Ązgotne slihe iz sofirtsSic Ra§i|e. Komunisti, zJasti še marksistidni dijaki vidijo v Rusiji vse rožnato in .vzorno. Če čaeopisi pišejo o Ruaiji ne'ugodne reči, pa pravijo, da je to delo ruslkih beguncev . Če bi ti naši vroče(krvneži šli v Rusijo in bi tam nekaj mesecev živeli, bi se jim že oliladiJa kri kalkor se je marsikomu, ki je oikučal na avojem telesu prijetnosti sovjetsikega raja. Naj navedem po rusikili poročilih nekaj posebnosti iz sovjetskih. listov. »Konlšoniolsfeaja Pravda« piše: Ravnokar proizvedena ?reiskpya dijaškega zavoda moskovsikega vseučilišča ]e odkrila to-le podobo: Zavod je v zapuščeni, umazani ikasarni. Veže so popljuvane. Stene so zamazane s sledovi pobitih sitenic. Na stranišču je taiko nesnažno, da je mogoče iti tja le v čevljih, četudi je solnčno din suho vremene. Zrak je nečist in dušljiv. Umazani gumijasti čevlji so napolnili ves ta'ko zvani »rdeči leninski ogel«. Čevlji so pod mizami, stoli in stojali. Dijaki nimajo čajnih žlic; čaj mešajo z zoibnimi krtačicami. Tudi navadnih žlic ni razven za prejem zdravil. Za sobo, ikjer stanuje 50 oseb, so le tri čaše, za to se ob času, lco pijejo čaj, postavijo dijaki v živo vrsto. Na posteljah je perilo črne barve. Ta- ko barvo se je izmislil ravnatelj zavoda, da bi ne bilo treba prati rjuh in blazin. V takih razmerah živi okrog 500 dijakov.« Taiko se glasi poročilo. »Komsomoljskaja Pravda« štev. 159 priobčuje pismo neke d&klice, ikatero je pisala matcri iz toplic, kjer je na oddihu sovjetska mladina. V pismu piše tudi to-le: »Ko smo prišle sem, so nas dali po dve v eno postelj. In iko smo se vlegle, so nas začele grizti stenice in bolhe, katerih. je tukaj toliko, &e pogledaš na blazino, da je kar črna od stenic. In če deneš roko na postelj, zafinejo na njo skgkati bolhe kot bi šla toča« ... Dosti je. Ob 'k<>Ticu članka vpraša »K. Pravda«: »Kdo ]6 Kriy, taJkega ravnanja z otroci?« In list »Ft'.J Golos« odgovarja: »Vi, izvržiki, komunisti.« Dobro bi bilo, da bi tudi nasim komunistom pusčale 'kri sovjetske bolhe in stenice. Po 1-istu »R. Golos« poročamo: »V listu »Ne\v York Amerikan« priobčuje Adam Tandul svoje član;ke o Rusiji. Pred tremi leti je šel v Rusijo kot navdušen komunist. Služil je tam kot inženjer in zdaj se j« vrnil kot sovražnik komunizma. Priobčujemo izvleček iz njegovega članka o brezdomnih otrooiii. V večjih mestih — piše Tandul — so brezdoroni otroci organizirani v čete, katerim načeluje voditelj, imenovan car. Imel sem priliko semaniti se z enim teh carjev v Moskvi, kateri je staiiG-, val v podstrešju neke hiše. Kirjuška — tako mu jc bilo ime — je živel s svojo »ženo« Šuro, enajstletno deklico. Svoje stariše je izgubil v naeščanski vojaii, potem je živel pri svoji babici, a ko je ta umrla, je postal brezdomen/ Večkrat so ga lovili, utikali so ga v »zavode«, a vedno je zopet ušel. Kirjuška je imel tudi »adjutanta« Miška, 14 letnega pobiča. Ko je Kirjuška prišel v Moskvo, jo sklenil oatati v baljšem delu mesta, kateri mu j.e pripadel po hudem boju s konkurenti. No zmagal je in jc po- stal »car« čete, ki je štela do sto mla- doletnih potepuhov V primeru z drugimi četami živi njegova Četa v sijajnih razmerah. Kar se tiče drugih brezdomcev morem povedati le eno. Videl sem med njimi taJke prizore, da v smislu groze človeškega življenja dalje iti ni mogoče. Sreča je še, da boljševizem ni iztrgal čustva žalosti iz ruskih src. Samo to čustvo še reši mnogo ljudi smrti pri tako strašnih pogojih življenja.« A. K. Vurberg. Svečano amo praznovali prazniik Kri*lusa Kralja kot svoj društveni praznik. G. duh. svetnik je daroval ev. ma.šo za člane in dober prospeh druStva. Popoldne se je evečanost razvila v društvenih prostorrh. »Mi hočemo povsod Boga«, je krepko zaorilo po dvorani. Slavnostni govor na popoldanaki proslavi je ime.1 di>jaik-se<dmo&oilec, ki je prav lepo orieal naš aipostolat ter naanačil vsa tista nadnaravna in naravna sredstva, ki pomagajo izvrševati naše poslanstvo. Nad zaveso odra se je bočil ta naipfis: »Kristus, dviigaj duh prosvete«. Naj bi se ta želja izpolnila zlasti me-d rnladino! Braslovče. Po dolgem času po-čivanja, seveda neprostovoljnega, je zopet oživ&lo proevetno delo. V odboa-u Prosv. društva so: predsednik Ma.rovt Ivan ml., Topovlje; podpredsednik Atelšek Ivan, župnik; blagajnik Marovt Fr., Gomje Gorče; tajnik Brišnik Jože, Braslovče. Odbornik Ramšak Vlktor, kaplam, Braslovče, i. dr . Z lepim uspehom amo dvakrat Igrali igro »Naša kri«. Nameravamo še pa razveeeliti ljudstvo v bodoče z lep^imi igi-anii. Polzela. Uipmoritev »Slehemitka« bo v nedeljo dne 10. novemihra oto 3. uri pofpoldan v Prosvetnem domu. Svojčas je bdla ta prireditev že trikrat dovoljena, nato pa po zaslugi vs©moigo6ne krajevne JNS zadmjo uro prepovedana, fcar pač ni mogla trpeti nobene prireditve v Ppcsvetnem domu nl-ti v dobrodelne ali cerkveme potrebe. Nieo poanagala nobena posredovanja prl areskem načettniku. Na prošnje ali pritožbe se pa srploh ni oziralo. Ogromni strašlki prire.diteljev in trud ogralcev je bil poplačan 6 tem, da so zbirajože občinstvo razganjali in grozili priTediteljem. Hvala Bogu, ti ča.si ao minuli. Mladina pa je vzdržala vso to težko dofoo trdno in naša dolžno&t je, da Ji njeno požrtvovalno delo paplačamo s čirm večjim otaiskom. Ljubno ob Savinji. Naše Prosvetno društvo ki se je takoj po dovolitvi obnovilo, precej živahno deluje. Pri Agri »Slehernik« so člani pokazali, da imajo šmisel in veselje za društveno delo. Samaobsebi se je po.javila med člarustvom an v vsej fari želja po društvenem domu. Ustanovil se je poseben odbor, ki se je z resnostjo oprijel dela za gradbo novega doma. Izgleda, da ee bo graditev začela takoj ejpomlaidi. Tako bo društvo prihodnje leto najlepše proslavilo evajo 40 letnico obstoja. Vsem, ki bodo količkaj po svojih močeh pripomogli k graditvi tega tako nujno potrebnega doma, odbor že vnaiprej izreka najlepšo zahvalo.