[Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TKLKF0H: CHelm 5—5878
Iisf islovenskih^delaTcevY Ameriki.
the United States.
Issued every day except Sundays mod letal Holidays.
j
NO. 247. — ŠTEV. 247.
»nUrtd m 8#cond Class Matter September 21, 1908, at the Port Oifies it Hew York, H. Y., nndsr Act of Ooncrtsa of March 8,1870
TZLZfON: OHslses 8—8871
NEW YORK SATURDAY, OCTOBER 21, 1033.. — SOBOTA, 21. OKTOBRA 1933
VOLUME TLI. — LETNIK XLL
ROOSEVELTOVA VLADA BO RPIZNALA SOVJET. UNIJO
KOT ZASTOPNIK SOVJET. UNUE BO PRIŠEL V ZDRUŽENE DRŽAVE KOMISAR MAKSIM LITVINOV
Predsednic Sovjetske Unije je zelo povoljno odgovoril ameriškemu predsedniku. — Tekma za ruski trg se bo pričela. — Ameriška trgovska družba bo dobila velike zvezne kredite. — Amerika bo eksportirala silne množine svojega blaga, kar bo pospešilo gospodarsko obnovo.
WASHINGTON, D. C., 20. oktobra. — Predsednik Roosevelt je sklenil premostiti prepad, ki zija že petnajst let med Združenimi državami in Sovjetsko Unijo.
Danes se je zbralo v njegovi pisarni na dvesto časniških poročevalcev. Ko so stali molče okoli njegove pisalne mize, je z velikim zadovoljstvom izjavil, da je pozval sovjetsko vlado, naj pošlje v Ameriko svojega zastopnika, da bo razpravljal ž njim o priznanju.
Sovjetska vlada je vabilo sprejela ter imenovala kot svojega zastopnika Maksima Litvinova, ljudskega komisarja za zunanje zadeve. V imenu Zdr. držav se bo predsednik osebno pogajal.
Tozadevna objava je sledila izmenjanju dveh brzojavk med predsednikom Rooseveltom ter Mihaelom Kalinom, predsednikom vseunijskega centralnega izvršilnega odbora v Moskvi.
To je bil najbolj dalekosežen korak, kar jih je napravila Rooseveltova administracija v zunanjih zadevah. Storjen je bil predvsem iz gospodarskih razlogov.
Splošno prevladuje mnenje, da se bodo takoj po priznanju odprli dbširni ruski trgi za ameriške izdelke, kar bo v veliko korist programu za obnovo ameriškega gospodarstva.
Neka ameriška družba, katero podpira Rekon-strukcijska finančna korporacija, bo financirala a-meriški izvoz v Rusijo.
Po posvetovanjih med Rooseveltom in Litvino-vom bo zadeva priznanja poverjena skupni-rusko-ameriški komisiji, ki bo odpravila vse sporne točke, obstoječe med obema narodoma. Pri tej priliki bo urejena tudi zadeva dolga, ki ga je napravila carska vlada v Združenih državah.
Priznanje Sovjetske Unije bo imelo velik vpliv na svetovni politični položaj ter tudi na razorožitveno konferenco, ki bo dne 26. oktobra nadaljevala s svojim delom.
V	brzojavki, ki jo je poslal Roosevelt Kalininu, je rečeno, da je skrajni čas napraviti konec sedanjim nenormalnim odnošajem med prebivalstvom Združenih držav in Sovjetske Unije.
V	predsednikovi brzojavki je zelo značilen sledeči odstavek: —
— Težkoče, ki so ustvarile ta čuden položaj, so resne, toda po mojem mnenju se jih da odpraviti. Vsa nasprotstva med velikimi narodi je mogoče odstraniti potom odkritosrčnih in prijateljskih posvetovanj. Ce ste tudi v sličnega mnenji, bom z veseljem sprejel kateregakoli zastopnika, ki ga določite, ter bom osebno razpravljal ž njim o zadevah, ki se tičejo obeh dežela.
Roosevelt je poslal Kalininu brzojavko dne 10. oktobra, Kalinin mu je pa 17. oktobra zadovoljivo odgovoril.
Litvinov, ki bo zastopal Sovjetsko Unijo pri pogajanjih, je eden najboljših sovjetskih diplomatov.
Tekom svetovne gospodarske konference je večkrat konferiral s pomožnim ameriškim državnim tajnikom Raymondom Moleyem ter ga prepričeval o potrebi priznanja Sovjetske Unije.
Farmer ji se ne menijo za prepoved izvoza
BENESJE POSVARIL D0LLFUSSA
Obe državi bosta živeli v prijateljskih odnošajih le pod pogojem, da se Avstrija ne posluži nasilnih odredb.
LIGA URADNO OBVEŠČENA 0 IZSTOPU
Nemška vlada je uradno obvestila Ligo narodov o svojem izstopu.—-Rusija bo najbrže pristopna.
Dunaj, Avstrija, 20. oktobra. — (ehoslo vaški zunanji minister <lr. Edvard Beneš je ob priliki svojega obiska na Dunaju dal kanclerju dr. Dollfussu -najrevnejše sva-riofl, kar jih je še dobila Avstrija po vojni.
Beneš m Doll fuss sta prijateljsko razpravljala o novi trgovski pogodbi ter o apolitičnem in gospodarskem .položaju obeli držav, kakor zatrjuje dunajsko časopis-j je. toda "Prater Presse" ipralri. da je dr. Bene« rekel dr. Dali-1 fus.su. da 'moreta 1'elioslo vaška in j Avstrija živeti v prijateljskih od-j nošajih scan o pod pogojnem, da! skrajne odredbe ne (pridejo do | veljave.
To »varilo se najbrže nanaša na avstrijske odredbe proti nazij-cem in na obsedno stanje. Po Be-neševeni mnenju skrajna sredst'va nikdar ne (morejo doseči svojega cilja.
ROOSEVELT NE ODOBRAVA VISOKIH PLAČ
G0VERNER NORTH DAK0TE JE MOBILIZIRAL 1300 MILIČARJEV
Predsednik zahteva, da se znižajo visoke plače uradnikov raznih korpo-racij.
Berlin, Nemčija, 20. oktobra. Nemška vlada je uradno obvestila generalnega tajnika IJge narodov. da izstopi rz Ijige. iS tein je X emčija izvršita* svojo namero, katero je naznanila v soboto, da-si so nekateri diplomati mislili..,. , , . , , da ostane članica Lige navzlic te-| kl,?el?JO ,za. klko k°n*>racij0. mu. da je pustila razorožifrveno konferenco.
Pri vsem tem <pa. neiušbai 'vlada zatrjuje, da je mogoče z Nemčijo doseči sporazum in rediti zahtevo
Washington, D. C., 20. oktobra. Vsa znamenja kažejo, da bo predsednik Roosevelt skuhal postaviti dalekosežno postavo, po kateri bodo prepovedane ipretirane plače raznih uradnikov ravznih velikih korporaeij. Roosevelt bo postavil me;e plačam posameznikom,
BISMARCK, N. D., 20. oktobra. — Navzlic temu, da je governer William Langer prepovedal izvažati žito iz države, odhajajo celi vlaki žita čez državno mejo. Governer je izdal to prepoved, da bi zvišal ceno žitu. Governer je ukazal mobilizacijo državne milice, da prepreči izvoz žita iz države.
Predsednik Roosevelt hoče ]>o-polnoma preobrniti ves gosrpodar-ski sistem, ki je bil v veljavi pred depresijo. O tem se jfe s predsednikom posvetoval tudi generalni
' c>i'v;ia,(,uiii tu icr^lll l&dllifVOi	^ ^
po enaiknBti. »ko bi dru-p držav? p™v< Hoa,,er tuimmng*.
PET MUJONOV V
DELAVSKI FEDERACIJI
Washington, D. C., 20. oktobra. Uradniki American Federation of Labor naiznanjajo, da je Federacija pobrla svoj prejšnji rekord iz leta 1920. ko je imela 4,078,740 članov, ker ima sedaj nad 5 milijonov članov, ki so (plačali članarino. Natančno tevilo še ni znano, toda predsednik William Green zatrjuje, da število presega pet pet milijonov.
Tajnik Federacije Frank Mor-dison pravi, da je Federacija izdala od julija 700 novih čarter-
jev.
Iz tega je razvidno, da se preiskave o delovanju ratznih bančnih in industrijskih podjetij niso pričela na zahtevo kongresa, temveč na željo vlade, ki hoče prevzeti nadzorstvo mad eelo industrijo in trgovino dežele. Ta senatna preiskava velikih (podjetij je !$edaj v teku in se 'vrši s popolnim odobravanjem predsednika Roosevelta, ki bo rzid preiskave porabil za preobrazbo cele industrije in trgovine.
•Za sedaj namerava Roosevelt j nalaigatri. korporauijann, ki piaču-
VINSKI TRGOVCI
SO RAZBURJENI
London, Anglija, 20. oktobra. Angleški izd efl o vale i žganja so bili zelo presenečeni, ko so izvedeli, da nameravajo Združene države vpeljati embapfro na inozemsko žpranje. ko bo odpravljena prohi-bicija.
Mnogi trgovci z žganjem so z ameriškimi trgovci sklenili pogodbe, pri katerih pridejo v po-štev naročila za skoro $10.000,000.
Pariz, Francija, 20. oktobra. Ker 'bodo Združene države razglasile embargo na tuja vina in žganje, je francoska vlada po kablu na/ročflia svojemu poslaniku v Washingtonu, da odločno protestira proti nameravanemu embargu.
ARETACIJA AVSTRIJSKIH NAZUCEV
Dunaj, Avstrija, 20. oktobra. Da nekateri avstrijski nazijca še vedno rujejo proti kanclerju DolJ-fi*MU, je doteaizano s tom, da je policija v rovih izapitšeene^a; ruti-
natančno določile svojo razorožitev. Kandler Hitler -zahteva, da so Nemčiji dovoljene enake /pravice. ter zatrjuje, da hoče Nemčija samo mir. ker ima dovolj domačih bremen. _
Ženeva, Švica, 20. oktobra. — Veaina delegatov je bila iminenja. da bo kancler Hitler svoje uradno obvestilo odložil do volitev 12. novembra, ko bo narod s splošnim glasovanjem, odobril ali zavrgel Hitlerjevo politiko.
Ker se odnošaji raznih evropskih držav z Rusijo zadnje čase izboljšujejo. imajo delegati upanje,'jejo svojim uradnikom pretirane da bo Rus i jar pristopila k Ligi na- nagrade, bodisi v obliki stalnih rodov.	j pia.^ bonusih ali posredovalnih
Pri vsem tem pa je Nemčija ve- nagnaklah, visoke davke, ki bodo zana po štiridržavni pogodbi, da preprečil visoke plače in nagra-ostane članica Lige narodov, kaj- de.
ti pogodba je del versaillske po-j Predsednik se drži svojega NRA godbe.	j načrta in je odločen v tem, da ga
Francoski tajnik pri Ligi Jo- izpelje. Administracija NRA je seph Avenol je naizuanil nemške- tudi prevzela nadzorstvo nad raz-mu tajniku Ernestu Trendelen- širjenjem in pridelovanjem petro-burgu, da je -zaradi odstopa Nem- lejskih družb. Tudi posameznikom čije primoran odpovedati se svo- podjetnikom bo določika- meje za
Železnice se ne zmenijo za go-vernerjevo preipoved ter prevažajo žito kot navadno.
