PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 40 lir
Leto XX. St. 204 (5887)
TRST, četrtek 10. septembra 1964
20-LETNICA PROGLASITVE^ REPUBLIKE V DOLINI OSSOLE
Tudi poslanci odobrili ukrep o omejitvi prodaje na obroke
Zavlačevalni manever desničarskih poslancev v razpravi o posameznih členih agrarnih pogodb - Lombardi odpotoval v Netv York Longo danes na «Politični tribuni» - Sporočilo vodstva PSI UP
RIM, 9. — Med današnjim zasedanjem poslanske zbornice so spomnili 20-letnice ustanovitve republike v Dolini Ossole, potem ko se je nemška posadka udala partizanskim enotam 9. septembra 1944. Nato so nadaljevali proučevanje posameznih členov vladnih zakonskih ukrepov glede kmetijstva. Proučevanje in odobritev posameznih členov gre zelo počasi, ker zlasti desničarska opozicija predlaga številne popravke, da bi tako zakasnila odobritev teh ukrepov, ki pomenijo znatno izboljšale delovnih pogojev spolovinarjev in kolonov.
S tajnim glasovanjem je poslanska zbornica odobrila z 262 glasovi proti 123 vladni zakon-osnutek, ki omejuje proda-1° na obroke motornih vozil in motornih čolnov, televizorjev, radijskih aparatov sprejemni-kov, registratorjev in električnih naprav za gospodinjstvo. Z 252 glasovi proti 133 pa je odo-Dnla vladni odlok o znižanju Posebnih pristojbin na borzne Posle.
Senat je ratificiral nekatere mednarodne sporazume, poklonil je spominu nedavno umrlega liberalnega poslanca Guida Cor-teseja jn odobril, da se nedavno čmrlj senator Zanotti Bianco pokoplje na državne stroške.
Podpredsednik vlade Nenni je sprejel zunanjega ministra Sara-gata, s katerim je imel dolg razgovor v zvezi z rezultatom razgovorov med Saragatom in Kreiskim v Ženevi glede južnotirolskega vprašanja. Kasneje je Nenni predsedoval sestanku, na katerem so razpravljali o tem, kako bi zmanjšali deficit italijanskih železnic in kako bi jih reorganizirali. Končno je Nenni sprejel senatorja Ter-racinija, ki mu je postavil v imenu komunističnih parlamentarcev vprašanje v zvezi z upravnimi volitvami, ki morajo biti v jeseni. Nenni mu je dejal, da bo sporočil predsedniku vlade njihovo zahtevo, vendar je pripomnil, da vlada namerava razpisati upravne volitve v določenem zakonskem roku.
Riccardo Lombardi je danes od-
Ul"""iu,umili,,, iiuMu, h,mii, nmim, i, n„, i,, »mami, i„t„,	m, iiimiiiiiiimni
NEKOLIKO POPUSTILA NAPETOST MED GRČIJO IN TURČIJO
Zanimiv predlog angleškega laburističnega poslanca o Cipru - Tuomioja umrl
NIKOZIJA, 9. — Ciprski pred-ganile Makarios je sinoči sporočil Tantovemu posebnemu pred-. vniku Plazi, da je sklenil uki-niti omejitve glede dobavljanja ekaterih potrebščin turškim de-„°m Mesta Larnake in Famaguste. moči je ciprski minister za delo šla vil, da so bili te omejitve od-. *li zaradi nezakonitega ravnanj turških upornikov, ki prepotujejo ciprskim Grkom uporab-lanje javnih cest preko omenje-mh področij. Ukinitev teh ukrepov »ti a^° 1501 zmanjšanje napeto-
y Atenah je predstavnik grške ade izjavil, da iz sinočnjega go-°ra predsednika turške vlade nonuja očitno izhaja, da je nemarnost vojne med Grčijo in Tur-lJ° sedaj mimo. Inonu je sinoči ajavil, (ja bo Turčija storila vse 'agoče, da ne bo ustvarila polo-aJa, ki bi lahko pripeljal, do voj-e z Grčijo. «Jasno je, je izjavil anes predstavnik grške vlade, da f. j Prevladuje v Turčiji duh po-mirjenja.»
hanes je bila v Parizu nova seja ministrov NATO, na kateri so n°Va govorili o Cipru. nJ'*prs*ti zunanji minister Kipria-j, Je pred odhodom iz Aten v ^ork izjavil: ((Zadevo britan
skih
oporišč na Cipru bosta ob-
(javnava'i ciprska in britanska vla-j • Vendar pa ne prikrivam že-e ciprskega ljudstva, da znova ouči statut teh oporišč.«
laburistični poslanec pi allsu je poslal tajniku OZN Cip110’ V 'caterem predlaga, naj se Per spremeni v ((svetovno ozem-J'* v oporišče OZN. Poslanec
dov n/J tudi' nai se del ura‘ ot , UZN premesti na Ciper. Na
. u bi OZN mogla vežbati svo-
«sre°H sije in spremeniti Ciper v "središče miru«.
” Was
Dean Acheson svetoval pred-ne upo-
je afriških držav je danes nada-bi našli kompromisno rešitev v Kongu.
Danes ponoči bodo imeli še zadnjo sejo, da dokončno odobrijo resolucijo, katere posamezne člene so ž(* odobrili.
Dva predstavnika narodnoosvobodilnega odbora Konga sta danes na tiskovni konferenci ostro napadla »lutko Combeja*, in a-meriške imperialiste ter Kasavu-bujevo kliko. Obžalovala sta, ker organizacija afriške enotnosti ni hotela poslušati predstavnikov o-svobodilnega gibanja. Dalje sta izjavila, da so sile osvobodilnega gibanja osvobodile že tri četrtine Konga.
Zatem sta izjavila, da se Gizen-ga, ki je duhovni naslednik Lu-mumbe, ne more svobodno gibati v Leopoldvillu, ker ga Combe-jevi ljudje stalno nadzorujejo.
Predstavniki Combejeve vlade so zaradi te tiskovne konference protestirali pri etiopski vladi.
Našli so grobnico 32 Jugoslovanov žrtev nacistov
OSLO, 9. — Norveške oblasti so blizu mesta Kromze, kjer je bilo zloglasno nacistično taborišče, odkrile množično grobnico, v kateri so našli tudi posmrtne ostanke 32 Jugoslovanov. Po izjavi norveškega strokovnjaka, ki vodi odkopavanja, bo zelo težko ugotoviti i-dentiteo žrtev nacizma, čeprav je na podlagi posmrtnih ostankov, delov obleke in drugih predmetov popolnoma gotovo, da gre za Jugoslovane, ld so bili ustreljeni.
je^_'V;ls'1ingtonu so sporočili, da s»,i -fan Acheson svetov rahlih- J°hnsonu, naj se
rabilo-	naj se ™
hr„a J0 enote šestega ameriškega
wrodoVja „	_____ :_____________
Cipi ajego-
Prevzet CiP™.' ki *teje 10.000 mož zetl večjo odgovornost za
ziie n- v Pr>meru tui Po „■ ra' Dodal je, da bi moral gent^l’0Xem mnenju grški kontin-
V7-ft ‘ -ovju uuguvuniuat
‘postavitev miru na otoku, da bi te“m mogli najti politično reši-
»ren ^ejs‘nkov poročajo, da je po-n Pvalac OZN Sakari Tuomioja Ig 0| Umrl. Kakor je znano, ga j® 3 ' v8Usta zadela v Ženevi kap; let„fptemhra so ga prepeljali z m iz Ženeve v Helsinki. V»«»j« s® je rodil leta 1911. ni m-	je bil finski finanč-
Vanmin!i“er, leta 1848 je bil imeno-j>ank 23 guvernerja mednarodne pa c za obnovo in razvoj, potem den 28 guvernerja mednarodnega rninirpega sklada. Pozneje je bil V *; ,r za industrijo in trgovino mini ,ki Vladi- v letih 1953-54 pa i05gtrski predsednik. Po letu le zavzemal razna diplomat-don,mesta: bil je poslanik v Lon-mu i,.“d *eta 1961 pa v Stockholmu; (J® *udi izvršilni tajnik ko-ludi^t za Evropo in je vodil šča -	OZN v Laosu. Zapu-
epo in dva otroka.
Zaključena konferenca o Kongu
ADt -	”
ca /iin	9. — Konferen-
*icval» aij	ministrov organizaei-
u*l« v prizadevanju, da
potoval z letalom v New York, kjer se bo udeležil poroke svojega sina, hkrati pa bo imel vrsto razgovorov z ameriškimi političnimi osebnostmi, med temi z bivšim svetovalcem predsednika Kenne-dyja Schlesingerjem in z znanim ekonomistom Galbraithom.
Na televizijski oddaji ((Politična tribuna« ho jutri nastopil tajnik KPI Luigi Longo; vprašanja mu bodo zastavljali novinarji naslednjih časopisov:	«La Tribuna«
(PLI), «11 Piccolo« (Trst), «11 Po-polo« (KD), «Avanti!» (PSI), «L’Av. venire dTtalia« (katoliški dnevnik iz Bologne), «Socialismo democra-tico« (PSDI), «La Stampa« (Turin) in «La Sicilia« (Catania).
Danes je bila ponovna seja vodstva PSIUP, na kateri so nadaljevali diskusijo o političnih in organizacijskih vprašanjih, ki so jo začeli včeraj. Po seji so izdali sporočilo, v katerem je rečeno med drugim, da Morova vlada ((stopnjuje v vedno večji meri linijo, ki teži za tem, da naprti delavcem, srednjim slojem in potrošnikom breme gospodarskih težkoč dežele«. Vladni ukrepi proti konjunkturi ((prepuščajo politiki monopolističnih skupin iskanje novega ravnotežja kapitalizma z zajamčenimi večjimi profiti«. Skrajšanje delovnega urnika in odpusti predstavljajo ((element pritiska in izsiljevanja« na delavce, da bi oslabili njihovo borbenost. Ta linija pa povzroča tudi «ostra protislovja znotraj političnih, sil, ki so do sedaj podpirale levi center in povzroča med delovnimi množicami nove premike za naprednejše rešitve«.
V zvezi z bližnjim kongresom KD pa sporočilo izraža željo, da bi se, «proti manevrom vodilne skupine, začela porajati jasna zavest o propadu levega centra in o potrebi, da se poiščejo naprednejše politične rešitve«. Kar zadeva upravne volitve, je vodstvo PSIUP sklenilo nastopiti z lastnimi kandidatnimi listami v vseh občinah, kjer se bo volilo s proporcionalnim sistemom in s svojimi kandidaturami v vseh pokrajin, skil. volilnih okrožjih; v občinah! kjer se voli z večinskim sistemom, pa se bo PSIUP «boril za to, da bi zagotovili sestavo in uspeh e-notnih kandidatnih list, s sodelovanjem in prispevkom vseh delavskih kmečkih in demokratičnih sil«.
Vodstvo PSIUP je končno imenovalo posebno komisijo, ki bo pripravila volilni program, da bi ga predložili glavnemu odboru stranke, ki bo zasedal 23. in 24. t. m. V delegaciji, ki bo pristvo-vala kongresu KD pa bodo Va-lori, Luzzatto in Avolio.
Harold Caccia v Beogradu
BEOGRAD, 9. — Stalni državni tajnik v britanskem zunanjem ministrstvu sir Harold Caccia in namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Marko Nikezič sta danes v daljšem razgovoru, katerega so se udeležili z Jugoslovanske strani tudi Dušan Kveder, Vojin Guzina in Srdjan Priča, izmenjala misli o odnosih Jugoslavije z Veliko Britanijo in o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Obisk britanskega državnega podtajnika, ki je po dvodnevnem bivanju v Sloveniji prispel danes zjutraj v Beograd, spada v vrsto običajnih neposrednih stikov državnikov Jugoslavije in Velike Britanije. Po razgovorih, v katerih so ugotovili, da so pogoji in obojestranski interes za nadaljnji razvoj gospodarskih od-
nosov, ki je posebno v zadnjem času dal zelo zadovoljive rezultate, sta Caccio sprejela državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in predsednik odbora zveznega izvršnega sveta za gospodarske stike z inozemstvom, dr. Jože Brilej. Jutri bo Caccio sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič. Caccia se bo po kratkem uradnem obisku v Jugoslaviji zadržal kot gost Marka Nikeziča nekaj dni privatno v Jugoslaviji.
MOSKVA, 9. — Hruščov je sprejel danes v Kremlju indijskega ministra za obrambo in člane njegove vojaške delegacije. Indijska delegacija je prišla na uraden o-
Britanski sindikati zahtevajo skrčenje delovnega tedna
LONDON, 9. — Kongres britanskih sindikatov je danes zahteval nacionalizacijo britanske letalske industrije, potem ko so nekateri delegati obrazložili, kako so se porabile štiri milijarde šterlingov za raziskovanja, katerih rezultat je bil eno samo dobro letalo. «Ti ogromni izdatki, je izjavil' eden od de legatov, jasno kažejo, da je potrebno postaviti letalsko industrijo pod državno nadzorstvo.«
Predsednik komisije za proizvodnjo Lewis Wright je v zvezi z včerajšnjo debato, na kateri so zahtevali petintridesetumi delovni teden, govoril o možnosti petindvaj-seturnega delovnega tedna in petih delovnih dni zaradi tehnološkega napredka. Vendar pa je pozval delegate, naj se ne preveč zagrizejo v debato v zvezi z znižanjem delovnega tedna, vsaj dokler ne bodo znani vsi učinki tehnoloških sprememb.
Med včerajšnjo debato so sl sindikati zastavili smoter, da se delovni teden določi na največ petintrideset ur, in poudarili, da razvoj proizvodnega procesa realistično teži po tem smotru.
Podtajnik sindikata delavcev, zaposlenih pri transportu je predlagal uvedbo listine, ki predvideva
Klotz aretiran v Avstriji Odpeljali so ga na Dunaj
Izjavil je, da sta z Amplatzom bila na nekem seniku in da so ju obkolili karabinjerji - Nov atentat v Pustriški dolini: pet karabinjerjev ranjenih
DUNAJ, 9. — Avstrijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je bil Georg Klotz, ki je zbežal 28. avgusta z Dunaja, aretiran danes blizu Imsta na Tirolskem. Aretirali so ga avstrijski žandarji in ga predali pri stojnim oblastem.
Avstrijska tiskovna agencija poroča, da je Klotz zbežal čez me-
jo preko ledenikov in je nato prišel v hotel, ki ga je že prej večkrat obiskoval. Ker so ga spoznali, se ni mogel izogniti aretaciji in se ji niti ni upiral. Na obrazu ima manjšo rano in ranjen je tudi pod pazduho, toda je kljub temu fizično še močan. Klotz ni i mel pri sebi orožja. Odpeljali so ga na Dunaj.
Ista agencija poroča, da je Klotz preživel eno noč v neki planinski koči na Tirolskem. V Soeldenu se je ustavil v hotelu »Valentin* in takoj po svojem prihodu je i-mel telefonski razgovor, verjetna z Innsbruckom. Bil je zelo truden.
Prvi naboj se mu je zadrl pod levo pazduho, toda ni poškodoval življenjskih organov. Drugi strel pa ga je le postrani ranil v zgornjo ustnico. Zdravnik, ki ga je pregledal, je izjavil, da je sposoben za potovanje.
postopno znižanje delovnega tedna bisk v Moskvo na vabilo sovjet-j na petintrideset ur in mesec pla-skega ministra za obrambo mar- čanih počitnic na leto za vse an-šala Malinovskega.	| gleške delavce;
General Kan grozi Kambodži in napoveduje «važno odločitev»
Ameriška letala nadaljujejo preletavanje severno-vietnamskega ozemlja - Posvetovanje v Beli hiši
SAJGON, 9. — General Kan je danes na tiskovni konferenci trdil, da je v Kambodži 15.000 vojakov Vietkonga. «S tem v zvezi, je dodal Kan, bomo prihodnji teden sprejeli zelo važ-no odločitev.)) Dejal je, da bo Še dalje ostalo v veljavi sta* nje pripravljenosti «zaradi sedanjega vojnega stanja in zaradi incidentov na meji med Vietnamom in Kambodžo«.
Danes so tudi uradno javili, da je triumvirat sklenil preklicati in-
ternacijo petih generalov, ki so jih bili internirali v Dalatu. Končno so imenovali novega notranje-,	Triumvirat bo razpu-
mesto dosedanji „ ... . bodo u
ga ministra, na ga, ki je odstopil. Včeraj pa sta odstopila druga dva ministra, in sicer 'prosvetni minister in državni tajnik za socialne zadeve, ki sta budista.
General Kiem je izjavil, da podpira vlado generala Kana. «Sedaj, je izjavil podpiram generala Kana in generala Minha pri iskanju rešitve.« Kiem je dalje izjavil, da je ((glavna ovira za politično stabilnost pomanjkanje razumevanja med budističnimi in katoliškimi voditelji.« Dodal je, da triumvirat skupno sprejema svoje sklepe, toda v primeru nesoglasja pritiče dokončna odločitev generalu Min-hu. Kakor je znano, so se.te dni širile govorice, da je general Kiem v hišnem zaporu, ker da je pripravljal državni udar. Dejstvo pa je, da je zapustil mesto ministra za obrambo, čeprav je še vedimo član triumvirata. *
Sklep, ki so ga včeraj sprejeli
člani triumvirata, določa oSlast generala Minha. Ta bo zastopal začasni državni in vojaški odbof (triumvirat), imenoval bo poslanike in konzule in vse južnoviet-namske predstavnike v tujini, sprejemal bo poverilna pisma poslanikov, akreditiranih v Sajgo-nu, odrejal bo amnestijo, razglašal zakone. Poleg tega ima general Minh nalogo sklicati septembra «visokl narodni svet«. Ta svet b0 moral med drugim sklicati narodno skupščino, pripraviti in raz-
glasiti začasno ustavo, organizirati državno upravno službo, ki jo predvideva začasna ustava. Visoki narodni svet bo štel deset do dvaj-
FRANCOZI V KANADI PROTESTIRAJO
"Ščen, takoj kt/ bodo ustanovljeni organizmi, ki jih določa začasna ustava. V prehodni dobi in do priprave dokončne ustave, ki jo bodo morali odobriti z referendumom, se bo triumvirat spremenil v vrhovni državni organ in bo imel pravico skrbeti za delovanje izvršne, zakonodajne in sodne o-blasti.
Severnovietnamska tiskovna a-gencija t poroča, da je po 13. avgustu osem ameriških letalskih formacij prekršilo severnovietnamski zračni prostor. Poročilo pravi, da ZDA stalno pošiljajo svoja letala na izvidniške polete nad severno-vietnamskim ozemljem. Večina letal prihaja iz Laosa ali iz Kitajskega morja. Ameriška mornarica je danes javila, da je neko a-meriško vojno letalo padlo južno od Kitajskega morja in da je pet od trinajstih vojakov, ki so bili v letalu, zgubilo življenje.
Pekinški «Ljudski dnevnik« pi-šfe, da kitajska vlada ne bo ostala mirna, če bodo Američani razširili vojno na Severni Vietnam, in da bo pomagala Severnemu Vietnamu.
V Washingtonu je predsednik Johnson sklical v Beli hiši posvetovanje s svojimi glavnimi vojaškimi in civilnimi svetovalci v zvezi z Južnim Vietnamom. Navzoč je bil tudi ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor. Po razgovoru je general Taylor izjavil, da je smoter ZDA v Južnem Vietnamu V bistvu nespremenjen in da nameravajo nadaljevati po dosedanji poti. Zavrnil je zatem ^trditev, da nameravajo ZDA začeti vojaško akcijo proti Severnemu Vietnamu. Dalje je dejal, da je vojaški in gospodarski položaj v Južnem Vietnamu «v bistvu normalen«, in «relativno ugoden« kljub dejavnosti Vietkonga in politične krize v Sajgonu. Na koncu je izrekel upanje, da bo generalu Kanu uspelo organizirati stabilno vlado, do 1. novembra.
V Kanadi «e ponavljajo demonstracije pripadnikov francoske manjšine. Za prvo polovico oktobra je napovedan obisk angleške kraljice, ki bo prišla tudi v Quebec. Toda kanadski Francozi proti temu protestira jo. Kanadske oblasti so odredile izredne varnostne ukrepe, te bolj pa se oblasti bojijo, da bi de-monsttanli kraljico zasmehovali. Nekatere francoske separatistične organizacije so namreč razdelile veliko število kron iz lepenke, ki jih bodo tisti, ki bodo prisostvovali paradi, nosili na glavi. Slika kaže skupino demonstrantov, ki jih razganjajo policaji
zavzemal za miroljubno izgladitev spora s Kubo. V mehiških krogih so mnenja, da bi tc olajšalo prizadevanja, da bi našli modus vivendi med Kubo in Washingtonom po predsedniških volitvah v ZDA. Posebno pozornost posvečajo besedam Freija, da podpira Mehiko v njenem stališču In ji daje prav, ker odklanja sklepe organizacije ameriških držav o sankcijah proti Kubi.
Latinskoamerišici opazovalci v Mehiki so mnenja, da utegne nr 4 čl! skl predsednik Frel — čeprav je dosedanji predsednik Alessandri pred mesecem dni nenadoma sklenil pretrgati stike s Kubo — postaviti most za posredovanje med Wa-shingtonom in Havano. Vsekakor olajšuje stališče Freija tudi stališče Mehike, na katero izvajajo ZDA velik pritisk.
MOSKVA, 9. — Hruščov je govoril nocoj na sprejemu na bol garskem poslaništvu ob dvajseti obletnici bolgarske ljudske republike. Izjavil je, da med sovjetsko in bolgarsko vlado ter med partijama obeh držav ni nobenih nesoglasij.
Hruščov je sprejel danes v Kremlju dekana francoske narodne skupščine in župana iz Dijona kanonika Kira.
Kakor poroča ista agenciji, je Klotz izjavil, da je bil skupno z Amplatzom na nekem seniku, ko so ju obkolili karabinjerji. Uspelo mu je skriti se za neki grm in nato zbežati. Amplatz pa je bil ubit z razdalje nekaj metrov.
Avstrijski zunanji minister K~ei-sky, ki se je vrnil danes na Dunaj, je ponovil, kar je izjavil že' včeraj na tiskovni konferenci, in sicer, da je zadovoljen z ženevskimi razgovori. Dejal je, da ie glavni rezultat razgovorov sklep, da se bodo izvedenci ponovno sestali in obravnavah še nerešene zadeve. V ta namen bodo dobili vsa potrebna navodila. Minister je dodal, da prej ni nikoli imel vtisa, da bi bila mogoča rešitev, toda sedaj se nakazuje možnost, da bo oktobra prišlo do sporazuma, na podlagi katerega bi mo gli v daljšem mirnem razdobju ugoditi zahtevam južnih Tirolcev.
Zatem je izjavil, da bi morali južni Tirolci dobiti visoko stopnjo upravne avtonomije in da bi mogli sami reševati številna vprašanja, ki se jih tičejo, sporazum no z italijansko vlado. Pripomnil je, da se ne skuša ustvariti država v državi, temveč se išče sprejemljiv kompromis med državno in krajevno samoupravno oblastjo: »Državi se da, kar ji pritiče, ljudem pa najmanjšo mero samouprave, ki jo lahko zahtevajo v demokraciji,* je zaključil Kreisky.
Kreisky je govoril nocoj tudi po televiziji v navzočnosti časni karjev, ki so mu postavljali vprašanja. Ponovil je, kar je bil že prej izjavil. Ko so ga vprašali, kakšne ukrepe bodo sprejeli pro-
ti Klotzu, je odgovoril, da spada zadeva v pristojnost notranjega ministrstva in sodnih oblasti. Dodal je: »Toda če moram izreči svoje mnenje, moram reči, da mi nihče ne more zabiti v glavo, cla je bila potrebna smrt karabinjerja kakor tudi smrt avstrijskega žandarja (v Ebensee). Terorizem je povratek v barbarstvo. Zavedati se je treba, da je zadeva nerešena od leta 1918 in je torej treba razumeti, da je potreben čas za njeno rešitev.*
BOČEN, 9. — Nocoj ob 22.35 je bil izvršen v Pustriški dolini nov atentat, pri katerem je bilo pet karabinjerjev ranjenih. Vojaški kamionček, na katerem je bilo pet karabinjerjev, je naletel na mino, ki ga je popolnoma uničila, vseh pet karabinjerjev pa so drobci in kamenje ranili. Vse so odpeljali v bolnišnico. Štirje Se bodo morali zdraviti 15 do 25 dni, glede petega, ki je bil ranjen v oči, pa so si zdravniki pridržali prognozo.
Indija-Pakistan
NEW DELHI, 9. — Indijski ministrski predsednik Sastri in neodvisni politik Narajan sta izjavila, da je pakistanski predsednik Ajub Kan za to, da bi izgladili indijsko-pakistanska trenja. Hkrati pa sta očitala pakistanskemu zunanjemu ministru Bhutu nekatere njegove ostre izjave na račun indijske vlade.
Sastri je to izjavil v indijskem parlamentu. Narajan pa časnikarjem po dveh sestankih s pakistanskim predsednikom v Ravalpindi-ju. Narajan je dejal, da je bil razgovor z Ajubom Kanom »spodbuden« in da po njegovem mnenju pot do indijsko-pakistanskega sodelovanja ni več «tako mračna in negotova«.
VARŠAVA, 9. — Poljska tiskovna agencija Javlja, da bo etiopski cesar Haile Selasie uradno obiskal Poljsko v drugi polovici tega meseca.
Predsednik vlade «Ljudske republike Kongo« Cristophe Gbenje
Tudi Urugvaj prekinil odnose s Kubo
MONTEVIDEO, 9. — Urugvajska vlada je sinoči sklenila prekiniti diplomatske odnose in konzularne odnose s Kubo ter vso trgovinsko Izmenjavo. Dalje je sklenila zahtevati nujno sejo organizacije ameriških držav.
