f Največji slorentki dnevnik""^} ▼ Združenih državah Vdja leto . $6.00 - $3.00 Za pol leta ... Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto TEUTON: CHELSEA 3878 NO- 301. — VrEV. 301. GLAS NARODA List slovenskih.delavcev y Ameriki« CJ I The largest Slovenian Daily in the United States. lagged every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, H. Y., under Act of Congress of March 3,1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 24, 1929. — TOREK, 24. DECEMBRA 1929. VOLUME XXXVII. LETNIK XXXVII. BRIAND IN TARDIEU BOSTA ZASTOPALA FRANCIJO ODGOVOR ITALIJANSKE VLADE NI BISTVENO IZPREMENIL OBSTOJEČEGA POLOŽAJA Italijanska vlada vztraja pri pariteti in zahteva na* daljno ozemlje v Severni Afriki. — Francoski del^ati bodo imeli dva namestnika. — V francoskem zunanjem ministrstvu vztrajno molče o italijanskih zahtevah. PARIZ, Francija, 23. decembra. — Na posebni kabinetni seji je bila danes popoldne imenovana francoska delegacija, ki bo zastopala Francijo na mornariški konferenci petih sil, ki se bo začela koncem januarja v Londonu. Delegacijo bodo tvorili: ministrski predsednik Tardieu, zunanji minister Briand, mornariški minister Levgues, kolonijalni minister Pietri in poslanik de Fleuriau. Delegatje bode imeli dva pomočnika ter veliko Število svetovalcev. Da bosta v delegaciji Tard,;eu in Briand, je bilo določeno že pred več meseci. Itailija je odgovorila na francoski memorandum glede omejitve mornariške sile. O podrobnostih odgovora v zunanjem ministrstvu trdovratno molče. Izvedelo se je toliko, da Italija trdno vztraja na stališču, da ne sme imeti manj bojnih ladij kot jih ima Francija ter da zahteva na-daljno ozemlje v Severni Afriki. Navzlic temu pa zagotavljajo uradni krbgi, da je odgovor Italije nadvse zadovoljiv ter da ni bistveno izpremenil obstoječega položaja. "LONDON, Anglija, 23. decembra. — Konferenca bo otvorjena dne 2 1. januarja ob enajstih dopoldne. Otvoril jo'bo angleški kralj, in njegov govor bo broadcastan po radio. Takoj zatem bo odstopil kralj predsedstvo ministrskemu predsedniku MacDonaldu. ŠKRABA NE BO PROCESIRAN Rojaka, ki je ustrelil svojo ženo bodo poslali v zavod za neozdravljivo bolne. — Porotniki bi ga gotovo oprostili. Iz Barterten, Ohio, poročajo: 42-letni Joseph Škraba. ki je dnr 21. novembra ustrelil svojo ženo in nevarno ranil samega sebe, najbrž ne bo procesiran radi umora. Možak ne more govoriti ter je deloma paraliziran. — Tak bo najbrž vse življenje, -je rekel dr. W. E. M^Corke, ki ga zdravi v bolnici. Njegova leva noga je popolnoma paralizirana, desnico zamore le malo premikati, pa tudi govoriti ne more. Splošno se pa domneve, da poškodbam ne bo podlegel, ampak bo ostal pri življenju. Če bi se vršila proti njemu obravnava, bi ga morali prinesti v j sodno dvorano na nosilnici. Okrajni1 državni pravdnik je mnenja, da bi j to napravilo na porotnike tak vtio. da bi ga gotovo oprostili. 1 Škrabo bodo najbrž poslali v dr- J žavno bolnico za neozdravljive bol- j nike v Galipolis. Neprestano bo moral biti pod nadzorstvom in deležen bo tudi potrebne oskrbe. Škraba je priznal okrajnemu pravdniku, da je ustrelil svojo ženo iz ljubosumnosti. Takoj po umoru so ga odvedli v barbertonsko občinsko bolnico, kjer se že zdaj nahaja. Več tednov niso imeli nobenega upanja, da bi okreval. Za njegovih pet malih otrok skrbi občina. Zastran postavnega praznika — "BOŽIČNEGA DNE" — ne izide jutri "Glas Naroda". Prihodnja številka izide v četrtek, dne 26. decembra. Uredništvo. u 199 COLUMBUS POŠKODOVAN Parnik "Columbus" \šo morali privleči v pristanišče. — Pred kratkim je bil popravljen. — Ugledni potniki na krovu. EGIPČANSKI PARLAMENT Pri včerajšnjih volitvah je bilo izvoljenih 152 kandidatov Waf d stranke. — I^e nekaj sedežev so dobili neovisni. KAJIRA, Egipt, 22. decembra. — Pri včerajšnjih volitvah se je pokazalo, da je bilo izvoljenih 152 kandidatov Waf d stranke iz skupnega števila 160. Sedem neodvisnih Je prišlo v parlament in le en nadalj-ni mož je bil Izvoljen iz Watan stranke. Wafd stranka, ki je tako odločilno premagala vs^ ostale, se poteza za popolno neodvisnost ter iirjenje prijateljikih odnošajev z zunanjimi silami vobče ter z Anglijo prav posebno. Odkar je bil raz-puščen parlament za dobo treh let. Je ta stranka vedno delovala za povrnitev parlamentarnega žilvljenja Uspeh stranke kaže, da bo prihodnji ministrski predsednik Mustafa Na has paša. % Ker so bile to prve volitve izza razpusta parlamenta, so glasovanju pripisovali prav posebno važnost radi pogodbe a Anglijo, ki bo zelo povečala poinomočl samo-vlade Egipta. Poročila pravijo, da sta bila u-bita Včeraj pri volitvah dva moška v Belrutu, v Gornjem Egiptu. Za vršili so ae tudi drugi manjši nemiri, a ti so manjše važnosti. PODROBNOSTI GLEDE UMORA GENERALA' Mehiški dokument razkriva, da je bil general Lucio Blanco ustreljen o d mehiških vojakov ob Rio Grande. S AN ANTONIO. Texas, 22. dec. — Danes je postalo jasno, da so mehiške čete ustrelile na mehiški strani Rio Grande generala Lucia Blanche. Tozadevni dokument je kopija poročila polkovnika Ramon Lo^cza, načelnika posadke v Nueno Laredo. To poročilo se tiče usmrtitve treh moških, ki so skušali prekoračiti mejo. Moški so bili zvezani skupaj ter so padli v reko. ko je pričela streljati nanje mehiška pa-trupla. Truplo generala Blanca so našli privezano na ostale usmrčene ih usmrtitev se je završila dne 7. junija 1922. Iz teca so se izcimili številni procesi, v katere so bili tudi zapleten ameriški konstablerji, ki so opravljali službo na drugi strani reke. GASPARRIJU SO PODARILI VILO VATIAN CITY. Vatikan, 23. dec. Kardinal Gasparri, državni tajnik dveh papežev, bo preživel večer svojega življenja v krasni vili, katero mu je podaril sedanji papež. Parnik Scveroiiemškega Lioyda "Cclumbus", I:i je despel semkaj iz Bremena s 853 potniki ter 7000 vrečami božične pošte, je kazal signale, da ni pod polno kontrolo. Takoj po sprejemu t3 vesti, se je odpelj.il mornariški superintendent z drugimi uradniki po zalivu navzdol, da dožene, kaj se je dogodilo. Nadaljni vlačilni čoln je odšel z uradniki, da pomaga potegniti parnik v kvarantino. '"Columbus" se je premkial komaj tri vozlje na u-ro. Na kvarantini so izjavili, da so se pokvarili stroji. Parnik "Columbus" so vzeli iz ek-spresne službe mer New Yorkom in Bremenom zadnjega junija, da* mu odstranijo stare stroje ter jih nadomestijo z novimi turbinami, ki so bile večje kot one na parniku "Bremen.". Namen je bil dati Columbus" večjo naglico. "Columbus" je odšel iz Southamptona dne 14. decembra ter bi moral priti v New York enkrat tekom psttta, če bi nove turbine razvile pričakovano naglico. Med dvestotimi potniki prvega razreda na krovu parnika so bili tudi Fritz von Oppel, iznajditelj nove vrste avtomobilov, Ernest La-, pointe, canadski justični minister ter Friderich Sch9rr, bariton Metropolitan opere v New Yorku. US0DEP0LN SAMOMOR 2eno jetniškega paznika so našli mrtvo od plina na domu, s hčerkami kreg sebe. — Najmlajša je bila stara komaj dva meseca in pol. OSEINING, N. Y., 22. decembra. Mrs. Charles E. Culp. staro 33 let j ter ženo nekega paznika z Sing Sin-, ga in njene tri majhne hčerke so našli mrtve v kuhinji njih doma na št. 21, William Street. — Smrt. Mrs. Culp je prijavil policiji kot samomor okrajni zdravniški preglednik Squire. Policija je izjavila, da je Mrs. Culp trpela na živčnih neredih in da je bila zadnja dva meseca zelo otožna. Policija je našla dokaze, da si je ženska prizadevala na vse možne načine, cla prepreči uhajanje plina. Mati in otroci so morali umreti kmalu potem, ko se je vrnil Mr. Culp domov iz jetnišnice. Največja zasluga Gasparrija je bila. da je bil sklenjen konkordat med italijansko vlado in Vatikanom. Gasparri bo odstopil meseca ; januarja. Sledil mu bo kardinal Pa- j RUSI PROSLAVLJAJO LETALCE celi, bivši papeški linu. MOSKVA, Rusija, 23. decembra. Tisočglava množica je pozdravila ruske letalce, ki so pred kratkim poleteli iz Moskve preko Sibirije v nuncij v Ber-' New York. Včeraj so dospeli na • tukajšnjo železniško postajo. BOŽIČNO RAZPOLOŽENJE POGREB LOUBETA MONTELIMAR. Francija. 