lsw Vabilo na naročbo. ~m> Prvo leto obstanka in d(/oranja, „8lov. Narodau Se bliia h kancu. Po stari navadi vsega časopisja priporoča se „Slov. Nor." svojim naročnikom , da mu ne samo tudi v prihodnjem letu tvesH ostanejo, te.muč da. vsak izmed njih med krogom svojih znancev skuša pridobiti novih naročnikov našemu časopisu, torej se udeležuje javnega zastopanja in hranitve svetih pravic slovenskega naroda ; za ktere mora biti vsak pravi rodoljub pripravljen sodelovati', kar je v njegovi moči. Ene teh starih navad pak se ne bomo posluževali. nSlov, Narod" namreč se bode sam hvalil. Z dobro vestjo lehko kažemo nazaj na svoje prizadevanje, in stavljamo čč. gg, prejemnikom in bralcem na. razsodbo , koliko smo skušali pregnati vsakako kvarno apatijo v delovanji za. našo ljubljeno domovino , kako smo vedno le blagost narodovo pred očmi imeli, brez vseh ozirov na osebnosti po dobrem prepričanji za. pravo spoznano pot kazaje, In ker nas upanje navdaja, da nam bode r tem vsak za. Slovenijo vnet domoljub pritegnil, za. tega de/j mislimo, da je vsak rast. naročnik in podpornik našega lista , podpornik slovenske reči, ne posebej „Slor. Naroda". Nismo namreč lista v življenje spravi/i z družim namenom, kakor da služi domovinskim koristim in naši narodnosti, kteri od vseh krajev nevarnosti žugajo, ako se narod <>b pravem rasu ne zdrami in navduši, da se jim lehko pripravljen in ene misli v bran postavi. Nismo lista, ustanovili iz dobičkarije, temveč, lastništvo se ni nikacih žrtev strašilo, ter s svojimi, novci in trudom, kar je moglo storilo za materijalno podlogo ter za duševno delovanje. Prizadevali si bomo tudi v prihodnjem letu skrbeti, da bomo z dobrimi dopisi iz raznih krajev Slovenije in znamenitijih mest (JJu)iaja, Prage, Zagreba, dalje iz Ljubljane, Gorice, Celovca itd.) o znamenitejih političnih dogodjajih in s sporočili slovenskega gibanja se dostajočih zadostili vsem pravičnim tirjatvam č. gg, naročnikov. Ravno tako nam bo skrb v rsakterem listu v uvodnih člankih razpravljati posebno slovenske zadeve in kolikor mogoče siriti ljubezen za domačo reč. „Listek" pak bode prinašal raznovrstnega berila za zabavo in poduk; delali bomo po mogorosti, da se Število delavcev tudi za ta predel pomnoži. Kmalu za po novem letu nam je obljubljena za listek veča izvirna slov. povest. V odvažnem postopanji „Slor. Nar." v hranitvi slovenske narodnosti, žalibog hoče g. državni pravnik, ostro tiskarno postavo v roci, nahajati nektere pregrehe. Da si še ne obupamo, da. bodo neodvisni c. k. sodniki drugače mislili, moramo tu čč, gg. naročnikom zagotoviti, da te pravde ne bodo imele, nikacega upliva na obstanek Usta, da se. jim torej njegove nagle smrti ni bati Ako Se število naročnikov toliko pomnoži, da hode mogel list brez velike izgube, vsak dan izhajati, spremenili ga bomo v dnevnik. Narodopisne slike iz našega naroda. I. Ljubezen. (Dalje.) V prejšnjih časih so stariši svojim hčerkam može snubili. Ena narodna pesem pravi, da si deklica želi grlica biti, da l»i se mogla bogu potožiti, ka jej mati ne dado moža, kajti: Ni liujš'ga na svet', Kakor moža ne imet. Pa dasiravno je deklica revna in nizkega stanu, vendar si upa ljub-čka dobiti: Da s' nimam zlata, Ga hodem dobila, Sem punca za to! In tudi pove, kako bo naredila, da bo ljubčka dobila: I'".I h)"1 liom stala, Na smeh so držala To b' moral zlod' bit', Da b' ga ne mogla dobit'. Svojemu ljubčku da „pušeljc" ter ga s tem odlikuje: Moj l)ubi se zmed vseb pozna, Ker naj bolj rdeč pušeljc 'n»n. Nar bolj rdeč, nar bolj dišeč. itd. Ljubczne čute svojega srca tako-le opisuje: Na sred' moj'ga srca Na sred moj'ga srra Sta mlinska karana dva, Sta golobca bela dva Druz'ga nič ne delata Druz'ga nič no delata Ko ljubezen meljeta. Ko ljubezen prebirata. Naročnina ostane stani. kako,' j, na glavi lista brati, in sicer po posti :n vse leto . . . /O qld. za pol leta ... ti „ za. četrt leta . . 2 gld. 60 kr. Program, kterega se je. in sc bode „Slov. Narod" vedno držal, je: Vse za domovino Slovenijo! V Mariboru, 21. dec. Po neki navadi, (i kteri je bilo i/ poroda februarskega patenta skoraj soditi, da se v Avstriji vsaj med neko gotovo si ranko udomači in stalna postane, morala bi donos tolikokrat že „resena* Avstrija, ali kakor se jej /«laj pravi, avstrijsko-ogorska država, praznovati velik ustaven praznik Vsak tudi najmlajši naših bralcev se menda le spominja slavnostnega ropota, kte-rega so zlasti prvo dve leti Selniierlingnvega ..reševanja" vedeli zagnati oficijelni in neoficijeljni in ,.ustavol|uhni" krogi, kedar je koledar naznanjal veliko novico. tla je Sehmerlingov februarski patent zopet 3G.r) dni stareji. februarja je bilo nekdaj vse po koncu. Zvonovi stolnih cerkva so vabili v božjo hišo, pred ktero je stal oddelek vojakov v bliščeci paradi, vktero je v zlatih uniformah in z vsemi državnimi odlikami na prsih hitel vojaški in uradniški svet, v kteri so se zbirali srenjski, deželni in državni zastopniki, in drugo „listavoljulmo" ljudstvo kterim vsem je večidel visi dušni pastir sam bral slovesno mašo in h kuncu zapel svečani „To Detmi laudamus". Zvečer pa se