Cfoverner držaje Minnesota, I Floyd B. OLson se noče še pridružiti governer ju Langerju, da bi postavil embargo na žito. Pač pa je naprosil zvezno vlado, da nadzoruje pridelek, prodajo žita in določi njegovo ceno. Olson prani, da se nahajajo farmerji v skrajno žalofstnem položaju, da pa v embargu ne vidi prave rešitve. O stališču goveraerjev glede žita bo določeno na konferenci governer-jev za pa dni h držav v bližnji bodočnosti.
Predsedniki štirih želetznic v državi so sporočili governerju Langerju. da so po <zveznih določbah vezani sprejeti in prepeljati vse žito, ki jim je ponudeno. Železniški ravnatetlji tudi pravijo, da bodo njihove žleznice prevažale žito toliko časa, dokler sodišče ne odloči drugače. Governer pa je rekel, da embarga ne prekliče in »bo ostal toliko časa v veljavi. dokler ga sodišče ne razve-ljavi.
Legislatura je spomladi go ver -nerju poverila pravieo, da razglasi embargo na vsako žito, če gar cena je pod pridelovalno ceno.
Farmerska zveza v Montani je na svoji seji v Billings. Mont, sklenila, da naprosi govemerja P. H. Cooneva, da razglasi embargo na pšenico.
jemu mestu pri Ligi.
I
razzširjenje podjetja in nrjegovo poslovanje. Znižanje plač visokih uradnikov pri raznih družbah je v soglasju z določbami o najnižjih plačah in o delovnih urah delavcev.
Proti Roe>-^evelto»vi nameri se že zbirajo preteči oblaki v industri-
EINSTEIN JE UŠEL FOTOGRAFOM
Princenton, N. J., 19. oktobra. Profesor dr. Albert Einstein, ki ji. Industrijalci in delničarji mu je preti nekaj dnevi prišel v Ame-jbodo nasprotovali. Tudi med far-nko in -bo na Princenton vseučiti-|merji se opaža velika nezadovolj-šču predaval matematiko, je prvi j nQSt. toda vlada bo po NFA dodan. ko je bil uveden v svojo služ-.(ločila cene vsem farmerskim pri-bo, ulbežal nad 20 fotografom., kisikom, so hoteli imeti njegovo sliko. Pro-| fesor Einstein je tskozi stranski vhod prišel na vseučilišče in je po
ustom potu odčel
Ravnatelj za obvestila javnosti Frederick Osborne je povabil fotografe m jim je rekel, da je vse pripravljeno in da se ne (ho tako Ugodilo kot v New Yorku, kjer je Einstein pri svojem prihodu v Ameriko tudi pobegnil ipred fotografi. Toda fotografi so čakali nad eno uro in Einsteina ni bilo. Osborne je fotografa povaibil v sobo. kjer je Einstein predaval, toda -Einstein ni dovolil odpreti vrat. 'Nato je zopet skrivaj odšel iz vseučil£ča.
nika pri Voitshergu aretirala 12 nazijskih voditeljev, ki skrivaj imeli sejo.
'Policija je po celi Avstriji zaplenila več radijev, da ljudje ne bi mo^li poslušati naarjskega »čuvanja proti Dollfussu z radijske postaje v Momakovem,
Vlada bo pai tudi posegla v dela* vske spore ter se bo držala NRA pravilnika za vsak spor v katerikoli industriji. Pravilnik nudi dovoli j sredstev za mimo poravnavo sporov in vlada se bo posluževala postav proti vsakemu nasprotstru proti pravilniku.
Z oziram na previsoke plače j»e predsednik Roosevelt zavzel stališče. da interesi delničarjev in družabni interesi splošnem zahtevajo. da se temu napravi konec. Preiskava senatne komis*ije je dosrnela, da so plače in nagrade raznim uradnikom velikih podjetij siegaie v več stotisoč dolarjev na leto.
Posebno je vlada proti pretirano visokim plačami uradnikov pri
bamiloaih. železnih to«vamih. p ri filmskih družbah, želeenicah itd. ZaJdnja senatna preiskava o .poslovanju Chase National Bank v New Yorku je pokazala, da je dobival predsednik Wigg-in 500 tisoč dolarjev ietne place poleg raiznih ruiigrpd,
MUZIKAUČN1 KARDINAL
Boston, Mass., 19. oktobra. — Kardinal "William O'Conell je na pamiku "Vulcania", s katerim se je pripeljal iz Rima. imel eno uro tekmo v igranju klavirja 2 izdajateljem lista "Emporia" Allenom White.
Oba sta se zaprla v glasbeno dvorano paraika; igrala sta težke -skladbe iz Wagnerjevih oper in včasih tudi pela. Po kone«ni tekmi je White rekel, da sama nista mogla priti do sklepa, kdo je 'boljše ijrral:
Poprej se nista še nikdar videla in sta se spo£nal& šele na par-niku ter postala dobro prijatelja.
Kardinal 0'ConnelI se mnogo bavi z glatfbo in je vglasbil že več cerkvenih pesmi. Nikakor pa ne more trpeti jazza.
AVSTRIJA IMA VIŠNJEVEGA ORLA
Dtuiaj, Avstrija, 19. oktobra. Tudi Avstrija bo imela znak višnje vega orla -za svoj%ačrt za izboljšanje gospodarskega položaja za svojih 6,700.000 prebivalcev.
Znak -bo imel podobni napis, kot ameriški "Storimo svojo dolžnost".
Ta znak sta na konferenci "proti nezaposlenosti" predlagala dunajski kardinal Innitzer in dr. Konstantin Dumb a. ki je bil avstro-ogrski poslanik v Washingtonu, ko se je pričela, svetovna vojna.	,
DIJAŠKI NEMIRI
NA KUBI
Dijaki so aretirali pol* kovnika. — Nastal je spor med dijaško organizacijo in vojaštvom.
Havana, Kuba. 20. oktobra. — Med dijaško orgainizacijo in «ir-mado .postaja razdor vedno »večji in dogodek na Pan-American Airways letališču dokazuje, da dijaki vodijo kubansko vlado pod predsednikom Ramon G ran Šan Martin.
Polkovnik Juan Cruz Bustillo, ki je bil pod predsednikom M»-chadom poveljnik trdnjave Cabanas. kjer pa je bil po Macliado-vem padcu ujetnik, je skušal pobegniti v Miami. Fla. Iz trdnjave je bil izpuščen v četrtek in je skušal takoj popoldne z letališča odpeljati se z aeroplanom, ki j<* bil namenjen v Miami.
Na tališču pa je bila skupina dijakov in Lincoln Rondon, ki je član dijaškega odbora, je pristopil k majhnemu in bradatemu polkovniku in mu povedal, da mu ni dovoljeno odpeljati se. Polkovnik mu je pokazal potni list. katerega je podpisal častnik generalnega štaba, ki mu je dovolil, da sme zapustiti Kubo.
—	Tako. tvoji stari prijatelji w ti dali potni list, — ga zavrne dijak. — Sedaj so dijaki vladarji Kube. Ostati moraš in odgovarjati za svoje .zločine.
—	J-dri nisem zločinec. — odvrne polkovnik. — in tudi pri ar-mardi nisem bil nikdar obdolžen kake krivde. Proti meni ni nika-kih obdolžb. ne civilnih, ne kri-minalnih.
Okoli njega so stali dijaki in se mu posmehovali. Povedali so mu. da navzlic vojaškemu potnemu listu ne Kme iz dežele, dokler je prt»dsednik Ramon CJratt.
Polkovnika so dijaki odpeljali v Principe trdnjavo. kjeT se bo moral zagovarjati preti vojaškim sodiščem, dasi »e ne zavvda ni-kake krivde.
PAAVO NURMI SE BO LOClI. RAZPUST Z ŽENO
Helsingfors, Finska, 20. oktobra. — Zmagalec pri olhnpijskili igrah v tekanju Paavo 'Nurmi se bo ločil od svoje žene.
Nirrmijeva žena. s katero še ni porotien prav dve leti. pravi, da je Nurmiju šport več, kot «vse drugo. Ako se vRak dan ne vežba. ne telovadi in teče po več milj je nervozen. Ko mu .je bil pned enim letom rojen sin Matti. mu je zme-rrt noge. da bi se prepričal, ako ho tudi -kdaj tak tekač, kot je sam. Z nogami pa ni bil zadovoljen* ker so se mu odele premajh/-Tie.	_______
I
I
AIOO

jaw YORK, SATURDAY, OCT OBEB 21, 1983
Tire LARGC0T
LMUyiA
r
4 Glas Naroda
n
of tfco
Near T«k Cttr. N. I.
PODIRANJE VELEMESTNIH NIŽAV
* G L A 8 NAKODA (Vaioo ol tfca fM|li)
Day Except 8owtayi ud HoUdaya
U cel« I«	to valja aa hmtrtWu t»	fca Waw York aa odo le	CO ...... fTjOt
	>•«•••••»4m•••• se. oo	trn. pol leta ............	......M $3JS0
$i pot l«tm	............. $8J00	Za laonmatv« mm eato M	tO......$7.00
1» tatrt 1		trn pol leta............	
Subscription Yearly $600
AdT»
Naroda"
mM dmn brianM nedelj In ptunikov
podpis* In ooebnostl ee ne priobčujejo. Doner naj ee blajeroU po Money Order. Pri epremembl kraja naročnlkor. proelmo. da ee tadl prejflnje blTalUS« neenenl, da hitreje najdemo naslovnika.
ULA8 NARODA", U$ W. 18th Street, Mew Ink. N. •
CUeUea S—3878
ZANIMIVA NOGOMETNA TEKMA
Povprečni Anierikanec se zelo zanima za sport. Najbolj za baseball in boks, mladina je pa tudi za football zelo navdušena.
V New Yorku in po drugih velikih ameriških mestih niso redki slučaji, ko plača petdeset tisoč oseb precej visoko vstopnino, da morejo gledati, kako se par mladih čvrstih fantov rnje za debelo žogo na prostranem igrišču.
Football je študentom najbolj priljubljena igra. Igrajo jo pa tudi druge skupine. Naprimer policisti in celo kaznenci.
Malo čudno se čita poročilo o nogometni tekmi, ki se je pred kratkim vršila na igrišču newvorske kaznilnice Sing Sing.
Na eni strani kaznenci, na drugi policisti iz Port. Jervis.