Sklep stopi takoj v veljavo. Vsa neposredna ali posredna trgovina in pomorska zveza s Kubo je prekinjena, razen pošiljanja zdravil, sanitetnega materiala ln najnujnejših živil.
Med sejo vlade je velika množica demonstrirala In zahtevala, naj se ohranijo diplomatski odnosi s Kubo. Policija je demonstrante razgnala.
Sedaj ima samo še Mehika od vseh latinsko-ameriških držav diplomatske odnose s Kubo. V mehiški prestolnici so ugodno sprejeli Izjavo novega čilskega predsednika Krelja, ki je napovedal, da se bo
iiiiiiiiiiiimiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiuiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiinHiimtiiii
Sporazum na arabskem vrhu o skupnih vojaških silah
V kratkem se bo začelo tudi delo za preusmeritev vode reke Jordan
ALEKSANDRIJA, 9. — Arabski državni poglavarji so sinoči končali pogajanja o vojaških zadevah. Danes pa so bili številni sestanki med posameznimi državnimi poglavarji in predsedniki vlad. Med drugim sta se sestala libijski kralj Idris in sudanski predsednik Abud, ira-
ški predsednik Aref in tunizijski ministrski predsednik Lad-gan. Največjo pozornost pa je zbudil dolg razgovor med Naserjem in arabskim podkraljem princem Fejsalom. Domnevajo, da sta govorila o Jemenu in da je prišlo do zbližan j a stališč. Pred začetkom konference je bilo dogovorjeno, da se spor o-koli Jemena ne bo omenil na javnih sejah.
Sinoči je predstavnik konference izjavil, da so med pogajanji o vojaških zadevah združili predloge, ki so jih postavili Irak, Jordanija, Sirija in Tunizija. Sporazum daje skupnim arabskim oboroženim silam oblast, da premestijo svoje čete iz ene države v drugo v primeru vojne. Sporazumeli so se tudi o finančnih vprašanjih, ki so povezana z vojaškimi ukrepi. Skupni vojaški štab bo imel na razpolago 25 milijonov šterlingov (32 milijard in pol lir), da organizira skupno obrambna silo. Naslednje države bodo prispevale k finansiranju arabske oborožitve: Kuvajt, ZAR, Saudova A-rabija, Alžirija, Libija, Maroko in Jemen. Ne boao pa prispevali I-rak, Tunizija in Sudan in niti ne tri države, ki mejijo z Izraelom. Vlade omenjenih sedem držav so se obvezale, da bodo dale na razpolago vsako leto združenemu a-rabskemu poveljstvu pet milijonov šterlingov za dobo petih let. Računa se, da bodo Imeli Arabci v petih letih vojsko, ki bo sposobna braniti njihovo ozemlje morebitnemu izraelskemu napadu.
Kar se tiče bivanja čet drugih arabskih držav na ozemlju treh držav, ki mejijo z Izraelom, se je stališče Libanona, Sirije in Jordanije nekoliko menjalo. Libanon bi v primeru nevarnosti sprejel bivanje teh čet na svojem ozemlju, če bi to odobril parlament. Jordanija bi tudi privolila v primeru «velike nujnosti«. Sirija tudi sprejema la sklep, toda poudarja, da ji zadostuje njena vojska.
Kar se tiče preusmeritve vode reke Jordan, so arabski poglavarji sklenili, da bodo začeli delo, toda niso določili datuma («A1 Ahram« piše, da se bo delo začelo ta me sec).
Matlarclla v Pragi
PRAGA, 8. — Italijanski minister za zunanjo trgovino Mattarel-la je dospel danes v Prago, od koder je nadaljeval pot v Brno, kjer se je udeležil italijanskega dne na velesejmu. Italijo zastopa na tem sejmu 42 podjetij (prehranjevalna industrija, strojna industrija in precizna mehanika).
Trgovinski odnosi med Italijo in Češkoslovaško se razvijajo na podlagi triletne pogodbe, ki zapade prihodnje leto. Italija je na tretjem mestu v zunanji trgovini Češkoslovaške, takoj za Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo, z blagovno izmenjavo v višini 435 milijonov čeških kron.
Po obisku sejma se bo Mattarel-la vrnil jutri v Prago, kjer bo imel razgovore s podpredsednikom vlade Simunekom in z ministrom za zunanjo trgovino Ha-
Zadeva okrog ubitega juinoti-rolca Amplatza postaja vedno bolj zapletena. George Klotz, ki so ga toliko iskali, se namreč po prihodu v Avstrijo ni skrival in je bil aretiran, verjetno zato, ker je laže ranjen. Povedal je, da so njega in Amplatza na nekem seniku obkolili karabinjerji, pri čemer je njemu uspelo zbežati, Amplatz pa je bil ubit z razdalje nekaj metrov.
V	Aleksandriji so se državni poglavarji arabskih držav sporazumeli glede skupnih arabskih o-boroženih sil, ki bodo imele pravico premeščati svoje čete iz ene države v drugo v primeru vojne, razpolagale bodo s 23 in pol milijardami lir, katere pa bo prispevalo samo sedem arabskih držav (ZAR, Kuvvait, Saudova Arabija, Alžirija, Libija. Maroko in Jemen) ; vsaka bo dala za dobo pet let vsako leto pet milijonov šterlingov. Glede preusmeritve reke Jordan so na konferenci sklenili, da bodo začeli delo, toda datuma še niso določili.
V	Adis Abebi so zunanji ministri organizacije afriških držav nadaljevali delo in ponoči odobrili skupno resolucijo o Kongu. Hkrati pa sta dva predstavnika osvobodilnega gibanja poudarila, da so sile tega gibanja doslej o-svobodiie že tri četrtine kungoškega ozemlja m povedala, da je Gizenga v Leopoldvillu pod stalnim čombejevim nadzorstvom in da se ne more svobodno gibati.
Položaj se vedno bolj zapleta tudi v Južnem Vietnamu, o čemer se je ameriški predsednik Johnson včeraj posvetoval s svojimi glavnimi vojaškimi in civilnimi svetovalci v VVashingtonu.
. V Sajgonu pa je triumvirat določil generalu Minhu funkcije, ki dejansko pritičejo poglavarju države; med drugim bo moral še v tem mesecu sklicati »visoki narodni svet«, ki bo sklical narodno skupščino, pripravi) m razglasil ustavo. Triumvirat je preklical tudi internacijo petih internirah generalov. Predvčerajšnjem pa sta odstopila še dva ministra.
Na Cipru je Makarios sporočil, da je sklenil prekiniti omejitve glede dobavljanja nekaterih potrebščin turskim delom Larnake in Famaguste, kar je brez dvoma znamenje zmanjšanja napetosti; predsednik turške vlade pa je izjavil, da ni več nevarnosti vojne med Grčijo m Turčijo. Johnson bo verjetno sprejel nasvet, naj se enote 6. ameriškega brodovja v primeru turške invazije na Ciper ne uporabljajo. Posredovalec OZN na Cipru Tuomioja, ki ga je prejšnji mesec zadela kap, je včeraj umrl.
Od včeraj dalje bo od vseh latinsko-ameriških držav edino še Mehika Imela diplomatske odnose s Kubo; predvčerajšnjim je namreč tudi urugvajska vlada sklenila te odnose s Kubo prekiniti.
Hidroelektrarna pri Trnovem in turizem
Pri Trnovem blizu Bovca nameravajo zajeziti Soio in napraviti hidroelektrarno. Ob tej vesti sta nastala dva tabora : za elektrarno in proti njej. Pripadniki enega in drugega tabora se pogosto oglašajo v listih. Tu ponatiskujemo enega od prispevkov «za», ki ga je avtor objavil v •Gospodarskem vestniku».
Razpravljanje o hidroelektrarni Trnovo z akumulacijskim jezerom pri Bovcu je zbudilo veliko zanimanje javnosti v zvezi z elektrogospodarstvom kot s turizmom. Pojavljajo se podobni problemi, kot so se pojavljali in se še pojavljajo drugod v naši državi in v tujini. Zagovornikom gradnje HE Trnovo očitajo, da bodo z zgraditvijo akumulacije pokvarili prirodne lepote gornje Soške doline, zato naj bi raje gradili klasične termoelektrarne ln nuklearne elektrarne ali pa dobivali električno energijo od drugod. Na drugi strani je slišati proti gradnji termoelektrarn ugovore, da nam primanjkuje premoga še za obstoječe termoelektrarne in industrijo in da bodo tudi zaloge premoga prej ali slej izčrpane. Proti gradnji nuklearnih elektrarn nastopajo biologi, češ da je v zvezi z njihovo gradnjo še vrsta nerešenih vprašanj. Nuklearne elektrarne v velikih mestih ali v njihovi bližini baje ustvarjajo stalno nevarnost. Že zgolj odstranjevanje radioaktivnih odpadkov pomeni resno vprašanje in povzroča poplah, kajti doslej še niso našli ustrezne rešitve za odstranjevanje jedrskih odpadkov. Najboljša rešitev bi bila, če bi jih z raketo pošiljali na Luno, toda še v tem primeru je nevarnost, da se izstrelitev rakete ponesreči in se z vso nesnago vrne na Zemljo. Potapljanje odpadkov v ocean pa pomeni napraviti iz oceana kloako.
Tako je elektrogospodarstvo pod stalnim navzkrižnim ognjem, čeprav vsi složno priznavajo, da Je dvig proizvodnje električne energije nujen. Zato mora elektrogospodarstvo navzlic vsem ugovorom izgrajevati obstoječe vire, zavedajoč se, da so mnogi očitki neupravičeni ali pretirani. Razvoj celotnega gospodarstva zahteva energijo, brez nje nastaja nevaren zastoj. Energetska bilanca je prav tako kot trgovinska ali plačilna važna sestavna komponenta v narodnem gospodarstvu. Primanjkljaj v energetski bilanci utegne postati še celo nevarnejši kot primanjkljaj v trgovinski in plačilni bilanci. Zato postavljajo energetsko bilanco za razmeroma daljša obdobja, da bi imeli možnost zasledovati razvojni trend in uspešnost naporov, da država postane v tej osnovni surovini neodvisna od tujine. V tej smeri smo pokazali doslej veliko Junaštvo, ko smo na račun življenjske ravni vlagali znatna sredstva v elektrarne in omrežje, kajti brez njih bi zastal vsak napredek. V teh naporih tudi v bodoče ne smemo popuščati. Zato mora vsak program perspektivnega razvoja stalno zviševati vlaganja v elektroenergetiko v skladu s potrebami razvoja celotnega gospodarstva. Upoštevati moramo, da prt nas še nismo dosegli tiste stopnje elektrifikacije, po kateri bi veljal D’Ailleretov zakon, da se poraba električne energije podvoji vsakih deset let. Naš razvoj zahteva podvojitve v znatno krajšem razdobju.
V naši elektroenergetski bilanci predstavlja HE Trnovo s svojo proizvodnjo električne energije zelo važen objekt, tako po veličini kakor po svoji legi in pomenu v diagramu obtežbe. Res je, da imamo drugod v državi večje akumulacije, toda Trnovo Je podporna točka ob meji, ki ima v zimski dobi vatno vlogo ne samo v elektroenergetskem sistemu Slovenije, temveč tudi pri izmenjavi energije s sosednjo državo. V Jugoslaviji ima samo še Črna gora presežke, toda tudi tam so že izdelani projekti za predelavo boksita, za kar bodo potrebne velike množine energije. Hrvatska mora sama hiteti z gradnjo novih objektov, da bi lahko krila lastne potrebe. BiH pripravlja celo romantični kanjon Vrbasa za gradnjo nove akumulacije in Srbija bo tudi po izgradnji HE DJerdap kaj kmalu izčrpala začetne rezerve. Letošnje leto Je tudi pokazalo, da so hidrološke razmere na rekah dinarskega sistema dosti nestalnejše kot alpske in se nanje ne moremo zanašati v isti meri.
Ker je v Sloveniji Drava že skoraj v celoti ukročena v elektrarniško verigo, nam preostajata le še Sava in Soča ter nekateri drugi manjši viri, ki naj bi poleg termoelektrarn obvladali primanjkljaje proizvodnje energije. Nuklearna elektrarna Je še daleč. Uvoz energije Je lahko le zača-san, kajti uvažati energijo pome-
ni dejansko plačevati gradnjo e-lektram v tujini ter bi se naši sosedi kmalu upravičeno spraševali, zakaj ne izgrajujemo lastnih virov.
Od vseh virov, ki so nam še na razpolago, Je HE Trnovo brez dvoma eden najboljših. Za gradnjo te elektrarne govorijo številni gospodarski razlogi. Kakor se je Maribor razvil šele po gradnji HE Fale, tako bi imela tudi gornja Soška dolina z bližnjim virom energije prepotrebno bazo za svoj razvoj. Za turizem bo veliko jezero ob vznožju romantičnih vrhov privlačna točka tako, da se bo danes še slabo razviti turizem šele razcvetel.
Da turizma z gradnjo akumulacije ne bi ogražali, naj navedemo samo nekaj primerov. V Avstriji so imeli težave z ((zaščitniki prirode« pri gradnji elektrarne «Reisseck-Kreuzeck». Toda ko so zgradili akumulacijo, se je turizem dejansko šele razvil. Lani se je z žičnico pripeljalo do akumulacije nad 55 tisoč turistov in nad 10 tisoč jih je prišlo peš. Akumulacijo Kaprun je obiskalo lani nad 300 000 turistov, to je že toliko, kolikor si jih je ogledalo Postojnsko jamo. Res da sta obe akumulaciji višje v gorah kot bo bovška, toda zato bo imel Bovec samo več in ne manj obiskovalcev. Da ravninske akumulacije prav tako privlačijo turiste, dokazuje primer akumulacije Achensee na Bavarskem. Tudi tu so imeli težave z zaščitniki prirodnih lepot in turizma. Ko so akumulacijo zgradili, so hoteli s pregraditvijo ustreči željam zaščitnikov, toda ravno oni so se spremembi na staro najbolj uprli, češ da Je zdaj vendarle lepše kot prej in tudi turistov da je zdaj precej več. Naj navedem samo še primer gradnje elektrarne TERNI v bližini Tivolija v Italiji, kjer so slap izkoristili za pogon elektrarne. Navzlic nasprotovanju je TERNI dobila koncesijo, da pa bi zadovoljila turiste, spušča elektrarna ob določeni uri dnevno vodo čez stari slap kar je objavljeno tudi na trgu. Za turiste je zdaj začetek padanja vode bolj zanimiv kot prej stalni slap, in zato je tudi zdaj turistov znatno več kot prej. Tako sta zadovoljna elektrogospodarstvo in turizem.
Večkrat Je bilo že poudarjeno, da Je Soča dejansko hudourniška reka, ki ob nevihtah tako narašča, da elektrarne ne morejo o-bratovatl in da poplavlja nižje področje Zadrževanje vode v akumulaciji bo pomenilo torej dejansko večkratno korist. Zvišala se bo proizvodnja električne energije, področje bo zaščiteno pred poplavami, podana bo osnova za razvoj industrije in po podobnih primerih sodeč tudi razvoj turizma. Tako bo bovška akumulacija turizmu kot gospodarski panogi samo koristila, postala bo privlačna točka za veliki turizem. V Bovcu bodo lahko prirejali regate in druge športne ln kulturne prireditve z velikim obiskom. Razcvet Bovca bo samo še stvar spretne propagande. Res da bo «ruksakturizem» s svojimi dobrimi stranmi vred odrinjen v druge odmaknjene doline in strmine, ki Jih v Sloveniji ne manjka. Toda to pot gre «ruksakturizem» povsod v svetu.
Gotovo nam ni treba preveč razlagati, kako je nadaljnja izgradnja energetskih virov v Sloveniji skrajno nujna, ker primanjkljaj v elektroenergetski bilanci ne bo mogoče kriti kot z gradnjo novih elektrarn, med katerimi Je HE Trnovo ena najvažnejših. Z njeno gradnjo moramo začeti čimprej, da ne bi diagram primanjkljaja zlezel čez mrzlično črto.
DR. VLADIMIR ŠENK
Prelaz Vršič je izredno obiskana točka. Tudi preteklo nedeljo, ko je bilo mnogo dežja, je bilo na Vršiču kar po več avtobusov istočasno
„Z\d\i lev" za Antomonijevo Rdečo
V N/	^ Q
puščavo 9
BENETKE, 9. — Na filmskem festivalu na Lidu se govori, kot da je ie sklenjeno, da dobi -zlatega leva» Antoniom za film -Rdeča puščava». To se je sicer govorilo ie od prvih dni festivala, sedaj se pa zatrjuje, da je razsodišče svoje delo še končalo. Predsednik razsodišča Mario Soldati je ravnatelja obvestil, da bo zadnja seja 10. septembra popoldne in bodo rezultati tisku sporočeni malo pred začetkom zaključne slovesnosti. Beneški «Gazzettino» bo jutri objavil še druge prejemnike, nagrad.
Prve nagrade za Pasolinijev
»Evangelij po sv. Mateju«
BENETKE, 9. — Nagrada O-C1C (Office Cattolique International du dnema) je bila dodeljena filmu •Evangelij po sv. Mateju» P.P. Pasolinija. Prav tako je ta film prejel nagrado Cineforum 1964
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMtiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinimiiiiiitiiiMiiiiiiinminnDiiiiinititniiinniiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii
Zgorela
italijanska
jahta
v Kvarneru
REKA, 9. — Danes dopoldne je dve morski milji severno od otoka Susak zgorela italijanska jahta «Checca« (11,5 brt.), last Alberta Battaglie iz Benetk. Edini član posadke Renato Rionello, ki je bil ob času, ko je izbruhnil požar, na jahti je z motornim čolnom prispel v Mali Lošinj. Ostali člani posadke so že prej odpotovali v Benetke. Na jahti je ostal samo Rionello z nalogo, da jahto usposobi za plovbo do Benetk, kjer bi se končno popravila okvara na motorju. Rionello je danes zjutraj z jahto odpotoval iz Malega Lošinja proti Benetkam, ko je nepričakovano v -sklopki izbruhnil požar, ki je povzročil eksplozijo jeklenk z butanom, zaradi česar je ogenj zajel celo jahto. Posadka jugoslovanske prekomorske ladje ((Vojvodina«, ki je bila na poti z Reke, je opazila nesrečo in ponudila Rionellu pomoč, toda m se dalo nič ukreniti, da bi se jahta rešila. Jahta je zgorela in se potopila.
ŠE DRUG AZZEKT ZADEVE PADALCEV V PIŠI
Po dveh tednih še nič dognanega o vzrokih smrti mladih padalcev
Vsej stvari se je sedaj pridružila se czadeva Palumbo
Na napačen naslov...
FRANKFURT, 9. - Na procesu proti nacističnim vojnim zločincem so med drugim prebrali brzojavko, ki jo je Pij XII. poslal madžarskemu regentu Horthyju, s prošnjo, naj Zidov več ne mučijo. Horthy pa je z Nemci v deželi bolj malo ukazal...
Konstantina na Danskem <motijo> demonstranti
KOPENHAGEN, 9. - Ko se je danes dopoldne grški kralj Konstantin s svojo nevesto Anno Mario peljal v občinsko palačo, sta hotela dva mlada človeka, moški in ženska, skočiti s transparentom pred odprti avtomobil kralja. Na transparentu je bila napisana zahteva po svobodi za grško ljudstvo, vendar pa demonstranta nista utegnila transparenta popolnoma razviti, ko ju je že policija odvedla. To je že drugi podoben primer od Konstantinovega prihoda na Dansko v ponedeljek.
V občinski palači sta kralj in njegova nevesta prejela poročno darilo mesta Kopenhagen: klavir in približno dva milijona lir, ki naj jih uporabita v socialne in kulturne namene v Grčiji.
Orkan
DAYTONA BEACH, 9. — Kot Jo sporočil meteorološki urad v Miamiju, se je orlcan »Dora« davi ob treh nahajal 200 km vzhodno od Daytona Beacha ter se pomikal s hitrostjo 22 km na uro proti zahodu. Desettisoči oseb so se umikali s področja, kamor je bil usmerjen orkan na floridskem obrežju.
Orkan pa Je pozneje menjal smer ter se obrnil proti severu. Vendar je nekoliko prizadel mesto St. Au-gustine in bo še vedno zajel tudi nekatera obrežna področja.
PIŠA, 9. — Podtajnik v obrambnem ministrstvu je prispel v Piso popoldne. Sprejela sta ga generala. Centofanti in ladevaia. Z njima je odšel na sedež inštituta za sodno medicino potem pa v vojašnico -Gamerra«.
Nobene vesti ni še o tem, kaj Je povzročilo nenadno smrt štirih padalcev. Rekruti so med tem spet v polnem ritmu na režbanju. čuden dogodek v katerem je imel glavno vlogo poveljnik šole za padalstvo polkovnik Palumlio. Takšno je na kratko stanje v vojašnici «Gamer-ra» v Piši. Poleg smrti padalcev se Je namreč pridružila še zadeva polkovnika Palumba, ki jo lahko označimo najmanj za čudno. Ta zadeva se je pričela pred dnevi, ko je časnikar Errico Ardu v svojem listu «Paese sera« navedel besede, ki naj bi jih bil spregovoril polkovnik Palumbo. Ta je baje rekel: «Ce fantje jemljejo dražila, je to dokaz njihove zavesti o pripadnost* k enoti. Delajo to zato, ker se ncčejo odreči padalstvu«. Te besede, ki naj bi jih bil izgovoril polkovnik, je poznjje zanikal general Aloia, šef generalštaba, z uradnim poročilom, ki je bilo izročeno tisku.
Zdelo se je, da je vsa stvar že likvidirana, ko ie prišlo do epizode predvčerajšnjim zvečer. Polkovnik Palumbo je v civllu in z desnico zataknjeno za srajco zaradi neke poškodbe na rami, v veži hotela ((Mediterraneo« pričakal časnikarja Arduja ter ga z zdravo roko večkrat udaril v obraz Sedaj se za vso zadevo zanimajo karabinjerji ter agentje letečega oddelka kvesture, in verjetno bodo še posledice na sodišču. Položaj polkovnika je postal zelo kočljiv tudi zaradi takojšnjega posega višjih poveljstev. Zdi se pa, da se Palumbo ne zmeni mnogo za opomine; izjavil Je, da je to, kar se je /godilo, zgolj osebna
zadeva med njim in časnikarjem Ardu jem.
Medtem pa je ze minilo 15 dni od prvega primera smrti in nič se še ne ve o skrivnostni smrti treh rekrutov. Vsekakor pa Je prof. De Medici, ki predseduje komisiji, Ki jo je imenoval republiški prokurator z Piše, postavil rok do konca meseca, ko bo lanko kaj gotovega povedal. Medtem se pa nadaljujejo preiskave v laboratoriju.
Podtajnik Angnsani, je prišel v Piso tudi zaradi »zadeve Palumbo«. Za zadevo se namreč zanima tudi vlada in podpredsednik vlade Nenni je imel danes dopoldne spet razgovor z obrambnim ministrom ter zahteval, naj se proti Palumbu takoj kaj ukrene.
Odbor toskansko - emilijske časnikarske zveze je poslal oster protest predsedniku in podpredsedniku vlade, obrambnemu ministru ter Italijanski časnikarski zvezi. V tem protestu je polkovnik Palumbo ožigosan brez vsake prizanesljivosti.
Podtajnik Angrisani je imel tudi sestanek s časnikarji' ter je obžaloval, da nj zraven dfcpišnijtov listov «Paese sera« in ((L'Unlta».
GJANFRANC« DCRANTI
Štorklje napovedujejo zgodnjo in hudo zimo
ALBENGA, 9. - V Albengi ln Cerialu na llgurski obali so opazili dve Jati Štorkelj. Normalen čas, ko se štorklje selijo s seve-ra na jug, pa je šele proti koncu oktobra. Pravijo, da taka zgodnja selitev štorkelj pomeni zelo zgodnjo in pa tudi hudo zima (Pred kratkim so videli štorklje, ki so letele na jug, tudi nekje v Švici.)
RIM, 9. — Po uradnih podatkih
je bilo danes edino v Rimu 30 stopinj, 29 pa jih je imela samo Ca-tania.
VICENZA, 9. — V neki delavnici za izpraznjevanje municije v Rossanu Venetu je eksplodirala neka granata ter raznesla dva delavca.
VARENNA, Er. — Zaključil se je drug; tečaj visoke matematike, ki je bil posvečen nelinearnim diferencialnim enačbam. Udeležilo se ga je U6 znanstvenikov iz skoraj vseh evropskih držav, tudi vzhodnih, ter iz ZDA in ZAR.
LIMA, 9. — Avtobus, poln potnikov, je na poti iz Huancaya v Chupaco zletel v reko. Od 42 oseb v avtobusu jih je šest utonilo, stanje drugih osem pa je zelo resno.
ZERMATT, 9. — Po 22 letih je ledenik Grenzgletscher vrnil o-stanke Egida Wengerja iz Zueri-cha. Wenger se je v hribih izgubil poleti 1942.
Pesnik Velso Mucci
upepeljen v Londonu
LONDON, 9. — Danes dopoldne so upepelili truplo pesnika in pisatelja Velsa M uccija, ki je umrl v Londonu pred tremi dnevi. Pri kratkem obredu so bilj navzoči pokojnikova vdova, italijanski vicekonzul dr. Corrias, tajnik kulturne komisije pri CK britanske KP ter nekateri prijatelji. Velso Mucci, ki si je leta 1962 osvojil nagrado Chianciano za pesništvo, je bil v Londonu še več kot leto dni in začel ja pisati roman. Pred štirimi meseci je moral v bolnišnico zaradi tromboze, pred tremi dnevi pa ga je zadela kap.
kn[lqe ^ qloditlibc€>
Na transatlantik Michelangelo so postavili velikanske dimne cevi
GENOVA, 9. — Na superatlantl- satlantiki sveta. Nov pomol Je mo- hotela na ta način pripraviti vse
iimiiiHiiiitiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHMMiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiimniiiiiimmimiHiiiiiiiiittiminiiiiiiu
V nekaj letih nova bolnišnica v Šempetru
V Šempetru pri Novi Gorici bodo letos sredi novembra pričeli graditi zdravstveno središče, kot Je na sestanku z novinarji napovedal dr. Jože Valentinčič, ravnatelj splošne bolnišnice v Šempetru, Sredstva iz raznih virov v višini 1245 milijonov dinarjev sa za gotovljena. Pomagale bodo tudi občinske skuščine Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin ln Idrija. Prvo fazo izgradnje naj bi zaključili konec leta 1967.