je pri sijajnih banketih nazdravljalo ustavi, ustavnemu ministru in kar je bilo še kaj taeega. Zakaj se donos toga spominjamo V Ker tudi denes ..obhajamo" ustavno obletnico. Leto in dan je namreč denes star cesarjev podpis, s kterim so moč in veljavo zadobile tako imenovane državne osnovno postave, obče znane pod vkupuim imenom deeemberske ustave. Nova era ima denes svojo prvo obletnico. Koliko je ta „era" dobrega ali zlega prinesla Slovencem in Slovanom ne \< ino tU ponavljali; reči smemo, da nimamo razlogov peti jej slavnostnih pesem, napravljati jej praznične obletnice. Ako smemo po znnajnoin soditi, pa decembarska ustava tudi onim ni zadostila, kterim je bila namenjena in ki so jo s početka s tolikim veseljem pozdravljali : tudi njim je mnogo obljubila, malo izpolnila in komaj je preteklo njeno prvo loto; rudeni jeziki na stolnih cerkvah molče, uradniki in vojaki opravljajo svojo vsakdanjo službo, v zlatih uniiormah se denes šopiri molj . in če se ustave dan njene obletnice omenja pred oltarjem, omenja se je — menda se ne motimo k većemu s žalostnim pristavkom: Lihem nos domino! Ko bi uradni časniki denes ne skrbeli za nekoliko prazničnega tundra, ne vedel hi niti 99. ustavni državljan, da se ima denes veselili rojstnega dne svojih ustavnih pravic, in hi nepraznično tekal po svojem poslu, da si prihrani, s komur ho dačno eksekucijo od hiše odgnal. — Kje je navdušenost, zaupnost in zaupljivost, ki jo 21. decembra 1807 na toliko vrbov odganjala. Tako imenovani „oče nove ore", grof Hcust, je moral dati u-stavno delo iz rok in le z milostjo a ne brez ugovora se mu denes še dopušča sede/, v odboru. kteromu jo bil vendar le on oče, in lieustovi neprijatelji si često prizadevajo sumničiti ga --- ali po pravici ali ne, nam ni mar — da za hrbtom cislajtanskega ministerstva obljube dela narodom nezadovoljnim z ustavo — gotovu ne sedanji ustavi na prid. — Njegov naslednik v očestvu kuje/ auersporg drugi steber ustavo je svoje rame ravno Na sred mofga srcu Sta petelinčka dva Druz'ga tiifl ne -tu. Deklica svojo ljubezen taji; za njo drug nobeden ne ve, kot bog, Marija in pa ona drobna ptička, ki je videla, kako sta so z ljuhčkom rada imela. Ona svojemu ljubčku pravi: predragi cvetek moj ljubljeni, on pa njo ima za promilo. Ona o trajnosti ljubezni pravi: Naj' ljubezen je lili taka, Ko ta okrogla rinčica Nima kraja, nima konca itd S svojim ljuhčkom je celo zadovoljna, ter se misli tudi ž njim vončati: Ljiibček jo lep rdeč, Jaz som pa bela, l.jubček je men všeč Jaz ga bom vzela. Svojega dragega tako-le opisuje: Še lepši gledi, Kak struna brni, Kak sveča gori, S> lepše mi grč , Se lepše golči, Klik šolar štet v>- itd. Starega noče imet. rajša gre praprot žet. Med starim in mladim dela takle razloček: Mladi kraj mene, Kak drobna ribica kraj vode, A sturi kraj mene Kak trda klada kraj vode, Dolgo ljubiti brez zakona, to ni dobro, zakaj: Dolgt ljubezen To je ljubiva tačas mahoma izpodmnknil . ke M bilo treba pravega navdušenca za ustavo tin njegovem mestu, da bi se jej ni bil pO izjemni in brambovski postavi tolik kos odkrbnil. Z njegovim nastopfrikom Tttffejfltn menda ni živa duša zadovoljna in vendar ne morejo najti ustavububneža. ki bi prevzel ininistcr-sko predsedniško, dssiravno so se ž" imena imenovala, ki so se poprej glede ustave in ustavnosti naj raje latnolčevala. — In tako imenovano „ustavno" ministerstvo, kje jc njegovo navdušenje za uslavoV Nam vsaj se dozdeva, da to navdušenje ne more biti preveliko, če so hoteli od svojega ..ustuvno"-ministcrsl.cga delovanja odstopiti . ko bi se jim ne bilo podalo ljudsko zastopništvo pri izjemni in hramb e,sk; postavi, kteri menda vendar v uajzad-nji vrsti spadati med ustavne pridobi, i.e: menda njih navdušenje ne more hiti preveliko . ako bočejo zarad tak ili postav odstopiti, dokler je toliko u-stavp še nedovršene, neizdelane . le na papirji, dokler jc še toliko ustavnega dela. Naj omenimo tu le :'. člankov postav 21. decembra ING", ki so dozdaj še mrtva črka. Kaj je z §. 19, pogo to te je že povdnrjalo in razlagalo v našem listu. Članek 18. se glasi: »Vsakdo ima pravico v besedi, pismu, tisku ali sliki svoje mnenje ..v postavnih mejah-' svobodno razkrivati-1. Da je ta članek popolnoma mrtev v ustavi, kaže vsakdanje žalostna skušnja; in najkrajši razum mora spoznali, da ostane mrtev, dokler ostanejo veljavno ..postavne meje" Bachovega kazenskega zakonika. 