23. decembra. — Truplo Emila Loubeta, prejšnjega ministrskega predsednika Francije, bo pokopano jutri v grobnici, katero je dala na razpolago občina. Pokojnik, ki Je bil star devetdeset let, Je bil petindvajset let župan te občine. ANGLIJA I POMANJKANJE PROTESTIRA! V MOSKVI ODPOR PROTI KITAJSKIM VSTAŠEM General Cang Kaj Sek je poslal prvovrstne čete, da se bore proti vsta-šem. — Japonska časnikarska agentura prepovedana. ŠANGHAJ, Kitajska, 22. dec. — Čeprav je včeraj krožilo poročilo, da bo general Jen Hsišan severni voditelj, podpiral stvar Nankinga, je vendar zlačilno. da grade sedaj nacijonalisti obširen -sistem obramb od Čučova ob Tiensin-Pukov železnici pa do Nankiga, kjer so uta-borjeni vstaši odkar so se uprli pri Pukovu v pričetku tega meseca. Na nemški način izurjeni polk predsednika Kaj-Šeka, je bil poslan iz Nankinga, da se postavi jdo robu vftašem, ki niso dosedaj pokazali nikega druge aktivnosti kot uničili več mostov ter se zakopali, čakajoč razvojev glede vstaškega generala Tanga v Honanu. Japonska časnikarska agentura, Vipo Dempo, je bila oropana pri-vilegjev na Kitajskem, ker je baje vodila škodljivo kampanja s porodili, ki so se tikala zadnje kitajske krize. Zunanji urad je obvestil o tem japonsko poslaništvo. • POMANJKANJE KRUHA V MOSKVI MOSKVA, Rusija, 23. decembra. Vlada je objavila, da bo koncem marca v industrijalnih okrajih povečala racijo, ker upa, da se bo njena kampanja glede nakupa pšenice ugodno zaključila. POMANJKANJE KRUHA Anglija je vložila protest, ker je sovjetska policija v treh mestih preiskala stanovanja uradnikov angleške družbe. LONLON, Anglija, 23. decembra. Dva dni zatem, ko so bili obnovljeni diplomatski odnošaji z Rusijo, je angleški zunanji urad objavil da bo protestiral proti sovjetski vladi, ker je ruska palicija vdrla v stanovanja oziroma v urade Lena Goldfield Corporation. Anglija bo protestirala v imen j kori>oracije, ki je v glavnem last angleških in tudi nek^'erih ameriških delničarjev. Poročila kažejo, da je bil vpri-zorjen pogon istočasno na urade v Moskvi, Leningradu in Sverdlovsku v noči 14. decemfcra. Policisti so vdrli v urade in domove kompanijskih uradnikov tei zapelnili več privatnih pisem. V Moskvi skoro ni mogoče dobiti gorkega perila. Vsem potrebščinam raste cena. CHICHESTER KONČAL POLET j PARIZ, Francija, 22. decembra. : Kapitan Chichester, novozelandski avijatik, je prekinil svoj polet iz An glije v Novo Zelandijo v bližini Tri-polisa. ; Njegov aeroplan je bil uničen, a J cn je ostal nepoškodovan. Kapitan j Chichester je zapustil Croydon letalno polje dne 20. decembra ter skušal zdrobiti rekord petnajstih j dni med Anglijo in Avstralijo. On je bogat Novozelandčan ter bil preje pilot Kraljeve zračne sile. EDGE SE JE OGLASIL PRI P01NCAREJU V PARIZU PARIZ, -Francija, 22. decembra. Ameriški poslanik Edge se je oglasil danes pri prejšnjem ministrskem predsedniku Poincareju. Rekel je, da je državnik popolnoma okreval po zadnji operaciji in se dolgo časa razgovarjal ž njim. FRANCOSKIH LETALCEV ŠE VEDNO NISO NAŠLI PARIZ, Francija, 23. decembra. Kljub splošnemu iskanju nima vlada še nikakih poročil o treh letalcih, ki so odleteli iz Tunisa v Libijo pred enim tednom. Arabci so sporočili, da so videli nad Libijsko puščavo leteti aeroplan, zatem pa ni o letalcih nobenega sledu. ADVERTISE in "GLAS NARODA' MOSKVA, Rusija, 22. decembra. Najbolj presenetljiva stvar *;lede sedanjih razmer v Rusiji Je, da iii mogoče dobiti niti najbolj potreb-nilf stvari za vsakdanje življenje, čeprav se neprestano glasi, da j® produkcija narasla do skoro prejšnjega viška. Tega pomanjkanja pa ni opaziti le v vaseh temveč celo v Moskvi. Zndnjič si je poročevalec prizadeval dobiti dva para gorkega perila za nekega ameriškega inžinirja v Turkestanu, kjer je pritisnil najhujši mraz. kar jih pomnijo ljudje. Konečno se mu je posrečilo dobiti cn par. Produkcija narašča, kajti sovjetske ttevilke so zanesljive, a zahteva raste še dosti hitrejše. Preje je imelo deset milijonov ljudi vse. kar j^* hotelo, a s?daj se je položaj naenkrat izpremenil in vsakdo hoče Imc-ti isto-, kot njegov sosed ln prebivalstvo Rusije je naenkrat naraslo na skoro dvesto milijonov duš. Poročevalec je lahko potrdil pritožbo neke kmetice, da ni mogoče najti v celi vasi nobenega čaja. Kljub temu pa se je vendar objavilo, da je poskočil konsum čaja za 25 odstotkov v zadnjem fiskalnem letu in da bo v tem letu poskočil celo za 42 odstotkov. V tem posebnem slučaju je obstajal nadaljni vzrok za pomanjkanje. Čaj prihaja namreč iz Kitajske in eksport čaja je bil odrezan iz političnih razlogov, kar je seveda spravilo v nered mehanizem dobave. ARETACIJE KOMUNISTOV NA BOLGARSKEM SOFIJA. Bolgarska, 23. decembra. — Policija je aretirala v Plov-divu petdeset komunistov, med katerimi sta tudi dva ruska odposlanca. Obdolžila jih je, da pripravljajo političen preobrat in da imajo tajno tiskarno na neki kmetiji v bližini mesta. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. ^ DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo v Italijo Din 500 1000 2500 5000 $ 9 33 Lir 100 .............. .......... $ 5.75 S18.C.0 ** 200 ............... ...........$ 11.30 S 46 00 tt 300 ............. _________S 16.20 S 91.00 n 500 ................ ....... S 27.40 $181.00 ii H 1000 .............. .......... 5 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-zilih> priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. \ NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 LAS N A B O D A" NEW YORK, TUESDAY, DECEMB ER 24, 1929 Owned and Published by 8LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedlk, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: »16 W. 18th Street, Borough of Mnnhatan. New York City, N. Y » "GLAS NARODA" (Toice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. £a celo leto velja list za. Ameriko In Kanado ___________...»..........46.00 £a pol leta -------------------------------$3.00 Za četrt leta .............................$1.50 Za Nev York sa celo leto Za pol leta .......................... Za Inozemstvo za celo leto ... Za pol leta_______—_______ UBQIS1 li^fPi DAILY te C. S. 4b Gledališce-Glasba- Kino I Peter Zgaga Subscription Yearly $6.09. Advertisement op Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", 21« W. loth Street, New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3878 OPROŠČENI POMOŽNI ŠERIFI V North Caroliui se je žarelo delavstvo prebujati. Posebno indiLstrijalni delavci, ki so dobivali ponekod sramotno liizLe plače. S trdno voljo in vztrajnostjo so marsikje že zmagali, in če bodo vztrajali pri organizaciji in pri svojih zahtevah, bo njihova zmaga popolna. Kapitalisti so upirajo in upirajo, ko pa vidijo, da jim ne kaže drugega, p<»puste in se uklonijo upravičenim zahtevam delavcev. Naravno je, da borba ni lahka. Večkrat je že prišlo do prelivanja krvi, in v takem slučaju zavzame nblast precej enostransko stališče. Ako izzvani strajkarji v razburjenju in zmedi povzročijo suirt kakega kompanijskega podrepnika ali pomožnega šerifa, ni niti malo dvoma, da jih bo zadela težka kazen. A se drugače je pa seveda, če pomožni šerifi brez zadostnega vzroka streljajo na štrajkarje. Pred par meseci so se vršili v Mariouu neredi. Šerif Oscar Adkins je dal najprej med štrajkarje vreči plinsko bombo, nato pa za poved al pomožnim šerifom, naj še streljajo nanje. Oddanih je bilo več strelov, česar posledica je bila, da je šest štrajkarjev padlo mrtvih na tla, nad- dvajset jih je bilo pa ranjenih. V soboto je bila zaključena porotna obravnava proti osmim pomožnim šerifom. Kar je javnost že vnaprej slutila, se je zgodilo: porota ni spoznala pomožnih šerifov krivim. Ljudje, ki imajo na vesti šest človeških življenj, so bili oporoščeni. Severna Carolina pripada novim industrijalnim dr-za vam. Šele pred dobrimi desetimi leti so začele tekstilne tovarne izpodrivati pridelovanje bombaža in poljedelstvo v splošnem. Navzlic temu je pa že vse prežeto z razrednim duhom: vsa sodišča in oblasti, od governerja pa do zadnjega, policista. Letos in lani se je vršilo 41 sodnijskih razprav, ki s< bile posledica tekstilnega štrajka. V devetindvajsetih slučajih so bili obtoženi obsojeni, v dvanajstih pa oproščeni. Obsojeni so bili izključno sami strajkarji, oproščeni pa izključno kompanijski najeteži. To je najboljši dokaz, da o kaki nepristranosti ni 110. benega govora. Božično darilo trajne vrednosti. EN AR, naložen na obresti, je edino darilc, ki ne samo obdrži svojo vrednost, temveč postaja neprestano več vredno. VLOŽNA KNJIŽICA j e posebno PRIMERNO DARILO za otroke, da postanejo v mladih letih vlagatelji in se navadijo rednega varčevanja. Denar, ki ga naložite v naši banki, je NALOŽEN VARNO in se obrestuje po Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. "PRISEGA O POLNOČI". Sedim v svoji sobici in citam i knjigo "Prisega o polnoči", ki jo je napisala naša priljubljena pisate-: ljica Manica Komanova. Kar potr-i ka nekdo na vrata in v sebo stopi rnej tovariš ter mi pravi: "Ti, ali bliža se očetu Koritniku. V košarici nosi sad svojega greha, ki se ga ne upa imeti doma radi starišev, radi tega se zateče v svoji skrajni sili k očetu Koritniku. ki ga pozna kot dobrega in usmiljenega moža. veš kaj? Ravnokar sem čital na I Anka ga prisili, da jo odpelje s ko-| plakatih, da misli žensko pevsko j šarico na sredino Save, kjer ji je društvo ' Planinska Roža" igrati v i moral obljubiti svečano, da bo nedeljo dne 5. januarja 1930 igro z S molčal c vsem, kar je nocojšnjo noč imenom "Prisega o polnoči". "Pri-: videl in slišal. Od tod ime igri: sega o polnoči"? Ali ni to nekak- "Prisega o polnoči". Krvava drama v jetnisnici. Ljubljana, 2. decembra. V prostorih jetnišnice se je danes malo pred poldnevom pripetila grozna drama, ki je razburila ne samo osobje jetnišnice, marveč se je kot blisk ranesel glas o njej po vsej veliki palači. Okrog 11.30 se je vrgel iz drugega nadstropja v globino leta 1905. rojeni Anton Po-držaj, po poklicu klobasičar, doma z Iga. Pazniki v jetnisnici so danes ka-ker običajno pred poldnem delili kesilo. Ko so porazdelili kosilo v skupnih zaporih, so se odpravili i? pripravljeno jedjo v zapore, kjer sede posamezniki zaradi težjih zlo-pinov še v preiskovalnem zaporu. V eni teh celic v drugem nadstropju je pričakoval sodbe tudi Anton Podržaj, ki jt sedel v zaporu že od 14. junija letos. Na vesti je imel težak zločin, zaradi katerega bi se moral te dni zagovarjati pred poroto. Na Igu živi kmet Jože Podržaj, ki j s postal že pred vojno vdovec, nakar se je penovno poročil z mladim dekletom. Ano Balantovo iz Strahomera. Prva žena mu je pustila 7 otrok. 