S tem bodo v glavnem rešeni osnovni problemi zaradi pomanjkanja bolniških postelj. Na tem področju je okoli 120.000 prebivalcev, deloma spada sem tudi del Krasa ln Postojna. S povečanjem števila postelj od 234 na 500 bo prišlo 5 bolniških postelj na tisoč prebivalcev, kar pa je pod republiškim ln okrajnim povpreč-
jem. Novi zdravstveni center bodo gradili ob že obstoječi zasnovi, ki pa je še brez polikllnične specialistične službe in porodnišnice. Specialistične službe v Ljubljani ln porodnišnica v Postojni zaradi stiske s prostorom namreč ne morejo kriti potreb s tega področja. Za rešitev tega vprašanja iščejo začasne rešitve. Z izgradnjo prve faze se bosta bistveno zboljšali zdravstvena oskrba in nega bolnikov. Z uresničevanjem teh načrtov delovne skupnosti bolnišnice Šempeter pa ne odstopajo od idejnega programa, to je izgradnje zdravstvenega centra, ki ga bodo uresničevali v daljši pre-spektivl * drugi fazi graditve, ko naj bi imel zavod 720 postelj,
ku ((Michelangelo« v ladjedelnicah Ansaldo v Sestri Ponente so te dni montirali dimne cevi dveh velikih dimnikov. Vsaka dimna cev Je dolga 11 m s premerom 4 m. Njih teža presega 12 ton.
Montiranje je predstavljalo nevsakdanji dogodek: najprej Je bilo namreč treba dvigniti težke dimne cevi s pomola v višino 55 m, nato pa Jih položiti — lahko se reče, z milimetrsko natančnostjo — na že pripravljene baze. Te baze, ki Jih imenujejo »stolnice«, so lz dveh paraleleplpedov z zaokroženimi ogli, dolgih 10 m ln visokih okrog 3 m. Za dvig ogromnih dimnih cevi so uporabili ponton «Giullo Cesare«, ki Je eden največjih v Italiji ln ki Je res uporabil vso svojo moč.
Vsaka dimna cev Je od zunaj obložena z aluminijasto plastjo; prava dimna cev znotraj pa je tz železa ter Je izolirana c zlitino cementa ln azbesta. Okrog dimnih cevi bo montirana in zvarjena nosilna struktura, ki bo morala tudi podpirati klobuk, dolg 17 m in širok 14 m, z zaokroženim prednjim delom za preusmeritev dima. Vse to so tehniki posebej preštudirali ter pretskusili v aeiodtnamlčnem tunelu turlnske univerze. Dimniki su-peratlantlka ((Michelangelo« — kakor tudi «Raffaella», ki ga končujejo v Trstu — bodo namreč predstavljali neko absolutno novost, tako po obliki kot zasnovi. Rezultat raznih novosti bo zelo pomemben pri namenu, da se doseže vedno večji komfort potnikov med plovbo. Z dimniki na omenjenih novih su-peratlantlklh bo namreč dosežena popolna razpršitev dima ln prahu, ki nastane ob zgorevanju nafte v kotlih. Vsi ostanki bodo padli lsven ladje.
• • «
Turbinska ladja »Leonardo da Vinci« je bila prva enota plovne
funkcionalno urejene in sodobno1 družbe »Italla«, ki se Je privezala opremljene oddelke ter o^cedoto- ha nov «pler», to se pravi pomol 90 čeno zdravstveno službo z labora- v New Vorku. Ta pomol Je v pod-torijem in lekarno.	i ročju, kjer pristajajo največji tran-
demo opremljen ter zelo smotrno I potrebno, ko urejen, tako da je vkrcanje in iz- mlad začela krcavanje za potnike, kar najbolj ((superllnersu ugodno. Plovna družba «Italla» Je | »Raffaello«.
oosta prihodnjo povoziti 43.000-tonska ((Michelangelo« ln
Zrrjuv dviga udiknnsko dimno cev za transatlantik »Michelangelo«
(8
ir
^ tjlabhu ^ bliliu'i!ttvc* ^
XXIII. mednarodni gledališki festival v Benetkah
V	okviru beneške Biennale se
bo 16 septembra pričel XXIII. mednarodni gledališki festival. Nastopile bodo poleg italijanskih razne gledališke skupine. Festival se bo pričel z nastopom skupine The Bristol Old Vic Compang, ki bo 16. in 17. septembra uprizorila Shakespearovo delo Love’s Labour’s Lost v režiji Vala Maya. Ista skupina bo v naslednjih dveh dneh nastopila s Shakespearovim Henrikom V v režiji Stuarta Ber-gea. «The Blacks» Compang iz Nevo Yorka bo 22 in 23. septembra predvajala The Blacks (Črnci) Jeana Genet a; režija: Gene Frankel. V dneh 26. in 27. sept, bo prtiič ti Italiji na sporedu La traged ie du roi Chri-stophe v izvedbi Europa-studia iz Salzburga; avtor: Aime Ce-saire, režija:	Jean-Marie Ser-
reau. Praški Černe divadlo bo tudi prtiič ti Italiji predvajal Sedm titdin (Sedem vizij) Jiri-ja Srneca, ki je obenem tudi režiser. Varšavski Teatr Naro-dowy se bo predstavil z delom Historia o chwalebnym zmart-wichwstaniu Panskim (Zgodba o veličastnem vstajenju Gospodovem), ki ga je napisal Miko-laj Wilkowiecko, zrežiral pa Ka-zimierz Dejmek. Delo bo 30. septembra m 1. omobra prvič predvajano v Italiji. Skupina De Lullo-Falk-V alli-Albani iz Rima pa bo dala krstno vredstavo dela I[ confidente, ki ga je napisal Diego Fabbri; režiser je Giorgto De Lullo. Tri dni, od 7. do 9. oktobra, bo v Benetkah tržaško Stalno gledališče, ki bo predvajalo Carla Goldonija «Komično gledališča. Rešijo bo oskrbel Fulvio Tolusso. In končno bo Stalno gledališče iz Genove 12 in 13. oktobra prvič uprizorilo Zenovo zavest. To delo je po romanu ltala Sve-va napisal Tullio Kezich, režiral pa ga je Luigi Squarzina.
V	okviru tega festivala je nekaj dni posvečenih gledališču za otroke. Tako bo 20. septembra nastopila skupina Le Thea-tre de•• Tenfanc« iz Brhslja. nato Carro di Tespi p er il Teatru dei ragr.zzi iz Rima. Coni-pagnie Ahouva Li on Theatre ponr le jeunesse iz Pariza, Tea-tro per ragazzi Angelicum iz Milana ter končno Zagrebačko pionirsko kazalište. Skupina iz Milana bo dala krstno predstavo, tri tuja gledališča pa prvo predstavo v Italiji. Carro di Tespi, ki je še lani nastopil na tem festivalu ter je potem z i-stim delom gostoval v Piranu in pozneje v Trstu, bo letos nastopil z delom «Cvetoče meje». ki ga je napisal isti Raffaello Lavagna, kakor lansko delo • Moj črni brat*. Zagrebško gledališče bo predvaialn »Biberce* (Zrno popra) Ljubiše Djoktča; režira Zvjezdana Ladi ka. Zagrebčani bodo nastopili 24. septembra ob 17. uri v mali dvorani gledališča La Fenice.
H. L. Humes
«V podzemlju«
Zadnja svetovna vojna s svojimi dogodki na bojiščih, diplomatskimi akcijami, zakulisnimi spletkami in vohunskimi aferami predstavlja neizčrpen vir za romanopisce. Seveda Je danes ta čas že dokaj odmaknjen in po svetu je že manj zanimanja za tovrstno literaturo. Mi smo nekoliko zadaj ln nekatera dela svetovnega slovstva, ki obravnavajo tematiko druge svetovne vojne, dobivamo šele sedaj v slovenskem prevodu. Tako imamo zdaj na našem knjižnem trgu tudi obsežni roman, ki ga je napisal mladi in pri nas neznani angleški pisatelj H. L. Humes ln ki nosi naslov «V podzemlju« (The Underground Clty). Prvo knjigo tega romana, ki je zaradi svoje zanimivosti ln odkritosti vzbudil po svetu precejšnjo pozornost ln vsestransko priznanje, smo dobili že lansko leto. Zdaj pa smo dobili na naš knjižni trg še ostali dve zajetni knjigi, tako da imamo sedaj vse tri dele, ki štejejo skupaj preko tisoč strani teksta. Roman je slovenskim bralcem posredovala založba Obzorja, prevedel pa ga Je Jože Fistrovlč. Skoda pa Je, da celotno delo ni Izšlo naenkrat, kajti če izhajajo knjige posamezno, izgube bralci pregled nad celoto, ker na to, kar so brali pred letom dni ali še več, por-.bijo. Glede na precejšnjo vsebinsko samostojnost posameznih knjig to sicer ni tako hudo, Je ra vendarle škoda, ker roman le pred-stavlja zaokroženo celoto. Zato bi ob nadaljevanju teRa dela vendarle omenili tudi prvo knjigo, na katero smo ob izidu sicer na kratko že opozorili.
To, kar opisuje prva knjiga, se dogaja že po vojni v Parizu. Ne gre torej za zgodbo, zajeto neposredno iz vojne, temveč Je dogajanje preneseno bolj na politično torišče. Gre za spopad levičarskih sil Franclje z vlado, pri čemer se ta spopad suče okoli procesa proti nekdanjemu kolaboracionistu lz Južne Francije I>u-Jardlnu. Vendar pa Je proces le zunanji motiv, ki služi bolj za merjenje sil med strankami povojne Franclje, Istočasno pa tudi
za reševanje nekaterih problemov med francosko in ameriško vlado. Osrednja osebnost romana je major John Stone, ameriški univerzitetni profesor, med vojno a-meriškl obveščevalec v južni Franciji in nekak posrednik med zavezniki in francoskimi silami odpora. Stone je v procesu proti Dujardinu glavna obremenilna priča. Precej skrivnostna oseba J* Alexi Carnot, katerega sicer kasneje spoznamo kot enega neupogljivih revolucionarjev in kot enega izmed voditeljev francoskega odporniškega gibanja. Tretja osebnost romana pa je ameriški poslanik Sheppard, medvojni ar meriški general v Franciji. Vendar se vse dogajanje suče okoli Stoneja, kajti on je tisti, ki največ ve o Dujardinu in ki bo utegnil najbolj obremenilno pričati proti izdajalcu. Toda tudi Stone ni povsem prost. Ameriška obveščevalna služba ga drži v precepu, da ne bi povedal kaj preveč, zlasti pa ne kaj takega, kar bi utegnilo škodovati mednarodnim odnosom.
Toda kaj in kako je bilo v reesnici, kako so potekale akcije ameriškega obveščevalca Stoneja v južni Franciji, neposredno pred zavezniškim izkrcanjem, kakšno je bilo njegovo sodelovanje s francoskim odporniškim gib®--njem, o vsem tem nam pripoveduje druga knjiga romana. Ta del predstavlja nedvomno vrh celotne pripovedi. Stone je prišel s podmornico v južno Francijo * dvema sodelavcema, da bi navezal pretrgane stike z odporniškim gibanjem in ameriškim agentom, ki je prenehal biti aktiven. Lt kaže pa se, da je ta agent nesposoben slabič, ki ga bo treba čimprej spraviti iz Francije. Skupina, s katero so Američani sodelovali, pa je razpadla. Stone se zato več ali manj samoiniciativno poveže s francoskim odporniškim gibanjem, ki ga na tem terenu predstavlja junaški Carnot s svojimi sodelavci, čeprav ve, kako utegne biti za Američane nevarno oborožiti neposredno pred ameriško zasedbo sile odpora. Pa čeprav si Američani žele pripravit* teren za invazijo, se vendar nočejo spuščati predaleč. Vendar j0 Stone prisiljen ukrepati na lastno pest, posebno še, ko zgub* svoja dva sodelavca in neposredno zvezo s svojo bazo. Ko pa J® Invazija tik pred durmi pade Stone skupaj s Carnotom v rok« kvizlinških francoskih policajev-Pobeg se mu kasneje ponesreči in ko pride do invazije izrof0 francoski policaji zapornike Nemcem. Akcijo vodi prav Dujardin-ki je prepričan, da se bo na ta način znebil nepotrebnih prič svojega izdajstva. Nemci postrele vse Jetnike, le Stone se po naključju reši. Zavezniški vojaški preiskovalni komisiji predstavlja tako edino živo pričo.
V tretji knjigi, katere dogajanje se spet odvija po vojni T Parizu, Je težišče spet prenesen® na politično področje. Čeprav *o se razmere umirile, se še vedno kažejo posledice vojne. Razkriva se tudi vloga osebnosti v njej-Pokaže se, da je bil agent, ki n»J bi ga Stone spravil iz Francij0, sin ameriškega poslanika, generala Shepparda. Dujardin konfn° prizna svojo krivdo, Sheppard P* ne zdrži spletkarjenja in si izber® čudno smrt, s tem da se skrival vrže iz potniškega aviona nad Atlantikom v morje.
že po tem kratkem prikaz" vsebine lahko ugotovimo, da J® zgodba, ki jo obravnava romam zanimiva. Lahko rečemo, da “ zanimivost prva odlika tega obširnega teksta. Druga odlika Je v tem, da nam odkrito, brez olep4®' vanJa odkriva zakulisne spletke j11 prikazuje politične spopade 'n borbe zn prestiž, ki se za mn®*® udeležence večkrat tudi traglčn® končajo, kajti v takih spopad*’1 osebnost posameznikov niti fll važna. Odkriva pa nato H-m-** tudi splošne politične raznic:0 ' zapadnl Evropi po vojn., ko f* poravnavajo stari rakuni iz v-r nega Čuša. Seveda ps r..'.m r<y man razkriva tudi marjikzter«. nimlvosti Iz samega vojnega pada !n obveščevalne deji.vru’'" neposredno pred zli-:reri rnebtl®’ ne Nemčije. Čeprav se z ••.fVat«’ rimi idejami, ki jih v avo-l pripovedi skozi usta sv-v.th Jun*-*0 raža avtor Dinara sicer r.o moremo strinjati, pn |e vcn-lsf Toman zaradi snovi same Ir: ni®11*' pn prikaz« iti izredne ssr.indvj*’ st!. Vreden branja. Tri >m p« n* moremo tudi mj-^o rnralom vrednot, kt ,|!h Izreže plssteli. J* se že z nekaterimi njegovimi I®*" Jami ne moremo vedno sTrini*1*-Glavni junak Stone na.tde p> pr(-*»ki:šn|ah toliko moči, da l>r®‘ map:', notrsni-: krizo m r.sjde P*r v novo živllerje. O.tiike kn.iise '® vsekakor tudi živahnost pilpoV*j di; če je morda ta v prvi kr.J*** Se nekoliko dolgovezna *n razmočena, pa Je v drugi vseskozi dr0" matfino napeta, tako da rom®n bralca v resnici pritegne. Z«*11 moremo roman «V podzcmlj11* šteti za uspešno delo. ki bo n*’ šlo tudi pri nas mnogo hvaležna bralcev. Poleg razvedrila JbnJ*! prav golovo tudi marsikaj rasW> in Jim vedel povedati.
Sl. R#.
Četrtkova črtica
HiMiEi
Bil je samo en rez. Težak. Ljuban ga je spremljal za trenutek. Ni slišal dobro. Bil je prepričan, da ni dobro slišal. Medtem »e je vprašal: zakaj? Zakaj vse to prav danes? Trenutek je str-mel v prazno. Trepetal je. Bil je sam. Mize so bile prazne. Bal *e je, da se ga loteva halucinacija.
Sedela je za mizo pri oknu m ga gledala. Ni vedel, kako ga Bleda, ni imel časa, da bi si to pojasnil. Ni imel niti časa, da bi se prestrašil. Čutil je samo, da stopa, in medtem ko je stopal Počasi in skoro umirjeno, ni vedel, kaj bi moral storiti. Ostale so samo njene oči, čudno povečane, skoro ploščate, in otožne. Gledal je v te oči in prihajal, ustvarjajoč v sebi nekakšen svoj
soet.	Nato je spoznal, da nima kod dalje — ločila ju je samo še miza. Rekel je tiho, kot bi prosil:
Se ne jeziš?
Ne, ne jezi se. A tudi zakaj? Gleda jo, to ni prepovedano. Naj j0 gleda, toda naj nikar ne govori. Ne potrebuje besed. Umazane so. Nikoli več je ne bo razveselila možnost, da govori. Bilo bi čudovito, ko bi molčal. Stal bi in jo gledal. Ni grd. Le ko bi ne bil neumen in ne bi govoril. Če ostane tako pet minut?! Naj, če ostane? Če v petih minutah ne bo rekel ničesar... Bo! Če je lahko naredila za tiste umazane besede, bo mogla tudi za Pet minut čudovitega molčanja.
Spozna: ni ji za molk, ampak za to, da se mu vda in spet tuti roke nekoga. Pustila je, da so besede tekle skozi njo, in gle-dala je Ljubana. Ga hrabrila. Vzdrži še malo. Samo še malo. Razumeva se. Ko bi ti lahko kako zaprla usta. Ne potrebujem tvojih besed.
Naj potrebujem, pravi? Morda roke? Saj, kakšne ima roke? Rada bi povesila oči, da bi videla njegove roke, vendar ne stori
tega,	ker misli, da se bo s tem dovolj kaznovala za tisto novo 'aro, ki jo je pričela. Ničesar ni pričela. Bolje je, da je preprosto, brez besed in pojasnjevanja. Brez vsega. Čisto.
Gleda ga in ne odgovarja. Gotovo ga hoče narediti za bedaka. Čakal bo samo še trenutka. Če ji ni za to, naj gre k hudiču. Molčal bo tudi on. Goska domišljava. Ni žalostna. Pretvarjala se je. Nič lažjega za žensko, kot da je žalostna
Noče iti, a ne more. Nekaj je opazil. Nervozen išče po sebi, ne more najti ničesar. Prazen je. Spet čuti slabost. Pozabil je, a ne ve kaj. Moral bi se obrniti in iti. Tega bedastega položaja ne more popraviti z ničimer. Sedaj, si pravi. Sedaj se obrni in Pojdi. Pusti to gos, naj bulji v nekoga drugega. Nasmej se in Pojdi. Nasmej se, naj vidi, da ti ni zanjo.
• Gotovo sem zelo uboga. Ne bi rada govorila, vendar si že-'int, da bi bil tu. Hotela bi .. . Kaj bi hotela? — je rekla skoro glasno, in se tega ustrašila. Mora končno obračunati s seboj. Ali bo sama, povsem in dokončno, ali pa bo nadaljevala tako, kot je tudi pričela. Druge poti ni. Če hoče biti sama, zakaj je potem Prihajala. Zakaj je sploh odhajala iz hiše.
Rabija, — reče podzavestno in to ga strezni.
Deklica se je ukvarjala sama s seboj in ni slišala.
~~ Robija/ — je ponovil Ljuban glasno, vesel, da se dekle ni odzvalo. Hotel je biti prepričan. Dobro, da se je zmotil. Prost je.
®“ai je končno prost. Lahko ji reče, kar hoče, in odide. Samo zdelo se mu je za hip in nič drugega. Rabije ni. Nor je, ker jo 'e vedno išče. Mora nehati s to blaznostjo. Lovi se kot norec na nefco ime.
Končano je! — je rekel glasno, — zbogom, Rabija!
Kaj?! — dekle se je zdrznilo. — Zakaj ne sedete?
~~ Da bi sedel?!
Bilo je to lepo molčanje. Skoda!
Kaj je škoda? — Ljuban je pozabil na sklep, da bo odšel. ~~ Sedite. Včasih govorim glasno.
.	7* A meni se zdi včasih, da je vse bedasto. Tudi to, kar po-
senjam sedaj, je nesmiselno.
V resnici?
— Ne vem. Nocoj stoji nekdo na glavi. Jaz ali t>i?
— Mar rti to vseeno? Morda oba?
To bi bila slaba kombinacija.
~~ Se vam to pogosto dogaja — Rabija te je pričela zanimati.
Lovim nekakšne utvare po zraku. Ste že poizkušali?
— Ali imate kaj v glavi ali se izmotavate?
~~ Eno in drugo. A vi?
— Drzni ste. Mogoče tudi sedaj lovita te vaie, kot jim pra-,,fe utvare?
~~ Mogoče.
Ne maram ljudi, ki razmetavajo besede. To nič ne stane. c*!o ne zavezuje.
Užaljeni ste.
~~ Recimo, da sem. In da tudi jaz bežim pred nekakšno svo-1° utvaro.
:	To je že bolje. Kaj ne bi bilo lale, če bi jo iskali, name-
**°» da se skrivate?
Iskati ali se skrivati, vse je eno in isto. Razmišljala sem
0	tem.
~~ Vendarle ste razmišljali?
~~ Nikar me stalno ne prekinjajte. — Rabija se je skoro Posmehnila.
jj.	~ zdi se mi, da ste užaljeni. Užaljeni ste in se skrivate kot
Jaz- Zakaj?
~ Ne skrivam se. Iščem.
~ Koga?
— Dekle.
~~ To je torej! — Robiji je bilo neprijetno. — Ali zasluži?
Ne vem. Ena zasluži, a druga...
Sta dve?
~~ Ne	vem niti tega.	Vendarle	je bolje, da molčiva.
Sedaj je prepozno. Je tu?
~~ Ne vem, vam pravim. Morda je ni nikjer.
~~ Nako ji je ime?
•n . Naj boste s tem, za vraga. — Ljuban ni vedel, zakaj se r l' ^“sfalo mu je nenadoma zoprno in neumno, da to počenja. el(ei je glasno, kot bi se maščeval:
Rabija)
Molčal a sta.
Doh0^1"	*e te^° delalo,	s sovraštvom. Baraba je, kot vsi	drugi.
1	k Je	vedela, kaj vse	bo prišlo	nato; oprostil se bo,	nekaj
as avih besed n zatem . .	Ne! Ne	boš! Ne hnš me hunti	z no-
Rekla
b . —- besed, a zatem... Ne! Ne boš! Ne boš me kupil n,mi besedami. Kaj nisi mogel molčati? Rekla sem ti/
,en>Ji. da molči.
,j , Nesramen si, — je rekla jedko. — Toliko pripovedovanja, bol' ' nazadnje rekel, kako želiš spati z menoj. Kaj bi ne bilo v	ki to rekel naravnost? Ne bi se vsaj mučila. Potre bo-
da h' sVeČ *ot p0* ure’ <*° *' izrekel ime. Kaj sedaj? Naj čakam, °» vse pojasnil. Povej, koliko časa potrebuješ? je i i^lno ie * ,0 bedasto utvaro. Išče nekaj, česar ni. Trikrat ču„l ,na	A glej, kot da je slep, naletel je ravno na — vin-
fca' • a^u°a *" n'^ drugega. Žal ji je, ker je izgubila čas. Za-1 J‘ ni rekel naravnost — torej.
.. Ua se niste smotili, dekle? Kako veste, da sem hotel spe-w * vami?
Cj. ~ Be strahopetec si povrh. Drugi vsaj pridejo naravnost. Pra-Ne°' k' pro,*a? Mislijo: dva ali tri konjake in je že konec z njo. so ‘ i ?tec> niti deset konjakov ni dovolj. Drago, ali ne? Vsi d„,^ls*‘*'< da bo po Stojanu šlo zlahka, Zmotili so se. So ti pove-. * S° *• Poslali, da poizkušaš? Vem. Nov si, to rekli, go-Vo Jo boš dobil.
tnalo
Kaj *a to.
meni mar, če prihajajo k vam. Naženite jih, če vam Naredili ste celo dramo, a brez vzroka. Slišal sem,
Prej, da je rekel nekdo Rabija in pomislil, da to morda vseeno — ste ali niste.
n,,te vi. Sedaj mi je de važno?
•pr,C~ )e -Samo zato, ker sem bedak. Iščem nekaj, česar ni. ved i * **m Prevural in še mi ni bilo dovolj. Prav sem po-ni- a vtolo prej; lovim utvare. Zdi se mi — sedaj bo prišla, se (i * 0<* nekod prikazala. Vem, da je ne bo. Dobro vem, a ven-konč ®a*caTn’ ^i nisi prva, ne boj se. To nocoj se je Je dobro ,	a,°- “ Ljuban je začutil utrujenost in spoznal, da govori,
vat T n' po*r®bno govoriti; pomirljivo je rekel; — Oprostite, ker „ onjavim s svojimi neumnimi zgodbami. Vse to je brez zve-« vem, toda neki vrag je prišel vame, nocoj. Mislil sem, da e v,e minilo.
n .	®°- ~ Rabija je govorila tiho, — tudi jaz si letim, da bi
it, x "‘'P'*0. Včasih mislim, da se je to zgodilo, toda ko po-,Kušam oditi...
kujem Ce
,	bi bilo to mogoče, potem bi bilo vse lahko. Ne potre-
Vad«m drugega, razen da bi pozabil neko — ime. Neko na,
■	® 1 TTl P, Ko rt rt jennsmstisn e* ze	m LA d a mir rtsrn tim ?tlrt
Cre*ohlično ■ a
ga izgovorim, ne pomeni nič, je skoro prazna, . a ko mine minuta, dve čutim, da me ponovno ča-nekje v zasedi skrito.