01. postavo od 21. doc. lSf.7 o sodniški oblasti je odločil: ,,1'ri zločinih, na ktere so postavljene težke kazni in ktere ima postava določiti, kakor tudi pri vseh političnih in v /adržaji tiskopisov storjenih zločinih in prestopkih sodijo porotniki, ali je'obtoženec kriv ali ne';. In vendar se leto in dan nezaslišano obsojajo politični in tiskovni zločini in prestopki, postava " porotnicah pa bogvedi kje trobui. Bistre glave, kakor jih je nekoliko v ministerstvu, morajo spoznati, da bi bila izvršilna postava k enemu samemu teb člankov ustavo neizrekljivo bolj podstavila kakor izjemna in bram bovška postava vkup. kakor vsi uradniški reversi in formulari ženit-vanjskih knjig. Tako bi se dalo se dolgo in dolgo govoriti in premišljevati, kar pa bi Begalo čez kratke moje enega članka. Cc vse premislimo, bolj in bolj se preprie:.....i, da ima i o kar se je storilo in opustilo mod 21. decembrom 1867 in 1868 le potem m kaj vrednosti in veljave, ako se porabi nabrana tvaiina po pregovoru: Krinndo discimusl (Ircše se učimo! Vam pa. ki se bosi nocoj nn slovenskih tleh napihovali in pri svojem žabjem banketu z vinom drezali svoje onemoglo ,,navdušenje in partibus in-tidelium" in razkazavali svoj „commors deutschtum", Vam ni za resnico, ni za ustavo, ni za svobodo , ampak samo za krik. da no rabimo 08 trojega izrazti! Brambovska postava. šj. 20. Državni uradniki, ki stoje v zavezi stoječe (pomorske) vojske ali deželne hrambe, uradniki najviših zasebnih, rodovniških ali dedinskih posestev, uradniki javnih zalog, deželnih in okrajnih zastopov in pa sivnj. Utonili mi dela politične uprave izročena . ako se za te službe tirjajo dokazi dovršenih pravniških in dižavnonaslnili študij, polom profesorji in učilelji na javnih ali zavodih, ki imajo pravico javno-ti, med ktere se štejejo tudi učitelji ljudskih šol. morejo se v vojnem slučaji pustiti v njih službah, kolikor jih je neobhodno treba za opravljanje upraviteljske ali učitnljske službo, in sicer po nasvetu dotičnoga ministra Btrokovnjakn in z dovoljenjem cesarjevim. Isto velja glede služabnikov pri pošti, telegrafiji ali železnicah, v kolikor so neobhodno potrebni, da se dotične službe redno oskrbujejo. §, 'J7. Kandidati in učitelji ljudskih šol, potem lastniki podedovanih posestev, ako na tem posestvu navadno stanujejo , gospodarstvo sami oskrbuje in ako zemljiščni pridelki zadostujejo, da rede rodovino o oseb, a vendar ne donašajo več kakor I k ral toliko pridelkov, morajo se po svojem uvr-sčenji V stoječo (pomorsko) vojsko ali V deželno hrambo skozi H tednov vojaško izobraziti v času. ki ljudskemu učenju ali gospodarjenju najmanj ovir dela, polom pa naj se puste na odpusl in naj so v mirnih časih le še k navadnim vajam v orožji sklicujejo. — ni n u 11 ii ,- anHUMmanmaszA vit.- m h—hh* larjir.amra-iniafinuagg^iamm«—1 Deklica si doinisljuje. dil lam kjer ljubček hodi, rožmarin rodi. Ce ljubček dekleta s tem straši, da jo bo zaposlil, se mu na kratko odreže: Cc nisi ti, So drugi tri Kader se pripeti, da mora ljuhček ljubico zapustiti, na pr. da mora na vojsko iti, tnčas je vidik,! žalost. Ljubica da pri razstanku ljubčku zelen ali rdeč pušeljc, ki je z žolto črno svilo povit ter mu ga Z zlato guinbušnioo za klobuk pripne. Njo samico tolažijo drobno ptičice in drobne rožice. Kadar ljubčku pismo piše prav i: No/.ek bom viela, Vročo krvi, Srce bom ibodla. Pismo pisala Venkaj pustila, Ljub'inu poslala itd. Lepe tri kapljico Kader pa ljubček nezvest poslane, je žalost ljubico tolika, da bi nje solza, ako bi na skalo pala. skalo razklala. Nezvest ljubček nima sreče. Ena narodna pesem pripoveduje, da je ljubček svojo slovensko ljubico zapustil, na Nemško šel. pa Ncnikinjo vzel. Zakon ni bil srečen. Ni dolgo trajalo in nezvesti ljubček je za smrt zbolel. Zdaj se v njem obudi živ spomin na svojo zapuščeno slovensko ljubico. Želijo videti, ter si dotnišljuje, da bi po tem ozdravel. ( On jej tedaj piše, ter jo prosi, naj ge pride obi-sknt. Ljubica pismo prebravši se pikro nasmeje, ter na konci pesmi reče: Tnk nuj bo vsim »izdavcem Kak je moj ljubi bil, Ko meno lc /.»pustil, No Nenikinjo si jo vzel. Kader žalost zapuščene deklice do vrha prikipi pravi: Polili pelinkovec Oj ti žarko evotjo! Tebe boni trgala Okol' srca djala itd. 28. Onim v pomorsko vojsko uvrščenim mornarjem iz poklica, za ktere §. 22 nima veljave, potem mašinistoni se more z ozirom na njih tehnično izobraženost in po njih izurjenosti za službo na brodovji v mirnih časih njih dejansko službovanje prikrajšati na eno leto. §. 29. Mornarji, ki so se uvrstili v pomorsko vojsko, a obiskujejo domačo mornarsko ali šolo za delanje ladij, imajo se v mirnih časih na odpustu pustiti. $, 30. Število brambovski dolžnosti dolžnosti podvrženih, kar se jih ima Uvrstiti v stoječo vojsko ali nadomestivno reservo, nnj se razdeli med posamezne kronovine in dežele po številu njih prebivalcev, v posameznih deželah pa naj se štovilo razdeli po okrajih za novačenje in sicer po razmeri števila za vojaštvo sposobnih. §. 81. Rodno novačenje za stoječo vojsko iti za deželno brambo se vrši vsako* leto mod 1. aprilom in zadnjim majem, uvrščenje pa 1. oktobra. i. 32. Novaki se imajo pobirati izmed onih, ki so v kterem okraji doma in brambovski dolžnosti podvrženi, po vrsti letnih razredov, med letnimi razredi po žiebni vrsti. To delo vrši zmešana komisija. Vsi mladi možje rojeni med 1. januarjem in 31. decembrom istega leta spadajo vkup v letni razred, kteri se zaznamuje po rojstnem letu. K novačenji se imajo poklicati 9 letni razredi. Vsakemu vojnemu ali pomorskemu oddelku se bodo oddali oni no-vaki . ki so za to najbolj sposobni; na slednjih želje se bo gledalo kar le mogoče. Novaki, ki so v mejah dovoljenega števila še ostali, ko so se vsa specijalna orožja in zavodi preskrbeli, nnj se uvrste k regimentu