiera še pred Evropo (predvidoma, kajti predsta vi še nista zagotovo potrjeni!) 10 let po dogodkih v prvem fil-mu(Mumija) sta f^ick in Evelyn poročena in imata osemletnega sina. Ker se v londonskem muzeju prebudijo zle sile iz prvega dela filma in ker Rick in Evelyn živita v Londonu, se spustita v obupano dirko, da bi rešila svet pred nepojmljivim zlom in njunega sina pred smrtjo. V petek, 18.5., premiera slovenske romantične drame BARABE s predstavitvijo filmske ekipe! Sobota, 12.5., ob 17.00 OTROŠKA MATINEJA Nedelja. 13. 5., ob 17.00 Glasbena komedija SPICE GIRLS, 94' Petek, 11. 5., ob 21.00 ZADNJA VEČERJA komedija Sobota, 12. 5., ob 19.00 Sobota, 12. 5-, ob 21.30 FORRESTERJEVO RAZKRITJE drama Nedelja, 13. 5., ob 19.00 NE POZABITE VELIKANOV športna melodrama Ponedeljek, 14.5., ob 19.00 Filmski ciklus: DE- LUXE PROGRAM Torek, 15. 5., ob 19.00 SUNSHINE drama, (v Sloveniji šele oktobra) Režija: Istvan Szabo Vloga: Ralph Fiennes Dolžina: 180 minut Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 Sli Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in fialje. Ni rezervacij vstopnic! Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnili Velenje RIGOLETA V petek, 11. maja, ob 20.00, bo v Domu kulture Velenje gostoval Cate Lealcr iz Ljubljane 7. nostalgičnim musicalom Andreja Rozmana Rozc; RIGOLETA. Musical je rcžiral Branko Durić-Duro. Igrajo: Mojca Partljič, Mateja Cîolob, Branka Kraner in Goj-mir Lcšnjak - Gojc, ki je letos prejel pri/nanje Žlahtnega komedijanta. Vstopnice (2000 SO') so 5e v prodaji! ZLATI ABONMA V.sredo, 16. maja, ob 20,00, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani gostoval Danski nacionalni simfonični orkester z dirigentom (îerdom Albrcchtom in solistom Lcitbm Ovc Andsncsom. Avtobus bleler za sple! ganljivih besed izgovorjenih njej v zadnje slovo. Enaka zahvabi velja g4>spodu masniku za opravljen cerkveni obred (er ravenskim pevcem za zapele pesmi in praporŠiakt^m za zadnji pozdrav. Zahvaljujemo se pogrebni službi U.sar. '/A1.VJ<)(1 VSINJFM CMšia si Uho. nemo. bit^z bcsad in l)rey. fiisufiúíala. i)iV7, soi'/a in v/.dilu}. lako zvečer iigasiw '/nrja Uha. (I. Griuhn) jaz víjxn svvtujoni. da ko vum gre vse nuroije. ko se col svet ruši na vas. ne poTcabite, da je okoli vas \^likû prijatoijcv, ki hi U radi powagaU^ Ni nujno, da je ta prijatelj ravno čiavek. Laiiku ju tudi cvetlica. Vem. da se vaw včasúi zdi. da (e niliče na svetu nemara, tudi n(ii»lj celctvfto prcUsInviti riid«)rsko življenje, /ato svoje /birke nenehno dopolnjujeJcK v prostorih mu/.eja pa priprav-ipjtt (udi zanimivv príredrekanjii, nikoli pa ni manjkalo ljubezni in spíídbud Mali je bila ponasna na svoje knape, ki so del življenjskega obdobja celo skupaj odhajali na .