Bojim se trenutka, ko bom neoprezen.
,, ,	Pohajale, se kopičile okoli jezika, v vratnih žilah,
nih čeljustih. Gledala sta se, z občutkom radovednosti, ven-Polna negotovosti, da nista povedala dovolj,
VOJISLAV
r=&=\
— Ben, videš, Mihec, kej sm reku jest? Si vidu, de so čekolirali, ma de tarifa od tranvaja je ostala zvišana.
— Je že prou. Ma zdej je stvar drgačna. Zdej jema tisto zvišanje leeaino osnovo. Zdaj je tisto zvišanje potrdu občinski svet jn zdej ni kej reč. Jest sm pruti ilegalnemi zvišanji, koker so gd nar-dili. Ma če občinski svet reče teku, pole pej rad plačan pedeset lir jn magari tudi šestdeset. Samo de je vse legalno jn po paragrafah jn zapisnik jn vse. Ke red more bet! Jn pole - sej so povedali — Acegat ni jemu dnarja za plačat delauce. Jn tu pej ne be blo prou, de be delauci ne dobili plače!
— Ja, ma jest se piašam; kašni miništratorji so tam pr Acegat, de jem zmiri manka dnar? Jn tudi niso neč rekli, de jem manka dnar za direktorje. Če reč, de če je malo dnarja, ta prvo mislejo na direktorje jn pole, če za delouce zmanka, pej moremo plačat mi.
— Ma kej ne znaš tistga pregovora, de ta prvo je Buh sebi ustvaru brado? Jn če be rekli, de ni dnarja za direktorje, ne be blo taku lahko spravet naprej tisto zvišanje. Ma če rečejo,, de ni dnarja za delauce, pej se nobeden ne upa neč reč. Dragi moj, moreš zastopet diplomacijo!
— Ja, ja! Intanto zdej bojo zvišali tudi mesu. Jn bo tudi vse legalno. Boš tudi kontent?
— Se zna, de bom. Samo de je po paragrafah. Jn pole je tudi bulše ne jest preveč mesa. So ani, ke jem rečejo vegetarjanci, ke pravejo, de še narbol zdravo je ne jest neč mesa, ma samo radeč, fežu, zelje, repo jn take reči.
— £, dragi moj, kej Je zdravo jn kej ni, pej ni taku iahko reč. Vidi tam u Livor-ni sp. umrli štirje saudatje. ke se še zdej ne zna za kej. Neke j štedirajo od nekšneh virusov, ke so lahko, denmo reč, tudi i na solati Zatu ne moreš neč reč.
— Znaš kej, tisto od Livorna, nečko pestmo stat, zatu ke jeh ne be tou fasat. Si vidu tistga žurnalista, ku jeh je fasau, zatu ke se je preveč brusu ježek? Zatu od kašneh reči je bulše mou-čat.
— Ben, tisto pej jemaš prou. Sej jest se zrni-ram bojim, de bomo ankrat plačali gor zastran našeh čakol. Rečeš tu, rečeš u no jn kar na lepem si u.. . težavah, de sam ne znaš kaku.
— Jest rečem, de še narbol gvišno je govort od umetnosti jn od kulture. Zatu ke narprej u-metniki neč ne .ukažejo, pole umetnost je svobodna jn ministri jn drugi komandanti se na kulturo požvižgajo jn zatu se neč ne ofendirajo. tudi če rečeš kej slabga.
A, glih ke si me zmislu: znaš, de bo danes godla solo tista slovenska pianistka Dubravka Tomšič jn de bo godla u Verdi jn de jo bo spremljau tržaški orkester?
— Ma ne!
Ja, ja! Jn pravejo, de zna forte fino godel jn de jema vre veliko jeme!
— Ceprou jema dvej kluki u priimki?
Ja, vselih! Jn prou moremo jet poslušat!
A, se zna!
ČLOVEČANSKA POBUDA VELIKEGA UČENJAKA
Szilardov svet, ki bi na njem bilo moč živeti
Velik moralni pomen ustanove, ki jo je I. 1962 ustanovil Leo Szilard, Fermijev sodelavec - Njeni osnovni nameni in praktične naloge - Očitna težnja, da bi se v prid miru spremenila kvaliteta političnih predstavnikov in predstavniških teles
Vprašanje neposrednega prispevka v prid ohranitve miru in za splošno razorožitev, je vprašanje, ki se mu danes z največjo prizadetostjo posveča večina znanstvenikov. Ameriški tednik «Science» je pred kratkim objavil članek, ki je v njem govora o pobudi, katero je v tem pogledu razvil pred tremi meseci umrli veliki fizik in biofizik Leo Szilard. Objavljamo v kratkem o tem nekaj podatkov Zadnje mesece je bila «Ustanova za svet, na katerem bi bilo moč živeti«, neka vrsta združenja, ki se v njem udejstvuje določeno število pripadnikov znanstvenega sveta, zadnje mesece je bilo, torej, to združenje predmet zelo žolčnih napadov Bilo je nadalje tudi predmet razpravljanja v senatu. Neki senator pa se je ob tej priliki postavil proti temu, da bi mu bila dodeljena večja vsota za njegovo
delovanje. Dasiravno je med njegovimi nasprotniki razširjeno mnenje, da ga v pogledu sredstev in možnosti presega samo CIA, pa je resnica, da je ta organizacija zelo skromna. Je pa inteligentno vodena, tako da je postopno dosegla tolikšen vpliv tudi na nacionalno politično življenje, ki je za gotovo kar neobičajna za neko ((pacifistično skupino«.
izdaten: skupno z Enricom Fermijem je sodeloval v vseh delih, zadevajočih rešitev vprašanja verižne reakcije. Po vojni se je opredelil v tisto skupino znanstvenikov, ki so bili prepričani, da bi vsakršen jedrski spopad povzročil na Zemlji popolno opustošenje, pa se je spričo tega tudi na vse načine trudil, da bi bili sprejeti mednarodni ukrepi, s pomočjo katerih bi bilo moč nadzorovati no-
Ustanova je bila ustanovljena 1.
1962, ko je jedrski fizik Leo Szi- vo orožje in preprečiti spopad, lard na svojem potovanju po ZDA v devetih univerzitetnih ustanovah prečital svojo poslanico na temo:
Ali se nahajamo na poti vojne?
Szilard je imel, kot je znano, tudi pomembno vlogo, ko je med vojno šlo, da prepriča Einsteina v zvezi z »načrtom Manhattan«, nakar je ta napisal svoje znano pismo Rooseveltu. Tudi njegov znanstveni prispevek je bil zelo
POSLEDICE ZAOSTALOSTI SEJE MOREJO ODPRAVITI ČEZ NOČ
Indijski človek živi v povprečju
- m* i h dan športna s 100 lirami na dan
^	„	Tudi IiajlIiailjŠi primanjkljaj Sp^ V UeVaTnOSt Zelo Šibko
Zft VCČ0F «Ž6HSK3> llflljci ravnotežje - Industrializacija je prinesla s seboj inflacijo
Špekulanti so začeli kopičiti zaloge in prišlo je do lakote
V modi se bo čutil tudi vpliv «toplessa»
Ena letošnjih modnih novosti: plašč z ovratnikom — kapuco. Se bo katera odločila za kaj takega?
Modnih revi) še ni konec, čeprav so se uradne revije najbolj priznanih modnih hiš tako v Parizu, kot v Firencah že zaključile, se nadaljujejo druge revije, ki vsaka po svoje prikazuje, kaj bo letos, oziroma prihodnjo zimo in spomladi moderno. Tako so prikazali svoje novosti lastniki tovarn za otroško konfekcijo, kot tudi za konfekcijo, namenjeno mladoletnim, lastniki tovarn obutve, kot tudi klobučarji. Vsi so prikazali dosti novih idej, toda revolucije v sedanji modni Uniji s tem še ne bo.
Po vseh teh modnih revijah je povsem razumljivo, da se nam zastavlja vprašanje, kaj bo pravzaprav letos moderno in kako se bo morala ženska oblačiti,
če hočemo odgovoriti v nekaj besedah, potem bi to povedali tako: za dnevne obleke velja športna linija, ki se kaže tako v kroju samem, kot tudi v izbiri tkanin, ki so za športno krojene obleke najbolj primerne; zvečer pa bo ženska čimbolj «ženska», čimbolj šarmantna in seveda čimbolj sjatalnau. Te tendence bodo podčrtavali tako kroji, ki bodo v glavnem zelo komplicirani, kot izbira tkanin, ki bodo zelo dragocene, pa tudi poseben način šminkanja, ki bo dajal predvsem poudarka očem in pa koži, ki bo morala biti čim svetlejša in čimbolj prozorna.
Kar se tiče dnevnih oblek izbira ne bo preveč težka. Športno
in z uspehom jo bo lahko oblačila tako za službo, kot za sprehod, ali nakupe. Glavno je, da si vsaka izbere primemo blago, ki mora biti po direktivah letošnje mode čimbolj mehko m čimbolj toplo. Dolžina takih športnih oblek, plaščev in kril je ostala nespremenjena, ali pa so letošnja krila morda za nianso krajša od lanskih. Barve bodo v glavnem v zgodnji jeseni še svetle in pastelne, za zimo pa bodo že prevladovale temnejše barve, med katerimi bo na prvem mestu prav črna barva.
Povsem drugačna bo zadeva s popoldanskimi in večernimi oblekami, pri katerih bo čutiti velik vpliv mode etoplessov». Tako bodo skoraj vse večerne, kot tudi mnoge popoldanske obleke z zelo globokimi prsnimi izrezi, ki se bodo linčali prav na robu dostojnosti. Takšni izrezi bodo okrašeni z umetnim cvetjem, z nakitom, ali pa bodo že sami na sebi tako svrtoglavis, da bodo kar zadostovali.
In kakšni bodo čevlji? če se bodo za športne in dnevne čevlje še bolj uveljavili takšni z bolj debelimi in nizkimi petami, bodo večerni čevlji zopet bolj špičastih in elegantnih oblik. Klobuki pa bodo v glavnem ali zelo majhni ter bodo pokrivali glavo globoko na čelo, ali pa bodo zelo veliki in impozantni, predvsem še bodo to klobuki za bolj svečane priložnosti.
Pred nedavnim so vse tiskovne agencije poročale o velikih, celo krvavih neredih v Indiji. Ob tej priložnosti smo tudi zvedeli, da je bilo osnovni vzrok teh neredov — pomanjkanje hrane, ali z drugo besedo lakota. Ker so nam tako rekoč še v ušesih ohrabrujoča zagotovila pokojnega indijskega voditelja Nehruja, da se življenjske razmere v Indiji od osvoboditve dalje naglo popravljajo, so vesti o teh neredih s prizvokom lakote marsikoga dimile in upravičeno se je vprašal: kako je po vsem tem v Indiji kaj takega možno. Nizka življenjska raven je ena stvar, lakota pa kaj drugega, bolj resnega.
Ce bi le nekoliko pobrskali po starih kolekcijah časopisov, bi kaj kmalu ugotovili, da je bila lakota nekakšna kronična bolezen Indije. Bila so obdobja, ki so terjala na milijone mrtvih od lakote. Toda od osvoboditve dalje se o tem ni govorilo, razen v prvih dveh, treh letih začetnih težav nove uprave. Z Nehrujem se je gospodarstvo dežele začelo boljšati in o pomanjkanju hrane se je govorilo toliko manj, kolikor več se je govorilo o industrializaciji dežele, ki je s petletnimi načrti doslej zabeležila že vidne uspehe.
Po teh ugotovitvah Je tem bolj upravičeno vprašanje, od kod sedaj lakota, ki požene milijone ljudi na ulice, celo pred puške?
Odgovor na to vprašanje je lahko zelo enostaven, hkrati pa tudi zapleten, kot so zapletene same razmere v Indiji.
Ko so se morali Angleži koj po vojni umakniti, so zapustili Indijo v skrajno zaostalem stanju. In čeprav prirodno bogastvo dežele ni majhno, ga je težko v kratkem času razviti na raven, ki bi vsaj za silo ustrezala potrebam. V Indiji imamp namreč opravka tudi s problemom prevelike naseljenosti, saj šteje Indija danes 460 milijonov prebivalcev z letnim prirodnim prirastkom 13 milijonov novih ust.
Kakor dokazujejo statistični podatki, se Je v zadnjih letih gospodarska struktura Indije sicer neznatno, vendarle nekoliko spremenila. Izredni napori za industrializacijo to prinesli določene uspehe. Toda glavna panoga gospodarstva je v Indiji še vedno kmetijstvo, ki je sicer skrajno primitivno, ki pa je vendarle zabeležilo korak naprej.
Po statističnih podatkih, ki so bili objavljeni pred nedavnim, se Je nacionalni dohodek v minulem letu dvignil za 4,3 odstotka, v dveh letih prej pa po 2,5 odstotka na leto. To se pravi, da se je v prvih treh letih tekočega tretjega petletnega gospodarskega načrta nacionalni dohodek Indije dvignil za 9,3 odstotka. Ta napredek, ta dvig na-
HOROSKOP
krojena obleka je prav vsaki všeč
•MuniniMiMiiiiiiimiHimmiiunuuMiiMiiillilIHMili.......................Milinimi...................n.....
kdo. ki vas bo podprl. Skušajte razgnati vzdušje nerazumevanja, ki vas tlači.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ugoden dan za tehnično dejavnost, Ne dovolite, da bi kdo vašo široko, srčnost izkoriščal za lastne kaprice, KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Ce boste ukrepali brez nekega natančnega programa, vam bo nemogoče mimo nekaterih bistvenih napak Utrdili boste neko prilatellstvo.
VODNAR (od 21.L do 19,2.) Odločno se postavite po robu najnevarnejšim tekmecem. Ne vzbujajte
cionalnega dohoka, ki znaša v treh letih 9,3, pa gre v glavnem na račun deleža, ki ga je v gospodarstvu Indije dala industrija, kmetijstvo pa je napravilo le neznaten korak naprej, komaj 1,5 odstotka. Ce pa računamo, da živi v Indiji celih 80 odstotkov prebivalstva od zemlje, vidimo, da ves napredek v industriji ni mogel pripomoči k bolj izrazitemu povečanju nacionalnega dohodka in višje življenjske ravni, ki se da izraziti tudi v sledeči primerjavi: Egipt je znan po zelo nizki življenjski ravni. Življenje egiptovskega kmeta — felaha —, je znano' po prav bednih razmerah. In vendar statistika pravi, da se bo življenjska raven povprečnega indijskega človeka šele po dokončanem ciklusu petletnih načrtov, to je 1976. leta, dvignila na raven komaj ene tretjine življenjske ravni, ki jo danes imajo v Egiptu. Ker je ta sicer drastična primerjava še premalo nazorna za človeka, ki ne pozna razmer v Egiptu, bomo dodali da živi povprečni Indijec danes s 100 lirami približno . na dan, kot zatrjujejo indijski uradni krogi, opozicija pa zatrjuje, da živi povprečni Indijec s komaj kakimi 50 hrami dnevno.
Kako je to možno, ne bomo razlagali, ker je za naše pojme to malone nedojemljivo. Prešli bomo raje na nekatere druge podatke, ki so prav tako zelo nazorni. Indija je, kot smo že povedali, 80-odstotno kmetijska država. In vendar Je morala tudi v zadnjih letih napredka tudi v kmetijstvu, uvažati okoli pet milijonov ton žitaric na leto. To Je bilo nujno, da se ohrani vsaj skrajni minimum pri prehrani prebivalstva. Lanska letina pa je bila v velikih predelih Indije zelo slaba, poleg tega pa je pred
dnevi Indijo prizadela velika elementarna nesreča. Monsunski dež, kakršnega niso zabeležili že 45 let, je povzročil velikanske poplave v severnih državah Indije Asamu, Bengalu, Pendžabu, Bi-haru in celo sam Novi Delhi je bil v nevarnosti. 2e prvi dan poplav je ostalo brez strehe pol milijona oseb, bilo pa je tudi mrtvih. Vode pa so preplavile okoli dva milijona hektarov žitaric, ki so bile malone pred žetvijo.
Ob teh razmerah je logično, da je začelo primanjkovati hrane v mnogo resnejšem obsegu, kot druga leta in stanje je postalo tako pereče, tako dramatično, da se je indijska vlada obrnila na vlade Avstralije, Združenih držav. Velike Britanije in Pakistana s pozivom, naj svoje ladje na Indijskem oceanu in Južnem Pacifiku, ki so prevažale žito, takoj preusmerijo v indijske luke, da bi Indija čimprej dobila nujno potrebno žito, minimalno peščico moke ali riža. Seveda ta ukrep še ne more rešiti razmer. Glede tega bo morda bolj prepričljiv sledeči podatek: če bi vsak Indijec pojedel na dan le 20 gramov riža ali kruha več, kot ga poje danes, bi to bilo toliko, kolikor znašajo vse zaloge hrane ZDA.
Ob takšnih razmerah je samo ob sebi razumljivo, da more v tem «oceanu ljudi«, kot pravijo Indiji, priti do velikih težav že ob neznatnem poslabšanju minimalnega ravnotežja. In tu moramo iskati enega izmed vzrokov za trenutne težave v Indiji, ki so prišle do izraza v začetku omenjenih demonstracijah milijonov ljudi, ki so vdrli na ulice, zahtevajoč hrane.
Obstaja pa še drug razlog, odnosno vzrok, ki je k temu vsaj
(Nadaljevanje na 6. strani)
V začetku je Szilard bil v tem pogledu pesimističen, kasneje pa se je prepričal, da so politiki postali bolj sprejemljivi za določene logične argumente. V že omenjenem svojem govoru, oziroma poslanici, pa je predlagal določene konkretne ukrepe, ki naj bi jih vlada sprejela za odpravo grozeče napetosti med SZ in ZDA. Njegov končni cilj je bil splošna razorožitev in odprava vojne. Vsebina njegovih predlogov je bila, da bi se vsi državljani, ki se z njim strinjajo, združili ter prispevali dva odstotka svojih letnih dohodkov v prid fonda za podporo političnih kandidatov, kateri bi uživali njihove simpatije. Natančneje za podporo tistih kandidatov, ki bi v svojih volilnih okrožjih ne imeli zadostne podpore, da bi mogli aktivno zavzeti svoja stališča glede vprašanja «vojne in miru« Slo pa je bolj za to, da se ustvari neko široko gibanje, kot pa nekakšen klub. Glede strategije delovanja ter informacij o posameznih kandidatih, bi imela skrbeti skupina znanstvenikov in predstavnikov kulture.
Po opravljenem potovanju, so bila odposlana pisma vsem, ki se je zanje menilo, da bi v tem pogledu mogli biti koristni. Kmalu je začel pritekati denar V nekaj mesecih je ustanova, ki se je takrat imenovala «Svet za odpravo vojne«, zbrala 55 ttsoč dolarjev. Leta 1962 je Szilard sklical sestanek, ki se ga je udeležilo 22 znanstvenikov (med katerimi so bila mnoga znana imena, kot npr. Bernard Peld, Charles CoryeII, Maurice Fox, William Doering, John Edsall, David Hogness idr.), da bi ustanovil ((posvetovalni odbor znanstvenikov za svet, na katerem bi bilo moč živeti«. Vsi omenjeni, razen pokojnega Szilar-da, so še danes člani te ustanove, ki je na volitvah 1. 1962 že dosegla lepe uspehe. Kasneje se Je skupina tudi odločila, da bo nudila ustreznim elementom svojo podporo na senatnih volitvah, ki so bile septembra. Prtstašem ie bilo ob tej priliki svetovano, naj podprejo Josepha Clarka, demokrata iz Pensilvanije, in Georgea McGoverna, dvakratnega člana kongresa. «Oba moža,« je bilo rečeno, «sta resno zaskrbljena spričo teženj, stremečih za čedalje močnejšo oborožev: ,'o tekmo, kakor tudi razumeta, kakšno politiko bi bilo treba voditi, da bi se ta nevarnost odstranila« Tako Clark kot McGovem sta z ustanovo v najtesnejših stikih Tako je McGovem, kar zadeva nnr. vprašanje Kube in vojaških izdatkov, vedno izražal malone ista stališča. Pred kratkim je ((Ustanova za svet, na katerem bi bilo moč živeti« začela tudi pozivati ter spodbujati svoje pristaše za volitve 1 1964. V 1 1965 pa se bo zavzemala za ukrepe proti širjenju atomskega orožja, in sicer predvsem za dosego sporazuma glede odprave podzemeljskih poizkusov. kot tudi, da bi ZDA dale pobudo za ustanovitev mednarodne brezatomske cone in za dosego mednarodnega sporazuma glede preprečitve nadaljnjega širjenja jedrskega orožja.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zanašajte se na pomoč drugih, da bt mogli rešiti nekatera delikatna vprašanja. Lahko računate na razume, vanje ljubljene osebe.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ustvarila se bodo ugodnejše možnosti za od-1 trdnim zaupanjem vase, vam bo
pravo neke nevšečne situacije. V zakonskem življenju bo prišlo do pomiritve.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.8.) Pasite se pred lastno neprevidnostjo, Ce Je vzdušje v družini preveč moreče, sl privoščite nekaj zabave.
RAK (od 22.8. do 22.7.) Ustvar. talni ljudje bodo danes polni po. bud V teku večera bo priiio do prijetnega srečanja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neugodno obdobje vašega finančnega po-
iiu uuuuujo vobuk1* luinnuitiKB jju* ošvunršiJViii	------
slovanja ae bo danes prenehalo. S l^Ie obupajte, zakaj našel se bo ne
uspelo obvarovati se pred ostrimi kritikami.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne spuščajte se brez premisleka z preveč drago podvige. Ca vas zanima filozofija, boste v njej danes našli veliko zadoščenje.
TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Danes računajte samo na lastno moči. Negotovost in namišljene krivice bodo spričo nekega iskrenega čustva povsem izginile.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
ljubosumnosti pri dragi osebi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše slovno stanje je trdno, vendar dite Se vedno previdni. Večer bo primeren za nuna srečanj« in razpravljanja.
K
ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA 1964
mnenje; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Otvoritev ve-
ba; 8.55 Radijska šola; 9.25 ((Vesele počitnice«; 9.40 Legenda in
Radio Trst A
v .-M V e. UJZVYIVl,| *v.uv V»V»W*»W» »•-	UV»V je/vivtiiovi r, V.KV UV(^VHMU At*
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas-	lesejma v Bariju; 11.00 Sprehod	scherzo; 10.15 Z	domačih opernih
i. 11.30 Šopek slovenskih; 11.45	skozi čas; 11.45 Ital. plesi;	11.30	odrov; 11.00 Turistični napotki;
- - -	" hubertov ron^b; 11.45 Skladbe rf* ”	“---- jajjafg^—-J—
____	__________ godala;	Odrska glasba; .RmiVPi .m...................
kogar nekaj; 13.30 Glasba po že-	14.55 Vreme na ital. morjih;	15.45	pevci popevk;	13.30 Priporočajo
ljah; 17.00 Ansambel Franco Val-	.Gospodarska rubrika; 16.00	Pro-	vam; 14.05 Mali	glasbeni mozaik;
Jug. orkestri in pevci; 12.15 Potovanje po Italiji; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30
IJan; 17.00 Ansamb- ------- ^ - -— . ...	,
lisneri; 17.20 Iz albuma lahke gram za najmlajše; 16.30 V disko-glasbe; 18.00 Zbor «Tita Bircheb- teki; 18.10 Skladbe za orgle; 18.50 ner«; 18.15 Umetnost in priredit- Klasiki jazza: 19.10 Plesna glasba; ve: 18.30 Bartok: Godalni kvartet 20.25 Pata Morgana: 22.15 Sopra-
ve; 18.30 Bartok: Godalni kvartet št 1; 19.00 Operne uverture in
zbori; 19.15 Stmaverski grad; nato Znani pevci; 20.00 Šport; 20.30 Znani motivi; 21.00 »Gaber nad
nistka El°n:i Rizzleri.
//. program
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Maria
14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Barka-role in koračnice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Po glasbenih galerijah; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.10 Turistična oddaja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi;
Večer v Copacabani; 22.30 Violinist Karlo Rupel; 22.45 Preludij k noči.
prepadom«, radijska igra;	21.55	Pariš;	9.00 ital.	pentagram;	9.15	21 00 Literarni večer;	21.40	Švara:
~~	• gjjjfc------	h ■■	Conoerto prosso dodecsfonico.
Ital. televizija
10.00 Svečana otvoritev velesejma v Bariju; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Lahka atletika:	20.00 Veverica;
20.15 Šport: 20.30 Dnevnik; 21.00 «M»stro don Gesualdo«; 21.55 Beseda tn glasba; 22,35 Zaključek
71* 01a.sba za	dobro jutro;	11.00	ba v	večeru: 2200 Zaključek	be-	Dnevn^k^ festi'ala’	ot>	koncu
Otroški kotiček:	11.30 Operni	zbo-	neškega fA-.tivflin	unevnis.
Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi;
12.00	Romantično popotovanje;
14.00	Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolosa in motorji; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.35
_____________________    |	Srečno pot; 17.35 Mala enciklo-
13 *15 ” Orkester Cn »“m i ma;" 13 A0	pedija. 17.45 W. Thackerav: »Spo
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran
Simf. koncert- 14.10 Jazz.
Koper
mini Barrjija Lindona«; 18.35 E-notni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Operni program: 2100 Beneški filmski festival; 21.40 Glas-
ri; 12.00 in 12 50 Glasba po željah;
13.40 George Liberace; 14.00 Glasba po željah; 14 30 Melodi je; 15.15 Slov. narodne: 16.15 Tret is stran;
16.30 Popoldanski koncert; 17.40
JSK*: T,S MB^nTo ,nLrJ9 f)fl vlja revij; 20.40 Paganiniiev Orkester J. Mengo; 19.30 Prenos	ta kitaro in aodala-
RL: 22.15 Orkester Oliver; 22.50	kltar0 R fla a'
Nočni motivi.