dotičnoga dopolnilnega okraja; kolikor je mogoče naj se v tem okraji pusto, da se iztirijo. Ko so je popolnoma preskrbela" stoječa in pomorska vojska, ter na-domestivna reserva, uvrste se ostali za vojaštvo sposobni poklicanih kletnih razredov vsacega okraja v deželno hrambo. Brambovski dolžnosti podvrženi prvega in drugega letnega razreda se morejo le začasno v nadomestivno reservo postavljati, in jih to ne odveze dolžnosti staviti se v 2. ali .">. razredu k novačenju. K nadomestivni reservi odločeni naj se po njih prikladnosti za različne vojuc oddelke zapižejo v spiske o novačenji, a naj se v mirnih časih puste v svojih meščanskih razmerah, le v vojnem slučaji se imajo na cesarjev zaukaz porabiti — kakor to leta kažejo —, da nadopolnijo stoječo ali pomorsko vojsko. Po dokončani vojski se pozvani vojaki nadomestivno reserve iz vojne zveze zopet v svoje prejšnje razmerje izpuste. Tudi oni brambovski dolžnosti podvrženi, kterim se je v tretjem letnem razredu dalo začasno oproščenje od službovanja v vojski, stopijo prehajaje v 4 letni razred V nadomestivno reservo. §. 88. Kodar bi se pri rednem novačenji ne mogel uvrstiti kdo, ki ima dolžnost stopiti v stoječo vojsko, je skrbeti, da se s postavnimi sredstvi prod komisijo postavi; med tem pa ima v vrsti zapiska za novačenje na njegovo mesto stopiti prvi sposobni, ki bi bil sicer stopil v nadomestivno reservo. Vendar se imajo za toliko nenazočih, kolikor jih bo brž ko ne v i mesecih po dokončanem novačenji glede na razmerje poprekšno sposobnosti zaustopilo v stoječo ali pomorsko vojsko, z največo žrebno številko najvišega letnega razreda uvrščeni zaznamovati za nadomestivne može, in se v rednih razmerah izpustiti za 4 mesece na odpust. l>o dokončanega 86, leta gre dolžnost poravnati zanemarjeno dolžnost ter staviti se k novačenji. §. Novaški dolžnosti podvrženi, kterih od vojaške strani ne morajo vzeli v stoječo vojsko ali v deželno hrambo, smejo se po nasvetu političnih udov komisije predstaviti drugi zmešani komisiji,, ki jih ima še enkrat preiskati in potem razsoditi. Razsodbi te komisije se imajo tudi prepustiti take novaški dolžnosti podvrženi, ki so se že oddali v stoječo vojsko ali v de- li rvatica pa, kot junakova draga, de, da jej handjar srce para. Če ljubica in ljubček ne moreta skupaj priti, zavolj kakšnih goder zaprek, zdi-htije ona: Drava in Mura Se stekate vkup, Jaz in moj ljubček No prideva vkup. Ko so ženi moža v žolnirjc (vojake) vzeli, pravi narodna pesem, da v preveliki žalosti: Ni već kitila si las, Nič ne moglo vtišit njo, Ogradck zapuščala, Koder hodila, tam tožila Samši doma skoz jokala, Povsodi zvala Vaneka itd. Kader deklici, kakor naš narod pravi bik venec poje, t. j. kader je po fantu v greh zapeljana, govori žalostna svojim rožicam naogradku, ktere je preje tako skrbno gleštala: Kazcvetajtc rožico, nli pa ne, Saj ne bom delala pušeljca već! Ali pa zdilme: O joj, o joj, • Moj deviški stan ! Sinoć jo bil Na slamo djan. Posebno so pa zapeljana deklica, matere boji: Kaj mamca bodo porekla, Če zibka bo tekla! Po izgubljenem devištvu vedno joče: Pleničke je prala Na bistrem potok', Pa se milo jokala Ker ni več dekle itd. .. . (Kon. pnh.) želno brambo, o kterih se je pa nasvetovalo. naj se do konca leta kot za službo nesposobni izpuste. Proti razsodbi te komisije ni pritožbe. Državni proračun za IM9. (Dalje.) VIII. Finančno m i n i s t e rs t v o. A. Finančna uprava. Stroški. Osrednje vodstvo ............... 845.054 gl Deželna finančna in finančna vodstva, davkarske administracije, davkarska služba pri okrajnih glavarstvih itd. . . 2.71► t.777 „ Splošna kamenina plačilnica in deželne glavne blagajnice . 275,219 .. Finančna straža................ .1,521.849 „ Davkarski uradi................ 2.429,213 „ Finančne prokuracije.............. 250.848 .. Kataster................... 5.65.900 „ Rudarske učilnice............... 32.892* „ Vsega skup . . 10.716,252 gl. Dohodkov pa donašajo vsi ti ravno imenovani uradi vkup . 81.118 gl. B. Splošna uprava blagajnie. Stroški pri kreditni in denarni maiiiputaeiji...... 770.000 „ Novčna in menjiška izguba............ 2.800.000 „ Menjična eskonipta............... 100.000 „ Spovrnila strankam .............. 20.000 „ Razni stroški................. 63.000 „ Vsega vkup . . 8,758.47i „ Vseh dohodkov vkup ima ta oddelek........ 578.650 gl. C, Neposredni davki. Dohodki. Zemljiščni davek................ 86,410.478 „ Davek od pohištev............... 17,770.058 „ Pridobnina.................. 7,754.542 „ Dohodnina.................. 13,809.893 „ Dedinski davek................ 8.780 „ Davščine za eksekucije zarad neplačanega davka .... 64.300 „ Vsega skup . ri7.SSI.001 gl. Stroški, namreč plačila strankam in javnim organom, da pomagajo določevati dačine podlage itd., odškodnina nekdaj neobdačcniui strankam v Dalmaciji, in stroški za eksekucije znašajo vkup............ 01.800 „ D. Dohodki iz posrednih davkov. Povžitnina: Davek od žganja........... 0,708.000 „ „ „ vina in mošta........ 3.023.759 „ „ piva ........... 16,000.000 „ „ „ mesa in klane živine...... 8,888.004 „ , sladkorja.......... 