^iht. Fantje so si na^i dru/kx* in PlaninČeva družina, ki sije medtem zgradila iiiSo na Partizanski cesli v Velenju, se jc začela povečevali. Še poselxjj sta zlaioporocenea ponosna na svojih šest vnukov, Obred zlate poroke je obogatil tudi pater Ivan Arzenà^k, ki sîavljencev ni le ponovno po-zoti]y ampak jima pred ollarjem zaigral in zapel nekaj pesmi. ■ Mira Zakošek, foto Stane Vovk 15 nastopajočih na dobrodelnem koncerti/ v Vinski Gori Akcija "Srce in morje'^ naletela na dober odziv Slovenci smo že velikttoit doksizalû da smo hunuinitami lui* rk. ki mladost preživljajo v rejni^kih dnižinah. Akcija sov začetku pomladi**sprožili" v KS Vinska (rora na pobudo rejnii^ih družin iz pixlrt^čja Upravne enote /alec, kamor Vinska <îora, ki ima zeio veliko tovrstnih družin, ^vedno sodi. Brez. oklevanja so se jim pridružili na MO Velenje in v občini ?iilec, na naslove podjelnikov, organizacij, zavodov in posameznikov pa so razposlali ludi proSnjo za finančno pomoč pri uresničitvi velike želje - da letos omog^^čijo počitnice ob mdo zagotovo hvaležni ludi kar 1.5 nastopajočim, ki so se odrekli honorarju za nastop na ]uirii5njem dobrodelnem koncerlu/Ib so: Izvir, IMer Napret, Alenka Ij^jnkin IloŽo A. Kolerič, .Šaleški cKimev, Min> Kline, Kvartet Svit / Majo. Dani Vinder. Duo Maša In Jasmina, družina (ralič« Sre« denšek sextet. Maja lisjak in Boštjan Dermol. Termal. Matjaž ()}*rHjea pričel oh 19.Uri, vstopninsipalm MHM>SIT.Za^ol<»-ohve/ne otroke vstopnine ne ho. Zagotovo ho to večer« v katerem ixxste uživali, hkrati pn s svojt> prisotnostjo pomagali otrokt»m. to • Vu hijen i t ■ bš Jajčarija - splet starih običajev in zabave Pred spustom v Jamske giobine: med detitvijo obveznih "maridc" /ai>a I. velen^tskim premc^ovni* kom. rudarsko tradicij» pa st^i prenesla tudi na svoje tri sinev ve. /Jatoporočcnca Zofija in Franc Planine skrivala lela. Se vedno čila inzdravasta vsprem-sivu ireh sinov, njihovih žena. dil spomin na njuno težko mla-dosl saj staobema,kosla imela le dve leti, umrli mami. /.oû-ja je bila rojena v Let asu in sije morala že v zgodnjem olroi>tvu sama služiti kruh. Kojí jc bilo 39 lel jo je pot/ane.sla v Pesje, kjer je služila pri družini zdravniku VELENJE-Univer/a /si tretje življenjsko olKk)hje Veiei\^. ki ima vsako let» več članov in krožkov, je v petek popoldne pripravila že tradicionalno jajčarijo. Nanjo so povabili studente vseh krožkov, in vabilu so se odzvali § levi lni. /agotovotudi zato, ker je jajčarija vedno zabavna. hudomušna in prijetna prireditev. Tudi letos jc bilo lako. Po icm. ko so na velenjskem gradu, kjer so jajčarijo pripravili tokrat, udeleženci pc^iskali skrita jajcA, so spretne članice in člani Univerze pripravili več kot okusne jajčne jedi. Med njimi je Stanetu Vo\'ku, ki je jajčarijo obiskal in poslikal, najlx)lj leknila omle-la / zelišči. Ni bil edini... bs ■ Jajčarija Je star tjudski običaj, ki ga Čiani veienjske Univerze za tretje živijenjsko obdobje v začetku maja obujajo že nekaj iet. Tudi letos so na velenjskem gradu pripravili več kot prijetno prireditev. E R A! Trgovtr»e pH|axnih nakupov ^ liálUniaJLiliiHM zalifíbjmmi no KliVĚéff m m/ aaiaas |1C4Í5. do 19.5. 15% he izdelke Adidas DOS Ero SPORT j tel.: 89 60 450 i|i ifaialu V Žolcu! Nojvegi nakupovalni center Savinjske doline! ' 1 ERA, ii.. Prešernovo 10,3504 Velenje, tel.: 03 8950100, WWW.ERA.SI ^50 let prijaznih nakupov f f| f 1 " I f f T ^ M j ^ fv