4 fante in 3 dekleta. Sprva je vladal v družini mir. vendar se je kmalu pokazalo, da otroci niso zadovoljni s poroko očeta. Miru ni bilo tudi potem, ko sta se že priletnemu očetu rodila še dva otroka. Kmetija je čedalje bolj propadala. Otroci iz prvega zakona so dšli z dema drug za drugim, ne-:ateri učit se obrti, dekleta so od-la v Ameriko, najmlajša pa slutit. Sin Anton se je izučil mesarske obrti. Stari Podržaj jc pred petimi leti zre Sil posestvo svoji ženi Ani, ki mu jc kot odpravnino izplačala 15 _isoe Din na roko. Mož si je izgovoril pri hiši kotiček do smrti. Posta! je prevžitkar. To je postalo za so družino fatalno. Žena, ki je bi- prestaviti lonec. Tisti hip je cula Antonov vzklik: — Zdaj ali nikoli! Naslednji trenutek je Anton šege! v žep, potegnil samokres in sprožil. Projcktil je zadel mačeho v lice in izstopil na desnem temenu. Etrel je bil oddan iz bližine poldrugega metra. Mačeha se je zgrudila z vzklikom: — Joj, ustrelil me je! Na cesto je prihitel tudi sin Stanko in kričal: — Mater je ustrelil! Anton se je nato podal nazaj v gostilno in brez ovinkov povedal, kaj je storil: — Nesrečo sem naredil. Njo sem ustrelil. Z menoj je konec! Po teh besedah je odšel naravnost na orožniško postajo, kjer je prijavil zločin. Orožniki so ga pridržali in ga naslednje jutro odvedli v Ljubljano k sodišču. šen skrivnosten naslov? Po pravici ti povem, da še nikoli nisem slišal nič o tej igri." Ali je mogoče tebi kaj znano o njej?" "Seveda", mu odgovorim. — "Vidiš, ravnokar sem prečital to knjigo in reči ti moram, da mi vsebina jako ugaja. Kar lepo se tu na stol sedi in pazno poslušaj; hočem ti namreč v kratkih besedah povedati vsebino te igre, ki je polna zanimivih dogodkov, veselih in žalostnih. Seveda, vsega ti ne bom mogel povedati, ti boš moral pač sam priti k predstavi in rečem ti. da se ne boš kesal. Torej naj začnem. Vsebina tc lepe demače igre je v kratkem sledeča: Igra se vrši pred 50 leti na Gorenjskem na kmetih. Pri prvem dejanju se srečamo pri Požarjevih. To je premožna kmetija, kjer gospodarita oie Požar in njegova žena Meta. Oba sta ti prava kmečka tipa. Pri hiši je tudi edina hči, mlada krasna Anka, dobro in usmiljeno dekle, da ji daleč naokoli ne dobiš para. Toda zla usoda hoče. da se to ljubko dekle zaljubi v mladega in krasnega cigana Marka, ki služi pri Požarjevih za hlapca. To vam je priden, gibčen in pošten dečko, kar je za cigana nekaj iz-vanrednega. Vse ga ima rado, še celo domači fantje, ker je izvrsten pevec. Nadalje se srečamo tudi s ciganko Selmo, ki pride zvečer k Požar-jevi hiši k dekletom. Anki, Franici. Jerici in Manci, ko se vračajo s polja domov. Oče Koritnik, kot dober in usmiljen mož, pristane na Ankine prošnje, da prevzame otroka v oskrbo, češ da je otrok njene sestrične. To stori Koritnik tem rajše, ker s svojo ostarelo ženico sta ostala brei. ctrok. Stisnivši mu nagrado v roko se vrne Anka vesela domov, ker ve, da je njen otrok v dobrih rokah, ni pa vedela, da je oče Koritnik vedel tako dobro kakor potovka Lovrinka kako in kaj je z otrokom. Ker hoče Anki radi njene dobrote ustreči, zato tudi molči kot grob.— niti svoji ženi ne črhne besedice. Pozorišče tretjega dejanja v Ko-ritnikovi koči. V posete prideta tudi ženin in nevesta Pavel in Anka. Mati Neža so preradostni, da jih poseti tako zal par, posebno pa radi Ankine dobrote proti njima, odkar imata otroka v oskrbi. Ankina nakana, da odveze očeta Koritnika obljube molčanja nima uspeha. Koritnik želi molčati in celo skrivnost odnesti v grob. Mali fantiček Albinčck se zasmili Pavletu. ki ga hoče sprejeti za svojega in po kratkem obotavljanju od strani matere Neže odide Albinček s Pavletom in svojo pravo materjo, ki gr. je pač z naj radostne jšim srcem odvedla v svoj lastni dom. Hvaležna je pa tudi svojemu možu, ki je tako možato postopal proti osirotelemu o-troku. Po preteku devetih let vrši se četrto djeanje v Pažarjevi hiši. Albinček sedi pri mizi in se uči. Priden je v šoli in napreduje izvrstno. Vstopi naša stara znana Lov-rinka. ki naprosi Albinčka. da se sme ogreti malo pri gorki peči, kar V prvem dejanju bomo videli V zaporih ljubljanske jetnišnice pravi ciganski šotor, lepe ciganke, se je obnašal Anton Podržaj ves čas I slišali lepo cigansko godbo, gledali izredno mirno. Pazniki so opažali, lepo mlado ciganko, ki nas bo raz -kako postaja vsak dan bclj žalosten veseljevala z vitkimi kretnjami in ji Albinček drage volje dovoli in in izgubljen. Bil je vedno zamišljen ; pristnim ciganskim plesom. tudi obljubi, da hoče Anko napro- in je odgovarjala le kratko. j QUzaracja kakor Dravi ^e Mrak I siti' da ji tudi z večerj° Postreže. Preiskovalnemu sodniku je v vseh , auzaraoa. Katcor pravi oce Mrak, j kmalo bi pozabil na nekoga, in to. Lovrinka zleže za peč. se udobno so naši domači fantje, Janez, Pe- : poioži da ugreje svoje zmrzie Ude, ter in Miha, ki ti rogovilijo okoli nakar vstopi Pavle pribiiža se Ai_ po stari fantovski navadi — kajti j binčku. sobota večer je in treba je iti k "ljubci v vas" — kakor poje na- podrobnostih <^isal svoje življenje in pripovedoval o peklu v domači hiši. Preiskava je v zadnjih dneh popolnoma dozorela in bi moral Podržaj stopiti te dni pred sodnike Baš tc dni pa se je Anton Podržaj počutil še slabše. Večkrat j in iz njih pegevora *sc V nekem zapadrvem mestu je moral pacati bogataš mladi lepotici pol milijona dolarjev, ker ji je obljubil zakon, pa ni izpolnil obljube. Lepctica je pripovedovala sodniku, in porotnikom, da ji je ranil srce. t Rana je morala biti izrečeno velika. pa tudi lepotica mora imeti izredno veliko srce. Tekom lovske sezone v državi New York je bilo osemindvajset lovcev težko, nad sto pa lahko ranjenih. Koliko jelenov so podrli, pa ne omenja poročilo. * V čudnih časih živimo. V časih, ko grade aeroplane za sto oseb in stanovanja za dve osebi. Francija pravi, da bo zmanjšala svojo mornarico, če bedo tudi druge države zmanjšale svoje mornarji j? — Najprej naj jo druge zmanjšajo. nato jo bom jaz — pravi Francija. Ker se najbrž ne bodo mogli spori 7umeti, kdo naj prvi začne, bo vse pri starem ostalo. * Zidar je padel iz tretjega nadstropja na ulico. Zahvaliti se je moral srečnemu naključju, da se mu ni nič zgodilo. Navzlic temu se je pa zbrala oko-lu njega velika množica, radovednežev. Nekdo je prihitel s kozarcem vode. Zidar je pokusil, izpljunil in rekel: — Vprašam vas. ljudje božji, iz J katerega nadstropja bi moral pasti. da bi mi dali kozarec žganja. Ljubezen. In prišel jc angel j Gospodov in je rekel: — Rojen bo otrok, ki bo osrečil svet. In otrok bo odrešenik. kajti o-trok je v*elešena ljubezen. In v onem časa je vladal narodu kralj, kralj je bil pa poosebljena sebičnost, ki ni trpel pole«; sebe nobenega drugega gospoda. In kralju je bilo prorokovano, da bo konec njegove slave. — Kajti prišlo bo nekaj močne j- tožil rodna Pesem. Miho vidimo z lojtro. de je belan. Pazniki so opazovali' | ki *re k ^ertovi Urški pod ck-da je vedno deprhniran. Včasi je no" KaJ se mu * 5 to ne* pisal na lističe papirje razne stav-j5recno b°mo sedeli iz po- ke, nanašajoče se na krvavo deja- j eovera deklet. nje. ki ga je imel na veti. Danes v drugem dejanju nastopita čol-je v njem dezorel sklep: "Končati j naI% o£e Koritnik in stara potovka se meram". ^Lovrinka. Ako se hočeš prav iz sr- Bilo je okrog 11.30, ko so se paz- j ca nasmejati, pridi, da slišiš pogo- razvidi prav dobro, da sta si dobra šega in mogočnejšega. I Prišla bo ljubezen. niki z jedjo približali njegovi celici ter odprli vrata. Komaj pa so vor teh dveh oseb, ki igrate poleg Anke in cigana Marka glavne vlo- bila vrata odprta, že je stopil An- ge pogovora radovednega očeta ion Podržaj na prag, ne da bi se PRVA SKRB SAMOZVANEGA KRALJA. O bivšem afganskem samozvancu Habibulahu, ki je tako neslavno končal svoje kratko kraljevanje, so poročali, da je bilo njegovo prvo delo na prestolu, da je v svoj harem zbral najlepše deklice iz vsega Ka-buia. Tudi so pravili, da je prvi čin novega kralja bil ta, da je dal po-streljati vse svoje nasprotnike. Zopet drugi so trdili, da je pred vsem zaplenil državni zaklad. Zdaj pa se je izkazalo, da vse to le golo obrekovanje, kajti Habibulah je sicer vse to odredil res že prvi dan, niso pa to prvi njegovi vladarski čini. Ko j« zasedel kraljevo palačo, je dal takoj nalog tiskati nove znamke s svojo podobo, misleč, da si je s tem zagotovil prestol, ako bo njegova podoba razširjen« po vsem *yetu. Vendar pa so ga pregnali prej nego Je bilo naročilo izvršeno, tako da Je bil še bolj prepričan, da je njegova nesreča pripisati samo znamkam, ki jih je ni imel. DRŽAVA BREZ POKOPALIŠČ. Srečna država, ki bi ne potrebovala pcpopališč! Žal, da je ni na svetu. Pač eksistira država, ki pokopališča nima, čeprav so ji državljani prav tako podvrženi smrti kakor vsi