Zanimanje za to nenavadno tekmo je bilo veliko. Na tisoče gledalcev je bilo navzočih.
Venec zmage so dcLnesli kaznenci.
Sing Singu gospodari warden Lawes, ki je sila dober in ljudomil človek. Nekoč strahotni Sing Sing skuša iz-premeniti iz kaznilnice v vzgojevališče. Kaznencem nudi najbolj neverjetne možnosti in ugodnosti.
To je mogoče dobro, poselbno prav j>a ni.
Javnost, posebno nerazsodna mladina — se divi zločincem in prezira policijo, ki je podlegla v borbi z njimi. Istočasno se pa v ljudeh, ki so bolj k slabemu nego k dobremu nagnjeni, poraja prepričanje, da v Sing Singu ni posebne sile in posebnih težav.
Najbrž je zato Sing Sing vedno prenapolnjen.
O POMETANJU PRED DOMAČIM PRAGOM
Človekoljubni Amerikanci odločno obsojajo vsake okrutnost, katerih je ^dandanes poln ves svet.
Nad Hitlerjem se zgražajo, ker Žide preganja, Stalinu očitajo grehe, ki jih najbrž ni zakrivil, in celo ob Mus-eolinija se obregujejo, če včasi prodre brez njegovega do-yoljenja kaka novica iz sicer neprddusno zaprte Italije.
Ce prav pomislimo, bi pa nam ne bilo treba iskati senzacij po drugih krajih in deželah, ker jih imamo doma dovolj.
Naprimer: — V državi Maryland so zaprli mladega zamorca, ker je'baje posilil neko osemdeset let staro žensko.
Pred ječo se je po javilo nad tisoč ljudi, ki so se polastili obtoženca ter izrekli nad njim strahovito sodbo.
Skoro do golega so ga slekli, ga privezali k avtomobilu in ga vlačili po ulicah. Slednjič so ga obesili na pripravno vejo.
Obešenca »o odvedli na javni trg in ga sežgali. Prej so mu odrezali nos in ušesa.
Vrv, na kateri je visel, so razsekali, in sleherni, ki je le mogel blizu, si je vzel košček vrvi za spomin in ja *že-gen.	; * 4 »f
To se ni zgodilo v Texasu, Georgiji, Alab&jni, kitajski provinci "Kiangsi, državi Mančukuo ali med Culukafri v Afriki, pač pa v Maryland, ki je ena najbolj puritanskili in1 * vzornih'' ameriških držav.
One stisnjene, preobljudeae velemestne okraje starih in polod-prtih hiš, ki so sramota naših velemest, nazivi jamo tu "slums". Raačiščenje teh velemestnih niža v in zgrajen je na njih m<rt>tu norih in oe^ih stanovanjskih hiš, odgovarjajočih modernim higienskim potrebami, je pereče vprašanje. Rational Recovery Administracija je seda-j »klen i le posvetiti del $3.300.000,000. ki so na razpolago *za javne gradnje. iza od-pravljenje "slumov". Odobrena so ibilu že posojila v znesku 32 milijonov dolarjev za hišne projekte v Botitonu, New Yorku in PhikaVielphiji in raiani drugi načrti so v toku reševanja. Ta posojila se dajejo pod pogojem, da ee zgradijo moderne stanovanjske hi£e za amerne stanarine in prednost se daje onm projektom, ki poleg novih stavb imajo v vidu podiram je aastarelili hiš.
Skoraj vfcako ameriško mesto ima svoje "slums", polne mizer-nih stanovanj in poludrtin v ozkih postranskih ulicah brez zraka in svetla. Najbolj siromašni element t«am živi v prenatrpanih stanovanjih brez modemih ranita rnih opremi, dostikrat brez vodo. »varnost (požarja je velikanska in okraji so vališče bolezni in zločinstva.
Razvoj teh mizernih mestnih o-knajev se dostikrat pripisuje stalnemu ipritoku evropskih priseljencev v ameriška mesta. Dejstvo je, da prebivalci teh prede-delov so večinoma tujerodci, ki I pa miso šli stanovat tja, ker hna-I jo to radi. /marveč za to. ker njih gmotni položaj jim ne dovoljuje, da ibi 6tianovali v (modemih a/part-menskih hišah. Ali tujerodci ne nosijo krivdo za Ta^voj najgrših predelov naših velemist. Zgodovinska resnica je, da slabe stanovanjske hiše so bile (značilne za ameriška mesta" že od samega začetka razvoja naših mest. Dasi so prvi naseljenci imeli pred seboj obširen kontinent, prebogat <z le-!som in kamnom. z neomejeno pro-i stran ostjo, so vendarle posnemale nahujše oblike starokrajskega mestnega življenja. Na ameriških I tleh so rejproducirali take londonske okraje, kot je zloglasni "Whitechapel. ali pariške staro-miestne predele oziroma tesne m prenatrpaaie ulice Napolja.
Malo ameriških mest je brez teh »središč revščine, bolezni, zločinstva in nenaravnosti. New York ima. svoj Bohvery in East Side. V tem izartu.iem delu mesta se nekateri ixvsebno odlikujejo po svoji mizemosti. Takozvani "lung block" ma Oherrv Street je že pred mnoigimi leti vzbujal javno pozornost vsled prevelikega Števila tuberkulozniih bolnikov. Hvalo Bogu. vse tamošnje polu podrtije z mračnimi in ibrezzračnimi stanovanji no bile pred kratkim zrušene in na njih mestu se nahaja park. Tudi drugih ra.zvpitili predelov ni več, ali osta-lo jih je še mnogo. Preostalo je na stotine hiš. ki 31MSO Kpodobne za človeško stanovanje. Neka komisij« je na-&la v n<e\vyorškili "tenementill" nič-manj kot 350.000 mračnih notranjih sob.
Chicago ima svoj sloviti "Little Sicily" in stanovanjske okraje okoli »mestnega središča "Loop". Študije ko nedavno pokazale, da ti deli /mest® imajo najvišji odstotek iboleeni in zločinov. Odno-
AMERIŠKA KREDITNA INFLACIJA
saj med slabim stanovanjem napram boleznim in zfločinstvu je bil dokazan v Clevelandn. kjer neki del kakih 20 blokov ima temna, nezračna stanovanja v polpodrtih hišah ob nizkih in nesnažnih zahišnih ulicah.
Pittsburgh ima svoj "Hili" o-kraj s primitivnimi hišami, Cin-einati svoj "Basin" in 3an Francisco svojo "Barbarv Coast". Ravnatelj nekeka "settlement hous<e" je tako opisal "slumi" m»:sta St. Louis: "O kopelih ni govora. Ni-kake tekoče vode. ni vroče ni mrzle. Sobe, polnv mrčesa, z raepo-klinami na stenah in strehi. Sla-bodišeče veže. polne vlage, in nečloveška pritličja. Ob takih okoliščinah me more biti govora o snažnosti in zasebnosti in morala družine se kmalu prilagodi mi-zenni rtkolici".
Nek i član Tenement House komisije. ko je inšjiciral newvorska zastarela stanovanja, je izjavil:
"Prišel sem do prepričanja, da bi bilo najboljše odpraviti ves New York".
Ne bomo seveda odpravili ni New Yorka, ni Chieaga, ni PhiJa-delphije in drugih mest. ki imajo svoje "slum" distrikte. Ali ti mestni predeli se dajejo odpraviti. Da je to mogoče, se je dokazalo toliko v ameriških, kolikor v evropskih mestih. Mesto Amsterdam na Holendskem je najsvetlejši priiser, kaj se da napraviti. Tamošnje star.ovamje "nižave" so bile (povsem odpravljene. Mestne oblasti so proglasile 2000 hi£ kot nesposobnih za. stanovanje in od-redile, da se razrušijo, ter ukazale primerne popravke v 70,000 stanovanjih. Da se to omogoči, je mesto samio »graidilo hiše, kjer morejo stanovati ljudje, ki imajo najskronunejše dohodke.
Dunaj je v zadnjih letih zgradil 60,000 modernih stanovanj v okrajih, ki so bili poprej najhujši. Nekatere stanovanjske hiše so ogromne stavbe s kopališčem, igriščem za otroke itd. Na ftkan*-dinavskem. Angleškem. Finskem, v Italiji in v drugih deželah je bil I storjen 'velik napredek v razčišee-Jnjti mestnih niža v.
Tudi v Ameriki se pojavlja gibanje za odpravo "slumiov". Delavske unije so postavile kooperativno "delavske hiše in tudi nekateri bogati človekoljubi so bili aktivni v zgrajen ju modemih "garden apartments" ob nizkih najemninah. Ali to so le eksperimenti v stremljenju po 'boljših stanovanjih širokih mas. Zato se pričakuje, da ponujena federalna pomoč, doprimtse velik razvoj v razčiščen ju in asih velemest.
Dr. Edith El med Wood, ki deluje v stanovanjskem oddelku Federal Bmmergency Administracije iza javne gradnje, je nedavno cenila, da strošek "slumia". ako se računa, kar stane aia boleznih in zločinstvu. je za vso Ameriko od 4 do 14 (bilijonov na leto. Recimo, dejala je, da bi Amerika zgradila devet milijonov novih stanovanj in tako odprarvila to potratno nesnago. V treh do enajstih let bi si priredili 36 bilijonov.
Najbolj tehtni ra-zlog za odpravo "sluima" je -dejstvo, da problem kriminalitete med mladino sega v stanovam-jsko bedo. ki pokvarja s svojo okoliščino mlade duše in spravlja na kriva pota.
FLJS.
Amerika se nahaja sedaj na poti k kreditni inflaciji. Ta inflacija trima v prvi vrsti namena razširiti "obtoka bankovcev, kar sc običajno smatra za prvo stopnjo inflacije. Sedanja politika gre za tem, da poveča sploh obtok denarja Pri tem pa je treba razumeti denar v najširšem smislu.
Inflacija se lahko izrazi v povečanju obtoka v»eh plačilnih sredstev.
Kar se tiče obtoka bankovcev, bi prišel v po<štev preti vsem državni denar, ki bi povečal obtok bankovcev. iDržava naj bi izdala za vrnitev državnih po-sojil a»li za nakup državnih posojil na trgu ali če ne bi drugje mogla dobiti sredstev (če bi odpovedal kapitalni trg) one tri milijarde dolarjev. >7.a »katere je dobHa pooblastilo meseca maja letos. Vendar pa zaenkrat o tem še mi govora, ker je dovolj drugih potov in načinov, da se poveča obtok plačilnih sredstev.