7,700.000 , Povžitnina od drugih povžitih predmetov....... 1,820.000 „ Najemnine.................. 8,015,789 „ Drugi dohodki................ 1,477.924 , Colnina................... ll.737.00i) „ Sol.................... 19,562.327 » Tabak................... 43,158.000 ,, Kolek................... 11,747.230 „ Loterija................... 14,117.081 , Takse in davščine pri pravnih opravilih....... 19,897.075 „ Mitnice..................• 2,508.786 „ Puucirovanje................. 156.972 „ Vkup . 105,629.218 gl. Stroški iz posrednega davka: Vžitnina.................• • 2,740.358 gl. Colnina................... ^37.600 „ Davkarske restitucije.............. 3,679.0(0 „ Soj .............. 3,000.000 , Tabak. ).]■'. •........... 19,537.406 „ Koleki................... nWM „ Davščine pri pravnih opravilih........... 351.237 „ Loterija .................. 8,855.423 „ Mitnice................... 29-963 » i. 45 440 runoirovanje . . . . ,............ 1 » Vsega vkup . 39,746.200 gl. Dopisi. Is Izubijane 19. dcc. — r— [Izv. dop.j Težko sabljo opasujejo naši „liberalni" nasprotniki okolo svojih ponemčenih ledij, čelado dveh dnov nikov nataknejo na mnogo učeno obličje, ki vidi noter v sredino Rusije in se zna jokati o revnem stanu civilizacije, ki nad našimi brati tam kraljuje. Da bi pokazali, kako iz polnega Germaniji prodanega srca nas ljubijo in kako radi bi nas omeščali za Nemčijo, kjer pravijo da ni nobenega greha, drže nam enkrat grozovito krvavo tablo hudobnikov in kaznovanih grešnikov, drugič pa še krvavejo tablo grešnikov v Rusiji; vse to iz gole ljubezni da bi nas sanjarij, in sicer panslavističnih ozdravili. Zraven tega pa tako-le govore „Pripoznanja vredno je resnicoljubje, s ktero rusko časopisje tamošnja slaba stanja razgovarja, zakaj spoznanje samega sebe, ktero so le doseže, če sodeluje časopisje, je prvi korak k poboljšanju. — Zares slovensko časopisje naj bi si izgled jemalo na ruskem". Tako piše „Tagbl." in tu ga bomo za besedo prijeli puneto resnicoljubja, za denes samo v eni stvari, pozneje bo prilika še za drugo. Jaz za svojo osebo sicer ne bom „Tagbl." nobenega kraljestva obetul, povem pa lehko iz cele dušo, da nihče kdor je liberalen liberalnosti v tej stranki ne bo (fkal; temuč jaz osebno bi rekel, da je cela „Tagbl." stranka nictistofelična. ki povsod slabo hoče. pa se |ej včasi skazi. Popolnoma skazilo se jej je, če govori tu o spoznanji samega sebe. Slovenci dobro poznamo, česar nam še vsega manjka , nikoli nismo še rekli, da je vse dobro pri nas, in kdo hi to mogel od sobo reči. Da, mi sami smo grajali že nektero stvar, kar smo želeli, da bi bolje bilo. Zavija« nje besed je. če „Tagbl." hoče „Slov. Nar." navezati, kakor da bi bil djal: da je vsak razgovor socijalnih slabot čisto grdenjc*. Kdo je ljudstvo privadil, da bere. da se med-nje razširi na leto 10.000 knjig Mohorjevih.' Stranka kteri g. Dežurnu glavuje in službuje, ni podala ni ene knjige narodu t roke. Cc sem ter tje knjige niso že izvrstne, hhko se bolje pridejo; pridejo pa le po našem potu. Pa 0 tem nisi o hoteli govoriti, teiniič o samo-spoznanji in resnicoljubji. Znano jo. kako hudo debato je bilo v ljubljanskem deželnem zboru vnelo glediščno vprašanje, Grmel je Kromer, grmel Do/m in in za njima še ljubi list. ki Slovencem resnicoljublje i freimiitigkeit, priporoča Tacaš B6 fe na vse pretege hvalilo, kako se imajo slovenski mladeniči priliko v tem nemškem deželnem gledišči likati, .laz popred v to gledišče nisem ho-lil. Obiskaval pak sem poprej na Dunaji in v Gradci jako rad gledišče in popolnomo sem misli, da gledišče utegne mnogo koristiti. Da bi nam Slovencem, kterih jezik se je toliko časa bal od ljudi, ki so zdaj okrog Tagbl. odrival in zaničeval. gledišče v narodnem in literarnem obziru mnogo koristilo, je tudi gotovo. — Mislil sem si bog vedi kako ismtno gledišče imajo Ljubljenci in jčl sem ga obiskovati. In videl sem tu namesti umetnikov igralcc-dcklamatorje, ki svoje naloge za glasnim sntlei ieni po šabloni in s tisi o nenaravno in neuinetnijsko posiljenostjo. ki jo Nemec „muuirirtheit" imenuje, iz sebe odgodejo prav po rokodelski. Vzlasti nektero izmed ženskega osebja igrajo tako. da mora človeka, ki je kedaj dobro igravko kje po BVetU videl, želja obhajati, da bi si ušesa zatisnil. In kaj storita ljubljanska dva nemška časopisa, zlasti „T-~" ki vsako narodno dlako preišče, vsako piko zasledi, kaj stori ta poboljšavec naše dežele, da bi tu kaj poboljšal in svojo freimiithigkeit pokazal ? Tagblattov teaterkritik (!) ima kakor na rošto nabranih in naučenih dvajset besedi kakor so: mit vvarnio. innigkeit. lobeitt-\vertb, auf der hiihe ihrer aufgabe. gelungene momente itd., itd., pa vedno zopet od kraja, dan na dan. Vselej je na vse „wider envarten -'— gut." V teh kritikah je vidno, kako ti in tal.osni recenzentje, ki povsod in vedno kriče, kjer je kaj glodati na naši reci. tu še sposobnosti nimajo niti razsodbe. Vidi se, kako so si prisvojili nekaj hvali Inih fraz, s kterimi zmerom izhajajo, samo s tem razločkom, da denes postavijo igralko, ki jo z „innigkeit" igrala spredaj svoje hvale, jutri zadaj. — Ti. ki