drugi ljudje na svetu. To je nova cerkvena država. Ima sicer svoj poštni zavod, svoj telefon, svojo posebno železniško postajo in vse mogoče druge komforte za žive ljudi, s smrtjo sploh niso računali. In tako so bili te dni v nemajhni zadregi, koko naj pokopljejo svojo prvo mrtvakinjo, 70-letno Terezijo Desantisovo, ki ji je duša ušla na oni svet, ne da bi prej pomislila, kako bo s telesom na tem svetu Končno so zadevo rešili v toliko, da so pokojnico pokopali v "inostran-Stvu", v nekem rimskem pokopališču na italijanskih ileh. Za bodoče pa so sklenili, da bodo svojim državljanom vendarle osnovali pokopališče, da jim po smrti ne bo treba koprneti po dragih domačih tleh. a drugače vztrajna, varčna in ozri na ponudeno mu jed. Hitro je marljiva, je bila napram možu in ' Euriii paznika od sebe, skočil na otrokom iz prvega zakona zelo stro- J hodnik in se pognal preko železne sa. Prepiri so bili na dnevnem re- ograje ... du. Dne 13. junija letos se je sin • v naslednjem trenutku so videli Anton nenadoma vrnil domov. Bil' paniki ter nekateri kaznenci v pri-je videti nekam žalosten in potrt. [ tličju padati iz drugega nadstropja Doma je pozdravil očeta, dočim ma- j človeka. Podržaj je padal razpro-čehe ni pogledal ni. Povabil je o- j strtih rok in nog z glavo naprej, četa v gostilno, odkoder sta se vr- Trenutek še in Podržaj je priletel nila okrog 23. ponoči. Doma je nastal prepir. Anton je dvakrat usfcre- na tlakovana tla iz višine kakih desetih metrov ploskoma na kanien. lil v strop z revolverjem. Mačeha Začul se je grozen vzklik nesrečne dogodek prijavila orožnikom, rekoč: — Če se mi kaj pripeti, vedite, kdo bo to storil. Od njega ne pričakujem nič dobrega. Orožniki so jo potolažili in odšla je zopet domov. Sin Anton se je naslednjega jutra prebudil s težko glavo. Očetu je dejal, da pojde zopet k svojima bratoma. Napotil se je res v Ljubljano. kjer je kupil vozni listek za Škof j o Loko, pa se je skesal in se preti večeru znašel spet na Igu. Ustavil se je v neki gostilni in po-sedel dalje čase v večji družbi. Bil pa je zamišljen in rekdobeseden. Pred domačo hišo je srečal svojega polbrata, 11-letnega Janeza. Osorno ga je vprašal: — Ali je mama doma? Brat mu je pritrdil, nakar je Anton odkorakal v hišo. Stopil je v vežo in nato v kuhinjo. Pozdravil je ter vprašal: — Ali je večerja že kuhai)a? — Še ne! Zate sploh ni večerje pri nas, — se je glasil odgovor. Pri tem se je Ana ozrta v stran, hoteč \ je vsa preplašena naslednje jutro ža ter opazovalcev. Brizgnila je kri na vse strani in Podržaj je uiežal nn, licu mesta mrtev. V jetniških prostorih je zaviadi-la pravcata panika. Od vseh str* -i so prihiteli pazniki, zbiralo x>a se je tuc]i ostalo uslužbenstvo. Ravnateljstvo je o samomoru takoj obvestilo predsedništvo sodišča ter policijo. Prihiteli zdravnik je mogel konstatirati le smrt, ki je nastojila trenutno. Podržaj si je pri skoku razbil lobanjo, se ranil na mnogih mestih glave ter dobil hude notranje po-škobe. Kri mu je udarila iz ust, nosa in ušes. Njegovo truplo so popoldne po komisijskem ogledu odpeljali v mr-tvairiico V%f kjMtbfci^ ' * Koritnika in klepetuljaste potovke Lovrinke zvemo, da je bila Lovrinka enkrat v Ljubljani dva dni zaprta, ker je Požarjevo Anko obdolžila, da jo je videla ponoči samo s cigpnom Markom, in ker ni imela prič. je morala odsedeti. prav po nedolžnem, kar se zve pozneje. Po Lovrinkinem odhoda prikaže se na odru vsa preplašena Požar jeva Anka. Skrbno noseč košarico seboj, pri- in velika prijatelja. Med njiju najlepšim pogovorom vstopi nenado- j In prišli so trije modrijani, kt so ma v sobo — kdo? — cigan Marko razumeli besedo obljube in so reki ga za deset let ni bilo v okolici | kh kralju: in je odšel, dasiravno mu je Anka — Zvezdo smo videli in gremo, da branila, kajti vedel je, da ne za- , 6a molimo. more postati Ankin mož radi ljud- i Kajti modri so videli zvezdo lju-skih predsodkov. Ni vedel, da je . bežni, zvezdo odrešenika. Samo mo-Anka porodila sad njih ljubezni — <*ri- in tu se počne prava katastrofa. ! Bedaki so se tresli, in kralj beda-Markc ne ve, da je Albinček njegov j kov se je prestrašil. sin, ko vstopi Anka in prizna vse svojemu možu Pavletu, se ta v svojci obupu obesi. To je kratka vsebina igre. Vse vloge so v rokah izurjenih, starih igralcev in med vprizoritvijo pravih gorenjskih značajev slišali boste tudi naše narodne, pristne gorenjske in štajerske napeve, da ne bo nobenemu žal, da se je udeležil te pristne izvirne domače igre. Frank Tamše. jim mini iiii i.......mi ijiii i um 11 ii mini nn n umi ii ihiihi HHdilH Dohitf sm# drug«! pošiljatev BLA2-NIXOVIH PRATIK ter jih A - S. M A -t fe.* i lufr KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W«st 18 Street . New York, N. T. — Le pojdite — je rekel modrim — ter poizvedujte po otroku. In ko ga najdete, mi pridite povedat, da ga bom šel tudi jaz molit. In to je rekel, ker se je sebičnost zbala za svojo moč. ker je vztrepe-tla pred ljubeznijo. In zvezda je privedla modre pred štalico. v kateri je ležal otrok. Modri so padli na kolfcna ter ga molili. Kajti otrok je bil ljubezen, pred katero so padali modri v prah. in pred katero so bedaki v palačah trepetali. Zapovedano jim je pa bilo, naj se ne vrnejo h kralju. Šli so drugo pot, srečni in zadovoljni, kajti sledili so zvezdi ljubezni in so videli odreienika sveta. In prišel je angelj O os podov ter rekel Jožeftf: — Vzemi otroka* in njegovo mater ter pobegni pred krvoločnim kraljem v egiptovsko deielo. Ljubezen se je morala skriti pred sebičnostjo. In ko je kralj videl, da so ga modri prevariU, je zapovedal pokoli vseh otrok. Vsi nedolžni so mor*li umreti, samo ljubezen je ostaja pri življenju, da odreši svet. Da odreši svet. Kajti zapisano je: Ne bojte s£, kajti veliko veselje vam 1e re.zode-to. Odrešnik vam bo rojen. — Odrešenik — ljubezen. Kje bo drugi Betlehem? Nekateri so domnevali, da bo v Versaillesu, toda v Versailles u bil rojen Anti-Krist. Kje bo drugi Betlehem? Ml, Miopr NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 24, 192« The LARGEST SLOVENK DULY in D. 8. L Ko je bila napovedana vojna, je moral 331etnl Sauvage k vojakom in njegova mati je ostaja sama pri hlii. Ljudem se ni preveč smilila, ker so vedeli, da ima mnogo denar Ostala je sama v hiši, stoječi na samem, daleč od vasi na kraju go-sda. Bala se ni, ker je bila moške-značaja. Bila je robata starka, vl-v)kA ln suha. Smejala se je zelo redko in sploh se ni dalo z njo šaliti. Sicer se pa kmetice Itak ne smejejo, Smeh Je samo za mo*ke. Žene so resne, kajti njihovo življenje je težko. Kmet se malo razvedri v gostilni, žena Je pa vedno resna in zamiiljena. Mati Sauvage je živela v svoji hi-šci, pokriti zopet s snegom, kakor da se ni nič zgodilo. Enkrat v tednu je hodila v vas po kruh in košček sira. Če so govorili vaščani o volkovih, je hodila s puško na rami, z zarjavelo sinovo puško. Vredno jo je bilo (»ogledati, ko je gazila sneg s puško na rami. Nekega dne so pa prišli Prusi. Razdelili so Jih po hišah po Imetju ln dohodkih domačinov. Starka, ki Je veljala za bogato, Je dobila štiri. Bili so krepki fantje bele polti, svetlih las in modrih oči, zdravi in dobro rejenl. In dobri dečki ro bili, čeprav so služIli v sovražni armadi. Starke so Imeli radi in če so le mogli, so jI prihranili delo in izdatke. Vsako jutro Jih je bilo videti, kako se umivajo pri vodnjaku. Njihova telesa so bila bela m rdečkasta, kakor so telesa ljudi s severa. Ta čas jim je mati Sauvage pripravljala zajutrek. Potem so pomivali posodo ln tla v kuhinji, sekali drva. lupili krompir, prali perilo ln opravljali vse gospodinjske posle, kakor dobri sinovi svoji materi. Toda starka je mislila vedno le na svojega sina, visokega, suhega, z orlovskim nosom, rujavimi očmi in dolgimi črnimi brki. Dan za dnem je vpraševala pri nji stanujoče vojake: — Ali veste, kje je 23. francoski pešpolk? — Ne vedet ne vedet. — so odgovarjali dobrodušni Prusi. In ker so Imeli tudi sami matere tako, da so razumeli njene skrbi in težave, so ji še raje pomagali v gospodinjstvu. In slednjič je imela starka zelo rada te svoje štiri sovražnike. Če se je govorilo na vasi o Nemcih, nastanjenih pri materi Sauvage, so vsi trdil: Ti štirje se počutijo kakor doma. Nekega dne, ko je bila starka sa- POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. MATERINA OSVETA ma doma, je zagledala v daljavi moža, ki se je bližal njenemu domovanju. Takoj ga je spoznala, bil Je pismonoša. Izročil ji je pismo, starka si je nataknika očala katera je rabila pri šivanju, in čitala je: "Gospa Sauvage, tole pismo Vam prinese žalostno vest. Vašega sina Viktorja je včeraj ubila krogla, ki mu je zmečkala glavo. Bil sem blizu njega, ker sva služila v isti stot-niji. Večkrat mi je pravil o Vas, ker je hotel, da Vas takoj obvestim, če bi se mu kaj pripetlo. Vzel sem iz njegovega žepa u-ro, da jo Vam prinesem, ko bo vojna končana. Prijateljsko Vas pozdravlja Cesaire Rivot , vojak 2. stotnije 23. pešpolka." Pismo je bilo datirano pred tremi dnevi. K Ati Sauvage ni plakala. Obstala je in onemela tako, da sploh ni čutila bolesti. Pomislila je: Torej Viktor je mrtev. Toda polagoma so ji solze zalile oči in bolest ji je