Že emisija državnih posojil .sama ima za posledico lahko povečanje hitrosti obtoka bankovcev. Oe se razpisujejo državna posojila za kritje deficitov, je tudi v tem klica za inflacijo kredita in sploh plačilnih sredstev. V Ameriki se je državni dolg povečal od januarja 1932 do julija 1933. torej iv poldrugem letu od 17.8 na 22.6 milijarde dolarjev, torej za 4.8 milijarde dolarjev. Od tega je samo bankam ostalo v portfelju nad 1 -milijardo dolarjev državnih obveznic. Najvažnejše pa je povečanje obtoka tako zvanega j žiralnega denarja. Konec 1. 1932 je bilo v obtoku: 1 milijarda dolarjev 'kovanega denarja. 4 milijarde in pol raznih bankovcev (bankovci rezervnih bank, naei-jonalnih bank. državnega zaklada. zlasti certifikati) in nad 4o milijard vlog v bankah. Najvažnejši je torej delež žira'lnega denarja hi sem se koncentrirajo napori ameriške obnovitvene ak-eije.
Pomisliti je treba, da so vloge v ameriških bartkah padle od 50.8 milijarde dolarjev koncem leta 1928 na 41.6 .milijarde koncem leta 1932 zaradi poiloma tisočev bank. To zmanjševanje vlog se je stopnjevalo v letu 1933. posebno v marcu, 1<q ji' pretila kriza sploh zapreti vse ameriške banke. Se-
daj je zaprtih še vedno dosti bank in stremljenja gredo za tem, da bi se odprli tudi ti zavodi. V zaprtih bankah so še približno 2—3 milijarde Vlog. Te mobilizirati pomeni sploh vpostaiviti ves žiralni denar.
Na drugi shrani pa pomeni tudi povečana 'kreditna aktivnost povečanje obtoka denarja. Kajti tudi posojila- bank predstavljajo nov žiralni denar česar se doslej večinoma marsikateri vodilni fi-
a
dober svet.
Dandanašni je dober svet strašno red »k. 'Presneto dosti moraš obleteti. predno ga dobiš. Oe ga dobiš, se pa ne rarvnaš po njem. In taiko je nazadnje v»e skupaj bob »v steno.
nančnik m zavedal. Banke nima- ,IitIeria podate, kaj ne? Sme-
jo samo upravljati zaupanega da nanja. ampak tudi ustvarjajo žiralni denar z otvoritvijo kreditov. Sedaj Roosevelt zahteva od ban ktudi še, da začno obilnejše kreditirati gospodarstvo, obenem pa stremi za sanacijo doslej še zaprtih bank. da tatko upostavi ves žiralni denar in na ta način stvori kreditno inflacijo, ki naj z denarne strani doprinese ožrvljenje vsega ameriškega gospodarstva.
HIMEN.
Danes «ta se poročila v cerkvi sv. Matevža v Rrdgewood. L. I.. Mr. William Ferrara in MKs Iva Dervar. Nevesta je hči pokojnega ribniškega rojaka .Janeza Dervar-ja. ki je bil dolgo let upravnik "Glasa Naroda".
Čestitamo!
KOMITIRUJEJO DALJE
da ga poznate; če ne po njegovi pameti, že vsaj po njegovih mu-štacah, dasi niso prav posebno velike.
Toda živimo v dvaiisetem stoletju. "v dobi presenečenj in razočaranj. kar povsem opraviči biv-šekega kaprola Jlitlerja. ki je zlezel maršalu Jlindenbirrgu na pleča in začel komandirati šestdeset milijonskemu narodu.
Judje m imu prav posebno pri srcu. Vsem, od prvega do zadiije-ga. bi najraje pomagal na drugi svet. kar se mu v gotovih oairih več ali manj posreči. Njegov srd je naperjen proti vsemu, kar mu noče 7>ariTati.
£>e celo na svojo utater domovino — Avstrijo se je spravil. Boga je odstavi'1 in njegove svečenike. in čaka le ugodnega trenutka, ko se bo proklamiral za nemškega .Tehovo.
t Po berlinskih ulicah se prevaža V Djevdjel i ji so obmejne obla-' oblečen v rjavo sra jco in na ro-sti da.n po spopadu s tolpo, ki jojkavu ima velik kljukasti križ. je vodil Uibiti imaeedonski komit
Mandalov, prejele iz Grčije obve- .	križ si je izbral za
stilo. d* je bil tamkaj po daljši K;,mbdl ^^ja nemškega naro-borbi aretiran neki komitaš. Prvot-1 da' 'ne roiraJe se" Je simbo1 Pre" noso menili, da je pripadal Man-kIjukast m ^ 17nela Xran-dalovi tolpi, po dališem zasliše- jc,ja ,pod nWvun vodstnom vbo-vartju pa se je ugotovilo, da je doce PreHemanski križ.
CCLAS U J TE V "GLAS NAHODA
m
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, •je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. T sled noie dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila ti» tudi vse potrebno preskrbeti, da jB potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vite je in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je olavno. za najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-EN-TBY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila «n zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 Wert 18th Street New York,
CO.
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1934 IMAMO V ZALOGI
Cena 20c
s poštnino vred.
"Glas Naroda
216 West 18th Street New York, N.Y.
elan ne.ke druge tolpe, ki se je 25. septembra odpravila iz Sofije pod vodstvom znanega krvolo-ka Slava Nečova, ki je znan pod imenom f'ak Četo in ki je v Sofiji umoril že več Protogerovvev. ralkčetorva tolpa je nameravala vdreti na jug. ozemlje. Odšla je v Grčijo in skušala od tam prekoračiti mejo in izvršiti več atentatov v hitiloj.skeni okrožju. Del te tolpe bi bil moral prekoračiti mejo na Kajmakčalann. Jugoslovanske obmejne oblasti pa so bile obveščene, da je na bolgarske komita!še naletela četa grških v->-jajatkov tik ob obrežju Dojran-skega jezera, dvomite so zbeždi. Iver ni tznano, ali so nato vendarle skušali Ufdreti preko meje na jug. ozemlje, je bila. odrejena na vsem sektorju okrog Kajmakča-lana strofca pripravljenost.
Tragedija dvojčkov.
V okolici Gornjega Milanove« je na«ta! požar v zidanici Srečka Rrankoviča. V Zidanici, ki je stala blizu hiše. je »bil gospodar pustil Ogenj, k.n je zaradi vetra ]h>-vzročil jKJžar. Takrat se je v po-
V>»e svoje nasprotnike je dal zapreti ali jih je pa izgnal iz dežele, in tako precej nemoteno vlada, ne meneč se. če je komu prav a'li ne.
V splošnem je pa možak jako delaveta in agilen. Posebno za govorjenje ima velik talent, ure in ure govori, ipa ničesar ne pove. kar je tudi velika umetnmt.
Ko hna kaj časa. obiskuje razne državne zavode, hoteč se na lastne oči prepričati, kako se vrši razrvoj pod njegovo komando.
Pred kratkim je obiskal vse važnejše berlinske špitale in slednjič ga je zanesla pot tudi v veliko 'blaznico v bližini Berlina.
Vse je bilo počiščeno in posna-ženo. vsepovsod je vlada<l uzoren red.
Hitler je opazovaJ nesrečnike ter .si« zanimaj za njihorvo usodo in se sploh počutil kakor doma.
Ravnatelj umobolnice je pa imel zanj veliko presen even je: človeka, .ki je bil dolgih štirinajst let- blaizen. pa so ga nazadnje vseeno ozdravili in mu vrnili razum.
Lsopju igral ttrarnkovičev silnko., Kapatelj ga je predstavil Hit-
zato je sestrica, ki se je igrala na dvorišču hitela v zidapico, da bi Tešila bratca. V kritičnem trenutku 7>a se je izrušila goreča streha in oba sta zgorela v ruše vin« h.
Poročite se v a "GLAS NARODA", največji sl-ovenski dnevnik v Združenih državah.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLATIJO
Za $ 2.50 .................. Din. 100
»• $ 4.60 ............... Din. 200
" $ 6 65 .................. Din. 300
" $10.75 ................. Din. 500
" $21.05 .................. Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 8.25 .................... Lir
100
' $16.10	....................Lir 200
» $39.25	.................... Lir 500
' $78.15	.................... Lir 1000
'$156.—	.................... tir 2000
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI VOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. otlaCila V4 ameriških dolarjih Za izplačilo $5.00 moratft poslati — $ 6.79
»» *» $10.00 "	" ______$10A5
•» »• $15.00 "	" _____$lfl^-
»» M $20.00	"__*21,—
•» »» $40.00 » " _______$41.25
" " $504)0 " " _____401.50
Prejemnik dobi v starem kraja feplačllo v dolarjih.
Nujna sshili iavriujeno po Gabi« Letter za pristojbino fi—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGU* Narud«99
H»BT ŽW BTEMMH .	NEW YOBX, M. T,
ierju, Hitler ga je pa vprašal: — Ali ireš, kdo sem jaz/
Ozdravljenec ga je začudilo opazoval in rekel slednjič:
—	N"ak. pa re.s <ne vem. kdo si.
Jfitilerju se je zavihal nos.
—	Xe veS, kdo sem ? — je skoro rvzroj»l. — Jaz sem vendar vodilna sila Nemčije, jaz <»am odrešen rk iremabegft naroda, ja^ seui njegovo upanje, njegova bodoČ-
j nost. Oe bi imene ne bilo v usode-F*olnem trenutku, bi Nemčija propadla. Jaz sem poslanec božji, jaz sem v Nemčiji prvi za Bogom. Xo. ali me sedaj poznaš?
Ubogi ozdravljeni norec je začel pomilovalno izreti v malega možica pred seboj, ki je rafrel čudno pristrižene brke, akuAtratae lase m »traiiovito dolg jezik.
Sškrivaj je pomežikaiil adrwvui-kom, Hitlerja je f>a potrepal po rami in mu sočutno dejal:
—	Nehaj, prijatelj, nehaj. To je aiewarno. Pri tmetri »e je pred štirinajstimi leti istetako «aeelo. Sedaj nem ozdravljen — hvala Bogu in gospodom TJdravmikom.
Nato je stopil ozdravljeni norec za korak na'zaj in nestrpno čakal. ikdaj bodo strminiki obkolili čudnega m gostobesednega ob* iakovalea ter ga odvedli tja, kamor spada.
OCT OBEH 21,19»
MiflBT ravan DAILY h m m
RUDOLF K Rila Al:
I.
V jTvezdah se je izgubljal pogled mildew človeka. N> prvič. A v v*eli svojih |>ft in dtojsetih letih ne ni vanje nikoli tako |Miglobil kakor nocoj. Bilo nui je. kakor da vidi v njih vho svojo mladoKt, vso svojo ljubezen. Smehljaja »e je begal * očini od »*ne do druge, meril nebo od obzorja do obzorja kakor mor. liar. Po dolgih letih je »pet doživljal trenutek, ko mu je duša pela z veselimi glasovi pričakovanja. Visoko v temo zakovani zlati žeblji so mu dajali novih nil.