nam resnicoljubje priporočaš, pojdi tje m na prvo sam tako stori. Pom ij tudi v lastni hiši. Kedar zmeteš te smeti, našel boš druzih še mnogo. Colo .,Proteusnatur" ti ne bo manjkalo. Iz Belatinec na ogrskem Slovenskom 19, doc. — Iz vseh krajev Slovenije ste že imeli dopise in glase, samo od nas šo nikdar ne. Pa tudi, kaj bi vam od nas pisal, ker pri haa je vse v trdem spanji; 0 narodnem gibanji niti govora ni. Kaj BO Čitalnice, Matica, društvo sv. Mohorja itd., o tem razen nekterih duhovnikov nihče nič ne ve. No ljutomerski tabor nas je res slo gotovo čez 600 zijale prodajat, kajti druge koristi komaj da je kaj bilo. — Narod naš jo glop, zapuščen in B iko neugodno od BVOJih rodoljubnih štajerskih bratov in sosedov v ljutomerskem in gornjeradgonskem okraji razlikuje. Tega vam je tisočletna ,.magjarsk i kultura" kriv;*, ker ona vam je taka. kakor turško kopito. Kakor vam tam. kamor turško kopito enkrat vdari, nikdar več trava ne raste, ravno tako pri „mngjarski kulturi" ljudje ne znajo niti brati, niti pisati: ne kupujejo ne časopisov, ne knjig; ceste so slabe, hiše švedraste in iz blato narejene, Bodnije pod ničlo, - - komisarji javne Bigurnosti so pa Patko. Juhasz itd. Do letošnjega šolskega leta smo imeli v naših ljudskih učilnicah vaše navadne šolske knjige z (iajčico tiskane. — zdaj nam je pa Kdtvos poslal šolske knjige iz Budinske tiskarne z mag jurskim pravopisom ; na eni strami je slovenski, na drugi magjarski. Se ve slovenščini! tu ni slovstvena, nego pravo pravcato prekmursko področje, ker imamo tudi ii v knjigah, kakor Francozi. Ali se ne pravi to narod duševno vbi jati V Kaj Če začeti naš prosti človek, ako zna na ta način slovenski Čitati V To mu ni potem čisto za nobeno rabo. kajti se s takim pravopisom in jezikom more samo Kiizmič-eve molitvene knjige pregledavati, sicer mu je v s a slovenščina zaprta. Nekteri učitelji so imeli še toliko poštenja v sebi. da so deco tudi v Gajčici podučavali, ali za to so bili precej v Pešto na ministerstvo kakor panslavisti in Rusi denuncirani. Zagrozilo se je Etttvds-OVC ministerstvo tem poštenjakom z dekretom od pretočenega meseca, da bodo „stanto pode" vsi ob službe, ako so bodo nadalje v „panslovanskc" rovarije spuščali, to se pravi po naše, ako bodo nadalje deco v pravilni slovenščini urili!! Nekteri fajmoštri in kaplani so narodnjaki, ali Rog obvari, da bi to videti in čutiti dali. v prvi mah so suspendirani. — sicer so pa drugi „izobraženi" ljudje pri nas sami goli magjaroni. ali prav za prav „Magjari". kakor se ponosno imenujejo. Pod Smerlingom smo so pri nas v tej zadevi svobodno gibali, naši duhovniki so takrat bili na slovenske listo naročeni in so imena po slovenski pisali. Ali zdaj hi bili, ako bi kdo le nedolžno „Novico" pri njih našel. o prvem trenotji svojemu škofu v Sombotel kakor panslovani denuncirani! V sosedni fari št. — imamo domorodnoga kaplana, kteri jc na zagrebški „katolički list" naročen. Ali uradniki Festetičeve grnjščino v Čakovcu, sami koreniti betjari. mu vedno mimo grede kličejo, da ne DO nikdar fare dobil, ako si ho take „rusinske" organe držal. 0 tem vi nimate nobenega zapopadka, kako to pri nas gre, kakšen terorizem vlada. Jaz sam slovim po 3 županijah kakor Rus in panslav prvega reda. Naš stolni sodnik Močari rojen Rusin, po svojem mišlenji kozmopolit, je jako blaga duša in velik prijatelj slovenskega naroda, za kterega se mnogo zanima in tudi narod ga ljubi. To je šo dobro za nas, kajti drugi uradniki v celi okolici so strašni magjaroni. — Pri vsem tem vam moram pa odkritosrčno reči, da je naša narodnost tukaj v mnogo manjši nevarnosti, nego r.d Maribora do Spielfelda, ali pa na italijanski meji okoli Oorfcf, kei magjarski element, ni kulturen. Nemški zna ic DMTskter kmet pri nas, ki je liil pri vojakih, ali inagjarski nihče. — V kolikor morem in znani upliv druge narodnosti M drugo presoditi, z vso gotovostjo lahko »a ran tujem, da vsaj ie v 30 letih ne bodo pri nas nobene vasi pomagjarili. kajti dozdaj še vedno mi Slovenci napram Magjaroni napredujemo. Pri našem Slovenca je vse v mnogo lepšem redu sezidano, seznažcuo in zunaj obdelano, nego pri lenem, umazanem Magjaru. Magjari štejejo med seboj mnogo tolovajev, in akoravno jih vsak teden po nekoliko obesijo, vendar se jih zmerom več temu junaškemu" stanu posvetuje. Pri nas se zdaj o ničem drugem ne govori, nego o roparjih in tolovajih, posebno pa kar so železnico napadli. Tu pri nas. v Zaladski županiji, se je pa ta mesce to-le dogodilo: Nek kmet je imel zunaj leseno klet s slamo krito, pa polno vina. Vsled tega je tudi vsako noč stražil, da ne bi mu ga Iuhaszovi bratci odpeljali. Na enkrat se res po noči 8 mož s 3 vozovi pred klet pripelje, kteri hitro klet odpro in vino počimajo nalagati. Naš kmet se za vogel skrije, ker vidi, da so vsi dobro oboroženi. Ko so vse vino naložili, podajo so po dokončanem delu vsi v klet, da bi se pri sladki kapljici malo oddahnili. Ivo naš kmetic to zapazi, hitro kakor blisk vrala zaklene in streho zažge. — Klet je naenkrat vsa v plamenu, vseh 8 tolovajev zgori in vse vino je na 3 vozeh rešeno. — Bili so