napolnila srce. Orožniki so ji ubili moža. Prusi pa sina. In zdelo se ji je, da vdi grozen prizor: klecajo-eo glavo, izbuljene oči in med zb-mi stisnjene brke, kakor je delal vedno, kadar se je jezil. A kaj so storili potem z njegovim truplom? Da bi ji bili vsaj vrnili otroka, kakor so ji moža s kroglo v čelu. Kar je zaslišala glasove. Bili so Prusi, ki so se vračali iz vasi. Hitro je spravila pismo v žep in si otrla solze. Vojaki so se smejali, bili so veseli, ker so prinesli lepega domačega zajca, ki je bil nedvomno u-kraden. Starka jim je začela takoj pripravljati obed. Ko bi pa morala ubiti zajca, jo je zabolelo srce. In venčar to ni bilo prvič. Vojak ga je prijel za zadnje noge in udaril za ušesa. Ko je bil zajec ubit, ga je odrla. Toda pri pogledu na kri, ki ji je kapljala od rok je zadrhtela po j vsem telesu. Pri tem je neprestano videla svojega ubitega sina, okr-j vavljenega tako, kakor je bil ta zajec. Sedla je za mizo s svojimi Prusi, toda pojesti ni mogla niti grižljaja. | Vojaki so pojedli zajca, ne da ' se zmenili za no. Molče jih je opazovala in v glavi ji je dozorevala; | strašna misel. Toda znala se je pre-I magovati tako, da da vojaki niso ničesar opazili. ! Nenadoma je dejala: "Za mesec i dni ste pri meni, pa še ne vem, ka-i ko se pišete." Za silo so razumeli, kaj hoče, in povedali so ji, kako se pišejo. Toda to ji še nI zadostovalo Dala si je napisati njihova imena in naslove njihovih rodbin. Potem si je nataknila očala na nos in pregledala neznano pisavo. Končno je list zložila in spravila v žep na pismo, katero ji je bilo prineslo vest o sinovi smrti. Ko so se vojaki najedli. Jim je dejala: 'Posteljem vam, da boste n«i mehkem spali." ® In začela je nositi seno na podstrešje, kjer so spali. Čudili so se njenemu početju. Pojasnila jim Je, da jim bo topleje. Potem so jI še sami pomagali. Nanoslll so sena in slame toliko, da so si napravili so^ ■flOUM!!^^ iT r.il;!:!-.!!:;!'' ^!.^!!"!'^ !, V Milil il,,i „11 I imiiiiiiii—iim m.................................. u^wu^twinitiiiwamuitwitttaBiiiiea j imajo velik uspeh » «* * * .* 4 Prepričajte se bico s štirimi .stenami, toplo in duhtečo. Pri večerji je en vojak opazil, da mati Sauvage sploh nI jedla, in vprašal jo je, kaj ji je. Odgovorila je. da ji jed ne tekne. Potem je zakurila v peči, da bi se pogrela. Nemci so pa zlezli kakor običajno po lestvi v svoje stanovanje. Čim so se vratca zaprla, je starka odnesla lestvico, potem je pa znova odprla gornja vratca in se vrnila po nekaj otepov slame, katero je razložila po kuhinji. Hodila je po snegu bosa tako tiho, da je ni bilo slišati. Vojaki so že smrčali. Ko so bile priprave končane, je vrgla na ogenj otep slame in ko se je vnela, jo je razmetala po kuhinji. Potem je odšla iz hiše in zaklenila za seboj vrata. V naslednjem hipu je vsa hiša zažarela in se izpremenila v gorečo peč. Sledil je krik s podstrešja, vojaki so obupno klicali na pomoč. Kmalu so se vnela se vrata in o-gnjeni zublji so švignili v podstrešje, prodrli so slamnato streho in sikali visoko pod nebo. Vsa hiša je bila v plamenih. Znotraj se je slišalo samo še pokanje sten in prasketanje gorečega tramov j a.. Kar se je sesula streha in goreče ogrodje je poznalo v zrak med oblaki dima ognjen kolobar isker. V svitu požara je bila starka podobna srebrnemu, rdeče obsevanemu kipu. V daljavi zapel zvon. Mati Sauvage je stala nepremično pred uničenim domovanjem s sinovo puško v roki, da bi ji noben Nemec ne ušel. Videč, da je vse končano, je vrgla puško v ogenj. Počil je strel. Prihiteli so vaščani in Prusi. Našli so starko, sedečo na posekanem drevesu, mirno, z izrazom zadoščenja na obrazu. Nemški častnik, rodom Francoz, je vprašal: % — Kje so naši vojaki? Iztegnila je koščeno roko proti dogorevajoči hiši in odgovorila z močnim glasom: — Tam notri! Začeli so se zbirati okrog nje. — Prus jo je vprašal. — Kako je nastal požar? — Jaz sem ga zanetila — je odgovorila. Ni je verjel. Mislil je, da se ji je nenadoma zmešalo. Starka je pa povedala vse od kraja do konca od prihoda pismonoše do zadnjega obupnega krika v goreči hiši. Nobene malenkosti ni prezrla. Ko je končala, je potegnila iz žepa dve pismi in da bi ju je zamenjala, ju je držala proti pojemajočemu ognju. Nataknila si je očala, potem je pa pokazala na prvo pismo, rekoč: — To je Viktor jeva smrt." Pokazala je na dru-: go pismo in na pogorišče ter pripomnila — A tole, to so njihova imena in naslovi njihovih svojcev, da jim boste mogli pisati. Mirno je pomolila pismo častniku, ki jo je držal za ramo, in nadaljevala: — Napišite, kaj se je zgodilo, in povejte njihovim roditeljem, da sem storila to jaz Viktorija Simonova Sauvage. Ne pozabite! Častnik je oddal povelje. Starko so zgrabili in vrgli k obiganemu zidov ju njene hiie. Potem Je stopilo dvanajst mož v vrsto dvajset metrov pred njo. Ni se ganila. Razumela je in mirno čakala. Začulo se je kratko povelje in že je za donela salva. En strel je počil za drugimi. Starka pa ni padla. Klecnlla je na kolena, kakor bi je kdo izpodnesel noge. Pruski častnik je stopil k nji. Telo je imela preluknjano s kroglami,, a v roki je krčevito stiskala o-krvavljeno pismo. Dopisi, Starakrajska porota. S pota. Ljubljana, 4. decembra. ROP IN TATVINA. vprašanje o uboju in tatvini, nakar je bil Šoštarec obsojen na 7 let težke ječe ter na 17.150 Din odškod-Frea poroto je stal Ciril Steban, 1 nine Francu Sever ju za izgubo de- Letos nisem kaj poročal ali agi-tiral za Vilharjev spomenik in to! delavec v Kisovcu, ki je šele 16 let lovne moči. pa radi tega, ker je bil Cankarjev } stai- vendar je zaraBi tatvine že spomenik na redu. Kot se sliši, bo dvakrat kaznovan. ( UBOJ Z VOJAŠKIM BODALOM, zanj v kratkem postavljen sporne- oktobra letos ga je poslal nje- j nik. Vilhar in Cankar sta bila ta- ki je bil z dečkom vedno °b 1Li® se Je prlC+ela drUga *n °b , . .. , :___-.enem zadnja porotna razprava v korekoč soseda ln ne bi bilo dobro v Colnise z nekim naročilom.' i - , . ... I Mariboru. Zagovarjal se je Labic za oba spomenika obenem agitira- Ko se je fant vračal, je naletelj J Majšpcr- na 11-letnega Alberta Korinška. ■ Antcn- ietm maPec ^ Majsper ' ga zaradi hudodelstva ubeja. ti. Zato se je za Vilhrajev spomenik začasno utihnilo in tudi radi tega. da se kaj več nabere, kajti strokovnjaki trdijo, da je še primanjkljaj. V Ameriki je S700 v ta namen. Slednji ie cdhajal iz Čolniš z denarjem. ki ga je dobil od stranke za obleko, ki jo je izgotovil njegov oče. Ko sta dospela na samoto, je za- sedaj imam na potrdilni knjiži- j ht«val od dečka 10 Din. Fantič:k ci zepet nekaj novih darovalcev in mu iih ni hotel dati- Pa §a Je Oi-sicer: Po $1: Angela Pregled. Gil- . ril zgrabil, mu sklenil reke na hrb • bert, Minn.; Mrs. F. Lovšin, Sou- tu z eno roko- a z drugo je vzel dan. Minn.; J. Malich. Toplift. dečku iz žepa 450 Din. Korinšek se Utah; Jchn Škof. Eveleth. Minn.; j "icer branil, pa je bil preslaboten, po 50c: Frank Čelesnik, Frank i Albert je-stekel v Zagorje, kjer jc Mautz, Mrs. F. Mautz in Jernej Ja- i zadevo ovadil orožnikom, ki so na- nezic; vsi na Ely, Minn.; po 25c: Louir. Jaklič, Anton Ivanetič in Frank Mahnič, vsi v Chicago. Za oglase v programu sem sprejel še sledeče svote: dr. Jugoslovan. J. S. K. J., $2.50: tvrdka Lukanich $5.00, Chicago, 111. Obenem pa omenim. da imam še za precej oglasov dotiti. Mimogrede omenim, da držim iz-kazila vseh sprejetih in izplačanih denarjev v to svrho, in da vse podatke pošiljam od časa do časa predsedniku tozadevnega odbora Jcs. Blažon, Planina na Notranjskem, kot tudi Jos. Benediku, 83. letnemu nadučitelju v pokoju, 6 I. Frančiškanska ulica v Ljubljani. Matija Pogorele. VOŠČILO. Vsem rojakom v Ameriki želiin vesele božične praznike in srečno nove leto ter jim pošiljam mnogo prisrčnih pozdravov. Anton Šubeli. Giaz, Avstrija, 10. decembra. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New Yark City. . pravili preiskavo. Obdolženec je naposled dejanje priznal. Denar je imel skrit na domačem svinjaku. Obtožnica dolži tudi Cirila, da jc vzel sosedu Matevžu Jelnikarjtr 7 srebrnih kron in 4 "kovače". Priznal je. da je res našel sosedov ključ na nekem podboju in je odprl vrata. Trdil pa je, da je vzel samo štiri krone. Na vprašanje, če je kriv. je dejal: "Ne. Dečku nisem delal sile, prije! ."eni ga za roke, mu vzel denar in zbežal. Denar mu je gledal iz žeta'. "Ali nisi sunil dečka?" "Ne. Nato sem šel domov. Denar sem nesel domov na svinjak, kjer so ga orožniki našli". "Kaj si nameraval z onim denarjem?" "Obleko sem si hotel kupiti". Porotniki so krivdo ropa z 8 glasovi zanikali, drugo vprašanje glede tatvine pri Jelnikarju soglasno pc-trdili kaker tudi tatvino glede 450 Din, vzetih Albertu Korinšku. SOKOL KRALJEVINE JUGOSLAVIJE \ Bil je zaposlen pri gostilničarju in peku Florjanu Plevčaku v Maj- | špergu. Ko je 12. oktobra t. 1 opravil svoj posel, je zvečer vstopil ,v gostilniško sobo. kjer so sedeli domači fantje, med njimi tudi Adolf Purg. <5 katerim si zadnji čas nista bila dobra. Beseda je dala besodc •in posredovati je moral domači sin da se nista spoprijela že v gostilni. Toda razdraženi hlapec jc pozval Purga iz gostilne, češ da bosta zunaj obračunala. Zunaj so mladeniči obsuli Lafciča z različnimi očitki. Purg na mu je med drugim tudi dejal, da mu Labič no bo več kradel denarja. Takoj nato sta L?bič in Purg spoprijela in se ie krvi cpraEk?la po obrazu. Ke-: Glede na novi zakonski načrt o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije objavlja Politika" obširen članek, v katerem se bavi z razvojem sokolstva v jug. državi kakor tudi z dosedanjimi poskusi, da bi sc dosegel kompromis med raznimi društvi, kakor so Jugoslovanski Sokol, Hrvatski Sokol in Orel. vse to v želji, da pridemo cL enetne telesne vzgoje mladine j v jug. državi. Vsi tozadevni poskusi ec estali brezuspešni ter so se izotčilc tri možnosti rešitve tega vprašanja. Prva možnost je ta, da se obstoječe telovadne organizacije zedinijc. Druga, da se poveri en: izmed obstoječih organizacij, vsa skrb za telesno vzgojo naroda. Tretja, da se ukinejo vse obstoječe organizacije in ustanovi nova. Ker ni moglo priti do sporazuma med ebsteječimi organizacijami, je bila na merodajnem mestu sprejeta tretja možncbt, da se namreč ustanovi nova c.ganizicija.' Ni pa še rešeno vprašanje cstalih organizacij. Smatra se, da bo v tej novi organizaciji, kakor jo določa za- je zopet posredoval domači sin ie j konski načrt, ki ga je že usvojil izgledale, da je pretepa kcnec. tod?! ministrski svet, sprejet sistem te-Labič se je kmalu vrnil oborožen z lesne vzgoje, da sc ojači telesno vojakim bodalom in klical na ko- zdravje. naroJna disciplina in voja-rajžc. Purg se jc odzval in stopil > ■ ^a pripravljenost mlade nenera-»vejim tevarišem na erst-*. Lab.č j cije, ki mora služiti vcjaškl rok. pa jc nasprotnika takoj naskočil z Mlade gcncracije. ki bi šle skozi to jajenetom in ga zadel v clesno šolo, bi bile bolj zdrave, bolj zaved- ;tran vratu in prsnega koša ter mu prereza 1 žile odvodnice in dovodni-:e. Rajenec jc kmedu nato izkrvavel, ker sc mu pač ni utegnilo pravočasno nuditi zdravniške pomoči. Obdolženec priznava dejanj?, češ. da se je hotel maščevati za ireiete klofute. Porotniki so vprašanje glede uboja potrdili, nakar je bil Anton Labič obsojen na 4 in pol leta težke ječe. Zagovarjal ga je odvetnik dr. ne in moralno ter telesno jaeje, ker bi prišle služit vojaški rok že napol pripravljene ter bi bilo na podlagi tega c'ocela upravičeno skrajšanje vejaškt^a reka, s čimer bi ac dosegli tudi veliki prihranki. Velike "ažnesti je dejstvo, al! stopa v vojake ncvlncz pep Incma nepripravljen ali vzgojen v prpolncma drugem duhu, kakor to zahteva interes narodne obrambe ali če prid*' nevinec popoinoma pripravljen z Obdolžen Ciril Steban je bil sPo- « RaPoc- f2*™ nadjonalno idejo v srcu. za znan krivim hudodelstva tatvine in! S je bil° zimsko ^5edanje kar ga bC VZg°jU b0d0ČI 5°k A ctsojen na 6 mesecev težke ječe. i mariborske porote, ki je itak zad- , Uevine Jugoslavije. Država ima po Preiskovalni zapor od G oktobra i n1c" ker z novim letom Ponehajo temtakem mnogo interesa na tem. iru je bil vštet poslovoti porotna sodišča, zaklju- da omogoča tako vžgejo in da pod- jčeno. Razpravam je vse tri dni pri- 1 take organizacijo, ki mora po-i fcstvovalo mnogo občinstva. Pre Maribor, 4. deccmbra. TAT ZABODEL ZASLEDOVALCA. VAŽNO! Članstvu SLOVENSKEGA DOMA v Pittsburgh, Pa., naznanjamo, da se vrši izredna sel j a Slov. Doma na 57 in Sutler cesti, v nedeljo, dne 29. decembra. L L ob 1 tiri popoldne. Na omenjeni seji s« bo razpravljalo izključno le o članarini sa leto 1930. Sklep omenjene seje bo stopil v krepost z l. januarjem 1930. Qdb*r Slov. Doma. Geo. L Wltkovicta, nadz. (2 24&96) Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA Mtoječ iz testih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. « MBpMVsnu Brez dobrega zemljevida ne morete zasle-dovati. dogodkov, ki se vrŠe po svetu. CENA 'i. ZA C AN ADO $1.20 GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW VOW cej.-^njo pczornc?t so vzbudile blase cbsodbe preteklih dni, ko je bil Šte-I fan Tkalcc zaradi prekoračenja si-lobrana obsojen na 5 mesecev strogega zapora, a Polonija Jakopanec zaradi suma detomora oproščena. Zadnji dan porotnih razprav pa so peretniki izrekli obsodbi, na podlagi katerih sta bila oba obtoženca obsojena na 11 in pol leta težk1 ječe. lehal jc komaj 8 rini. IVILKNt AMERIŠKE. SLOVENSKE •N HRVAiKE ftEOALUE. PMK K ORAM NICE. TRO-•OJNICE. ZNAH.E. UNIFORME ITO Pred porotniki se je danes zago- i varjal 27-letni posestnik Štefan Šoštarec iz Gorice radi hudodelstva tatvine in uboja. Preiskava je ugotovila, da je obdolženec ukradel v noči od 2. na 3. oktobra Francu Severju v Pocon-cih in sosedom več kokoši in puranov. Ker so psi na vasi močno lajali, se je Sever prebudil, žena pa jc poklicala sina Janeza, ki je spal Smrtna kosa. v seniku. Med t em je senca ne- j _ Na sniarnem je preminul šele znanca šinila na dvorišče, oče in ! i2 let star posestnik Jože Flis. Bo-sin pa sta ga v spodnjih oblekah 1 zasledovala. Ker je bila hladna noise je stari Sever vrnil, dočim je sin tekel za neznancem, da se prepriča kdo se je v noči vtihotapil na dvorišče. Med tem se je oče doma oblekel, komaj pa je stopil čez prag. je zaslišal glas svojega sina, ki je klical na pomoč. Ko se mu je hitrih korakov približal, se je sin Janez še opotekal stoje in oče ga je moral podpreti, da se ni zgrudil na tla. Težko ranjenega Janeza so takoj prepeljali v bolnico v Mursko Soboto, ker je bil ves čas pri zavesti. Pri zaslišanju je Janez izpovedal, da se je zasledovani fant nenadoma obrnil, ga vrgel na tla in z nožem razmesaril. Kljub temu pa je spoznal tatu — Štefana Šostareca. Janez, ki je še istega dne podlegel poškodbam, je bil razrezan po hrbtu, rokah, dlaneh in večkrat zaboden v levo prsno stran, tako da so bila ranjena tudi pljuča. Orožniki so takoj aretirali obtoženca in več njegovih sorodnikov, ki so bili bržčas pri tatvinah soudeleženi, ker bi en sam še tako spreten kokošji tat v eni noči ne mogel opraviti tolikega posla. Obdolženec pa je zanikal uboj. Kasneje se je premislil in izpovedal, da je rabil nož v silobranu, ker ga je zasledovalec zgrabil za vrat in davil. Taji pa tatvino še vedno, češ da si je hotel s prehodom čez Severjevo dvorišče le skrajšati pot. Vendar se mnogo njegovih nadvedb ne ujema z ugotovitvami preiskave, tako da je tudi zagovor glede bližnjice najbrž izmišljen. Vsekakor se je pač hotel otresti zasledovalca, v nadi, da ga v noči ne bo spoznal in tako prikriti sramoto. Namena usmrtiti ga najbrž ni imel. Senatu je predsedoval ss. Guzelj, votanta dr. Senjor in dr. Tombak, dr. tožiteU. dr, Jančič, branitelj dr. Rapotee. Porotniki so soglasno potrdili stat' cbče-narijcnalnr.. Smatra in pričakuje se. da bedo vsi. ki so bili doslej po raznih sokelskih in orlovskih organizacijah. prisrčno sprejeli to novo organizacijo in jo podpirali, da tc razširi kot obče narodna idein. Prva centralna uprava bo organizirana od države, ker se smatra, da hi bilo zelo težko priti do kakegp eprazumn. ko tega ni bilo mogoče doseči po dosedanjih, tako dolgih pogajanjih. Tako je pričakovati. da pride z novim letom do nove edinstvene organizacije telesne vzgcjc. v katero pojde vsa šolsk i mladina ter sploh ves narod in se-Ijaštvo. ZASTAVE Siyurnn ceneje knt drugod. VICTOR NAVTNfcEK. 331 GREEVE ST. CONEMAUOH. PA. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za si. 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRATIKA vsebuje veliko zanimivosti Iz naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne dragocene nasvete za hišo in dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovence, ker je v nji več sanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno zavzemali ra Jugoslavijo. LECTOV GRAD — je zanimiva povest mladega pisatelja J U 8 A KOZAKA. ZGREŠENI CILJI bodo zanimali slehernega čitatelja. Pisatelj Slavko Savinsek je zajel snov sa svojo povest globoko U življenja. KNJIGARNA "GLAS NARODA" i' 216 West 18 Street New York. N. Y. "Oil« RA109A" NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 24, 1929 «1* LARGEST ILOTEJfl MU k O. E A. MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georges Ohnet. i Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) J METUZALEMI - NEKOČ IN SEDAJ — Kako pa naj bi bil drugače? Idealist sem in idea'so ubili. Imam sina in žal ml je, da mora živeti v tej dobi! Oba je prekinil služabnik, ki je vstopil s skrivnostnim obrazom ter takoj nato sporočil s pritalenim glasom — Hiiinja gospe Trelaurier j« tukaj. Prinesla je r jleke za svojo gospodinjo! Valancon in Tristan sta sc sporazumela z enir samim pogledom. Mogoče bi bilo lahko izvedeti potom deklice, kaj s^ vr!i v Angleški hiši in kaj namerava storiti vicomte. Zoe gotovo ni prišla brez naročila in mogo e je bila odposlana na ickognosciranje ali pa kot parlamentarka! — Odvedite gospodično v salon v pritlič u! — je ukazal Valancon tlužabniku. Nočem je pustiti navzgor, — je p ^asnil Trlstanu. — Anina bi iahko siiiala njen glas in to bi mogoče .adostovalo, da se stromoglavi \ nače načrte. Mogoče pa lahko zas! ,imo mi deklico ter izvabimo od r.je nekaj, kar bi bilo skrajno zaželji' > za naju. Kljub običajni pretkanosti je bila prijateljica Arthurja precej zmedena, ko je stopila nasproti obema gospodoma. Napravila je