Izgubil je bil že nekaj krasnih priložnosti, da se ubije. Prav za prav j h je bil pamudil. Imel je denar — in tudi ljubezen bi bil lahko imel. Ali v prsih že dolgo ni čuti) več nobenega ognja. V davno minuli bolečini mu je otrpnilo tree. — Vse kar mu je ostalo je bil nemir in trpek spomin
Gledal je v zvezde in zdaj pa zdaj zašepetal: Ju/tri! Skušal s«* je l oglobiti v sebe. Zaman. Outil je le hlad. In noč mu ni dala miru. Soj zvezda, rahel šum drevja, nahajoče sence in tu pa tam v temi se izgubljajoči koraki so ga od trenutka do trenutka bolj vznemirjali. Kam ? Le kam gre ve« ta čas in vse kar je v lijem ! se je vpraševal. V sebi je sli. Šal le prazen, nezmiseln odjek. T'-bit! Povsem ubit sem! si je dejal in pogledal na uro. kakor da ni bil miši H na prav ničesar drugega, kakor le na svojo uro.
Bila je dve. Jutro se je Se pet ur do sedmih.
PILOT
privid—mrzla, pr?-
je vse prevara mišljena laž.
Xa prostranem letališču j® vladala grobna tišina.'Zelena plan se je tli pa tam rosno lesketala. Prvi žarki so drobne bele kapljice spreminjali v prosojne bisere. V zraku ni bilo najmanjšega vetra. Med širnim poljem je solnee zlatilo sinje nebo. V daljavi so se trgale tenke megle in odkrivale smaragdno zeleno hribovje.
•lernej je stal v tem jutranjem, miru preti velikim potniškim letalom. Kakor v sanjah je gledal krasnega jeklenega ptiča na belili betonskih tleh. Bilo mu je. kakor da\ je to silno telo za vj<e čase zasadi-' lo svoje kremplje v ozračje zemlje. Kaj more treniti njega, tega velikana. ki nemo strmi v vzhod, v solnee?
Preko vsega letališča je planil šum. Vitko telo letala se je streglo. Propeler se je v blaznem vzgonu nevidnih sil zavrtel — potem je pa stroj zabučal, kakor bi bil pred .Jernejem odpiral pekel.
•lernej je \*strepetal v neizrecni tesnobi.
Motor je i>kal svojo pesem, ubiral za njo strune, da zapoje. Eksplozija je sledila eksplo7*«ii. Jerne-v mnelici. Od prepelerja mu je za-
je zvabila v trup letala. Stopil je vanj. kakor da je bil vse svoje življenje piJot. Srce mu je vztrepetalo kakor glasovi motorja — veselo in polno pričakovanja. Smehljaje se je pogledal okoli sebe. po ljudeh — in j*- bil ves presenečen, ko je videl samo blede obraze, plašno in začudeno zroee oči. Njemu je pa igral vsak živec tako veselo, kakor da se je malo poprej napil zdravega vina. V sebi je (začutil tolikšno sproščenost. da sf mu je svet pred očmi Jevil.
Letalo je lahko vztrepetalo. Jernej je posluhnil hnčanju motorja. .Jeklo je pelo. poživljalo njegovo srce. ga opajalo.
•lerneja ni bilo več m<*l ljudmi. Bila je le še njegova duša. ki je sledila delu sveta. Okoli ustnic se mu je poigraval nasmešek neizmerne sreče. Tedaj se je letalo nenado -ma znašlo v zraku. Brez sunka, brez žvižga je splavalo v sinjino.
Motor buči. Enolična je n;~gova pesem. Ca*ih zahrtimi. Poje, kakor je dano njemu — jeklu, zmirom grozeče. H rev. vprašanj hiti vse dalje — silni brzec v neprestanem boju — zmauujoč sebe in svet
Jernej je ves njegov. Ves je pre-
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorod* nike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
ČAROVNIŠTVO IN RIS ŠE NISTA IZUMRLA
ker da se prebuja, da vstaja v novo l^n njegovi sili, pesmi, ki je pred življenje. Mahoma je stal na zemlji njim	nWa. Predan
in ugledal sebe v rastočem pomladnem jutru.
Minute so potekale. Jernej se je s strahom bližal besno pojočemu pti-bližalo. ču. katerega krila so trepetala kakor v mrzlici. Od propeledja mu je za-
SIROTI


Spisal A. D. E9HEBY
Mlademu Jerneju je bilo, kakor vela v obraz hladna sap*. Motor je da je vse a\-oje življenje stavil na ro pol svojo mogočno, vsak glas u-eno karto. Zjutraj se mu odkrije, bijajočo pesem. Iz njega ni bilo nič Zjutraj spozna morda novo vsebino več čuti pretresov iskanja. Pel je po sebe.	.Takonu svoje lepote — pelo je čudo-
Nekaj minut je še nepremično str- vito jekleno sree. mel v noč. Obraz mu je mračil tr-' Jernej je za nekaj trenutkov popek namneh. Naveličan sebe je le- zabil na oglušujoče bučanje motor-gel k počitku in zaupal z mislijo, da ja. na sebe. na vse. Neznana sila ga
povsod okoli njega. Predan je jeklu, svetlemu, enolično in veličastno pojočemu telesu. Le to div-1 jo enolično pesem hoče od njega, ga poje. kakor mu je dano. da se ne utrudi in ne omahne v globočino nemoči.
Jernej posluša in gleda skozi o-kno na zemljo. Nekje v zlati globini vidi cvetoče vrtov^. bele trakove cest, razorane grebene gora. sma-lagdna jezerca, mračne, nepregledne. kakor zeleno morje \rrvalov-1 jenih gozdov, biserne reke. prijazne doline, vasice, mesta in trge, (Nadaljevanje um 4, strani.)
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th SW New York
MOLITVENIKi
6 VET A URA
y platno ▼«*.................. Jt
▼	fino usnje vez ...........Ijm
v najfinejše asnje vaz 1.80 v najfinejše usnje trda
,	ves .........—.—-----------i.8o
6SRBI ZA DU&O
▼	platno m. ___________ .»•
▼	fino ushje ves............1.50'
t naJIlneJSe usnje res Ut
RAJSKI GLASOVI
▼	platno ves. ----------.80
v usnje vi«................1JM
v fino usflje ves. ------l^e
>	v najfinejše usnje ves. l.eo
KVIŠKU SRCA
v imitirane osnlc ves. .80
v usnje VM_______________JO
v ftao je vos. _____i—
v najfinejše usnje rez. 1.20 v najfinejše usnje trda
ves ................._..............iji
v bel celltHoid ve*. ........lJEO
% i
NEBESA NAfi DOM
v ponarejeno________________J —
▼	najflnelle usnje ves 1.50
ilk
Key of Heaven:
fino vezano _________________________.31
v nstije mano .........................-78
t najfinejše usnje vezano........1J60
(ZA ODRASLE)
Key «f Heaven:
v celoid vezano ........................l.se
t celoid najfinejši res --------1.51
v fino asnje vestno ..........1-50
Catholic Pocket Msniml
v fino usnje fteaso ---------------lil
v najfinejšo usnje trda
X80
Marija varhuua
lino ves v fino uszijš
noj«
v najfinejše usnje trda
Ave Marto: •
t fino nsnje veuao —--~-.-l.40
POUČNE KNJIGE
+ . t
Angleško slovensko berilo ...»......1-
Amcrtka In AmerikanH (Tmk) 5.— Angdjgka slntfca ali naiik kake se
naj strele k sv. mM -------------18
Boj nalezljivim boleznim-----------75
Cerkniško Jezero --------------------------U60
Duntaii zdravnik po Knajpa
vezano .....................1.50
broširano ....... ..............1JW
P—TI šivinozdravnik broUrano
Domači vrt ..........................L-9B
Gevedereja _____________________________L58
filtri mfunar .................. .75
Gospodinjstvo__-___________________UM
(lfetiki 1. svezek, 1—2 snopi*

rvatski molitveniki: UM«*a Jstareetl,
fina ves.
flaa vsa 1J0
nsJflneJSa vea -----
v platno
.1.80
Angleiki. npri&veni ki:
tM 1M
—se
Nemščina brez učitelja:
X dd •(••l«*(MM**H***(MMt«MH*«IMI««<
Najvetji spisovnik Ijabavnih In
drnfUi OJačen
Obrtno bnjlfforodstvo ____________JZM
PrjiktHhii računar ................ .75
PerotniiMurfttvo. broširano.........131
Pravila sa at}ko ________...----- —.85
Polhi«m motnje na alkokriskl poo-
toOt ______Btt--------------------75
Predhodniki ia Mejni utemelji ru-
L50
Radio, osnovni pojmi Iz
tebnlke. vezano ......................2,—
broširano .......-..................-......L75
Slovenska narodna mladina
(obtoaga 452 ■ t rani) ________lil
Spretna knhartea, trdo tesana ___1.48
Sveto Piana stare in nove zavese,
lepo trdo veanna....................3.^*
Sadne vino ___________________________.88
Sadje v ffospodfojstvu __________75
U<na knjica in berilo laškega Je-
zBta ...........—. w..... .. __________JW
Učna knjiga in berilo italijanskega jezika .................... 1.—
Učbenik Ma|iešlif|S Jezika
trdo ve*, .i--------------------1.88
bretttaet> ——---------------1J8
Uvod t ffosofti* looker)	LM
Veliki	spisovnik: sMr-
ka pftso»,Bi*in ta vlOf za sa-kbn&te Id trgi
Veliki
Popularni pariški zagovornik Maurice Garcon je najboljši francoski strokovnjak v zadevah <>a-rovniske literat ure. Kot nputrud-ljiv zbiratelj starih dokumentov in spisov o zadevali eme maprije. si je ustvaril knjižnico, kakršne menda ni vee na svetu. Misteriji pradavnih magrov in skrivnoBti židovske srednjeveške kabale so mu znane do dna. Trideset let že zbira takšna dela in če »zve. da imajo v kakšnem zapuščenem kraju pre)>erelo pisanje, ki s]>aila v to stroko, ostavi vsa procese in si ne privošči prej miru. dokler ne j>ostane to pisanje njepova last.
Gareoii pa za>leiluje j>ozorno tu* di okultna in magična gibanja na. ših dni in pravi, da ima hudič danes večjo "versko družino" okoli sebe nego vsi svetniki in znanstveniki.
Nič ni moglo izkoreniniti pradavne vere v duhove in čarovnije, razlika je le v tem, da so čarovnike (»blasti nekoč sežigale. ker so jim pripisovale nevarne, nadnaravne moči. danes jih pa prijemajo kot sleparje, skoraj nekako kot individue. ki »i brez opravičenosti lastijo naslov čarovnikov in goljufajo svoje žrtve. V večini modernih čarovniških procesov sodijo čarovnike zato. ker njihova sredstv« niso nič zalegla wiper — sovražnike tožitelja.
Po vojni je postalo "obujanje mrličev" zelo plodonosen posel. — Garcon s^itn je poznal drugače zelo izobraženega in vestnega državnega uradnika, ki je po svojem dnevnem delu cele noči prebil z iskanjem formule in kuhanjem magičnih čorb. ki naj bi obudile pred 20 let umrlo žensko. Listi poročajo stalno o hišah, v katerih "straši" Ga mm je nekoč sam prenočil v ta< šni hiši, žal pa strahov ni bilo od nikoder.