ti tolovaji sami sosodjt) našega kmeta, vsi oženjeni, tako da je bilo drugi dan 8 udovic. • Pri vas bi se vse zavzelo nad to grozovito lineh-justicijo, pri nas pa vse pogumnega moža občuduje. Tako so pri nas okolnosti in taka ji; javna varnost. Iz Trsta, 20. dec. (Izv. dop.] Tukajšnji kupčijski svet se zelo srdi nad vlado zarad od nje začetih prenaredeb in naprav v naši ladijestaji, ktere bodo tako izpeljane, da bodo v korist le društvu južne železnice in kakor svaj vlada trdi — splošni avstrijski kupčiji, v veliko škodo pa Tržačanoiu. Ker bo po načrtu, po kterem se dela. veliko prostornih jezov v obli/.ji žele-nične postaje nasutih, bodo ladije svoje blago lahko hitro in naravnost izročovalc železničnim magazinom, ki bodo po teh ježih in v obližji postavljeni; po tem takem pa zgubijo po večetn svoj zaslužek vsi tisti, ki so živeli od odpravim kupčije, t. j. o prevažanji blaga iz ladij v mestne magazine in o daljem odpravljanji , tedaj lastniki magazinov, špediterji, iakini itd. l'a mislim, da ima ta zadeva tudi svojo politično stran. Prvi nasledek teh naprav bo gotovo, da se ho svobodna loka odpravila in potem bodo izjemne razmere Tržaškega mesta nehale; bolj bo priklenono na dežele, ki mu leže za hrbtom in Bog ve, ali se bo moglo še potem tako zelo razvijati tukaj lahonstvo. Zato pa tudi občinsko svetnvalstvo in kupčijska zbornica vse žile napenjajo, da bi prisilili vlado ustavili že začeto delo. Vendar ni verjeti, da bi vlada žo izplačane milijone hotela izgubiti. Da bi pa nekoliko ukrotili protestujoče Tržačane. jih nemški listi ki so v zvezi z vlado in južno železnico, strašijo s tem, da vlada namerava svojo posebno pozornost in skrb obrniti na Reko in — Oglej, kjer bi se neki dala lepa ladijestOJA napraviti in zvezati z Kudolfovo železnico. Že ste omenili v svojem listu, da hočejo kmetijsko družbe primorske nekako zvezo med seboj skleniti, da bi s združenimi močmi laže dosegale svoje namene. Ali so ti nameri zgoli le učiti: gosence kaj na repo varje. Kak prideluje se krompir nar bolji itd. smemo pač nekoliko dvomiti, odkar je neki dopisnik iz Istre v italijanskem časniku |„Perseveran/.aM prav razumljivo povedal, da isterski kmetijski družbi je ime lo plašč za politično agitacijo. Popisuje namreč osnovalni zbor te družbe, ;kterega se je udeležilo 150 udov v Rovinji, omenja, kako so že med sicer zgoli kmetijstvo zadovii-jočimi razgovori izustile se pomembne besede, ktere 80 bile Z demonstrativnim ploskanjem sprejete, in si še prav norce dela iz c. k. komisarja, ki se je neki delal, ko ne bi nič. opazil in nič razumel. Pa še le pri obedu so so odprla srca in donele so napitnine tje čez morje v lepo kraljestvo Vittorija Emanucla, od kteroga so še ločeni vsled nesrečnega izida vojske v I. 186G; oni pa da hočejo iti „usciue ad finem", da se jim izpolnijo gorke želje Uboga Istra! Takim ljudem je v kreinpljili. In vladaV — „Ossei'vatore Triestino" od 10. t. m. je razglasil od cesarja potrjeno postavo, vsled ktere se bodo po Istri nove občine ustanovile: nova razdelitev je taka, kakor.šno so želeli Lahoni, da bi gotovo mogli polaščiti deželo. Na nekem listu sem videl s svinčnikom od rodoljubne roke k tej postavi pripisane besede: Finis Slavorum Ilistriae! O naši Čitalnici bi vam rad kaj povedal, pa nimam kaj! Politični razgled. Gosposki zbornici se izroči mnogo vladnih predlogov. Zbornica potem potrdi postavo , da se sinejo davki do konca marca meseca v istem znesku pobirati, kakor leta 1868. Izjemna postava znana iz poslanske zbornice se potrdi in se vzamejo izjemne naredbe v Pragi kot opravičeno do znanja. Giskra je rekel v svojem govoru, da si vlada obeta, da ho v krat-keatkem mogoče izjemne naredbe ob moč deti. — Potrpežljiva je naša vlada, kajti že pred meseci si je v poslanski zbornici ravno isto obetala. V državnega zbora poslanski hiši je nasvetoval dr. Roser s tovariši, naj vlada na postavodejni poti skrbi, da v fabrikah en človek ne bo več kakor 10 ur na dan delal, in da se. otroci izpod 14 lot v fabrikah ne smejo za delo rabiti ter da se imajo v tej zadevi v fabrikah napraviti posebno knjige o otročjem delu. — Nekoliko vladnih predlogov se izroči posebnim, ali že obstoječim odborom. Na to so se vršile volitve v odbor o reformi zemljiščnega davka; za Kranjsko je voljen L. Svetec, za Koroško dr. Mertlič, za Trst, Gorico in Istro Crne, za Štirsko Plankensteiner. — V Izilateli in odgovorni v red ni k Anion Tomšič Lastniki: posvetovanji o Grruterjevi zadevi je nasvetoval Ilanisch, naj v tej zadevi neha javno posvetovanje. Nenaznči (Jreuter je pustil izreči svojo željo, naj le javno obravnava, kar jfl se tudi zgodilo. OdborOve večine poročevalec je prav kakor kazenski sodnik besedoval in nasvetoval, naj se dovoli Ins-bruilri deželni sodni ji kazensko postopanje proti (Ireiiterju. Nasvet pa pri glasovati': ni obveljal. Videti je. da si celo sedanja nemška vlada v Cislajtauiji ne upa potrditi enostranskih sklepov nepostavnega. vsakako pa nepopolnega deželnega zbora češkega. OotOVO jo tudi to dokaz, da si čez tirjatve samos-vestih narodov ne upa tako hitro ktora vlada prestopiti na dnevni red. Srenj tko zastopništvo v Karlovcu je sprejelo nasvet dr. Dražiča, naj se pri dotični oblastniji prosi, da bi nehalo biti to mesto trdnjava. 