žalosten obraz ter vprašala z jokajočim glasom, kje jc preživela noč njena ljubljena gospodina. — Ona še spi, — je odvrnil Valancon na kratko. Zoe je napravila zelo začuden obraz vspričo tega nepričakovanega odgovora, a Valancon je hitro dostavil: — Če ji imate kaj naročiti, bova jaz in Tristan preskrbela to ali pa morate priti pozneje, ko bo gospa Trelaurier gotovo vstala. — To se razume. — je odvrnila Zoe. — Meni je bilo le zato, da prinesem gospe j najbolj potrebno. ' — Pomirite se, ničesar ji ne manjka! Sporočite to tudi onim, ki te zanimajo za to in ki so vas poslali semkaj! — Prišla sem iz povsem proste volje!.... — O tem svtf preprieana, mogoče pa ve gospod de Prcigne tudi za to? Gotovo to se spodobi. Dal mi je celo pisemce za milostljivo gospo! ... — Zakaj mi niste tega povedali takoj? Zoe Je napravila razžaljen cbraz. — NUem hotela, da bi me napačno sodili. Jaz sem svoji milostni gospej relo udana in tudi gospodu de Paeigne .. Vsled tega prenesem le to, kar zahteva Povsem ljubše bi mi bilo, če bi se ga iznebili. Naravnost onegaven človek je to! — Podgane zapuščajo ladjo! — je mrmral Tristan. — Ali imate za slučaj, da bi ne mogli izročiti pisma gospej Trelaurier kako ustmeno sporočilo na damo? — je vprašal Valancon. — Da. gospod Valancon Milostljlvl gospej naj sporočim, naj gn ven In gospod de Priegne jo bo čakal cb eni uri v javnih napravah. Za slučaj, da bi ne prišla, jo bo obiskal tukaj, kljub vsem nevarnostim. .. — Dobro, dete moje, ker ne boste videli gospe Trelaurier, ji ne morete izročiti niti pisma, niti ji sporočiti ustmeno naznanilo. O tem obvestite gospoda de Preigne... Ali se počuti moja gospa dejanski dobro, gospod Valancon? — Nlče*ar jI ne manjka! — In kako se počuti gospod de Preigne? — je vprašal Tristan. Prt možu take samoobvlade je to težko reči. Ničesar ne govori In od danes zjutraj hodi neprestano po vrtu gorindol, pušeč cigarete. Arthur, njegov služabnik, ki ga natančno pozna, pravi, da je gospod vicomte fctrašno razburjen. Lahko si mislite, Izgubiti žensko, kot je mi-loBtna. tako popustljiva in velikodušna! Ženske kot je ona. je težko najti zopet! Ah, koliko smo1 morali kljub vsemu pretrpeti! In kako potrpežljiva Je bila! Zver moža, ki jo je pustil sedeti večer za večerom tamo, docim je sam igral karte in ki je prišel ob dveh ponoči domov z praznimi žepi! Ah, igralci! Kaj hujšega sploh ni! Rajše imam babje-ke! Seveda so pogosto oboje skupaj!.... In potem je pekel... Bog nam pomagaj! — In vi mislit,e da bo gospod de Preigne tvegal vse, da dobi zopet v oblast gospo Trelaurier. če se ne vrne prostovoljno? — To je mnenje Arthurja. On pravi, da je gospod vicomte strašer (iovek, če se mu kdo upira. Komaj si more človek predstavljati kaj takega, če ga vidi drugače tako rožnatega in nedolžnega kot majhnega fanta!.... — Gospod de Preigne vas bo gotovo izprašal, ko ste boste vrnUi domov. Ponovite mu vse, kar smo vam rekli, prav vse ... — Da. gospod Valancon ... — In dostavite še, da sva jaz in gospod Tristan pripravljena sprejeti ga. če bi prišel semkaj, da pa ne bo videl gospe Trelaurier.... Dofcro, gospod Valancon. Paket za milostno gospo pustim tukaj. — Ali ne tiči notri pismo gospoda Preigne? — O ne. sospod Valancon. tega imam jaz. Potegnila je omot iz iepa ter ga ponudila Valanconu. Ker ni slednji posegel pO nJem, ga je zopet utaknila v svoj žep, pozdravila ter odšla z zelo zamišljenim izrazom. % Ko sta se gospoda vrnila v atelje, sta našla tam gospo de Prejean. Ki Je tiho stopila v sebo. v vsem okrožju Anine sobe je vledal še globok mir. Solnce Je stalo že visoko in ura sosednje cerkve je ravno udarila enajst, ko je Oeraldlna odprla vrata ter zaklicala noter: — Ravno se Je prebudila! Dobro, Jutro, vsem skupaj! — Kako Je ž njo? — Ničesar določnega ni mogoče še povedati. Utrujenost, beda, upalni prašek, kajti Valancon je ne nameril dobro mero, — vse to je vzbudilo v njeni glavi neko gotovo nejasnost. Izprva ni vedela pravzaprav, kje da se nahaja ter se čutila temi. ki Jo obdaja. Kaj misli se daj? Kaj Je njen namen? Jaz si nisem drznila dotakniti se tega! — Sedaj bom zavzela vaše mesto, Oeraldlna, — Je izjavila gospft de Prejean. — Medtem se lahko oblečete in gaspoda naj stražita uhod v oblegani trdnjavi. Tako thočemo pričakovati sovražnika! Oospa de Preigne Je našla Anino, sedečo v lahni Jutranji obleki, pri oknu. Ko Jt videla prijaUeJico, Je Sinila rdečica v njen obraz. Vsa strašno*t noči je oživela* naenkrat ob pogledu na žensko, ki je bila priča vsega, kar ae Je završilo med obema. Sedaj Je bila v tuji hiši. ločena od vsega, kar je najbolj strastno ljubila. Obup se Je Je loteval in ko se Je gospa de Prej an sklonila preko nje. da Jo poljubi, *e Je obrnila proč, da ne vidi ničesar krog sete. — Drago arce, — Je rekla gos£a de Prejean z nežnim prigovarjanjem, — pomirit« se in bodite razumna, — kajti vi spoznate tukaj le svoje prave prijatelje!.... — Ali imam sploh kakšne? — Je vprašala Anina ter si pokrivala cbraz. — In kateri so pravi? Kateri so napačni? — Ali Je prišlo do tega, — Je rekla gospa Prejean žalostno, — da dvomite o mišljenjih, ki so nas dovedll do ravnanja? — Ah, Jaz dvomim o vsem! Jaz ne *vem več, kaj Je dobro in slabo, Meni Je, kot da sem v največji temi, ki me polni z neznansko grozo. Ali morda vem, da bom napravila še večjo blaznost, katero sem že napravila? Nikake jasne sodbe nimam o svojih dejanjih! Kaj bo postale iz mene? Ah, in koliko časa bom morala še trpeti? Na njenih potezah se Je Izražal strah njene duše.... (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE Zr^ani so primeri, ko so ljudjr dočakali še večjo starost, kakor Turek Zaro Aga, ki je umrl kot 14" letni starec pod kolesi avtomobila. Zgodovina pripoveduje o nekem Petru Čartanu, ki je živel 185 let in o Louisi Truxovi. ki je umira 1. 1782, stara 175 let. Pisatelj Ludvik Buechner pripoveduje v svoji knjigi "Kniigi dolgega življenja" o 180 letnem starcu, o katerem je poročal na kongresu zdravnikov 1. 1880 v Bogo ti dr. Louis Hernandes in ki je hii takrat še živ. Imenoval se je Miguel Soliš in bil je kmetovalec v Sierra Mesilla. Najstarejši mož, katerega omenja Hufeland v svoji znani razpravi "Umetnost podaljšanja človeškega življenja", je Josef Suring-ton, ki je umrl 1. 1797 v Bergenu na Norveškem, star 170 let;. Bil je večkrat oženjen in zapustil je mlado vdovo in mnogo otrok. Ko je u-miral, je bil star njegov najstarejši sin 103 leta, najmlajši pa 9 let. i _--- Zanimiv je tudi primer Thomasa | od 15Q do 16Q dva od lg0 dQ 17Q m Parra. ki je bil rojen v angleškem; tri od 170 do lg5 Shrotshieru leta 1483 in je umrl v "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Kretanje Pašnikov Shipping Newt — I. decembra: Hoc ha in beau. Havrt novembru 1635, star 152 let. Paar je bil kmet, ki je živel zelo skromno. Kako zdrav in krepak je bil, prič adejstvo, da je moral kot 105-letni starec v alderbury delati javno cerkveno pokoro, ker je zapeljal mlado dekle. Kot 1201etni starec se je drugič poročil in kazal ni še nobenih znakov starosti. Šele tik pred smrtjo je izgubil vid in spomin, sluh in razum je pa ohranil v polni meri do konca. Ko je bil star 152 let, so se začeli zanj zanimati v Londonu in kralj ga je povabil k sebi. Gostili so ga v dvo. -ni kuhinji, toda mož je bil vajen kmečke hrane in pokvaril si je želodec. Izpremernba hrane in razmer je bila kriva, da je v novembru leta 1635 umrl. Slavni raziskovalec Humboldt je bil v južni Ameriki pri pogrebu Indijanca, starega 143 let. Mož je imel 117 let staro ženo. J. Easton je izdal 1. 1799 razpravo — Dolgost človeškega življenja, —v kateri navaja sedem starcev in stark, starih od 140 do 150 let, tri KANADCI! NAJNOVEJŠE SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOSCE Cena plošči 75 centov. NIKAKE POŠTNINE; NIKAKE CARINE Cenik gramofonov in plošč pošljemo brezplačno. Če živite v Kanadi, naslovite m vsa naročila in vprašanja na: g MOMCHILOVICH BROS. I 1550 Yonge St., Toronto, Ont., Canada j Če živite v Ameriki, pa na — 1 MOMCHILOVICH BROS. 1 1420 S. Broadway St. Louis, Mo. jQgBBHdiwwIiH:1: .iiasKiiiaia^aaaaifflaraifflfiisiiaflridiiiS Vsiljuje se vprašanje, ali dosežejo ljudje tako visoko starost tudi v naših časih. Tupatam slišimo o ljudeh, ki dosežejo izredno visoko sarost, toda te vesti se ne dajo kontrolirati, ker prihajajo iz daljnih krajev. Tako je svetovni tisi. 1. 1926 poročal iz Tiflisa. da je umrl Andrej Nikolajevič Smith, star 150 let. Mož je baje služil v Napoleonovem času kot rekrut v ruski armadi in kot star vojak se je udeležil vojne 1. 1812 do 1815. Tudi po vojni je ostal pri vojakih. Leta 1828 je bil kot 54 letni mož v turški vojni težko ranjen in ruski car ga je lastnoročno odlikoval. Za časa krimske vojne je bil star že 80 let. pa je vendar še služil pri vojakih Po krimski vojni je bil vpokojen Pokojnino je dobival iz državne blagajne do 1. 1916, potem je skrbelo zanj mesto Tiflis. Vse življenje ni pil alkoholnih pijač, tudi kadil žive še tri hčere in trije sinovi. — Najstarejša hčerka je stara zdaj 81 let. Iz tega je razvidno, da dosežejo ljudje visoko starost tudi v naših časih. 