Še bolj nego po mestih je čara-nje doma morda na deželi. Med vsemi čarovnimi napoji, ki jih tam kuhajo, pa zavzemajo prvo mesto napoji, ki naj bi v določeni osebi vzbujali 1 jubft»en, in napoji, ki naj bi škodovali sovražnikom. Priljubljena je tudi metoda. <la se voščena figura, ki predstavlja »sovražnika, zbada oh spremljavi čarovniji formul z iglo v jetra, možgane in srce. To naj nesrečnežu prinese bo-lezen. konkum. smrt. Vera v volkodlaka se ne da ubiti niti v tako napredni deželi, kakor je Francoska. Lansko leto je stara dekla v Poitiersu Garconu prisegala, da je eden njegovih odvetniških kolegov zasledoval njeno s«itro v podobi kozla. Udarila ga je s palieo po glavi in pri tej priči se je spremenil v — odvetnika.
Tam je lahko vprašala in zvedela, da so se dobri ljudje zavzeli -za slepo siroto.
Morda so ji tudi povedali, kaj naj jo gre iskat.
Seveda je bila to le vroča želja, vera v nekaj neinogoonega; toda slepa sirota se je o-klenila v svojem obupu kot zadnje nade.
Vso pot je napeto poslušala in lovila z ušesi vsak, tudi najmanjši šum ulice.
Vedno, kadar se je začul korak mimoidočega na hodniku, se je oglasilo v Luizi novu upanje, ki mu je pa takoj sledilo novo razočaranje.
Toda zdaj, ko je bila v tem domu, kamor so jo tako radi sprejeli, jo je prešinila silna bolest.
Torej je bilo konec vsega! Henrike ne bo nikoli več videla. Prvič, odkar jo je bila sprejela mamica Gerardova, bo prebivala pri tujih ljudeh; končno bo prvič zaspala, ne da bi objela svojo ljilbljeno sestro.
Ubogi Luizi se je skrčilo srce, ko je slišala, kako so se zaprla za njo vrata, in ko jo je objel vlažen hlad Frocharkinega brloga.
Postalo ji je tesno pri srcu in grozo jo je spreletavala. Obstala je nepremično tam, kjer jo je 'bila pustila Frochardka.
Ni si upala niti spregovoriti, niti prestopiti. Tišina, ki je bila zavladala okrog nje, jo je dušila.
Vpraševala se je, zakaj ta dobra žena in ta fant, ki jo je rešil, nista imela za njo i nobene besede tolažbe več.
Če bi »bilo moglo ubogo dekle videti zardeli Petrov obraz, kako globoka bi *.;;ia šele potem njena bolest!
Brusač je ta čas ves prestrašen opazoval obraz svoje matere.
Bal se je — on, ki je dobro poznal svojo mater — da je uganil, kaj je stara beračica skrivaj pripravljala.
Sleveaeev. Hr*
In Srbov
dršasfljaa Z. D. M
VoStitna knjižiea Zbirka
Zdravilna zellšta Zel In plevel slovar normi
Mlekarstva ffaoveti sa hišo in dom
lopo vea nuflašek)
KaroMte se na	NARODA"
največji slovenski dnevnik o Zdruienik drlavčh.
Vrgla je slamo na podstrešje, se brž vrnila po stopnicah in prijela za roko Luizo, ki je bridko zaplakala.
—	Pojdimo, pojdimo, — je dejala, — ddaj ni čas kremžiti se, saj utegnete še zbo-leti... Ve tare človeka žalost, se kaj lahko izpreineni njegova potrtost v deževen oblak. Tudi mene je bilo doletelo gorje, toda pla-kala nisem. Pač so pa tem bolj plakali drugi.
Frochardkin glas je zvenel tako osorno, da ji je kri zastala v žilah. Prebledela je in srce se ji je skrčilo.
In ker si je beračica še prizadevala odvle-či jo, se je že odločneje uprla. Sklenila je roke in proseče je zaWrhtel njen glas:
—	Gospa, pustite me tu na tleh, ob vno-žju vaše postelje. Vedite namreč, da bi ne mogla spati, če bi se spomnila, kaj vse se je zgodilo v zadnjih nrali. A take misli bi mi gotovo rojile po glavi, če bi ostala ponoči sama. In pa hudo mi je. ko ne vem, ali najdem sestro, ki se mi tako strašno toži po nji...
Frocharka se je srdito zdrznila. Že je hotela pokazati pravo barvo, pa si je premislila, rekoč:
—	Nič se ne bojte, da bi ne našli vaše sestre. .. Mlado dekle se vddno najde... prej ali slej. Toda iskati jo bova morali zelo dolgo, če jo bova hoteli najti
—	Oh. rada pojdem z vami.
—	Treba bo prehoditi mnogo okrajev, pretakniti ves Pariz...
—	Povsod pojdem z vami.
—	Pasja dlaka! Na to se tudi zanesem! T oil a če boste vso noč tarnali, ne boste mogli hoditi dolgo po mestu.
Peter je poslušal ta pogovor, ne da bi se ozrl na Luizo.
Vrli dečko je videl, kako je njegova ma-
Zdelo se mu je, da je njegova mati ujela11 re<\k,rat ,li""1"Aila "hrvi- in rad bi bil na"
žrtev in da je zdaj vsa srečna, da se ji je lov tako dobro obnesel.
Ta ubogi fant se je dobro zavedal, da je brez moči in da bi nesrečni Luizi itak ne mogel nič pomagati, saj je bil vajen mater in močnejšega brata brezpogojno ubogati.
Ce bi bila Luiza mogla videti, kako proseče je Peter tisti hip gleklal svojo mater, bi bila razumela vso globino njegove nesreče.
Če foi že ne bila vedela, v kakšne roke je prišla, bi gotovo ne bila ušla bolestnemu presenečenju.
Trdno prepričana, da ji žrtev ne more u-iti, se je hotela Frochardka pokazati tako, kakršna je v resnici bila. Brezčutna babni-ca je odlagala krinko, ki si jo je bila nataknila, da bi ji dekle zaupalo.
Te je še hotela biti nekoliko prizanesljiva. je hotela s tem le hitreje doseči svoj cilj.
Vendar se ji je pa zdelo potrebno nadaljevati s slaldkiiii glasom, ki ji še ni bil od-
]U*avil konec temu mučnemu prizoru.
Vedel je, da je njegova mati zmožna najstrašnejšega nasilja. Stopil je tik k slepi siroti in ji zašepetal:
—	Gospodična, moja mati ima prav, res bi bilo potrebno, da ležete k počitku.
In kakor bi hotel potolažiti dekličino sramežljivost, je pripomnil:
—	Tam gori boste čisto sami, vrata zaprem za vami.
—	Vidite, torej, dušica, da imam prav. — ga je prebila Frochardka, — Peter sam vam to svetuje.
Luiza je menila, da je treba pač ubogati tistega, ki je imel pravico do njene hvaležnosti.
Obrnila se je torej k beračici, rekoč:
—	<'e že mora biti, gospa, vas bom pa ubogala... Odvedite ni" na podstrešje.
Toda baš ko jo je hotela odvesti, je Frochardka obstala in se ozrla na svojo žrtev.
Obraz se ji je zjasnil pri pogledu na črn
povedal. In naenkrat je dejala Luizi s svo- žametast trak, ovit okrog Luizinega vratu.
jim zatemnjenim, izkričanim glasom:	t* , . . , .	, . . .
rjA ■ - v. 4. v i a I "eter je takoj razumel, kaj to pomeni, m — Zdaj si boste pa morali malo odpoeiti,^ . , , , m ,	•
, n • 4, T 1 • 1 , i'groza ga je »preletela. Toda mati ga je sre-dusica. Pripravim vam posteljo, kier boste' __i v . ... * .r
snali k-ikor boste hoteli Nisem bila nn P	111 *e ga je mmilo veselje ugo-
span, kakor bost* Hoteli JNisem bila Pn~ varjati. Sicer pa tudi ni imel kdai.
prav jena na obisk; 'boste se morali zado-K _ Kflj inmfe na koTleu to.le verižicef
voljiti s tem, kar vam morem nuditi... ; __ je vpra§ala Lui^0
Garcon je nekoč slučajno zvedel, da hoče nekdo v Fontainebi enakem gozdu kiieati hudiča, h nekim pri-jeteljem sta zvečer šla in se skrila na primernem kraju. Točno opol-noči-je prišel rotilee a debelo knji pro pod pazduho, napravil ris, pri-f žfral dve sveči in po vseh podobnih starodavnih procedurah pričel klicati hudiča. Čeprav se je pri tem tresel kakor šiba na vodi, je po starih formulah strahovito preklinjal boga. da bi se priliznil " rdečemu zmaju" (prej je pa napravil■ križ hrbtom, da bi ga zmaj ne napadel s te strani), obljubljal mu je vse mogoče, svojo in duše drugih ljudi, če bi mu prinesel bogastva. Želel si je tudi. da bi satan umoril nekega njegovega nasprotnika. — Tragikomedija je bila tako' grozotna, da je &srcon a fnrijateljwn ušel. Zaklinjevafcc hudiča je bil hujši od hudiča samega.
Slepa sirota se je hotela zahvaliti, pa ji je zastala beseda v grlu in odskočila je. -FrocharfcLka je bila namreč stopila k njf, da bi ji odpela bluzo.
—	Dobro, — se je zahehetala 'beračica, — komorice ne potrebujete.-.. No, dušica, slecite se, ta čas vam pa posteljem.
In obrnila se je k sinu z nasmehom, polnim škodoželjnosti-	,
—	Pojdi, Peter, pomagal mi boš obrniti slamnjačo, da bo lepo mehka. — je dejala-
Nabrala je v naročje slame in jo odnesla na podstrešje. Na koncu ozkih stopnic se je obrnila in videč, da brusač še vedno nepremično stoji, je zakričala nanj z grozečim glasom, ki ni trpel dklpora: " »
—	Mar naj ti pomagam, mrcina lena?
Luizo je »preletela groza in Obrala je ves
svoj pogum, rekoč:
—	Gospa, saj nisem več utrujena... nočem spati. Dovolite mi pjrebiti noč na stolu.
—	Na stolu! —- je vzkliknila Frochardka smeje... ,Noč bi radi prebili na stolu, da bi imeli zjutraj vse polomljene kosčice in da bi ne mogli zjutraj hoditi... Šalite se, dtišiea.
Slepa sirota je brž segla za liedrija. Nadaljevanje »ledi.,
Cenik Imjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tp-jih pisateljev* Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo* Ia vat bo zanimala. Cene so zelo
U
igarna


o Mr
WeW YOME • BATfrBDAY, OCT OBEB 21, 1933
TU LABOB8T SLO Till DAILY 1b U. 0. Ju
Roman iz
: življenja:
ZA uani H A B O D A " PBIBBDIL I. H
• 62
—	Uraika, kaj ti jef
Uršika Oe odgovori, vedno dalje ihti ter krčevito drži njegovo roko.