Nacionalni program
lit program
18,30 Severnoameriška kultura; 18.45 Rousselove skladbe; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Re-ev kvar-21.20
Glasbeni festival; 22.45 Na pro gramu IVehemet.
Slovenija
8.30 Vreme na ital. morjih; 8.30	7.15 Glasbena srečama; 8.05 Ko-
Jutranji pozdrav; S.05 Psihologovo roške narodne; 8.25 Zabavna glas-
DRUG1 KANAL
21.00 Dnevnik: 21.15 Rascel v »Henriku 61»; 22.45 Športni četrtek, ob koncu Športne vesti.
Jug. televizija
18.50 Biro: 19.10 Obzornik; 19.30 S kamero po Afriki film; 20.00 Dnevnik; 20.30 Večer v Parizu med London City Stompers — zabavna oddaja; 21.35 Sprehod po velesejmu; 21.50 Včeraj, danes, jutri.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.5, najnižja 17.1, ob 19. uri 21.4; zračni tlak 1018.9 raste, vlage 65 odst., nebo 1 desetino poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 22.4 stopinje.
Tržaški
nevnik
Danes, ČETRTEK, 10. septembra
Nakita
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob lt.26: Dolžina dneva 12.54. Luna vzide ob 10.03 in zatone ob 20.43
Jutri, PETEK, 11. septembra Milan
SKLEP POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE
*
Goveje meso od danes dražje za 40 do 180 lir na kilogram
Telečje meso različnih vrst se podraži za 40 lir - Pri uvedbi novih cen je pokrajinski odbor za cene upošteval predvsem višje režijske stroške mesarjev
Včeraj je pokrajinski odbor za cene določil nov cenik govejega in telečjega mesa v prodaji na drobno Nove cene so za 40 do 180 lir višje od dosedanjih. Na včerajšnji seji je pokrajinski odbor za cene podrobno proučil predloge in izsledke posvetovalne in tehnične komisije za cene, ki sta dlje časa proučevali zahteve in predloge mesarjev za zvišanje cene mesa v prodaji na drobno.
Na osnovi priporočil obeh komisiji. je pokrajinski odbor za cene sestavil sledeči cenik, ki mora veljati v vseh mesnicah v tržaški pokrajini od danes dalje:
Goveje meso prve vrste: ekonomično za juho od 540 na 580 lir kg (40 iir več); prednji del s 25 odst. kosti od 040 na 1.040 (100 Ur več); prednji del brez kosti od 1.240 na 1.380 (140 lir več); zadnji del s 25 odst. kosti od 1.140 na 1.280 G40 lir več); zadnji del brez kosti od 1.540 do 1.680 (140 lir več); meča zadnjega dela za zrezke od 1.820 na 1.960 (160 lir več); pljučna pečenka (ombolo) od 2.360 na 2.540 (180 lir več).
Goveje meso druge vrste (kravje): ekonomično za juho od 500 na 540 (40 lir več); prednji del s 25 odst. kosti od 820 na 900 ( 80 lir več); prednji del brez kosti cd 1.120 na 1.240 (120 lir več); zadnji del s 25 odst. kosti od 1.000 na 1.100 (100 lir več); zadnji del brez kosti od 1.400 na 1.520 (120 Ur več); meča za zreške' zadnjega dela od 1.640 na 1.720 (120 lir več); pljučna pečenka (ombolo) od 2.140 na 2.300 (160 Ur več).
Telečje meso: za golaž od 860 na 920 ( 60 lir več); prsi in hrbet od 960 na 1.020 ( 60 Ur več); zarebrnica (kotlet) od 1.680 na 1.720 (40 lir več); pleče brez kosti od 1.780 na 1.820 (40 lir več); stegno brez kosti od 2.200 na 2.240 (40 Ur več); stegno za zrezke od 2.480 na 2.520 (40 Ur več).
Iz gornjih novih cen govejega in telečjega mesa vidimo, da se je cena govejega mesa povišalo znatno več od telečjega. To pomeni, da je na trgu večje povpraševanje po govejem kot po telečjem mesu. Z novimi višjimi cenami govedine sedaj skoraj ni več nobene razlike v ceni med govejim mesom prve vrste ln teletino, kar pomeni, da je sedaj zelo malo povpraševanja po telečjem mesu, ki ga v veliki meri nadomestuje perutnina (piščanci). Kot pišemo na drugem mestu na-
šega časnika, se je v avgustu tudi cena perutnine precej povišala.
Pri določitvi višjih cen govejega in telečjega mesa je pokrajinski odbor za cene upošteval predvsem višje režijske stroške mesnic ter samo delno višje cene mesa na debelo. To pomeni, da so mesarji popolnoma uspeli v svoji zahtevi po zvišanju cen, čeprav so prefekturni organi nedavno št: izjavljali, da se na trgu na debelo, kakor tudi glede drugih vzrokov niso pojavili nobeni novi pogoji, ki bi opravičevali dvig dosedanjih cen mesa.
Kam bomo prišli po tej poti je zelo težko reči. Do kakšne ravni se bodo cene mesa povzpele v pri-
hodnjih mesecih, zlasti v decembru, pa je zelo težko predvidevati. C
Preklicani odpusti v ladjedelnici Felszegy
Sindikalni spor v ladjedelnici Felszegy v Miljah zaradi odrejenih odpustov je bil rešen s posredovanjem deželnega odbornika za delo in obrt Bruna Giustija, ki je pretekli teden sklical prizadeti stranki.
Modello so se predvčerajšnjim dopoldne sestali pod predsedstvom odbornika Giustija zastopniki ladjedelnice, združenja industrijcev, sindikalnih organizacij in člani notranje komisije. Na osnovi predlogov, ki jih je postavil deželni odbornik Giusti še pred časom, da bi preklicali odpust 237 delavcev je bilo sporazumno sklenjeno, da se od 70 delavcev, ki so že dobili obvestilo o odpustu, ponovno vključi v produktivni ciklus 41 delavcev. Za ostalih 29 pa so napovedane odpustitve spremenili v začasno odpustitev z dela z ugodnostjo dopolnilne blagajne Guadagni.
PREKLICAN ODPUST ČLANA NOTRANJE KOMISIJE
Zmaga enotnega nastopa delavcev v podjetju Dilfi
Včeraj uspešna stavka delavcev lesne industrije - Danes in jutri stavka v kamnolomih - Borba za produkcijsko nagrado v Italsider
Ta deželnem sedežu v palači
....""""""""""".""""""""""•""■"■""""»""''•''''"»'■•»»•»»»»»»»»»I...HI.............
ZASKRBLJUJOČE NARAŠČANJE DRAGINJE
Cene v avgustu znatno višje kot v juliju in avgustu Jani
Najbolj se je podražila perutnina, olivno in semen, sko olje, zelenjava in sadje ter premog in drva
Občinski oddel jk za prehrano v | piščancev, povzročilo dejstvo, da so svojem mesečnem poročilu ugotav-1 se cene močnih krmil povišale, ter
da so zaradi tega številni rejci opustili rejo piščancev, ki sedaj naj ne bi bila več donosna. Cene perutnine so v avgustu dosegle do sedaj naj višjo raven, vendar pa so še vedno bolj ekonomične od cen go-vejega mesa. Vedno večje povpraševanje zlasti po piščancih zaradi dražjega govejega mesa povzroča tudi stalno višanje cene perutnine in napovedujejo, da se bo tb višanje nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih.
ija, da so se v mesecu avgustu cene živil na drobno znatno povlšaie v primerjavi z mesecem julijem, da ne govorimo o primerjavi z avgustom lanskega leta Kot je znane, omenjeni občinski oddelek nadzoruje potek cen na debelo in na drobno v tržaški občini.
Od vseh živil v prodaji na tržaškem trgu (razen povrtnin in sadja, o čemer govorimo posebej) je samo goveje meso obdržalo julijske cene, ker so cene mesa v prodaji na drobno vezane na cene, ki jih določa prefektura. Ce pa se meso v avgustu in do včeraj še ni podražilo, objavljamo danes na drugem mestu nove cene govejskega mesa v prodaji na drobno, ki so višje od dosedanjih. Toda cene perutnine, ki niso pod nadzorstvom oblasti, so se v avgustu znatno povišale zaradi pomanjkanja tega blaga na trgu. Po mnenju občinskega oddelka za prehrano je to pomanjkanje in višje cene perutnine, zlasti pa
SVET MEDNARODNEGA INŠTITUTA ZA TEORETIČNO FIZIK0
Znanstveniki svetovnega slovesa v nedeljo na sestanku v Trstu
Med njimi so Amerikanec Oppenheimer, Rus Soiovjev in drugi Razpravljali bodo tudi o tečaju, ki se bo začel 5. okt. v Trstu
V nedeljo se bo sestal v Trstu nanstveni svet mednarodnega in-.tituta za teoretično fiziko. Ob tej iriložnosti bodo prispeli v Trst številni znanstveniki in med njimi nekateri svetovnega slovesa. Tako se bo tega sestanka udeležil svetnik vlade ZDA za jedrska vprašanja Oppenheimer, namestnik predsednika akademije znanosti Sovjetske zveze Soiovjev, generalni ravnatelj evropskega nuklearnega raziskovalnega centra v Ženevi, generalni ravnatelj mednarodnega instituta za teoretično fiziko v Trstu Salam, ravnatelj oddelka za laboratorije Atomske agencije na Dunaju in ravnatelj instituta za teoretično fiziko tržaške univerze prof. Budini.
Na sestanku bodo razpravljali o znanstvenem programu tržaškega instituta, o programu predavanj, raziskovanj in seminarjev. Tako bodo razpravljali tudi o prvem tečaju, ki se bo pričel v Trstu 5. oktobra.
Sinoči v Miljah
Svečana komemoracija Luigija Frausina
Sinoči ob 20. uri je bila v Verdijevi dvorani v Miljah ob priliki 20 letnice odpora slavnostna komemoracija miljskega padlega komunističnega borca Luigija Frausina.
Številnemu občinstvu, ki Je napolnilo dvorano, Je spregovoril komunistični senator Vittorlo Vidali, ki je sam Miljčan po rodu. Vidali je v svojem govoru orisal življenjsko pot pokojnega Frausina, od njegovega pristopa k socialistični stranki do neutrudne borbe, ki jo je vodil v obrambo koristi delavskega razreda za časa fašizma. Frausin je bil aretiran 1. 1932
se je vrnil Milje, kjer se je takoj izkazal kot izkušen in prekaljen borec ter organizator. Kot takega so ga opisali tudi politični nasprotniki. Vidali Je še poudaril, da je bil Frausin odločen borec za proletarski internacionalnem. Izginil je v vojni vihri brez sledu.
Komemoracije so se udeležili Piero Norbedo, kot zastopnik krajevne organizacije PSI, ter dr. Pincherle za PSIUP.
Vlada vrnila osnutek zakona o ekonomskem ravnanju z dežel, osebjem
V skladu z določili člena 29 statuta je vlada preko deželnega komisarja vrnila deželnemu svetu ered zapadom rednega roka za
Najbolj pa so v avgustu poskočile cene na droono olivnega in semenskega olja ter drugih maščob, kar je posledica povišanja cen na dtbelp odnosno pri proizvajalcu. To povišanje je treba pripisati predvsem ukinitvi uvoza olja iz inozemstva. S tem ukrepom je državna oblast sicer zmanjšala izdatke v devizah za uvoz živil, hkrati pa je povzročila višje cene na vseh domačih trgih. Zaradi manjšega uvoza se je v avgustu povišala tudi cena masla, ki pa se še ni ustalila in teži še vedno navzgor.
Cene svinine so ostale v glavnem na ravni cen v juliju. Samo cena surove šunke se je za malenkost povišala. Precej pa so se v avgustu povišale cene jajc, in sicer od 3o na 36 lir in od 33 na 40 lir kos italijanska jajca (po velikosti), u-vožena srednje velikosti pa od 27 na 30 lir kos; Mestni redarji, ki so sestavili poročilo, da se je cena jajc povišala zaradi manjše ponudbe blaga na trgu.
Precej dobro je bil v avgustu založen ribji trg, kjer so bile cene zlasti plavih rib ob lepem vreme-. riu dostopne. Boljše vrste belih rib bilo imenovano ali začasno spre- pa so bile kot vedno zelo drage. Potrošniki so v precejšnji meri posegli tudi po zmrznjenih ribah, ki so zelo okusne in sorazmerno z istimi vrstami svežih rib znatno bolj poceni Tržaški ribiči so v avgustu v lepih nočeh ulovili precej rib, ki so jih prodali v veliki ribarnici. Povprečno pa so se cene rib v avgustu pomaknile nekoliko navzgor v primerjavi s cenami v juliju.
Na zelenjadnem trgu Je bilo tudi v avgustu precejšnja ponudba tako povrtnin kot . adja. V preteklem mesecu je prišlo na zelenjadni trg na debelo 67.098 stotov blaga (v juliju 67 344), ali približno toliko kot v prejšnjem mesecu. Cene pa so bile različne. Cene nekaterih vrst sadja ln povrtnine so se znižale, drugih pa so se povišale. Na žalost pa cene povrtnine in sadja v prodaji na drobno niso vedno odraz cen na debelo in se prevečkrat primeri, da se cena od tržnice na debelo do trgovine na drobno kar podvoji. V avgustu sicer ni bilo teh primerov mnogo, ker Je bilo več ponudbe kot povpraševanja zaradi pomanjkanja ljudi v mestu, ki so šil na dopust. Toda že v prvih
dneh tega meseca se je položaj znatne poslabšal in cene sadja >n povrtnine v prodaji na drobno so nepričakovano poskočile.
V avgustu se le povišala tudi cena premoga (koks), in iscer za 50 lir za s(ot in je dosegla 2.750 lir stot. Danes pa je ta cena dejansko samo še spomin in se koks na drobno prodaja že po 3.000 lir stot. Kam bomo prišli v zimskih mesecih, ko bo burja nekoliko pritisnila, pa je za sedaj bolje, da niti ne pomislimo. Isto velja za drva, ki so že po 1.800 lir stot.
Mestni redarji so v avgustu napravili skupno 1700 pregledov v trgovinah jestvin, 300 v javnih lokalih in 400 v trgovinah s tekstilom in raznim blagom. Pri svojem obhodu so mestni redarji ugotovili tudi razne nepravilnosti in so zato napravili 154 prijav ter 4 opomine predvsem zaradi kršitve županove odredbe o izpostavljanju cen, nedovoljene prodaje mesa, kršitve umika ter kršitve predpisov o utežih in merah.
Delavci v podjetju Dilfi 50 se včeraj vrnili na delo in tako se je zaključila stavka, ki je trajala od ponedeljka. Delavci v tem podjetju, ki so enotno stavkali v znak protesta proti odpustitvi delavca Livia Carmellija, ki je član notranje komisije v podjetju, so dosegli lepo zmago, ker so dosegli, da je vodstvo podjetja preklicalo svoj ukrep.
Kakor smo že omenili, je bila stavka enotna in so se je delavci kompaktno udeležili ter s tem dokazali solidarnost s prizadetim delavcem ter odločno voljo, da ščitijo svoje sindikalne pravice in določbe delovne pogodbe, po katerih ne smejo biti odpuščeni člani notranjih komisij v podjetju. Ta odločen nastop je tudi opozorilo drugim podjetnikom, da se ne bi lotili takega načina zatira nja sindikalnih pravic.
Kakor je bilo napovedano, je bila včeraj v okviru vsedržavne stavke 24-urna stavka delavcev, ki so zaposleni v lesni industriji. Stavka je dobro uspela, saj se je je udeležilo nad SO odst. delavcev. Prihodnja stavka te stroke bo 16. in 17. septembra, če delodajalci ne bodo prej popustili in pristali na pogajanja za obnovitev državne delovne pogodbe. Stavka je enotna in so jo napovedale vse sindikalne organizacije prizadetih delavcev, da bi dosegle obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla 30. junija.
Danes in jutri bo tudi enotna stavka v vsedržavnem okviru delavcev, ki delajo v kamnolomih in k: že več mesecev čakajo na obnovitev delovne pogodbe. Na Tržaškem je približno 1200 delavcev te stroke, v glavnem v Nabrežini, ki bodo strnjeno stavkali 4i) ur, da bi skupno s svojimi delovnimi tovariši po vsej državi prisilili delodajalce na konkretne razgovore za obnovitev delovne pogodbe.
Pri podjetju Italsider pa se bo prihodnji teden v vsedržavnem okviru ponovno začela ostra sindikalna borba za produkcijsko nagrado. V četrtek, 16. septembra bo namreč 24-urna stavka delavcev, ki so zaposleni pri podjetju Italsider.
Kakor je znano, so delavci pri teh podjetjih prenehali z borbo pred letnimi dopusti, zdaj pa so se sestala osrednja vodstva treh sindikalnih organizacij, ki so sklenila, da se borba nadaljuje. Kot je znano imaio vsi metalurški delavci od 1. I. 1964 na podlagi vsedržavne delovne pogodbe oravico do produkcijske nagrade. Mnoga zasebna podjetja so se glede tega že dogovorila s svojimi sindikalnimi organizacijami. Le pgdjetia. ki spadajo v okvir IRI, se odločno protivijo in nočejo pristati na izvajanje zadevnih, do-
ločb delovne pogodbe Predvčerajšnjim je o tem vprašanju razpravljal tudi vsedržavni izvršni odbor FIOM, ki je poudaril, da je treba razviti in okrepiti sindikalno borbo za produkcijsko nagrado. V tem smislu se vodijo razgovori s sorodnimi sindikalnimi organizacijami, da bi Se dogovorili za skupne nadaljnje akcije. Glavni tajnik FIOM je v svojem poročilu pripomnil, da sedanje težave zaradi konjunkture ne bodo ustavile kovinarskih delavcev v njihovi upravičeni bor-b, za izvajanje delovne pogodbe. Predvčerajšnjim sta se sestali tudi tajništvi FIM-CISL ter FIOM CGIL, ki sta razpravljali o nadaljevanju sindikalne borbe kovinarjev. Sklenili sta, da se sindikalna borba nadaljuje v vseh pokrajinah in da se zaostri zlasti tam, kjer ni bil sklenjen še noben dogovor glede produkcijske nagrade.
Zlonamerne govorice v zvezi z otvoritvijo slov. otroškega vrtca v Ulici Donadoni
Tudi v zvezi z bližnjo otvoritvijo slovenskega otroškega vrtca v Ulici Donadoni (kakor že v zvezi z otroškim vrtcem v Rojanu) so se razširile neodgovorne govorice, češ da oblasti ne nameravajo odpreti tega otroškega vrtca v začetku šolskega leta, ampak šele kasneje, baje v decembru. Sjpričo tega je občinski svetovalec PSI Dušan Hreščak obiskal včeraj občinskega odbornika za šolstvo prof. Romana, ki mu je izjavil, da so omenjene govorice brez vsakršne podlage in da bedo slovenski, otroški vrtec v Ulici Donadoni odprli z novim šolskim letom. V tem smislu je občinski odbor sprejel ustrezni sklep na svoji seji 8. t. m.
Potovanje po Španiji
Od 5. do 20. oktobra letos vabimo na zanimivo potovanje po Španiji. Cena 78.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu «Aurora», Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243.
Šolske vesti
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razreoov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchlo 9-II. neprekinjeno do 25 septembra.
...
Ravnateljstvo Državnega znanstve nega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1963-64 dne 14. septembra 1964 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
Na Državnem trgovskem tehničnem
zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1964.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se s šolskim letom 1964-65 lahko vpišejo v prvi razred za voda absolventi strokovnih šol vseh vrst, ne da bi morali polagati katerikoli izpit. Zadevni odlok je izšel v uradnem listu št. 189 z dne 3. avgusta 1964-Dijaki, ki so končali katerokoli nižjo strokovno šolo in ki bi želeli nadaljevati šolanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu, se lahko vpišejo v prvi razred do 25 septembra t. 1.
Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole ter Nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu Ul, Caravaggio 4, sporoča:
da se vpisovanje za vse tri razrede nadaljuje do 25. septembra 1964 vsak delavnik od 10. do 12. ure. U-čenci, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente:
1.	rojstni list od anagrafskega uradi
2.	potrdilo o precepljenju
3.	potrdilo o zdravih očeh
4.	zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila daje tajništvo šole.
• • »
Državna srednja šola In nižja Industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan. Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t.l.
• Predsednik deželnega sveta dr. Rmatdini je včeraj popoldne sprejel v palači Modello na vljudnostni obisk švedskega generalnega konzula v Milanu Torstenr Chr. Biaercka, katerega je sprem ljal častni konzul Švedske v Trstu kap tan Calligto Gerolimich
iiiiiMimiiiiiimiinilitimiimmimiiiiiiillimiimilliiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiimimmiiimiimiiiiimiiimiitHmmiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiii
HUDA NESREČA PONOČI NA MORJU
Strol na ribiškem zmrcvaril ribiču
čolnu
nogo
izdajo, osnutek zakona o ekonomskem ravnanju z osebjem, ki je I
jeto za prvo konstitucijo deželnih uradov, in pri tem dodalo vrsto opazk in predlogov za spremembo osnutka.
S sporočilom vlade pristojnim organom dežele je svet avtomatično zadolžen, da ukrep ponovno prouči s polnomočjem da sprejme ali ne, v celoti ali delno, pripombe osrednjih oblasti.
Pripombe vlade se oslanjajo na odločbe člena 68 deželnega statuta, ki predvideva da se «morajo norme juridičnega statusa in ekonomskega ravnanja z ostalim deželnim osebjem prilagoditi normam državnega juridičnega statuta in ekonomskega ravnanja z osebjem#.
V deželnih krogih pravijo, da ureja norme glede osebja in konstituiranja prvih deželnih uradov člen 67 statuta, člen 68, na katerega se sklicuje vlada v svojih opazkah, pa zadeva le dokončno vokvirjenje osebja v organske sta-leže dežele po obdobju prve konstitucije.
Prva proučitev opazk, ki jih je formulirala vlada glede zakona o deželnem osebju, bo danes na sedežu deželnega odbora
...........................m.............
SMRTNA PROMETNA NESREČA NA ISTRSKI CESTI
Dvakrat zaporedoma povožen umrl zaradi hudih poškodb
Starčka je najprej podrl vespist, nato pa se je vanj zaletel še en vespist, ko je ležal na ulici - Tudi potnik na vespi hudo ranjen ,
Včeraj ob 17.30 je prišlo na Istr- detek, kamor so ga sprejeli s pri- prišel v bližino svojega doma, Je
:i cesti v bližini pokopališča do držano prognozo zaradi hudega u- deček skočil s tramvaja, da bi
Ponesrečenec se bo zaradi hudih ran na nogi moral zdraviti v bolnišnici najmanj en mesec
Hudo se je včeraj ponoči poškodoval 57-letni ribič "Mario Degrassi iz Milj — Ul. S. Cristoforo 3 na ribiškem čolnu «Loredana» sredi Tržaškega zaliva.
2e predvčerajšnjim zvečer je Degrassi odplul z drugimi tovariši iz pristanišča na lov na ribe v našem zalivu. Bilo je nekaj zeč polnoč, ko je ribič hotel premakniti mrežo, ki Je ležala na krovu. Pri tem se je preveč približal elek-trogenski skupini, a še prav posebej težkemu vijaku motorja. Ena izmed lopatic ga je zgrabila za levo hlačnico, ga potegnila k sebi in mu nato začela mrcvariti nogo. Ribič je zarjovel od bolečine. Na srečo ga je slišal neki njegov delovni tovariš, ki je takoj ustavil stroj. Ponesrečencu so nudili prvo pomoč z zasilnimi sredstvi, s katerimi so razpolagali na čolnu, takoj nato pa so potegnili mreže iz vode ter odpluli proti Trstu, kamor so prispeli okoli 2. ure zjutraj. Neki delovni tovariš je skočil na kopno ter prosil mi-movozečega avtomobilista, da bi prepeljal ponesrečenca v bolnišnico.
Zdravnik na sprejemnem oddelku je pregledal ponesrečenca ter mu ugotovil dve globoki rani na levi nogi, Degrassija so prenesli
na kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti okoli mesec dni.
hude prometne nesreče, ki je terjala smrtno žrtev. Gre za 70-let-nega Francesca Cociancicha iz Ul. Molino a vento, ki je ob omenjeni uri prečkal glavno cesto. V tistem trenutku se je pripeljal mimo s svojo vespo TS 33493 Rudolf Žerjal, star 19 let iz Doline, ki je priletnega moškega podrl na tla. Ko je Cocianeich že ležal ranjen na cesti, se je vanj zaletel ter ga še enkrat povozil z vespo 31-letni Edoardo Fonda iz Ul. Belli 6, ki je bil namenjen v mesto. Ta je vozil na drugem sedežu svojega očeta, 58-letnega Maria Fonda, ki stanuje v istem poslopju kot sin. Tudi Mario Fonda se je pri nesreči nekoliko poškodoval.
Oba, se pravi Cociancicha in Fondo, so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Cociancicha so prenesli na nevrokirurški od-
darca na glavi in na nosu. Pone-. srčenec je bil v nezavestnem stanju. Eno uro pozneje je izdihnil Fondi pa 30 zdravniki ugotovili dva kostna zloma na levi nogi, šok in rahlo vinjenost. Moški se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 60 dni.
Nevaren padec pri skoku s tramvaja
Vsem je znano, da je nevarno skakati iz drvečega tramvaja. Te preproste resnice pa ne upošteva vedno mladina, ki meni, da Je dovolj gibčna, da lahko napravi tudi vratolomne skoke. Nekaj takega Je včeraj okoli 16. ure poskusil 13-letni Enzo Buiian iz Ul. Trdine 37, ko se Je peljal s tramvajem št. 6 proti mestu. Ko je
•rištedil mogoče kakih 100 korakov hoje. Imel pa je smolo, ker je nerodno padel ter sl zvil levo roko v komolcu. Takoj so ga z rešilnim avtom RK prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 25 dni.