27. decembra: Maurtijinla, Havre Minnesota. Cherbourg 28. decembra: UcutvciiUiid, Cherbourg, Hamburg POZOR, ROMI I* naslova na lista, katerega prejemate, je raividno, kdaj Vam je naročnina polls. Ne čakajte toraj, da se Vaa opominja, temveč obnovite naročnino a ti direktno, ali pa pri enem slede-čih naših zastopnikov. 2. januarja; Berlin, Cherbourg, bremen 3 Januarja PennUuid, Cherbourg. Antwerp*-« 4. januarja: MimictuiiKa, Cherbourg Iterengurid, Cherbourg Milwaukee. Hamburg, Cherbourg Con te (iruiiJf. Napiii. Oeriuxu G. januarja S-iturnia. Trst 9. januarja: \ eendam, litiulogne sur Mer, Itottvr-duni 10. januarja: i tlvmpic, Cherbourg Ijremen, Chtrlwui llr.ni t n 11. januarja: ilrpuliHc, ChtrtxnirR, Hn mt-n Minnek.thfiu. itoulogne bur M<*r 14. januarja; N'a|>oll, ' JefluVu 15 januarja: Aim i icu, Cherbourg, Hrenu ri 16. januarja: M nenehen, Cherbourg. Bremen 17. januar a; II*- «!«■ Kratite, llavre 18. januarja; Ar j ui tam.i, Ch< rbourg lx*vfath,in, ('he rbourg. Kremen Cle.vefaiiil. Cherbourg, H.imburg 22. Januar'a: Con te Hittnoaxnano. XapoH, CJemn 23. januarja: Siuttgart, Iloulogne Mjr Mt-r. Ilremm 24 januarja Pari«. Havre \\ i-hternia.nl, Cherlourg, Antwerpen CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, ni nikoli. 2ensk se je tudi v mlado- Frank Janesh, A. Saltič. sti '-sogibal. Najstarejši, še živeči mož, je menda Nikolaj Satkovskl v sovjetski republiki Abhaziji, severno od Batu-ma, star 148 let. Bil je štirikrat o-ženjen in zadnjič se je oženil kot 90 letni starec 201etno mladenko. Najmlajša hči iz tega zakona je stara zdaj 29 let. Na otoku Cypru je umrl letos menih, star 139 let. Govoril je perketno arabsko, francosko, angleško, grško in turško in ni bil nikoli bolan. Imenoval se je Saod in začetkom preteklega stoletja je bil suženj Džezada paše, ki se je boril v Palestini proti Napoleonu. Pozneje je odšel s svojim gospodarjev v izganstvo na Malts, kjer se je pokristjanil in stopil v samostan. Začetkom lanskega leta je umrl v Lutoviscah blizu Lvova trgovec Leib Feld, star 125 let. Rojen je bil 1. 1803 v sosedni vasi Dydrovi. O-ženjen je bil točno 100 let. Njegova žena je bila stara lani 117 let in bila je še čila in zdrava. Zakonca sta imela 18 otrok, od katerih pa Sallda, Louis Costeilo. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lovla Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary BambicK J. Zaletel. Joseph Hrovat. KANSAS Glrard, Agnes Močulk. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kltzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezih COSULIGHLINE Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutjo: SATURNIA 9. JANUARJA 15. FEBRUARJA — 22. MARCA j VULCANIA 29. januarja: tJeotge Washington, Cherbourg. l5rs-men 30 Januarja: Berlin, Cherbourg, nreinen 31. januarja: Hremen. Cherbourg, lireinen Olympic. Cherbourg Itoma. .\a(M_>n. Genova 1. februarja: Ki. U'UIK. CherlKiurg Hamburg President Roonevelt Cherbouifc. lire-men Mirinetiirika. lluuiojfue fur M«r 6. februarja: Jjri-sd.n, lloulogn« »ur Mer, Ureuica 7. februarja: Jie de Kranee. Havre 8. februarja: Aurg Milwaukee, Cherbourg, Ifamburg t" nle CranJf, Najn.li. Conova 12. februara America. Cherbourg, Ur.ineii 13. februarja: Muenehen, t'hi-rbourg, »'remen 14 februarja: Saturnia, Trst 15. februarja: Itepub ie, Cherbourg, Hretm-u Mllinrw.tsku, Ch< rbourg 19. februarja: I'resi ii,-n t Harding, CherlMiurg, llrja-inen ro februarja: Stutlgarl, Boulogne »ur Mer, Kremen 21. februarja: Paris. Havre Majehtio, Cherbourg Bremen. Cherbourg, Ur« im n \W Mternlund. Cherbourg AgUMtUK, Najvoll, Cciiova 22. februarja: Cleveland, Cherbourg. Halllhutg 26. februarja: Cleurgu Washington. Cherbouig. limn-l»urg 27 februarja: Berlin, Chotbourg, Bremen 8. MARCA — 10. APRILA 15. MAJA Saturnia In Vuli-ania prekaSa vhu lad-i* mfeta v rnmkoSju, udobnosti in na- ; gtu-i ter nudi najin liio a užbo v Evropo. 1'oaebne cene za tja in naitaj. VeC | novosti na teh motornih ladjah vklju !| tno plavalni b»xen v drugem rasredu.:; PI1ELFS IIKOS. & tO. < Jen Agent je 17 Battery PUc«, N«w York_| R DNI PREKO OCEANA NiJkriJU In najb«lj ugo ! PARIS 34. jan.; 21. frbruarj« (5 P. M.) (1 P. M » Najkrsjta pot po Sfie'anicl V^akd-Je v posebni kabini % vsemi moderni ml udobnosii — Pijana in slavna francoska kuhinja !credno nltks cane w Vi>rnSa^ta katsregakoil I Jat <>ootlaMan«ea agsota all FRENCH LINE 1* STATS STflttT NtW VO»K. N. Y. V VEDNOST in ZAHVALO Z žalostnim srcem naznanjamo preialostno vest, da je nemila in grenka smrt pobrala iz naše srede nam preljubega, soproga, očeta in brata. Franka Lovšin Star je bil 27 let, rojen v Brežah pri Ribnici, Slovenija. Kakor Vam je že znano, se Je pokojni priselil pred par leti v Ca-nado, a usoda mu ni bila mila, da bi stal na strani svoje soproge in hčerke. Neizprosna smrt je zahtevala drugače. V rudniku Creighton Mine, kjer je bU zaposlen, se je utrgal kamen, kateri je pretrgal nit njegovemu še tako mlademu življenju. Udarec, katerega mu Je zadpJ kamen je bil usoden, da je'po 2 dneh težkih bolečin izdihnil svojo plemenito dušo. V dolžnost si torej štejemo, da se tukaj zahvalimo vsem o* nim, kateri so darovali vence, in ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Dragi Frank. vemo. da si bil priljubljen med vsemi, kar nam priča obilni sprevod na Tvoji zadnji poti; ter številni venci, ki so zaljšall Tvojo krsto. Za Teboj žalujemo in nam ostajneš v globokem spominu, dokler se ne združimo tam, kjer upamo, da bo boljše življenje za nas vse! Najtoplejša zahvala vsem za Vaše zasluge. Tebi dragi soprog, oče in brat pa želimo mirno spanje v hladni tuji zemlji. 2aluJočl ostali: FANI LOVŠIN, soproga Matilda, hči JANEZ in MARIJA LOVŠIN, oče in mati JANEZ. JOSIP, LOJZE. LUDVIK. MARIJA, poročena PAPIČ, Združenih Državah, ANGELA poročena KLUN, bratje in sestre. MINNESOTA Chisholmn. Frank Ooute, A nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekula La Salle, J. Spellch. Mascoutah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barborich. Summit, J. Horvmth. Waukegan, Frank Petkovšek Jože Zelene. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert. Louis Vessel. Htbblng, John Povš«. Virginia. Frank Hrratich. Sheboygan, John Zorm&n. West Allis. Frank Bkok. i MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roondup, M. M. Panian Washoe, L. Champa. Pa- in NEBRASKA ' Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl SternUha. Little Falls. Frank lfaali. OHIO Baiberton, Jonn Baiant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Sobek, Chas .tarlinger, Louis Rudman, Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Naipde. Lorain, Louis Baiant In Kumše Nlles, Frank Kogovftek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavec. Claridge. A. Jerin. Conemaugh. J. Brczovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export. G. Previč. Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg, Frank Novak. Homer City In okolico. Frank Fe-renchack Irwin. Mike Paushek. Johnstown. John Polanc. Martin Koroshetz. Krayn. Ant. TautelJ. Luzerne. Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway. John Zust. Moon Run. Fr. Podmiišek. Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. Arh in U. Jakobich, J. PogaCar. Presto, J. Uemsnar. Reading. J. Pezdirc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schirrer. West Newton, Joseph Jovan Wlllock. J. Peterne». WEST VIRGINL\: Williams River. Anton Svet. UTAH Helper, Fr, Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico. Frank Jelena WYOMING Rock Springs, Louis Gaucher. Dlamondville. F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo svoto. katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.. sa štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. sa celo leto. Kako sc potu« je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen po to rati v star? kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi Is drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi samorem« dati najboljša polaraita In priporočamo vedns ie prvovrstne brso-parnike. Tudi nedriarljant samnrejo potovati v stari kraj am obisk, toda preskrbrtl al morajo dovoljenje aa povrnitev (Return Permit) Im Wash-Ingtona. ki je veljaven ii eno leta. Bres perm 1 ta Je aedaj nemogoče priti nasaj tudi v teku 6. mesecev tn hii se ne pošiljajo več v start kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjens v stari kraj. Prošnja sa permit M mora vloiltl najmanj« eden mesec {kred nameravanim ©dpotovanjem in oni, ki potujejo preko New York«, je najbolje. «ta v prošnji eanačljo, i naj -m Jiui pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA j Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila t veljave % prvim julijem, snaša Jugoslovan-ska kvota s4s priseljencev letno, u kvotnl visejl se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti to: Stariši ameriških državljanov. moije ameriških državljank, ki so se po L juniju 192«. leta poro* čili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni tlo prve polovice kvote. Do drag« 'liolovlce pa se opravičeni šene In neporočeni o trod is pod XL lota onih nedrtavljanov, ki so bih postavno pri pošteni v to detel« aa stalno bivanje. Za vsa pojasnila ae obračajte bs poznano tn zanesljiv« SAKSER STATE BANK CS CORTLANDT STREET