Potrt pogleda teto Greto, ki mu pa zadovoljivo prikima.
—	Mkdim, da razumem Uršiko, Tom. Ne moreš razumeti, kaj jo je opravilo z njenega ravnotežja, ker si se vrinil v raizmere, katere ai poznal in so ti popolnoma znane, četudi si bil «več let z doma. Uršika pa prihaja iz divjih krajev in iz popolnoma priprostih razmer. Njeno življenje je (bilo priprosto. In sedaj je otroka prevzela lepota tvoje hiše. Saj je tudi meni skoro tako, četudi nisem danes prvič tukaj. Kaj ne, Uršika, to je, kar te je tako prevzelo?
Uršika se s trudom zravna in s solznimi očmi in drgetajočim obrazom gleda v Tomov obraz.
—	Kar pravi teta Greta, je najbrže na mene vplivalo — toda nagloma je prišel nad mene strah — da se mi boš morebiti odtujil, wtric. Tom. Naenkrat •sem občutila, da ne spadam tu-sem in da v svoji notranjosti ni*i Jbil nikdar maš. Tukaj je tvoj doim, tukaj si zra-stel, navzlw temu. da si več let živel v divji deželi. In ta leta so sedaj za teboj ni ti *i doma. Jaz pa sem tukaj pritepenka. to čutim in to me je tako .zabolelo, da sem morala jokati, ker bi vendar brla rada v tvoji družini za vedno.
Tako ji pride razburjeno skozi ustnice in v njenih očeh je tičala tiha bojazen, da Ibi se ji kdaj odtujil. Njen stric Tom je naenkrat postal ponosen, odličen gospod, ki je ime4 mnogo služabnikov in jim je mogel zapovedovati, kakor bi to vedno bilo tako. Bil y; lastnik tega pravljičnega gradu in velikih bogastev. Sama pa je bila iA»og otrok brez doma, ptič, ki je padel rz gnezda in ni znal letati.
Tom postane pri tem bolestnem izbruhu zelo žalosten' Dvigne jo s stola ter jo pogFeda z resnimi, skoro strogimi očmi.
—	Tega od tebe ne maram več slišati. Uršika! Ti si tuja pritepenka? Zakaj me tako žališ? Ali ne veš. -da me vsa ta lepota okoli mene \ eseli samo zata. ker ti morem nuditi lep. brezskrben dom? In da morem na teibi <vse to poplačati, kar sem ostal dolžan tvojim s t ar i sem Kakor .sem v vaši mali hišici brez vsake brige. da bi vam jema'1 prostor, mislil, da sem doma in kakor sem sprejel od tvojih starišev zadnji njih denar za obleko in za železniški vozni listek v Transrvaal. ravno tako moraš ti brez wkrbi in brige in (brez neumnih misli vedno misliti, da si tukaj doma. "Nikakor ne smeš malenkosti pretehtavati. kdo d« več in kdo več vzame. Malenkostna ne *me 'biti hči Ragine in Valterja Kroneka. Slišiš. Uršika? Tn malenkostno bi bilo. ako (bi .sedaj hotela pričeti računati. Ali je tvoja krasna, predobra maiti kdaj računala, ako me je smMra'la za vrednega. da rme je %tzela v svojo družino? Ali mi je kda pokazala, da sem brl .revež in hrez doma? Ali je tvoj oče kaj takega pokaral? Ali si že sama premišljevala o tem. ako som vreden biti tvoj stric Temi? bi seda'j **» iboč oklepala neumnih misli m se imaš za tujo pri-tepenko? To ne snve biti! V imenu tvoje ljube matere, v imenu tvojega spoštovanega očeta te Iskreno pozdravljam v svoji hiši in nikdar. nikdar več nočem slišati, da se v tej hiša počutiš tujko. Nikdar več me ne snve« tako žaliti!
Uršika gleda v njegov bledi, drgetajoči obraz in se mu vrže na prsi.
—	Oprosti mi; bila sem neumna — in nehvaležna, da sem ti veselje tako Tx>kvarila Oprosti mi. dragi stric Tom. tako me je prevzela vsa ta krasota. Tn zalvvaljujem se ti za ta lepi sprejem; vedno ti (bom hvaležna 17a vse dobrote, ki si mi jih storil. Tn vsega tega se ti boni izkazala vredno. Prosim, prosim, food i zopet dober, prav gotovo te ne bom več žalostila — o, moj Bog. ne. nikdar več! Oprosti mi in bodi dober.
Globoka girfjenost stresa žil«* njegovega- obraza. Tako strogo je govoril Mimo zaito. ker je vedel, da ji nrore .samo na ta način vrniti duševno ravnotežje. Sedaj je "bil vesel, da je mogel biti proti njej zopet prijazen in fjubeznjiv. Nad vse rad b njo pritisnil na tvoje pi*i, bi jo drža-l in nikdar več izpustil. Sladka Uršika, ljubi mala medvedka, kako škoda, da aiisi deset let starejša, ali pa jaz d«*et let mlajši. Tako te imam rad. moje sladko dete. prava podoba tvoje matere,-ki sem jo tako IjUbM. Da. Uršika, ljubim te, ne več kot nekdaj, ko sem se igral s teboj; ne. ne. z -vso drugo ljubeznijo, to mi je seidaj jasno. Toda to ljubezen moram trdno okleniti a se. o tem ne sme« ničesar slutiti. Krivica bi bHa velika, ko bi hotel izkoristiti tvojo ntfadast. tvojo neizkušenost, da bi te za vedno vezal na *»Hbe. Kako t>i podobna .svoji materi, ko me gledaš z velikimi, prose**tmi očmi. Tako je gledala tvoja mati tvojega očeta, kadar ga je kaj prosila. In tedaj sem moral stwniti zdbe. ker je bHa last drugega, ki .sem ga imel rad "m spoštoval kot očeta, kot svojega najbolj ega. T.ajzvestejšega prijatelja in ker sem bil za njo premlad. In sedaj z vsakim dnem postajaš bolj njena podoba in sedaj turli tebe ne morem več držati, ker .se prestar v primeri s teboj Al i mor«4)iti občutiš. Uršika, koliko •bo t.rpel tvo'j ubogi stric Toni ko mu boš nekega <dne	iz mk m boš drugemu, mlajšemu na-
klonila svojo 'ljubezen? Se <lve leti, Uršika, potem si dekle in boš fcvoji materi Se bolj podobna kot si sedaj. In tedaj foodo prišli tuji gospodje m te snubili, jaz pa ibom mo-nrl molče stati ob strani. Tedaj bom mnogo, mnogo bolj žalosten, kot si ti sedaj, iz bojazni, da kc mi boš odtujila. Tedaj se mi boš hotela odtujiti, ker boš drugemu možu dala vse. kar za mene ni bilo namenjeno — ker sem bil za tebe prestar.
Take rirWIi se pode Tomu po glavi, medtem ko ji nežno gladi Ia.se. Konično se toliko opogumi, da reče mirno:
—	Tako je prav. Uršika; vesela moraš biti in se moraš počutiti kot doma. Tako se mi moreš najbolj, ako že misliš, zahvaliti. Vem. da me nisi hotela žaliti, pa vendar ai ntoriha, toda ne smeš nikdar več. Toda sedaj ne govorimo »več o tem. to bomo takoj pozabili. Sedaj pa bova peljala teto Gneto v njene sobe. Kaj ne, teta. ti ne boš sedla in jokala, kot <0 neumno dekle?
Teta zre na oba mlada človeka z resnim, premišljenim pogledom. Nit-i najmsnj ni slutila, s kakimi »zaprekami se je boril Tom; mislila je samo. da Ihoče še nekoliko počakati, da bi Uršiki govoril o svoji ljubezni, ker je bila še premlada. Da jo je ljubil, kakor je tudi ona ljubila njega, to ni ušlo njenim iaku-Senim očem. Mislild ki je, d*-*i bo Uršiko že o pravem času zagotovil in da je najboljše, da o tem erte izgubi nobene besede.
Tedaj se dvigne in smeje pogleda Tumu v oči.
—	Tom. Uršiki ne smes preveč obljubljati. Tudi jaz sem Kidala ftkorn preblizu vode in bi bila najrajši z Uršiko za stavo jokala. Saj si ne moreš iphtlrti, kaj pomeni tudi za mene, d* dobim zavetje v "!*angetrfurtu. kajti <ta strašna rnflaeija po še stra&irejči vojni me je dove<Wa v veliko pomanjkaoje. Sedaj p« naj zopet živim mirno in brez skrbi, mnogo bolj brez skrbi, kot sem bila kdaj navajena, naj živim v 4epi, gosposki ihisi m uživam vhe prijetnosti gotovega domačega ^frljwija vidi«, pri tem se človek le z veliko težavo Ubrani globoke gnyenowti.
1	(Dalje prihodnjič.)
IzJugoslavije.
Srečna starost.
V	<vasi Baujani blizu Uba živi 70-krtni kmet Obrad Aikesič, ki je imel 26 otrok. Živi jih še 18 in je najstarejši sin srtar 45. najmlajši pa 5 let. (Nekaj smo v mu je paldlo <v vojni, stari Obrad pa je srečen, ker mu je ostala še mno-goštevifaia rodbina. Starosta vedno večje rodbmie se je na stara tetaC naučil brati in pisati od svojih naijmJajših sinov in vnukov. Tudi to mu je bilo v reiiko srečo in 'veselje.
Preiskava proti morilcu Potjehinu
.opravlja na dan nove dokaze, da sta bila njegova zločina izvršena po točnem načrtu in da je morilec pri svoji izpovedbi, do katere se je, prisiljen po dokazih krivde odločil po dveh letih, grdo obre-koval svoji žrtvi. Ugotovilo se je. da je polkovnik Potjehin, predno se je poročil -z nesrečno Katarino, s časopisnimi oglasi iskal mllade neveste, sebe, ki je star že preko 50 let, pa je opisoval kot mladega ruskega častnika.
Huda bitka med kmeti in razbojniki
se je odigrala v vasi Oukale blizu Prnjavora. Kmetje so se sami lotili 'zasledovanja nevarnega razbojnika. uibežnega kaznjenca, Dragoljuba Petkoviča, ki je- bil že več mesecev strah in trepet vsega okraja. V zadnjem času se je Petkoviču pridružil neki Ivan Konopka. nevaren izločine-c. rodom iz Galicije, ki je bil tudi že večkrat kaznovan Pet kovic in Konopka sta izvršiia okrog Pr-njavora več razbojniških napadov in imata na vesti najbrž tudi bogatega posestnika Bečina iz Paranoia, ki so ga našli umorje-| nega (blizu njegove pristave. Te dni sta razbojnika v Cukali ugra-bilji tudi neko dekle. To je kmete ta-ko ralzkacilo. da so noč in dan zasledovali razbojnika ter ju naposled tudi obkolili. Po srditi borbi so kmetje Petkoviča ujeJi. njegov -zločinski pojdaš pa jim je ušel.