Včeraj ob 13,15 so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo pokojne Glorgie Lonzarich por. Romagnoli, stare 51-let iz Ul. Giu-lianl 23. 2ensko Je verjetno zadela srčna kap v Industrijski ulici, kjer je padla na tla.
S pridržano prognozo so včeraj sprejeli na ortopedski oddelek 83-letno Antonio Lorenzut por. Svetina iz Istrske ulice 1. Priletna ženska si je v domačem stanovanju zlomila desno nogo v kolku.
Priprave za razstavo «deset let dela*
Vladni komisar prefekt dr. Maz-za je poveril Centru za gospodarski razvoj Trsta organizacijo raz-stave «Trst 1954-1964 — deset let dela#, ki bo v velesejemskih prostorih na Montebellu od 24. oktobra do 22. novembra 1964.
O pomenu in značilnostih te razstave bo imel predsednik Centra za gospodarski razvoj Trsta, dr. Padoa danes ob 18. uri tiskovno konferenco na sedežu centra na Borznem trgu 14.
Študijski obisk skupine študentov
14 študentov inženirskih, statističnih, matematičnih, političnih, ekonomskih in trgovinskih fakultet univerz iz Neaplja, Messine, Cagiiarija, Rima, Palerma, Firenc in politehnike iz Turina bo v ponedeljek obiskalo ladjedelnice CR-DA v Tržiču in s tem obiskom začelo vrsto stikov z važnimi centri in podjetji IRI v Trstu in Tržiču. Obisk sodi v okvir sporazumnega programa med IRI in CIVIS (Italijanskim centrom za študijska potovanja) o letnih nagradnih potovanjih za najzaslužnejše študente, ki jih izbere ministrstvo za javno vz.gojo Popoldne istega dne si bodo študenti
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 9. septembra se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 84-letn-l Dante Muritl, 73-letna Romilda Pauschler por. Cir-celil, 65-letna Pierina Sal6 por. Sa letu, 59-letna Maria Ocrettlch por, Trebiz, 59-1 et,ni Silvio Ambroset, 80-ietna Leonllde Durlzzotto vd. Me stron. 74-letni Natale Crupi, 51-let na Evelina Zocchl vd. Zanuso, 67 letni Lussorto Fadda, 83-letnl Glu seppe Sferza, 58-letm Libero Bruni
ogledali center IRI za profesionalno vzgojo (CIFAP) v Trstu in sedež tržaškega Lloyda. V torek se bodo podali v podjetje Italsider v Skednju in v Tržaške erck-tromehanične delavnice v Tržiču.
DNEVNA SLU2BA LEKARN (7. 9. - 13. ».)
Blasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale-no. Ul. S. Ci-llno 36; Alla Madonna del Mare. Trg Piave 2; SanfAnna, Strada dl Frlull 63; Davanzo, Ul. Brrntnl 4; Godina A11TGEA, Ulica Ginnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orolo-glo 6; Sponza, Ul. Montorsino 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (7. ». - 13 ».)
Blasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale no, Ul. S. Cilino 36; Alla Madonna del Mare, Trg Plave 2; SanPAnna, Strada di Frlull 63.
ŠOLA GLASBENE MATICE
Vpisovanje v šolo od 1. do 12. septembra od 9. do 12. ure v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29.
Vpisovanje v podružnico Glasbene šole na Proseku bo v petek, 11. septembra od 18, do 20. ure v prostorih Prosvetnega društva na Proseku (Sosčeva hiša).
RAVNATELJSTVO
Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 27. septembra Izlet na Reko In v Senj. Vpisovanje vsak večer, razen sobote in nedelje, od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih. Ul. di Servola 124-1.
SPDT priredi v nedeljo 4. oktobra
Izlet v Kanalsko dolino, v dolino ZaJ-zere In mimo zavetišča Grego na Poludnik (Jof di Mezzagnot). Avtobus se bo ustavil tudi pri postajališču žičnice na Višarje In na Lovca.
Prosvetno društvo Andrej Cok priredi v nedeljo 20. tjn. enodnevni Izlet v Predjamski grad, Rakov Škocjan Im k Cerkniškemu Jezeru. Vpisovanje pri Draščkovih,
Darovi in prispevki
Pepca s Ponteroša daruje za Dijaško Matico 1000 lir, Maver pa 2000 lir.
Mali oglasi
PODI m pokrivala z* pooe, preproge ln sintetične preproge za nodnlke Iz plastike, gume, Moauette In Me-raklon. Beneške zavese (tende vene-ztane> po meri, zastori. Clnz lava-tex, prevleke iz plastike. A. R. P. ITALPLAST — Trg Oipedale It; I. Tel. 15-llt.
DARVVIL — Plazza S. Glovannl It 1 — natančna ln vestna popravila ur In zlatnine.
FANTA za trgovino Jestvin ilče Tav. čer, Plazza Vlco št. 3.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat -UI. »v. Frančišku 20 Trlelon «1-702
Novo:
Svetlana Makarovič:
SOMRAK	L 700
Poletne prireditve
Miramarski grad — Predstavi «Lučl in zvoki# ob 21. in ob 22.15. «Ma-ksimilijan in Karlota# v italijanščini. Avtobusna zveza s Trga Goldoni.
VERDI
Dubravka Tomšič v Verdiju
Pri blagajn, gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi simfonični koncert po nizkih cenah orkestra gledališča «Verdi», ki bo danes 10. t.m. ob 21. uri. Orkester bo vodil dirigent Per Drejer, kot solistka pa bo nastopila mlada slovenska pianistka svetovnega slovesa Dubravka Tomšič.
Program obsega skladbe: Musorg-ski — Noč na golem hribu; Čajkovski — Koncert za klavir in orkester op. 23; Sibelius — Prva simfonija, op. 39.
Nazionale 16.00 «11 trionfo di Tom e Jerry» Barvne risanke.
Arcobaleno I6.00 »Kisate ail italiana# Alberto Lordi, Vittorio Gassman, Ugo Tognrzzi.
Excelsior 16.00 «11 pianeta prolbito* VValter Pidgeon.
Fenice 15.30	«O.S.S.	117 minaccia
Bangkok# Eastmancolor. Kervvin Mathevvs, Anna Maria Pierangeli.
Grattacielo 16.00 «L'uomo di Rio* Technicolor. Jean Paul Belmondo, Francoise Dorleac.
Alabarda 16.30 «Chiamate VVest 11: risponde un’assassino» — Allred Linch. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 «La notte dei peccato# Luis Jourdan, Lilli Pai-mer. Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 «11 covv boy col velo da sposa#.
Cristailo 16.30 «Chi giace neila mia bara?# Prepovedano mladim.
Capitol 16.30 «1 guai di papž# Miche-le Mercier.
Garibaldi 16.30 «L’avamposto dei di-sperati#.
im pero 16.30 «11 cucciolo#.
Moderno 16.30 «Mac Lintok# Technicolor. John Wayne, Maureen 0’Ha-ra.
Astra 16.00 «Le ore delFamore# Prepovedano mladini.
Vittorio Veneto Revija odlikovanin in nagrajenih filmov. 17.00 «Gli esclusi# Burt Lancaster, Judy Gar-land.
Astoria 17.00 «1 due marescialli# To-to, Vittorio De Sica.
Abbazia 16.00 «Maciste 1’eroe piO grsnde dei mondo# Technicolor. Mark Forest.
Ideale 16.30 «OSS 117 segretissimo# Kervin Mathevvs.
KINO NA PROSTEM
Arena Diana (Ulica Kevoltella, M-
št. 11)	20.15 «Un tipo lunatico#
Technicolor. Tom Tyron, Dany Sa-val.
Paradiso 20.00 (dve predstavi) — «Sissi a Ischia# Technicolor. Ro* my Schneider.
Skedenj 20.00 »Canzoni nel mondo# Technicolor.
A C E G A T
m
AVTOBUSNA-FILOBUSNA IN TRAMVAJSKA SLUŽBA
OBVESTILO
Z dnem 16. t. m. bodo na vse redne proge razširjene ugodnosti, ki so zdaj v veljavi za delavce, ki delajo v izmenah in uporabljajo progo «20», z ustanovitvijo
POSEBNE MESEČNE IZKAZNICE ZA DELAVCE V IZMENAH (TURNISTI) PO CENI 1500 LIR
Veljavnost: Izkaznica bo veljala za mesec, ki bo na njej označen in sicer za največ dve vožnji dnevno na vsaki redni progi ter brez omejitev glede urnika.
Uporabnik te izkaznice bo moral imeti pri sebi osebni dokument, izdan od ACEGAT.
Mesečna posebna izkaznica za delavce, ki delajo v izmenah ter osebni dokument, bosta izdana le preko delodajalca.
Za druge običajne formalnosti veljajo ista pravila kot za posebne mesečne izkaznice za delavce (ki ne delajo v izmenah).
POSEBNE MESEČNE IZKAZNICE ZA DELAVCE IN TAKE, KI DELAJO V IZMENAH-POVRAČILA
Delavci, ki v prvih 15 dneh ne bi mogli izkoristiti posebne mesečne izkaznice, bodo lahko dosegli povračilo polovice njene cene, če jo bodo predložili blagajni ACEGAT v istem mesecu.
OSEBNI DOKUMENT
Osebni dokument, ki daje pravico do uporabe posebnih mesečnih izkaznic, bo lahko prevzel skupno z navodili pri okencu štev. 20 v Ul. Genova Štev. 6 od 7,20 do 11,30 ob delavnikih sam uporabnik, ali po sindikalnih organizacijah (za take, ki ne delajo v Izmenah), ali po delodajalcu, proti plačilu 100 lir za pisarniške stroške.
Uporabnik, ki bo sam prevzel osebni dokument, bo imel potom možnost, brez vsakega nadaljnjega stroška, da pošlje ln prejme po pošti dokument, overovljen s suhim pečatom. Na osebni dokument ne bo treba prilepiti fotografije, če Ima uporabnik drug osebni dokument.
PREHODNE ODREDBE
1.	Za september bo posebna mesečna Izkaznica za delavce, ki delajo v Izmenah in ki jo bodo lahko uporabili od 16. dalje, v prodaji po 750 lir.
2.	Veljajo sedanje omejitve za proge z avtomatom.
RAVNATELJSTVO
Nenadoma je preminila naša draga mama
Evelina vd. Zanuso
Pogreb bo danes, 10. t. m. ob 16.30, lz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k cerkvi na Katinari.
žalostno vest sporoča sin Ilario skupno z bratom, sestro, svakinjo, svakom, vnuki in ostalimi sorodniki.
Prirmria Impresa Zimolo	i
V TEH DNEH NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE
Razpravljanje o resni krizi tržaških avtoprevoznikih podjetij
Krizo povzročajo znižani obseg gradenj, prevozi v lastnih režijah, pomanjkanje števila licenc za prevoze blaga v Avstrijo itd.
Pretekli teden je obiskal predsednika tržaške trgovinske zbornice generalni ravnatelj Ustanove za avtomobilske prevoze blaga (EAM) o go Bemieri, ki je istega dne dopoldne predaval na višjem tečaju o prometu na tržaški univerzi. Razgovoru sta prisostvovala tudi dr. Giannio Parisi in dr. Riccardo Gro-Paiz in so razpravljali o nekaterih splošnih vprašanjih mednarodnih avtomobilskih prevoznikov, ki zanimajo tržaški pristaniški promet. Ugotovili so specifičen položaj tržaškega pristanišča v zvezi z mednarodnim tovornim avtomobilskim tranzitnim prometom, zaradi česar bl morali za Trst uveljaviti posebne ukrepe zlasti glede dovoljenj, Kl So predvidena z mednarodnimi Pogodbami o prometu blaga.
Dr. Bernieri in dr. Gropaiz sta nato kot člana komisije za mednarodni avtomobilski promet prisostvovala sestanku s predsednikom združenja obrtnikov Ostiliom Spru-fnolijem, ki so ga spremljali nekateri strokovnjaki, in Pacorini kot Predstavnik federacije male in srednje industrije.
Razpravljali so o resni krizi avtoprevoznikih podjetij na splošno m še zlasti lokalnih podjetij. V zadnjem času se je namreč znižal obseg gradenj, kar je imelo resne Posledice za lokalna prevozniška Podjetja. Položaj pa se je še zaostril zaradi konkurence gradbenih Podjetij, ki sama vrše prevoze, in Konkurence podjetij iz drugih pokrajin, ki so prevzela gradnje na našem področju.
Glede mednarodnih avtoprevoznikov pa so ugotovili, da obstaja ''Skalna diskriminacija med avstrijskimi in italijanskimi prevozniki. J^ko morajo tržaški prevozniki plačati za nrevožene kilometre na avstrijskem področju znatno višjo cestno takso, kot morajo to plačati Avstrijci za prevoze proti Trstu no italijanskem ozemlju.
Znano je tudi, da tržaška podjetja ne dobe dovolj licenc za prevoze blaga v Avstrijo, pa čeprav Imajo dovolj avstrijskih naročil, tako da so prisiljena naročila celo
zavračati. Tako stanje je že pred časom povzročilo, da so se tuja podjetja primemo opremila in da so pričela širiti svojo dejavnost tudi za prevoze proti Trstu odnosno iz Trsta.
Pri prevozih tekočih goriv je prišlo do posebnih težav, ker so lokalne čistilnice mineralnih olj sklenile pogodbe za prevoze tudi s podjetji iz oddaljenih pokrajin in sedaj ta podjetja izvršujejo prevoze tudi na lokalnem in deželnem področju. Tak položaj je nerazumljiv, saj druga podjetja ne nudijo vedno boljših pogojev, kot jih nudijo lokalna podjetja.
Na sestanku so izrazili željo, da bi finančni uradi upoštevali orisa-
niuiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiMiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
SESTANEK DEŽELNEGA ODBORA KPI
Poročilo o gospodarskem in političnem položaju
Parlament naj začne razpravo o predlogu KPI o 400 milijardah lir za deželo in o deželnem načrtovanju - Ukrepi za izvajanje volilne kampanje
ni položaj lokalnih avtomobilskih prevoznikov in da bi primerno ravnali pri ugotavljanju poslovnega davka. V tej zvezi so tudi izrazili željo, da bi bil čimprej uveljavljen zakon št. 860, ki ureja obrtniške dejavnosti.
Inž. Bernieri je vzel na znanje obrazložena vprašanja in je zagotovil, da se bo za njih rešitev zanimal pri pristojnih ministrstvih. Istočasno pa je tudi ugotovil, da nekaterih perečih vprašanj italijanskih avtomobilskih prevoznikov v prihodnosti ne bo mogoče več reševati samo v italijanskem okviru, temveč jih je treba urediti v okviru določil o prometu Evropske gospodarske skupnosti.
Včeraj se je sestal deželni odbor KPI, na katerem je bil prisoten tudi član vsedržavnega tajništva Macaluso in na katerem je imel obširno poročilo o gospodarskem in političnem položaju v deželi tajnik Bacicchi.
Odbor je ugotovil poslabšanje gospodarskega položaja, številne odpuste, znižanje delovnega urnika v številnih podjetjih, krizo gradbeništva in obrtništva. V tej zvezi je odbor mnenja, da so državna podjetja odigrala negativno vlogo in še posebej obsoja poskuse, da se pristanišče preda v u-pravo zasebnikom s pomočjo ta-koimenovanih »funkcionalnih avto-
,M||m,i„,ll,llllllllln|ll,1illlllllillil,„l,l,llll,1,11,1,,in,iiiinmHiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiluil
MLADI POKVARJENEC V ROKAIf PRAVICE
Gostoljubnost je izkoriščal za svoje tatinske podvige
Po prijateljskem večeru je svojemu gostitelju izmaknil 20.000 lir in 5.000 dinarjev
Tudi tatinski «poklic» je navad-j sreče., K sreči se je deklica le laže
00 združen z raznimi nevšečnost-Sjt toda 23-letni Dario Lijuba iz VI. Scarlatti 4 je izbral tako obliko kraje, da je lahko upravičeno »Pal, da ga ne bodo zasačili vsaj pil «delu».
Giuseppe Zotti, star 56 let iz Ul. “Pontini 2, je 5. junija letos šel "a Policijski komisariat pri Sv. Poboti ter povedal agentom, da 5?u je nekdo ukradel 10.500 lir. **nar je hranil na svojem domu skritega v žimnico. Na vsak na-C>n pa je sumil, da je tatvino za-fcešil neki prijatelj njegovega nečaka, ki je vsak dan prihajal na ujegov dom. Slo je prav za Lijubo. Policisti so ga poiskali ter odpeljali na poveljstvo. Spočetka je JJuadenič zanikal vsako krivdo, to-ua nazadnje jo je le priznal. Ker *a niso zalotili pri tatinskem de-2°Ju, ga niso aretirali, temveč sa-m° prijavili sodišču.
Zdelo bi se, da Je ta nezgoda spametovala mladega Lijubo. Toda ™ se ni zgodilo, kajti že 18. avgusta se Je zglasil na komisariatu Pri Sv. Soboti 36-letni Antonio Meo J? ul. Boccherini 3, ki je povedal, u® mu je ponoči neki slučajen verjetno ukradel 20.000 lir in i,TO din Tudi v tem primeru Je ‘‘o za Lijubo. Dan prej je Meo St ii v svojem stanovanju pri-JrJllskt večer, na katerega je po-rlil tudi Lijubo. Ker se je zadeva zavlekla pozno v noč, Je go-®„P,dar ponudil Lijubi začasno za-tišče v svojem domu. V kuhinjo •je nrtvlekel žimnico, na katero se i® Mladenič vlegel in zaspal. Toda v ^eodniih jutranjih urah Je lz-nrlf ,knt kafra Prej je bil seveda Pretaknil vse, kar Je bilo v kuhinji .r v nekem kovčku našel "'en,ieno vsoto denarja.
.Policisti so ga prijavili sodišču ua- zaradi tega prekrška.
Deklica stekla pod vespo
Silvana Sulčlč, stara 11 let iz j'-.®- CHovannl in Monte 11, (Sv. akob) je včeraj malo pred 15.
Pretekla domačo vežo ter uiin a krez pomisleka na Javno hesreči se Je v tistem vpPPotku pripeljal mimo s svojo rfj Oo 19-letni Edoardo Podrecca lz Caldana 11, ki je bil namenjen zauf , Mladenič se je z motorjem j;1 v dekletce ter Jo vrgel na mii,.Sre?a P* tudi njemu ni bila c^sUšče8 tudl on sam pftdel na
hltmillco 80 takoj prepeljali v bol-r,„iico »službenim avtom turlstič-lo tl °?de'ka kvesture. Spremljal Je °ce, ki je pojasnil vzroke ne-
pobila po desnem licu in desni nogi. Ce bo šlo vse po sreči bo okrevala V 6 dneh.
10 minut po dekliškem prihodu na opazovalni oddelek bolnišnice, se je javil tam tudi Podrecca. Pri padcu se je pobil po levem komolcu, sprednjem delu leve roke, po levem stegnu in zunanji strani levega gležnja. Tudi on bc ozdravel v 6 dneh.
Nezgoda motorista na vlačilcu «Castor»
Včeraj ob 15,20 so prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 56-letnega Duilia Degrassi-ja iz Ul. Cadorna 25, ki se je po-nserečil na delu na vlačilcu «Ca-stor».
Degrassi je po poklicu motorist ter je uslužben pri podjetju Trip-covich. Včeraj je bil nekaj pred 15. uro v strojnici vlačilca, kjer le opravljal svoje delo. Po nesreči se je spodrsnil ter omahnil na motor. Pri padcu se je pobil po levem sencu ter dobil lažji možganski pretres. Ozdravel ho v 10 dneh.
Goriško-beneški dnevnik
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA
Čez Pevmico pod Št. Mavrom bodo zgradili mostiček za pešce
Odborniki so odobrili med drugim stroške za šole, ceste in ureditev pročelja županstva
nomij». Nadaljnje poslabšanje življenjske ravni širokih krogov potrošnikov je tudi posledica novih tarif in splošne podražitve.
Odbor je obsodil zadnje vladne ukrepe in ugotovil, da pospešujejo monopolistično koncentracijo ter da bo tudi na tej osnovi prevaljeno breme krize na pleča de lavcev. Ti ukrepi bodo imeli še zlasti negativne posledice v naši deželi, kjer gospodarski položaj že tako ni bil ugoden. V tej zvezi je odbor sklenil začeti avtonomno akcijo partije in je izrazil polno podporo delavcem, ki se bore za boljše plače in za zaposlitev. Podčrtal je obvezo, da se bodo borili za resnično obnovitev, za novo vlado in nov program.
Deželni odbor je podčrtal nuj nost, da parlament prične debato o predlogi o 400 milijardah za deželo in o deželnem gospodarskem načrtu, kot o komunističnem predlogu o ustanovitvi Ustanove tržaškega pristanišča.
Sprejeli so na znanje napore komunističnih svetovalcev, da je deželni svet čim prej pričel poslovati in pomembnost deželne avtonomije. V tej zvezi so pooblastili svetovalce, da sprejmejo vrsto pobud v zvezi s sestavljanjem deželnega gospodarskega načrta, u-stanovitvijo deželne ustanove za kmetijski razvoj, za borbo proti draginji in razvoj lokalnih avtonomij. O teh vprašanjih bodo razpravljali v soboto 12. septembra komunistični svetovalci.
Obsodili so poskuse, da se upravne volitve prestavijo od jeseni na spomlad in so sprejeli vrsto ukrepov v zvezi z volilno kampanjo.
Odbor je poudaril izredni pomen proslave 20. obletnice odporniškega gibanja in to še zlasti v naši deželi, kjer so bile ustanovljene prve partizanske enote in prva svobodna ozemlja in kjer je slovensko ter italijansko prebivalstvo dalo zelo velike krvne žrtve. Zato so ponovili obvezo, da bodo okrepili enotne proslave in proslave, ki jih bo priredila stranka.
Odbor je nato še razpravljal o komemoracijah Togliattija in o notranjih partijskih vprašanjih.
Na svoji običajni tedenski seji, ki ji je v torek predsedoval župan dr. Gallaroti, je izvršni odbor goriške občinske uprave sprejel vrsto ukrepov.
Na področju javnih del so na predlog odbornika Lupierija poverili napeljavo ogrevalnih naprav v zavodu Dante Alighieri pri Rdeči hiši podjetju Clcde za 8,95 milijona lir; odobrili so tudi strošek za ureditev novih razredov na srednji šoli v Ul. Locchi in v Loč-niku. Tri milijone so določili za vzdrževanje asfaltiranih cest, ter kolavdirali nekatera izvršena dela. Oddali so v zakup čiščenje dimnikov v občinskih poslopjih ter določili dva milijona za obnovo zunanjosti občinskega sedeža.
Omenimo naj, da so odobrili tudi gradnjo mostička za pešce čez Pevmico v Hudičevi luknji ter bodo v ta namen potrošili 350.000 lir.
Sklenili so nadalje, da bodo dali občinskim uslužbencem posojilo za nakup po 10 stotov drv. Odbornik De Simone je predložil izplačilo raznih stroškov, med katerimi je bil tudi strošek za proslavo 20. obletnice odporniškega gibanja. Odobrili so tudi obračun z INGIC za trošarino od preteklega julija.
Pogovorili so se tudi o obnovi pogodbe z državno knjižnico v Gorici o imenovanju občinskega zastopnika v upravnem svetu šole za umetno obrt itd. Končno so odobrili izplačilo stroškov za poletno otroško kolonijo v Villa Se-rena in 520.000 lir za potrebe občinskih šol.
Izlet se bo vršil v nedeljo 27. septembra z odhodom avtobusa iz Gorice, na Travniku, ob 8. uri zjutraj iz Podgore pa ob 8.15. Peljali se bomo naravnost v Raven-co, ki je sedež občine v Reziji ter si ogledali tamkajšnje ljudi in njihovo deželico. Popoldne povratek, spotoma si bodo izletniki o-gledali v Venzone (Pušja vas) znameniti muzej z mumijami, dalje zanimivo mestece Humin (Gemo-na) ter se ustavili tudi v Čedadu. Povratek preko Krmina zvečer.
Vožnja za člane po 900 in za nečlane po 1000 lir. Vpisovanje pri A. Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8, do 23. t.m. Kosilo iz nahrbtnika.
JAVNA DELA GORIŠKE OBČINE
300 milijonov za asfaltiranje mestnih ulic in pločnikov
Med njimi so tudi ulice in pločniki v Štandrežu, Podgori in na Livadi
Razgovor v Gradežu o gradnji naftovoda
V Gradežu se je sestal odbor za zaščito turizma in ribištva, ki je razpravljal o morebitni gradnji naftovoda na rtu Sdobba. Odbor je razpravljal o jamstvih, ki bi jih moralo nuditi podjetje, da ne bo naftovod škodoval turizmu in ribištvu.
Družinski izlet v Rezijo
Odborniki Slovenskega planinskega društva v Gorici, so se na svoji zadnji seji dogovorili, da bodo organizirali družinski avtobusni izlet v Rezijo ter dali številnim goriškim rojakom možnost, da si ogledajo ta najzapadnejši košček slovenske zemlje. Rezija je slikovita zelena dolina, ki jo od vseh strani zapirajo visoke gore in med njimi Kanin. Le pri Re-siutti ima ozko povezavo z ostalim svetom proti zapadu. Najbolj je očarljiva spomladi in jeseni.