0 ,'ališkcm vprašanji se je jelo zopet govoriti. Te dni je bila deputacija poljskih poslancev v zadevi gališke resolucijo pri ministru Giskri, ki pa neki ni dal nič določivnega odgovora. .,Gaz. Nar." piše k tem glasu: (i. minister je imel časa dovolj premisliti si resolucijo. Vcči del njenih tir-jatev lahko ministerstvo samo reši in jih torej ni treba državnemu zboru predlagati. Vsako daljše odlaganje bi bilo dokaz, da ministerstvo ne misli ustreči tirjatvain gališkega deželnega zbora in da se le boji svoje mnenje jasno izreči, ker bi potem Poljaki zapustili državni zbor. (Prav vesela novica to za 21. dan decembra meseca). Drugi glasovi prave: da je Giskra za svojo osebo pripravljen vse storiti, da so ustreže gališkim tirjatvain. Zatorej je neki tudi nekoliko poljskih poslancev med prazniki na Dunaji ostalo, da se bodo udeleževali dotičnoga posvetovanja. Iz Bukarešte še naznanja, daje imel ondašnji bolgarski uporni odbor sojo, in da je sklenil boj proti Turčiji iznova pričeti. Brž ko ne hotno torej v kratkem zopet slišali o ekspedicijah v Bolgarijo. Pariški list ..I/ Kpoipie" prinaša dopis iz Dunaja, v kterem se pripoveduje. daje vodja češke naniestnije general Koller pisal državnemu vojnemu ministru Kuhnu. da mu je nemogoče voditi namestuištvo , če se ne naredi v kratkem sprava s Cehi. Vojni državni minister je potem poročal cesarju, kteri je ministroma Taatleju in (iiskri dal zapovelje, naj se požurita s spravo; ker se vendar to ne da dognati, nadejati seje, da dr. Giskra v kratkem stopi iz ministerstva. Londonski časniki svetujejo vladi, naj prepuste Grčijo svoji osodi, ako bi no hotela slušati dohrohtnih svetov zapadnih vlasti. Avstrijski poslanec v Carigradu, baron Prekoš je odpotoval v Egipt, Njegod naslednik bo minister Bccke, ki bo monda v kratkem za to službo imenovan. Državno finančno ministerstvo se bo izročilo kteremu Magjarov. Iz Španije je vse prej slišati, kakor da bi se razmere redno in mirno vredovale. Pomorsko mesto Kadiks je v očitnem krvavem uporu proti sedanji vladi, in je neki zarad te zadeve rastel razdvoj med ondašnjimi republikanci. Začasna vlada, si obeta, da bo upor šiloma ukrotila in tako zopet dobila več upliva in veljave. Sem ter tje zavohajo novo zaroto, stranke in vodje strank se množe, tako da je malo upanja, da bi oslabela dežela tako hitro prišla do potrebnega miru in reda. Ilnziic stvari. * (Triglavom tiskovna pravda) je končana s tem, da je najviša sodnija na Dunaji potrdila razsodbo ljubljanske, ter da ima vrednik „Triglava" g. Peter Graseli odločeno kazen nastopiti •>. januarja prih. leta Radi bi spregovorili o vzrokih, ktere je imela neodvisna c. k. sodnija, daje on.' ..Triglavovo" polemiko zoper ,,1'resse" ki je z zdravo kožo od dunajske šla, obsodila. Znano je pa, da razsodeb in mnenj e. k- sodnikov ni dovoljeno kritikovati in c. k. državnega pravnika si nimamo veselja na vrat kopati. Kteri Slovenec nemško bere, naj študira te vzroke v „Triglavu". Misli si lehko, kar hoče in kar mu zdrava pamet veli, zakaj to vemo, da zoper misli nima še državni pravnik nevarnih pragrafov. * (Slovanski razgovori) v glavnim slovanskim jezicima: ruski, poljski, češki, bugarski in srpsko-hrvatski (ćirilicom in latinicom) sastavio Dragutin Tomaj Tuminski u Beogradu. To je naslov knjigi, ki je ravnokar zapustila tiskarnico Aleksandra Andriča v Belemgradu in se po svoji sestavi priporoča posebno onim slovanskim rodoljubom , ki se hočejo pobliže seznaniti z narečji drugih svojih slovanskih bratov, kteri pa se boje dolge suhoparne slovnice in njenih pravil. Knjiga na 145. straneh čedno tiskana velja 1 gl. Nekoliko iztisov se more dobiti tudi v vredništvu našega lista. * (Čitalnice mariborske) odbor naznanja, da je v nedeljo '11. t. m. veliki letni zbor čitalnični, pri kterem se bo položil račun tekočega leta, se bo volil nov odbor in razgovarjalo o nasvetih posameznih družbenikov. — Nedeljska čitalnična beseda je bila zopet prav živa. Igrala se je igra ,,1'ltra" po igri je bila tombola. * (Čitalnica v Siv. Bistrici) napravi na starega leta dan veliko besedo. * (Odbor se v niske čitalnice) nas je naprosil, da naznanjamo, da bodo v nedeljo '27. decembra t. 1. v ondašnji čitalnici velika skupščina, pri kteri se bo volil nov odbor in določilo o večstranih društvenih zadevali, ter da uljudno vabi v to skupščino vse čast. družbenike. * (T a g blat t) pravi, da so z nespodobnim orožjem borujomo proti liberalni stranki na Kranjskem. Trditev se sama zgrudi v prab, če Tag-blattu povemo, da v javnosti dozdaj še ne poznamo še tako majhno liberalne stranke na Kranjskem. Dunajski« borza od 21. decembra. 5°0 motalike 58 fl. 26 kr. Kreditne akcijo '».'{2 fl..80kr. .")% nictalikez obresti v maji in nov. 59 il. .'10 London 120 8. 26 kr. 5% narod, posojilo 64 ti. 10 kr. Srebro 118 ti. 50 kr. 1860 drž. posojilo 89 II. 10 kr. Cekini 5 fl. 71 kr. Akciju narod, banko 057 fl, — kr. Dr. Jn/.r Vošiijnk in ilnmi. I o.kur Ldiinrd Jnii/.ic