Skupna smrt zaljubljene dvojice.
V	Palace hotelu na Zrmtjevcu v Zagrebu je te dni izvršila samomor mlada zaljubljena dvojica 20-letno dekle in 19-letni mladenič. Obesila sta se vsa na svojem oknu. Ko pa nista bapustila sobe. je to vzbudilo sum ter so bila nato vrata sobe nasilno odprta. Katar se je ugotoviol. je on parketa orski pomočnik Konstantin Jakopič. ona pa šivilja Ana Galm-boševa. Kakor je ra-zvidno iz pisma, ki sta ga pustila na mizi, sta šla oba v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
Orožna nesreča pri kopanju vodnjaka.
Kimet Juro Trbojevič v Veliki Peratoviei pri Grubišnem polju je dal kopati globok vodnjak. Delo je -nepo nrepdovalo in vodnjak je bil globok 18 m. Na dnu je bil zaposlen Spesoge Slijepčevič, ki se nenadno na klic ni več oglasil. Tovariš Cvijanovič se je spustil za n/jim v globino, kjer je opazil, da je tovariš že mrtev. Ker se pa tudi Cvijanovič ni oglasil, se je spustil "v tglobiuo še tovariš Radovič. ki je Ugotovil, da st>a 06a pogre-
PILOT
Nadaljevanje s 3. straL)
zapuščene koče — neskončno pravljico, neizmeren Škratov svet — tu z grozo obdan, tam z ljubeznijo.
Časih ^zagrnejo vse beli oblaki. Nikamor ni videti. Tedaj oklene Jerneja čuvstvo neznanega trepeta. Silni ptič se bije skozi oblake. Se dviga. In motor buči spet visoko v sinjini. Jerneju je: pred njim gre bog. ki ga izkuša. ki mu smehljaje se ponuja vso lepoto. Jernej jo sprejema in ve. da ga ta bog more sleherni trenutek pahniti na kako belo pečino, v temno crlobel sredi mračnega gozda.
In Jernej gre dalje — kljubuje, se spaja, z motorjem v eno telo • -buči, posluša, misli — zdaj pa zdaj ga premaga spomin:
Kako daleč je od sveta. Tam doli ni nikogar, ki bi ga mogel ljubiti . Morda je duša — ena sama — a kdo ve kam in komu namenjena. Nikogar ni. Prav nikogar. — Jernej drvi skozi neskončno praznino. Pod nj'm je svet. nad njim sinje nebo. Da. Da. Vse je. In vse je porrlačeno od solnca. Tam do'i je pomlad. Zemlja je od belega in rožnatega cvetja kakor zasnežena. Pred njim je bučeči motor, pri volanu molčeči, resnobni pilot. T11 tje zdaj Jernejeva usodnost. On pa zaprt v tesnem prostoru letalovega trupa, v družbi štirih še zmirorn začudenih, vsak po svoje premiS'ju-joeih potnikov. Jernej j;h gleda. I Samo gleda. Na kaj pa naj mi li Ion? Uesa se naj spominja? Koga.'
H aha!
Za nikrgar ne ve. ki bi mu to rro mogel zaupati svoje srce, s«'-b«-. ki bi mu mojjel povedati svojo m* sel. s katerim bi mogel deli* i svoje veselje, mu pokazati vso pol-noto stvarstva, vso srečo v tej pesmi stroja.
Z naslado premišljenega ubijalca. s hladnim ostankom prejšnjega otožja. pobarvanim nasmehom, ki je veljal — bučečemu stroju, je pomislil, da se po neki volji more vsak trenutek zdrobiti v prah.
Stresel se je.
V t"j skrajnosti je vstal, pogledal skozi lino v besneči propeler — in ne sebe. jekla mu je bilo žal, njega, ki je drvelo preko grebenov gora in glol>okih dolin in pelo brer prestanka. Zal mu je bilo le tega srca. ki mu je pilot bil duh, poslušen vodnik.
Tedaj se je Jernej spet zavedel sebe. t stega nekdanjega, nesebičnega otroka, ki je le dajal — da bi bil lep. Vso tisto ljubezen, ki bi jo mogel dati živi podobi, zamaknjen v čuvstvo srcu se predajaio-čega srca. je dal njemu, pojočemu jeklu.
Ali ni ono, kadar poje v s;njih višavah, vreden simbol srca?.... Ka-
Z A B 0 Ž I Č
Potujte v Slovenijo preko Havre z našimi osebno vodenimi izleti na modernem ekspresnem parniku —
"ILE DE FRANCE"
25. NOVEMBRA—16. DECEMBRA
a l I
NA KRASNEM NOVEM PARNIKU
"CHAMPLAIN"
2. DECEMBRA Čiste, moderne kabine. Dobra služba. NIZKE CENE ZA VSE DELE SLOVENJE
Za pojasnila In karte vprašajte pri nnSili zastopnikih
cJreoeK J&ne
19 STATE ST., NEW YORK, N. Y.
SLOVENIC PUBLISHING CO. v
TRAVEL BUREAU SI« WEST 18th STREET NEW IOBK, N. 7.
PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH U3TOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
dar je samo, odvisno le od sebe in od njega: pilota — duha! —
Jernej je tedaj prvič pogledal pilota. In ko je videl, kako je pilot ves predan pojočemu stroju, kako sledi slehernemu glasu motorja. vsakemu njegovemu najmanjšemu utripu, slereni njegovi bolečini, kako delata složno drug L drugim, je spoznal zmagovalca: srce-motor — pilota, dulu..
II.
Zdaj jc Jernej pilot. Ni dneva, ko bi'sebe ne zaupal motorju. Sluti, ko umre nekoč to srce, se zgrudi tudi on na zemljo.
('asih pa vname, kaknr za šalo. s seboj tudi s nčka. — O tudi to je doživel.
I11 kadar umrje s svojim motorjem on — pride na njegovo m-sto sinček — kjerkoli in kadarkoli v .svetil.
Zato ga časih, kak^r za šalo. vzame s seboj v sinjino in v bele oblake.
SHIPPING NEWS
'24. oktobra : Derengaria v Cherbourg
25. oktobra:
Deutachland v Hambui/ Washington v Havre
27 oktobra:
Mujestic v Cherbourg
2«. oktobra:
Euiopa v Bremen Volendam v Boulogne Conte di S&voia v Genoa
1. novembra:
New Yr.rk \ Hamburg Aquitania v Cherbourg
4. novembra:
Volendam v Boulogne
balurnia ▼ Trst
lie de France v Havre
8. novembra:
Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Hvvre I>remen v Bremen

10. novembra:
Rotterdam v
Jloretiga ria
Boulogne v Chfibuur*;
11. novembra: Milwaukee v Hamburg Kpx v flenoa Champlain v Havre
15. novembra:
I'res. Uon.sevelt v Havr«
St. Louis v Hamburg
Majestic v Cherbourg
17. novembra:
Stbtendam v Boulogne Paris v Havre 11*. novembra:
Augustus v Genoa v,
22. novembra:
I>»-utschland v Hamburg Washington v Havre
25. novembra:
Europa v Bremen Veendajn v Boulogne Conte di Savoia v Genoa lie de France v Havre
29. novembra:
New York v Hamburg Pres. Harding v Havre liorengaria v Cherbourg
2. decembra:
Volendam v Boulogne Vulcania v Trst Chrmplain v Havre
6. decembra:
Premen v Bremen Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Havr*
9. decembra:
ilex v Genoa
Majestic v Cherbourg
12. decembra:
St. Louis v Hamburg
13 decembra:
Pies. Uoopevett v H»ivr»
14. decembra:
Paris v Havre
t 15. decembra:
i HcreiJKuria v ClicrlKUirg J Europa v Bremen I C«.nte d| Savoia v Genoa
20. decembra: j Washington v Havre ) Hamburg v Hambuig •
decrmhra: I Olympic v Cherbourg
27. decembra:
INpw York v Hamburg Hr«-ni<>ii v Premen Pres. Harding v Havre 31. decembra: • Pen n land v Havre
VELIK BOŽIČNI IZLET V STARO
DOMOVINO
pod osebnim vodstvom izvežbanih Cunardovih potniških spremljevalcev na največjem in priljubljenem Cunardovem ekspresnem parniku
BERENGARIA 29" NOVEMBRA Mr. A. Marcus, spremljevalec
(PREKO CHERBOIRGA) 15. DECEMBRA Mr. M. Ekerovich, spremljevalce
Prilika, da potujete s številnimi svojimi rojaki in uživate brezskrbno vožnjo. Prtljaga je pos'.a-na iz New Yorka naravnost tja, kamor ste namenjeni. Manj kot 6 dni na oceanu. Posebni nočni hitri v~aki iz Pariza do vaše domov ne.
Slovita Cunardova kuhinja, uljudnost in dos«i prostora v kabinah bivšega Turističnega razreda za potnike Tretjega razreda. Kupite karte za Ija in nazaj in pristedite denar.
PROSTORE SI TAKOJ ZAJAMČITE VPRAŠAJTE SVOJEGA LOKALNEGA AGENTA ALI
CUNARD LINE
A. MARK US
25 BROADWAY
NEW YORK
M. EKEROV1CH
sanica že mirtva. Xa ponovne klice pa "se t-mli Radovič ni več odzval. Prepričana, da .se v jami razvija strupen plin. ,sta< si dva tovariša zavezala usta z robcem ter .se spustila v jamo. krjer sta našla svoje tovariše ter jih izvlekla na površino. SIijetpče^-ič in Cvijanovič sta bita. že mrtva. RadanoviČ pa v globoki nezavesti. — Poklicani •zdravnik mu je nudil prvo pomoč in je upati, da bo ostal pri življenju.

BOŽIČ
v stari domovini
Brez dvoma vam misel na Božič vrne prijetne spomine in porodi željo, da bi praznovali praznike med svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Pridružite se enemu naših osebno vodenih izletov.
Posebna odplutja iz New Yorka: ALBERT BALLIN 9. decembra ST. LOUIS ... 12. decmbra
Izborne železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije.

TRETJI RAZRED TJA IN NAZAJ
Iz New Yorka do Ljubljane in nazaj.
MM
Z« nadaljna pojasnila vpraiajte svojega lokalnega agenta ali
HAMBURG • AMERICA LINE
39 BROADWAY, NEW YORK
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane.
ILE DE FRANCE-----2D. NOVEMBRA
BERENGARIA------29. NOVEMBRA
EUROPA--------15. DECEMBRA
BERENG ARIA------15. DECEMBRA
ILE DE FRANCE-----1(3. DECEMBRA
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potovaL
PIŠITE SE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVELBUREAU , 216 West 18th Street	New York, N. Y.