Beograjski nadškof na obisku v Čedadu
Na svoji poti v Rim, kamor je odšel po uradnih poslih, se je včeraj ustavil v Čedadu beograjski nadškof dr. Bukatko. V spremstvu tamkajšnjih cerkvenih predstavnikov si je ogledal nekatere mestne zanimivosti, med drugim tudi stolnico in cerkveno zakladnico. Ker ga zanimajo tudi druge stvari, Je izrazi željo, da bi se mogel ob svojem povratku iz Rima zopet ustaviti
Kot smo že včeraj na kratko omenili so na področju goriške občine v teku javna dela za ureditev številnih občinskih cest in ulic ter pločnikov ob njih. V celoti je bilo v tem prvem obdobju oddanih za nad 250 milijonov lir javnih del, ki so deloma že izvršena, deloma pa so v gradnji. V teku pa je oddaja drugih del za okrog 55 milijonov lir. Tudi ta dela naj bi bila letos zaidjučena s čemer bi potrošili v prvem obdobju za ureditev mestnih ulic in pločnikov okrog 300 milijonov lir. V seznam del so vključene tudi ulice v predmestjih. V naslednjem navajamo podrobnejši seznam vseh navedenih del;
2e izvršena so naslednja dela:
Asfaltirali so trg pri Rdeči hiši, ulici Locchi in Angiolina (od Ul. Pitteri do Brigata Casale), trg Fiume na Rojcah, dalje ulice Cap-pella, Molino, Brigata Casale (med ulicama Diacono ip Prato), ter trga na debelo v Ul. Boccaccio, za katerega so potrošili 4,5 milijona lir. S spalmobitom so asfaltirali ulice; Ascoli, Garzarolli, Antonini, Gibelli, Brigata Etna, Brolo, Fer-raris, Galvani, Luzzatto, Cantu, Giusti, Gozzi, del Guado, Nievo, Percotto, Porta, Poligono, Batti-sti, SvevQ, Tominz, Venezia, Vi-cenza, Bassano ter v Štandrežu
ulice Cavalleggeri di Lodi, Mon-tello in Piemonte Reale. V Loč-niku so prevlekli z asfaltom ulice: Camposanto, Osoppo, San Roc di Luzinis, Tasso, Fonda, Sarto-rio, del Collio (prvi del), delle Chiese Antiche (prvi del), in Ul. Campagnuzza na Rojcah. Za vsa ta dete so potrošili nekaj nad 50 milijonov lir.
V	teku so dela za nekaj nad 133 milijonov lir, in sicer:
Ureditev drugega dela U-1. Roma; asfaltiranje ulic Cordaioli, Ci-coni in Sv. Mihaela. Asfaltirali bodo pločnike v naslednjih ulicah: Montesanto, Palladio, Caprin, Mi-ghetti, Orzoni, Scodnik, Brass, Trg Transalpina, Ul. Volta, Boachetto, Grossi, Zorutti, Fatebenefratelli, Leopardi. XX Settembre, Cadorna in P. Diacono.
Uredili in asfaltirali bodo tudi pločnike v Podgori v Ul. IV Novembre, Brigata Cuneo, Ponte del Torrione,, Cotonificio, Brigatji Re, dalje v Ul. Torriani, Cordaioli, Bcmbi, Giustiniani, Rafut, Alvia-no, Cravos, S. Pellico, S. Gabriele in trg Medaglie d’oro (Catterini).
V	tretji skupini je predvidena ureditev pločnikov v Ul. Don Bo-sco, Colombo, Lungo Isonzo, Argentina, Montecucco (zadnji del), Leoni, Pascoli, Sv. Mihaela v Stan-drežu in Ul. Toti.
Oddati morajo še dela za asfaltiranje naslednjih ulic, za kar je predviden strošek nekaj nad 55 milijonov lir:
Ul. Colonia (II. del), Duše, Puccini, Faiti (II. del), Mocchetta, Ri-veli, Licinio, Gelsi (II. del), Bra-bizio in Brigata Pavia (med Ul. Cordaioli in mostičkom čez Sočo).
Poleg vseh navedenih del pripravljajo ureditev še nekaterih ulic .in pločnikov, za skupni znesek okrog 55 milijonov, ki jih bodo tudi v kratkem oddali na dražbi.
Zamenjava predsednika pri IACP
Na sedežu zavoda za Ljudske hiše v Ul. Pitteri v Gorici je sinoči ob 19. uri dosedanji predsednik te ustanove dr. Trippani, ki je postal medtem deželni poslanec, predal posle predsednika svojemu nasledniku prof. Massimu Cellie iz Gradiške. Ob predaji poslov so bili prisotni tudi vsi člani u-pravnega odbora.
Po upravni ceremoniji je dr. Trippani povabil odbornike in u-sluibence na večerjo v neki lokal blizu Gorice.
v tem mestu.
PRED STO LETI V GORICI
Na cesarsko-kraljevi nemški gimnaziji so bili Stovenci v absoiatni večini
V letu 1864 je na tej gimnaziji z odliko maturiral Simon Gregorčič
Z vespo v tovornik: dva ranjena
Zaradi nenadnega zavijanja to vernika na levo, sta se včeraj po poldne okoli 16. ure prevrnila z motorja ter se laže pobila dva moška. Do nesreče je prišlo v Drevoredu Elizejskih poljan. Tedaj sta se v smeri proti Ul. sv. Marka peljala z vespo 50-letni kotlar Giordano Bassi lz Milj, Ul. Biaso 7, ter delavec Santo Novel, star 35 let iz Ul. Molino a vento 26. Vespo je upravljal Bassi, ki Je sicer vedel, da se pred njim pelje tovornik Roma 606G81, ki ga je upravljal 28-letnl Angelo Tronchlnl lz Gorice, Corso Ital la 174, a ni pričakoval, da bo šofer nenadoma zavil na levo, da bi napravil polkrog ter se vrnil v smer od katere je prihajal. Nenadni manever Je Bassija popolnoma zmedel ter je zato izgubil oblast nad vozilom, ki se Je zaletelo v levi bok tovornika. Oba motorista sta padla na tla. Bassi se je pobil po desni roki, po desnem zapestju (tu si je bil nekoč že zlomil roko), po desni rami, po stegnih, do desnem kolenu in levem stopalu. Na 2. kirurškem oddelku se bo moral zdraviti okoli 10 dni.
Novel pa se Je pobil po levem sencu in desnem kolenu. Ozdravel ho v 7 dneh.
PO VZORIH IZ DETEKTIVSKIH FILMOV
Namišljeni policist «Serra» v rokah prave policije
Pod pretvezo, da je policist, se je po. nudil okradencu, da mu bo našel krivce
Kimo «1B1S» PROSEK
fhte?vaja danF*' 10- *• m ob 19:10 uri I)e Laurentiis dramaUien
VIMMORTALE
.	(NESMRTNI)
igralo:	FRANCOISE BRION, JACQUES DONIOL VALCROZE
^	Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
mm na

?TFdvaJa danes, 10. t. m. ob 18. url Technicolor Walt Dlsneyev
*abavnl film:
TIPO LUNATICO
IORAJO: Tom Tryon, Brian Kelih, Edmondo (VBrien, D. Saval
Kotlar Angelo Moritto, star 38 let iz Androne del Pane 3, je verjetno zvest čitatelj policijskih romanov ter gotovo zasleduje na televizijskem ekranu pustolovščine slovitih detektivov. 2e več let namreč upa, da se bo tudi njemu prej ali slej nudila prilika, da bo dokazal svoje »preiskovalne* zmožnosti.	i
Ta konjiček pa se mu je zadnje časi slabo obnesel. Agenti letečega oddelka so ga namreč prijavili sodišču, ker se je izdajal za policijskega agenta.
Bilo je 11. marca letos, ko se e Moritto znašel v neki gostilni. Prav ko je bil tam, je prišel v lokal 29-letni Claudio Ferfoglia iz Ul. Vicolo delle Rose. Ta je bil pravzaprav že prej v lokalu. Odpravljal se je domov, ko je opazil, da so neznanci odprli torbico na njegovi vespi ter mu u-kradli vse orodje. Zato se je vrnil v gostilno, da bi polkllcal po-cijske agente.
Ko je Moritto slišal, da bi Fer-fogla hotel telefonirati na policijo, je menda menil, da je napočil veliki trenutek. »Sedaj ali pa nikoli*, je bilo njegovo geslo, ko je nagovoril Ferfoglio: «£ll treba klicati policije, saj sem jaz, policijski poročnik Serra, tu. Bom jaz rešil zadevo in našel krivca. Pri tem je potegnil iz žepa neko izkaznico (kdove kakšne vrste je bila), da bi dokazal svoi uradni položaj.
Čeprav Je Moritto govoru zelo resno, mu Ferfoglia ni popolnoma verjel. Naslednjega dne je šel na poveljstvo letečega oddelka, kjer je omenil dr. Cappi svoj sum, ds ga Je potegnil za noa nek nepoklican policist.
No, dva dneva pozneje pa mu Je padel v roke sam Moritto. Ferfoglia ga ni pobaral, kako 1e s preiskavo o ukradenem orodju temveč ga Je enostavno odvlekel na kvesturo. Agenti se niso prav nič začudili, ko so ugledali Morlt-ta, saj ga že dolgo poznajo kot človeka, kl si domišlja, da Je bistroumen detektiv, ki bo nekoč prišel do časti in slave Vse to pa rittu. Zakon tom ni preostajalo da ga prijavijo aodnlku.
Z vespo v motocikel v Gradiški
Sinoči okrog 20. ure so poklicali rešilni voz Zelenega križa iz Gorice v Gradiško, kjer se je ponesrečil vespist 19-letni Livio Cec-chini iz S. Pier dTsonzo. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili pretres možganov, rane in udarce po o-brazu in rokah. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju.
Cecchini se je ponesrečil, ko se je peljal z vespo od Zagraja v Gradiško. V Drevoredu Trieste se je zaletel od zadaj v neki motocikel, ki je bil ustavljen na desni strani ceste in padel.
Simon Gregorčič, naš poriški slavček, katerega 120-letnico rojstva proslavljamo letos, je bil pred 100 leti najboljši maturant na go-riški cesarsko kraljevi višji gimnaziji (nemška gimnazija je tedaj bi la edina višja šola v Gorici in so vanjo hodili Slovenci, Italijani, Furlani in Nemci). O odličnjaku Simonu Gregorčiču piše tedanje Izvestje (Jahresbericht) goriške gimnazije in njegovo ime najdemo napisano z velikimi črkami na prvem mestu med imeni maturantov. Poleg njega sta bila ob tisti maturi odličnjaka še Krištof Lorenz s Koroškega in Ličen Franc iz Istre. Ostali maturanti so bili: Mamič Jakob iz Grgarja, Strudhoff Georg iz Trsta, Bregant Johann iz Ločnika, Faganel Stefan iz Spodnje Vrtojbe, Furlani Georg iz Prvačine, Miani Robert iz Tolmina, Morpurgo Marcus iz Gorice, von Mulitsch Avgust iz Gorice, Pervajne Martin iz Legerska, Prešeren Gabrijel z Bleda, Ret tl Joseph iz Raisacha, Socon Bonifaz iz Gorice.
V Izvest ju (Jahresbericht) so napisana osa imena v nemški obliki, medtem ko so priimki napisani po nemško, slovensko ali italijansko, ker so bili dijaki nemške, slovenske ali italijanske narodnosti.
Dandanes ima Gorica absolutno italijansko večino. Takrat, pred sto leti, ko so v cesarsko kraljevi (k.k.) nemški gimnaziji študirali dijaki vseh treh narodnosti s celotne goriške-gradištanske dele-le od Bovca in Postojne do Istre, Krasa, do Spodnje Furlanije in iz mesta Gorice, so bili slovenski dijaki v večini.
Pri opisu o gimnazijo so morali starši dijakov dati izjavo o materinem jeziku učenoa. V šolskem letu 1863-1864 se je v goriško gimnazijo vpisalo 411 dijakov. Vsi so bili avstrijski državljani, tujcev ni bilo. Šolsko leto se je pričelo z majhno svečanostjo 3. novembra 1863, zaključilo se je z akademijo, na kateri so nastopili klavirski solisti in pevski zbor, 27. avgusta 1864. Ob zaključku leta se je število dijakov znilalo na 388. Od teh jih je bila, po lastni
SKLEPI POKRAJINSKEGA OPBOBA
Za 850.000 lir podpor revnim visokoŠolcem
Spremembe v staležu pokrajinskih uslužbencev
Na predlog odbornika za šolstvo Pecorarija je pokrajinski izvršni odbor na svoji zadnji seji pretekli torek dodelil 14 podpor univerzitetnim študentom in štiri štipendije študentom kmetijskih šol. Pri tem so gledali, da prejmejo podpore ali štipendije najpotrebnejši med tistimi, ki niso bili deležni prejšnjih podpor z natečajem.
Štipendije so prejeli naslednji učenci kmetijskih šol: Univerzitetni študent Renzo Bot-tin 90 tisoč lir; dijak na višji kmetijski šoli Giorgio Morgut 50 tisoč; Claudio Bressan 50 tisoč in Renato Ferlat 50 tisoč.
Šolske podpore so dodelili na
5? ta w	slednjim akademikom:
on 1© pse zakon in ajr©Ti	_ , ,.	.■	i;e
reostajalo drugega, kot	L14i.no Mauro 90 ti*.
Javilo aodnlku.	1 40 tisoč pa so prejeli:
tisoč lir; po F.dda de
Savorgnani, Silvano Fayenz, A-driano Menotti, Adriano Ceremin, Ferruccio Babudri, Flavio Culot, Giuseppe Jannazzo, Leopold Devetak, Nen Braulin, Giovanna De Chirico, Mario Brancati, Ugo di Martino, Albertina Buoro.
Odborniki so odobrili tudi nekatere spremembe med pokrajinskimi uslužbenci. Tako bo ekonoma Ciuffarina. ki je dodeljen deželni upravi, nadomestil Maini, doktorico Barnaba, ki zaradi bolezni ne more voditi pokrajinskega zavoda za higieno in kemijo, pa bo nadomestil dr. Luciani. Obravnavali so tudi nekatere izboljšave v tem zavodu, o čemer pa bo razpravljal pokrajinski svet ter o položaju v pokrajinski u-mobolnici in o restavraciji v pa lači Attems na Komu,
izjaci, absolutna tiečina Slovencev, in sicer 209, Furlanov 96, Italijanov 41, Nemcev 41, Poljak pa je bil le eden. Zanimivo ni samo dejstvo, da so Slovenci tuorili večino (to je dokaz da ni Avstrija forsirala slovenskega naseljevanja v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno, kot to zatrjujejo nacionalistično nastrojeni italijanski zgodovinarji ali pseudo zgodovinarji) ampak predvsem dejstvo, da so Se takrat Furlani smatrali za nekaj različnega od Italijanov in da so tvorili narodnostno skupino zase.
Pouk na tedanji gimnaziji je bil seveda nemški. Slovenski in italijanski jezik sta se poučevala v vseh razredih po dve uri tedensko. V šolskem letu 1863-1864 je bilo v prvem in drugem razredu toliko dijakov, da so lahko sestavili dve paralelki. Tako v prvem kot drugem «A» razredu so bili dijaki furlanske, italijanske in nemške narodnosti, med njimi je bil tud i kak Slovenec (to lahko razberemo iz imen in priimkov dijakov), v «B» razredu pa so bili izključno dijaki slovenske narodnosti. Oba «B» razreda sta bila precej številčnejša od «A» razredov, kar ponovno dokazuje, da je bilo slovenskih dijakov več kot vseh ostalih skupaj. Razredi od tretjega do osmega pa so bili narodnostno mešani.
V	prvem »A» (mešanem) razredu je bilo v tem letu 28 dijakov, v prvem «B» (slovenskem) razredu pa je bilo 37 učencev. Evo njihova imena: Gregorčič Anton, Prinčič Johann, Mahnič Anton, Kjuder Anton, Kodelja Andreas, Stiborskg Ed., Juvančič Lorenz, Stanig Jožef, Krajnc Anton (vsi odličnjaki), Blažon Franc, Perdih Johann, Leban Andrea, Fabjan Franc, Štibiel Johann, Kogej Franc, Benedičič Johann, Bratuž Andreas, Bensa Andreas, Kancler Anton, Pirjevic Johann, Perdih Andreas, Hočevar Johann, Gregorčič Johann, Krševan Michael, Pipan Michael, Fabiani Alois, Kraglj Josef, Rija-vic Blasius, Jančič Franc, Gorkič Johann, Simčič Franz, Krivic A-lois, Kaučič Johann, Furlani Sigmund, Mozetič Alois, Vuga Johann.
V	drugem «A» (mešanem) razr redu je bilo 32 dijakov, v drugem *B» (slovenskem) razredu pa 42 dijakov. Njihova imena so: Zavadlav Johann, Bric Simon, Zuljan Anton, Juvančič Josef, Milič Ca-spar, Laharnar Anton, Ferfolja Andreas (vsi odličnjaki), Rudež Anton, Pirih * Johann, Golob Josef, Gerbic Johann, Bratin Johann, Pegan Anton, Dev Julius, Godnik Josef, Kofol Franz, Kobal Johann, Cerv Josef, Leban Johann, Cigon Karl, Serajnik Domitian, Draščik Ste phan, Laščak Michael, Škerl Josef, Zvakelj Johann, Leban Franz, Kodelja Josef, Leban Franz, Volerič Ivan, Lukaučič Thomas, Srebernič Josef, Mesar Johann, Kocman Josef, Marinič Franz, Tanče Josef, Meister Josef, Geržel Johann, Juvančič Michael, Furlani Franz, Skok Anton, Sedevič Blasius, Koren Josef.
V	tretjem razredu je bilo 67 dijakov, v četrtem 52, v petem 31, v šestem 41, v sedmem 26, v osmem 23. Od teh jih je 15 uspešno napravilo maturo.
Tako med imeni slovenskih kot italijanskih dijakov najdemo taka, ki jih bomo pozneje srečali v politični in kulturni zgodovini na Goriškem,
Na gimnaziji so poučevali nemški, slovenski in italijanski profesorji. Ravnatelj je bil tedaj profesor Karl Holzinger, ki je poučeval tudi grščino v sedmem in osmem razredu. Ostali profesorji so bili; Franz Shaffenhauer, duhovnik Lorenz Pertout, duhovnik dr. Gregor Tu.šgr, Ferdinand Gatti, ki je bil tudi ravnatelj pokrajinskega muzeja, Philipp Pauschitz, dr. Ludwig Preiss, Thomas Hohen-i oarter, duhovnik Johann Solar, ki je poučeval slovenščino v šestem in sedmem razredu, dr. Joseph Frapi>orti, dr. Hubert Leit-geb, duhovnik Andrej Marušič, ki je poučeval slovenščino v šestem razredu, Joseph Steiner, Johann Trojanschek, Joseph ludrak, Joseph Mik, Johanni Pajk, ki je poučeval slovenščino v prvem «B», v tretjem in v osmem razredu, Johann Jesenko, ki je poučeval
slovenščino v drugem «B» in v petem razredu, Franz B udau, Franz Enzler, Adalbert Brechler in Johann Schreiber. Poleg teh so imeli še posebnega profesorja telovadbe. To so le s tistim letom pričeli učiti, in sicer tri ure te-\ densko. Ker niso imeli na razpolago ustreznega profesorja, se je ravnatelj Holzinger obrnil do vojaškega poveljnika v Gorici Sep-penhoferja in ga prosil za po moč. Ta je rade volje ustregel in poslal v gimnazijo kot profesorja telovadbe Heinricha Goldschmidta, kaplarja v 16. pešpolku «Freiherr von Paumgartens, ki je bil tedaj nastanjen v Gorici.
Takšna je bila tedaj gimnazija v Gorici. Slovenci so bili na njej v večini. To ni bilo prvič, kajti tudi v prejšnjih letih je bil na isti gimnaziji podoben položaj.
MARKO WALTRITSCH

SINDIKALNE VESTI
Deželni odbor naj ukrepa proti odpustom na Goriškem
Protestno pismo notranje komisije iz tovarne umetnih vlaken v Podgori
Deželni poslanec Fulvio Bergo-mas je v posebnem pismu predsedniku deželnega izvršnega odbora predočil dejstvo, da so v zadnjem času številna industrijska podjetja na Goriškem izvedla skrčenje delovnega časa in odpuste delavcev, s posebnim ozirom ng sklep vodstva Tekstilne tovarne v Podgori, da odpusti 300 u-službencev v svojih tovarnah v Podgori in Rotikah.
Veliko zaskrbljenost povzroča tudi skrčenje delovnega urnika v državnih podjetjih SAFOG, OET in GRDA.
Deželna uprava je komaj nekaj mesecev na delu in prebivalstvo pričakuje od nje ukrepe, ki naj odpomorejo zaostalosti naše dežele v industrijskem razvoju in tudi v kmetijstvu. Zato naj izvršni odbor pove, kaj namerava ukreniti za preprečitev odpustov in skrajšanje delovnega časa.
Tudi notranja komisija tovarne umetnih vlaken v Podgori je naslovila na krajevne oblasti in na vodstvo tovarne pismo, v kate rem protestira proti odpustu 30 uslužbencev te tovarne in zahte va, naj soglasno s sindikalnimi organizacijami store bolj umerjene ukrepe, zlasti pa naj prekličejo napovedane odpuste.
zaposlena pri podjetju ARTJ5SAC v Ul. S. Chiara. Ko je čistila neko zidarsko omelo, se je ranila na kazalcu leve roke.
Nezgodi dveh vajencev pri delu
Včeraj popoldne okrog 14.30 je prišel po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 19-letni Pietro Bralni iz Gorice, Ul. Aquileia 34, ki je vajenec pri podjetju COM v Ul. Velodromo 2. Fant se je udaril na palcu desne noge, ko je hotel odviti veliko matico pri nekem tovorniku, pa mu je težko orodje padlo na prst. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh.
Ob 18.15 pa so nudili prvo pomoč a prognozo okrevanja v 10 dneh tudi 16-letni Natalini Furlani iz Gorice, Ul. Brass 34, kl je
Nezgoda ženice z Vrha
Včeraj zjutraj se je 74-letna Marij* Černič * Vrha št 53 namenila po opravkih v Gorico. Odšla je peš po poti v Rubije, da bi tam vzela avtobus do Gorice. Ko je šla mimo starega gradu v Rubijah, je zadela v nek kamen in padla. Pri tem je dobila poškodbe in ko se je pripeljala v Gorico, jc takoj odšla na sedež Zelenega križa, odkoder so jo odpeljali v civilno bolnišnico.
Tam so ji zdravniki ugotovili rano na nosu in so Ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v nekaj dneh.	,
VERDI. 17.00: «Maciste alla Corte delio Zar». K. Morris in M. Ser-rato. Ctnemascope v barvah-Ko-produkcija.
Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 16.30: «1 fuorilegge del matrlmonio«. U. Tognazzi, A. Gl lardot in W. Perego. Italijanski črno-beli film, mladini izpod 18. letom prepovedan.
V1TTORIA. 17.30: «La belva del secoloi). R. Basehart in A. Tran-tow. Ameriški crno-beli film; mladini izpod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «1 fucilieri delle Argonne». J. Cagney in P. O’ Brien. Ameriški črno-beli film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italia, 10. tel. št. 25-78.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj zjutraj se je 74-letna M»-višjo dnevno temperaturo 26.6 stopinje ob 13.30 in najnižjo 13.8 stopinje ob 0.30. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 66 odstotkov.
SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V DlRKALlSČNIH PANOGAH
Prvi naslov Belgijki Yvonne Reyndersovi
Italijana Roncapa (zasledovalna vožnja) in Damiano (hitrostna vožnja) izločena
V	hitrostni vožnji amaterjev je Italijanski prvak Damiano izpadel, medtem ko se je, Bianchetto uvrstil v polfinale. V predzadnje dejanje pivenstva v tej panogi so se uvrstili že svetovni prvak Belgijec Sercu, Francoza Trentin in Morelon.
V	polfinalu, ki bo v soboto, bodo
iiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiMtimiiiiiiiiiiiiiiiiii
r ;* lo * *	<4	A
Za svetoval pokal
Independiente	1
Internazionale	0
BUENOS AIRES, 9. — V prvi tekmi za svetovni pokal je argentinska enajstorica Independiente premagala milanski Inter 1:0 (0:0). Gol je v 12’ drugega polčasa dosegel Prospitti. Domačini so od 32’ prvega polčasa igrali brez branilca Rolana, ki je moral zaradi poškodbe z igrišča.
tekmeci nastopili kakor sledi:
Bianchetto — Trentin Sercu — Morelon.
PARIZ, 9. — Nocoj so podelili prvi naslov letošnjega svetovnega prvenstva v dirkališčnih panogah. Prvo himno, ki so jo igrali v Pare des Princes na čast zmagovalki je bila belgijska. To po zaslugi Yvon-ne Reyndersove, ki je zmagala v zasledovalni vožnji. Belgijka je v polfinalu izločila sovjetsko kolesarko Smolencevo in ker je Angležinja Burtonova odpravila Puronenovo (SZ), Je ta prišla v finale z fteyn-dersovo.
IZIDI:
Za 1. mesto:
Y. Reynders (Belgija) 4’02”22 (povprečna hitrost 43,338 km na uro)
B. Burton (Anglija) 4’09”53 Za 3. mesto:
A. Puronen (SZ) 4’12”36 D. Smolenceva (SZ) 4’13’’15
V	četrtfinalu zasledovalne vožnje amaterjev je Belgijec Van Loo premagal italijanskega prvaka Ronca-glio in ga izločil.
IZIDI:
Groen (HOl.) 5’02”55 — Claesges (Nem.) 5'15"49
Vat, Loo (Bel.) 5’02”92 — Roncaglia
(It.) 5’05”91
Piey Mogens <Dan.) 4’59”41 (nov rekord prvenstva) — Jozefovviecz (Poljska) 5'05”8
Daler (CSSR) — Spiegelberg (Nemčija)
V	polfinalu bodo nastopili kakor iledi:
Frey Mogens — Von Loo Groen — Daler
Po obeh izločilnih baterijah v vožnji za motorjem profesionalcev so se v finale, ki bo v nedeljo, uvrstili: De Loof (Holandska), Marsell (Nemčija), Proost (Belgija), De Paepe (Belgija), Timoner (Španija) in Tiefenthaller (Švica). To število se bo še povečalo: zmagovalci re-presažev, ki bodo v petek, se bodo namreč tudi uvrstili v finale.
MEDNAPODNI NOGOMET
V tekmi za pokal prvakov Anderlecht-Bologna 1:0
Crvena zvezda premagala C. Rangers 4:2
BRUSELJ, 9. — Današnja tek-1 Partizan (Albanija) — Koeln ma za pokal evropskih prvakov 'Nemčija) 0:0
med Anderlechtom in Bologno se Uyoer Vasas Eto (Madžarska) —
je končala 1:0 v korist prvih. Gol je v 4' drugega polčasa dosegel Van Himst.
« • *
BEOGRAD, 9. — V povratni tekmi za pokal evropskih prvakov je Crveni zvezdi uspelo,danes v Beogradu premagati škotskega prvaka Glasgow Rangers 4:2 (1:1). Ker pa se je prva tekma v Glasgowu končala * 3: V v korist Glasgowa, se bosta
Nemčiji. Današnja tekma je dekla v izraziti premoti domačinov, ki niso imeli sreče pri stre*, ljanju. Kljub temu je imela Crvena zvezda v 29’ drugega polčasa dokončno zmago že v žepu. Vodila je 4:1, kar je bilo dovolj, da bi izločila nasprotnika. Toda z enim redkih/ toaž' nevarnih napadov Škotov, je uspelo srednjemu krilcu nepričakovano doseči drugi gol.
Ostali izidi turnirja za pokal prvakov so naslednji:
St. Etienne (Fr.) — Chaux de Fonds (Švica) 2:2 (1:2)
Chemie (V. Nemčija) 4:2 (2:0). Ker je Vasas zmagal tpdi v prvi tekmi se je uvrstil v drugo kolo.
POKAL POKALNIH PRVAKOV Esbirg (Dan.) — Cardiff (Wal-
les) 0:0
Magdeburg i V, Nemčija) — Ga-Iatasary (Turčija)* 1A (i):f)
AEK (Grčija) — Dinamo (Jugoslavija) 2:0 (0:0)
Iloilvft
(švica)
|ci$i_______
ca še je uvrstila v drugo
POKAL SEJEMSKIH
_ Rači— -------'---- 'T
Milah
Ferencvaros ------
tak (CSSR) 2:0 (2:0)
Najboljše v cestni vožnji na svetovnem kolesarskem prvenstvu za ženske: zmagovalka Emilija Šenk (SZ), Judina Gallna (druga) in Belgijka Rosa Sels (tretja)
EVROPSKO PRVENSTVO V BASEBALLU
Reprezentanca Nizozemske ponovno osvojila naslov
Italija na drugem mestu pred Španijo
V nedeljo se je na novem igrišču «Kennedy» v Milanu zaključilo evropsko prvenstvo v baseballu. Tekmam je sledilo nepričakovano veliko število gledalcev, kar potrjuje, da se ta šport polagoma širi tudi v Evropi. Baseball je namreč pristna igra, ki ima onkraj oceana isti pomen kot nogomet v Italiji. V Evropo so ga prinesli ameriški vojaki po vojni. Spočetka so igrali le med seboj, kmalu pa so se pojavila razna domača moštva. Pod vodstvom ameriških trenerjev so se ta izpopolnila, letošnje evropsko prvenstvo pa se da po kakovosti primerjati tudi ameriškemu.
Naslov prvaka je tudi letos osvojila Nizozemska. Reprezentanca te

države si je zagotovila naslov tudi v vseh prejšnjih letih, razen na 1. prvenstvu leta 1957, ko je zmagala Italija. Zaradi tega je bila tudi letos favorit, pa čeprav so Italijani upali, da ji končno naslov odvzamejo.
Prvenstva se je letos udeležilo pet držav: (istarj znanci« Nizozemska, Italija, Španija, Francija in novinec švedska. Razen prvih dveh, so ostale precej razočarale in le Švedska ima kot novinec nekaj opravičil. 2e po prvih tekmah se je razlika med favoritoma in ostalimi jasno pokazala, saj sta Nizozemska in Italija dosegli v otvoritvenih tekmah astronomski zmagi. Vse zanimanje se je zato osredotočilo na spopad teh dveh reprezentanc in katerega so organizatorji napovedali na zaključni dan.
V nedeljo popoldne je bil zato Stadion poln že uro pred začetkom, tako da je moralo veliko ljudi razočaranih domov!
Nizozemci so že v tretjem in-ningu (tekma je razdeljena na 9 delov — iningov) prešli v vodstvo, toda izenačenost tekme je dovolila upanje na zmago domačinov. Ti so imeli v 5. inningu res edinstveno možnost. Na terenu so imeli namreč maksimalno število napadalcev, kar navadno prinese moštvu najmanj eno točko, toda ne-
_	^	------‘nar "	po-
‘tev. V na-MasprPšniki pridobili še dve točki in si zagata jezni reakciji domači-zmago. a Špani-------------------zjutraj v odločilni tekmi premagala švedsko.
• £
VFB Stuttgart (Nemčija) — O-
dense (Danska) 3:,\ (2J))(,	( ,,	* j , ^> | ffftS KOREN
Aiilililliliiimiiiitiimilfcliiiiiiuiiiiiiliilliliii”'*i.............................................
LESTVICA:			
1. Nizozemska	4	4	1000
2. Italija	4	3	750
3. Španija	4	2	500
4. švedska	4	1	250
5. Francija	4	0	0
NOVA DEŽELNA PRVAKA V MNOGOBOJIH
V deseteroboju Tassini v sedmeroboju Sgrazzutti
Član Bora V. Cesar šesti v članski konkurenci
močno zmagal v mladinski konkurenci pred Fomasarisom in Franzinom. Tekmovanje ni prineslo vidnejših rezultatov, malo presenečenje pa je poraz državnega reprezetnanta Di Blassa v metu kopja. Švab Dušan (Bor) je zasedel v končnem plasmaju deveto
iiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Tassini Fulvio, član Ginnastice Triestine, je nov deželni prvak v atletskem deseteroboju, Sgrazzutti (Libertas Vide)) pa je prvak v sedmeroboju za mladince. To sta suha rezultata sobotnega in nedeljskega atletskega tekmovanja v Trstu, v sebi pa skrivata dolgi in tudi dramatični zgodbi.
Naj povemo najprej nekaj o Sgrazzutti ju in drugih atletih, Id so nastopili v sedmeroboju za mladince. Videmski atlet, ki ga vsi poznajo za odličnega skakalca s palico, je, dobro opravil svojo nalogo in brez večjih naporov pre-
Prepričljiva zmaga Primorja nad Koprom
Izreden uspeh odbojkarjev iz Kanala
Kakor je bilo pričakovati, se je primorski nogometni derby med ajdovskim Primorjem in Koprom končal s prepričljivo zmago Primorja s 4:0. Vendar so dogodki na igrišču potekali precej drugače, kot kaže rezultat. Prvih 70 minut so bili Koprčani enakovredni na igrišču, oziroma so imeli celo nekaj prav ugodnih priložnosti za dosego vodstva. V 70’ pa je sodnik izključil igralca Kopra Tomaža zaradi nešportnega vedenja in
od takrat naprej je bilo koprsko moštvo kot razbita četa. Iz serije nevarnih napadov so domačini dosegli štiri zadetke in se povzpeli na prvo mesto lestvice zahodne skupine druge republiške lige.
• * *
Delamaris je tudi drugo srečanje v prvi republiški ligi gladko izgubil, pa čeprav je igral na domačem igrišču. Tokrat je slavil zasluženo zmago Aluminij iz Kidričevega s 4:1. Rezultatu ni kaj
iiimimiiiiiiitmiiimimiimmiin
Po zadnjem uspehu rdečih ferrarijevih vozil
Hill - Clark - Surtees
kandidati za svetovni naslov
Še dve dirki: za veliki nagradi ZDA in Mehike
Po dveh zaporednih uspehih na nemških in avstrijskih tleh so rdeči ferrarijevi avtomobili zabeležili izreden uspeh tudi pred domačim občinstvom:	,
John Surtees je na dirki za VN Italije v Monzi prevladoval nad vso konkurenco ter z izredno drzno vožnjo dosegel ne le zmago, temveč je postavil tudi nov rekord proge. Uspeh tovarne iz Mara-nella je povečal še Bandini, kateremu je bilo prvič letos poverjeno novo osemcilindrično vozilo Ferrari, s katerim Je zasedel tretje mesto.
mesto v vsaj eni izmed dveh še
Po tej vrsti uspehov Surteesa in Bandinija se je stanje na vrhu lestvice najboljših voznikov še bolj zapletlo in zdaj, ko sta na sporedu še dve dirki, še ni dano vedeti če bo Jim Clark ponovil lanskoletni plasma ali pa se bo moral zadovoljiti le s častnim mestom.
Medtem ko so italijanska vozila srečno prevozila vso progo, je moral Anglež, zaradi okvare na motorju svoje Lotus zapustiti dirkališče še preden je prevozil polovico krogov, Znano je, da Clark stalno zahteva od svojega vozila vse kar le-ta zmore. Velikokrat se je moral zaradi tega odpovedati dobrim rezultatom, ker so ga preveč forsiran motor ali pa preobremenjene vzmeti ali ostali mehanski deli pustili na cedilu, ce Clarku ne bo uspelo zasesti prvo
preostalih dirkah za svetovno prvenstvo, se bo moral z vso verjetnostjo odpovedati svojemu častnemu naslovu.
Ferrarijevi stroji trenutno vodijo ples po svoji želji. Lotus je v teh zadnjih nastopih bila v senci. Le BRM je branila svoj položaj, vendar je tudi ta znamka prav v zadnji dirki v Monzi poslabšala svoji plasma. V ospredje pa je prišla. prvič v letošnji sezoni, Cooper, ki je zasedla drugo mesto. Njeni tehniki so končno odstranili vsaj nekatere napake ogrodja, ki niso dovoljevale, da bi to vozi-
lo doseglo boljše rezultate. V Monzi so bila ta vozila bolj stabilna in to je omogočilo večjo hitrost in boljši plasma. Ta uspeh skoro na zaključku sezone pa je prepozen, da bi omogočil znamki, da bi
se ponovno vrinila na prva mesta.
Ferrari je po tej tretji zmagi upravičeno zadovoljen. Zdaj lahko še bolj upravičeno zahteva, da ga vsi športni forumi v državi podprejo pri njegovi dejavnosti. Pred osmimi dnevi smo pisali, da je prišel navskriž z italijanskim avtomobilskim klubom zaradi dolžine proge. V resnici, in to se je zvedelo le dan pred dirko, Je ACI pristal tudi na skrajšanje proge, ker bi manjši rezervoari teh vozil prisilili na nadoknadno polnenje, kar bj seveda pomenilo precejšnji haridicap za vozila Ferrari.	1
Rezultat pa je kljub vsemu pravičen in zdaj čakamo le na ostali dve dirki za Veliko nagrado ZDA in Mehike ki bosta razvozlali u-ganko kdo bo letošnji zmagovalec tega najbolj prestižnega naslova.
Trenutna lestvica Graham Hill	32	točk
Jim Clark	30
John Surtees	28
Ritche Ginther	20
Lorenzo Bandini	19
Vsi ti piloti imajo še vedno teoretično možnost, da zasedejo prvo mesto; v glavnem pa je borba omejena predvsem na prve tri voznike.
IVAN PATRIZIO
oporekati, saj so bili gostje v tehničnem pogledu za razred boljši od domačinov, hkrati pa so jih močno prekašali tudi v hitrostni akciji. Moštvo Delamarisa še zmeraj ni v formi, predvsem zaradi tega, ker preizkušajo razne igralce. Bržkone bo- kriza trajala še nekaj časa, oziroma vse dotlej, dokler klub ne dobi lastnega igrišča, dobro strokovno vodstvo in dokler ne bodo uredili finančnih težav.
• * *
Bistriški Lesonit je v nedeljo in med tednom zabeležil dve pomembni zmagi. Najprej je premagal Domžale 69:63 in nato, še ljubljansko Svobodo 62:51. Ogorčeno je bilo zlasti srečanje z Domžalami, ki se je v rednem času končalo neodločeno, potem pa so domačini dosegli ob burnem navijanju občinstva več zaporednih košev. Lesonit ima zda.j dve točki prednosti pred Tivolijem in boljši količnik. Odločilna bo pravzaprav sobotna tekma s Tivolijem v Ljubljani. V primeru, da zmaga je Lesonit že republiški prvak, v primeru poraza pa bo odločalo zadnje kolo.
V	drugi republiški ligi pa je Nanos iz Postojne nepričakovano premagal- Tolmin na njegovem igrišču 64:61, medtem ko je Sežana izgubila na domačem igrišču s prvo-plasiranimi Jesenicami 38:56.
* * *
Odbojkarji Kanala so v nedeljo dosegli izreden uspeh. Premagali so svojega najnevarnejšega tekmeca v boju za prvo mesto — ekipo Novega mesta s 3:2. Domačim so že vodili z 2:0, nakar se je začela uveljavljati izredna kondicija Kanalcev, ki so zadnja dva seta dobili s prepričljivo razliko 15:3 in 15:8. S to zmago ima Kanal najlepše možnosti, da osvoji naslov 'republiškega prvaka, čeprav je o tem seveda še prezgodaj govoriti.
* * *
V	jepubliški rokometni ligi se je v nedeljo začelo prvenstvo za moške in ženske. Piranski rokometaši, ki so v moški ligi novinci, so gostovali v Mariboru in nepričakovano premagali Branik 14:8. Slab začetek pa so imele Koprčanke, ki so na domačem igrišču izgubile s Črnomljem 5:11. Gostujoča ekipa Je zmagala zaradi boljšega koncepta igre. Posluževala se je namreč strelov od daleč, kar je bilo glede na deževno vreme in spolzko igrišče najbolj primemo.
mesto, dobre rezultate pa je dosegel le v skoku v višino in teku na 1000 m.
Mnogo težja je bila zmaga Tas-ninija v deseteroboju. Tržaški atlet je v soboto odlično začel in 100 m pretekel v 11’2, kar je njegov letošnji najboljši rezultat v tej panogi. V naslednji disciplini, skoku v daljino, je Tassini ponovno dosegel zelo dober rezultat 6,49. Po naslednjih panogah, metu krogle in skoku v višino, pa ga je prehitel Videmčan Zancm, ki je na 100 m pravtako zabeležil 11,2, v skoku v višino pa ponovno zelo dobro znamko 183 cm. V zadnji disciplini dneva je Tassini skušal pridobiti prvo mesto in je 400 m pretekel v 51”9, Zanon pa je kljub zanj povprečnemu času 52”4, za dobrih 100 točk obdržal prvo mesto na začasni lestvici. Obema atletoma je kot senca sledil Gen-tili, ki je presenetljivo pretekel 100 m v 11*2’, v daljino je skočil 6,55, na 400 m pa dosegel nov o-sebni rekord 53”2. Borovec Cesar je v petih disciplinah dosegel povsem solidne rezultate, zablestel pa je v skoku v višino in s 165 cm za 5 cm popravil osebni rekord. Po prvem dnevu je bil Cesar na 6. mestu z 2544 točkami, drugi Križman pa je bil s 1749 enajsti.
Drugi dan je vsem atletom prinesel veliko smolo. Že od samega začetka je lilo kot iz škafa m tekališče in zaletišča za skok s palico in za met kopja so bila popolnoma pokrita z vodo. Na zaprekah se je najbolj izkazal Zanon, ki je za nadaljnjih 65 točk utrdil svoj položaj na vrhu lestvice. Spolzka proga je bila usodna za specialista Buttignona (osebni rekord 15”6), ki bi pred zadnjo zapreko skoraj padel in je dosegel zelo slab čas. Po predvidevanju je tekel Cesar (19”8), Križman pa je zmagal v svoji skupini, vendar z zelo slabim časom. V metu diska so bili doseženi slabi rezultati. Cesar je bil v nevarnosti, da ostane brez točke, ker je imel kar dva neveljavna meta, v tretjem pa je moral predvsem zaradi spolzkega zaletišča zelo paziti, da ni -prestopil. Skok s palico je delal atletom največ preglavic. Odskočišče, ki bi moralo biti predvsem v zadnjih metrih trdo, je bilo pravo močvirje in skakalcem še tako dolgi žeblji na čevljih niso pomagali. Druga neprijetnost so bile palice, katere je bilo zaradi naliva nemogoče posušiti in trden prijem je bil res nemogoč. Cesar je na primer le s težavo premagal višina 2,20 m, mnogi drugi desetero-borci pa si sploh niso upali tvegati in so raje ostali brez točke. Na srečo je začel dež pojemati in končno tudi skoraj docela nehal. Vojko Cesar je bil edini, ki se je na povsem razmočenem zale-tišču znašel in zelo sigurno pre-
......................
NOGOMET
TOKIO, 9. — Zaradi vesti, da so v italijanski olimpijski reprezentanci tudi profesionalni nogometaši, je mednarodni olimpijski odbor naprosil CONI naj izvede preiskavo.
Japonska nogometna zveza pa je predlagala vodstvu FIFA naj, v primeru seveda, da ugotovi prisotnost profesionalnih igralcev, izključi Italijo iz olimpijskega nogometnega turnirja.
KOŠARKA
BUDIMPEŠTA, 9. — V današnjem kolu evropskega prvenstva v košarki za ženske je Bolgarija premagala Italijo 63:34 (33:19).
magal višino 3 m. Skušal je tudi izenačiti osebni rekord na 320 cm, bil pa je že utrujen in je trikrat podrl letvico. V metu kopja je bil hiter zalet tudi nemogoč, ker je vsem metalcem močno drselo. Ponovno se je najbolje znašel Vojko Cesar in z osebnim rekordom 43,78 dosegel že drugo delno zmago. Z dvema zelo dobrima rezultatoma se je slovenski atlet povzpel na začasno 5. mesto v lestvici, na vrhu pa je Tassini po neuspehu Za-nona s palico in kopjem prešel na prvo mesto in si praktično zagotovil končno zmago. Pred tekom na 1500 m je bilo tekališče popolnoma preplavljeno z vodo. Da ul bila mera še bolj polna, so počile še cevi vodne napeljave stadiona in voda je na nekaterih točkah brizgala na tekališče. Tekači s0 prihajali na cilj polni blata ven; dar zadovoljni, da so deseteroboj končali. Dobrih rezultatov seveda ni bilo, Buttignon pa je odvzel zelo utrujenemu Cesarju 5. mesto. Na koncu so predstavniki atletska zveze podelili prvim šestim nagra; de, pohvalo pa nedvomno zasluzi vsak od 14 atletov, ki so tekmo-vanje končali v skoraj nemogočih
BRUNO KRIŽMAN
Izidi:	.	„
Sedmeroboj:	L Sgrazzutti Z.»*>
točk; 9. ŠVAB (Bor) 1.400 točk.
Deseteroboj: 1. Tassini (100 m 11”2, daljina 6,49, krogla 10 m, višina 165 cm, 400 m 51”9, 11® m zapreke 17”8, disk 28,60, pahca 220 cm, kopje 43,74, 1500 m 4’51 4) skupaj 4.687 točk.
2. Zanon (Udinese) 4523, 3. Gen-tilli (Ginn. Triestina) 4282, 4. Zam-pieri (Fiamma) 4047, 5. Buttignon (Gradišča) 3913, 6. CESAR (Bor) 3836 (11”8, 5,96, 10,61, 165, 59 9, 19”8, 30,11, 3,00 m, 5’38”), 9. KRIŽMAN (Bor) (12”7, 5,04, 9,01,140. 61”3,	21”4,	25,43,	2,20,	5’19 D
2.575 točk.
Indijski človek
(Nadaljevanje s 3. strani)
posredno pripomogel:	Ko j«
Nehru začel s svojo novo ekonomsko politiko, v katero Je vključil nekoliko bolj pospešeno industrializacijo kot osnovnim pogojem naprednejšega gospodarstva, je morala država dajati velike žrtve, da nadoknadi to. kar je bilo zamujenega v stoletjih. Velike investicije v novo industrijo pa so privedle do ih-flacionističnega pritiska, torej do zmanjšanja vrednosti valute in v takšnem stanju so prišli do izraza špekulanti, ki so začeli skrivati prehrambeno blago, da bi ga prodajali pozneje po višji)1 cenah, ali celo po astronomskih
cenah na črni borzi. To je še tako težavno stanje še bolj poslabšalo in opozicija, v kateri imajo veliko besede tudi komunisti, je vladi očitala, da ne drži besede, da dopušča špekulacije, skratka, da je odgovorna za sedanje razmere. Tudi v sami vodilni in vladajoči stranki kongresa je prišlo med raznimi strujami do nasprotij in leva struja je napadla vlado premierja Sa-strija, da ni dovolj odločno nastopila proti onim, ki špekulirajo z žitom in rižem. Vodja le-vice Krišna Menon je rekel, da je ta kriza, ki je četrta v dvajsetih letih, najtežja in da polovični ukrepi ne zadoščajo ter da Je treba trgovino z žitom podržaviti.
V tem kratkem prikazu Je nemogoče pojasniti vse zapleteno stanje Indije, ki sicer rine dalje, ki se sicer otresa težke dediščine preteklosti, ki pa hkrati doživlja pretresljaje, kakršni so bili krvavi dogodki na ulicah Bombaya in drugih velikih mest pred nedavnim.

MARKO WALTRITSCH =.m.
lialio je pred 25 leti prišlo □ do druge svetovne vojne
Na notranji fronti je bilo nemško prebivalstvo zadovoljno s protižidovsko politiko, ker so se mnogi na ta način z veliko lahkoto maščevali nad sposobnejšimi židovskimi sodržavljani Kar se zalog na trgu tiče, so bili Nemci v ugodnem položaju. Nacisti so se spominjali, v kakšni krizi je bilo prebivalstvo leta 1918, ko je v državi vladala lakota in so zaradi tega izdali precej denarja za izboljšanje in modernizacijo kmetijstva, kateremu so nudili tudi obilno pomoč kemične industrije. Da bi si povečali zaloge, so se obrni-
Tedenski obrok
meso
mast
sladkor
kruh
mleko
krompir
marmelada
čaj
milo
kavni nadomestek
li na vdhodne države, v katerih so najprej kupovali kmetijske pridelke, nato pa, ob času okupacije, so jih kar enostavno odnašali.
Že v prvih mesecih leta 1939 so bile uvedene v Nemčiji živilske karte, vendarle so bili obroki precej visoki. Bili so e-naki tistim, s katerimi so razpolagali Angleži ob konou prve svetovne vojne in torej precej višji od tistih, s katerimi so Nemci razpolagali med prvo svetovno vojno. Tu Je razpredelnica, ki lahko prikaže racionirane obroke nekaterih živil:
Nemčija 1939 g 700 g 425
g 280
ni racioniran
1 1,5 zelo ni racioniran g 110 g 20
g 30 g 30
Nemčija 1918 g 250 g 70 g 150 kg 2
malo, neredno kg 3 zelo malo, neredno zelo malo, neredno
Anglijo 1918 g 900 g 340 g 220
ni racioniran li racionirano ni racioniran g 110 g 60
Nemci niso imeli na rzzpo-lago masla, imeli pa so v zameno več topov. Niso imeli na razpolago južnega sadja, razen pomaranč, ki so prihajale iz Italije, imeli pa so, vsaj v mesecih pred pričetkom vojne, na razpolago običajne količine zelenjave, rib, perutnine in jajc. Obroki so bili kar obilni ta civilno prebivalstvo je bilo že pripravljeno na vojno, o kateri je mislilo, da bo le navaden pohod nacistične armade v bogate kmetijske dežele.
Že ob mllnchenski krizi so Nemci uvedli racionirani način tudi za blago, ki ni spada lo pod kategorijo živil. Bencin je bil racioniran (pravzaprav so nemška vozila uporabljala kot gorivo tako ime-
novano «bund», ' ufnetni bencin, ki ga je izdelovala nem-
be motorizirale armade in letalstvo. Policija je ustavljala
na cestah avtomobile in je hotela vedeti za vzroke potovanj. Tistim, ki se niso držali omejitvenih pravil, so prepoveda-di uporabljati avto, To kljub temu, da so prav pred letom dni z velikim propagandnim truščem pričeli z gradnjo velike tovarne, kjer naj bi gradili novo ljudsko vozilo, znani volkswagen.
Ta tovarna, ki Je bila zgrajena z denarjem stotisočev predplačnikov novega avtomobila, je bila dejansko tudi zgrajena a že prva proizvodnja je šla za potrebe armade in poli-
RMHBRMOIKiK'
Tako so živeli Poljaki v mestih po nacističnem letalskem bombardiranju
cije. Civilni predplačniki *o morali čakati konca "ojne in še takrat jim je tovarna Volk-wagen odgovorila, da ne PrI‘ znava predvojnih dolgov.
Vsa nemška Industrija je M’ la že nekaj let mobilizirana ln je delala skoro izključno za potrebe vedno modernejše armade. Nemški generali so ve' deli, da se bo ta vojna bojevala z modernim orožjem in da bodo potrebna velika Pre’ vozna sredstva za potrebe bojujočih se armad. Zakadi tega so se vojaške enote motorizirale, vendarle je bilo treba ra-, čunati tudi z uporabo civilnih avtomobilov in avtobusov, kot se je že zgodilo v preteklosti-Vsi so se spominjali na PRrl' ške taksije, ki so v prvi sve' tovno vojni prepeljali iz francoske prestolnice na bojišče na Mami na desettisoča voja-< kov, ki so bili nujno potrebni za francosko obrambno linijo-
Račune s civilnimi avtomobili so pravzaprav delali P°" vsod. Videli »mo že, kako so v Angliji prostovoljno mobilizirali zasebne avtomobile za P°’ trebe civilne protiletalske °’ (Nadaljevanje sledi)