jiSSMB ■
Posamezna Jter. K 1*M
Ob nedeljah K B»—
Q O'O POSTETH3TA P^yaAXJHA3ST A.
!
I
aTABOB* ubajn tvU <Uxl, : nedeljo in pr&suikov, 18. uri * di.Tmiom naslednjega dne ter stene mesečno po poiti K 20*—, te ino-aeuisUo k' 40*—, d*ct*rljem ne dom
K 22' — , projomaa ▼ upravi A. 30 •
Ineeceti po dogovora«
N&ro&a ho pri upravi -TABORA*, KAIUBOR, JaroiUva nliee Sto* ^
im * ihM
in
. .wgfi.Bj.~im	»iMfliT«Ww«i
:	!
1 Posamezna	S ter,	K 1*60 .
S Ob nedeljah K 2>-	!
■	•
a	e
J	UBBDKIŠrvO «© nakaja v Unri-	J
•	bora, Jurčičevo ui, «t» 4, nad-	■
2	u-ropjo. Telelon intarerb. st. 2?ft.	J
*•	UPIiATA ae nahsja v Jurčičevi	*
5	ulici St. 4, pritlično, desno. Tele-	rt
■	ion št. 24, SHS postno^ekovni nr	«
čun	ft+ev. 11.787*	«
■	*
■	Ne Baro&ia bret # deneta se no	J
S	o*i»* — Eokopioi so no vrečajo.	■
vvzmsm
Leto: III.
Maribor, četrtek 26. januarja 1922.
Številka: 21.
Stojan Protlč in ustava.
Nasprotniki vidovdanske -ustave, ki se strinja jo samo v ©ni točki: v plemenskem separatizmu, so doživeli minule dni veliko veselje. Njihov prerok in. Mesija Stojan Proti^ je zapustil svojo uredniško mizo, na kateri kuje dan za dnem. uvodnike za »Radikala« ter izpregovoril v parlamentu odrešilno besedo: zavzel se je ibil za revizijo '•stave!
O P ro tiče vem govora piše zagrebška »Biječ«: G. Proiič misli, da je segel bogve kako globoko, ko ;io uprl svoj govor na tri stebre: nahajamo se v trojni krizi, politični, finančni in so-cijalno-gospodars. Besedo /-kriza« upodabljamo za neko stanje, ki se razdva* ja, iščoč nova pota. Mi pa smo popolnoma nova država; ujedinili so se ljudje in kraji, ki niso bili skupa j več ko tisoč let, teopaveč so živeli pod raznimi kulturnimi vplivi. To ljudi in kraje vežeta zgolj jezik in volja, a vse drugo v n j ib in izven njih se brani in umika pred novim stanjem-
Naš sedanji položaj niso profesorske »krize«, marveč surovo stanje, prve etape, prve stopnice za popolnoma u-rejeno moderno državo. Ta proces no3 itranjega ujedinjevanja, uravnoteženja vseli komponemtov, zlivanja v novi tip, (bo trajal še dolgo, skozi generacije in generacije.
Za nas obstoja samo vprašanje: alj ftremo k temu cilju po pravi poti, kakšne izkušnje imamo in kakšne korekture moramo izvesti! O tem naj se vodi najširja in najsvobodnejša diskusi* ija. Morda mi sodobniki v tem kratkem času niti ne moremo dobiti točnega pregleda, absolutne sodbe o vsem tem; it,neba pa jo razpravljati, boriti se, kajti samo iz konflikta raznih nazorov se ldfoko izkroše iskra resnice. Po teh treh letih se lahko vsi zedinimo v eni temeljni misli: našo državo utemeljujejo takšni življenjski interesi vseh državljanov, da je njena eksistenca, ojačenje izven vsake di&kusije. Tudi najekstremnejši elementi iščejo samo še način, kako bi jasno potrdili to resnico. Zahtevajo posebne volitve, da hi lahko brez večje škode za svoj osob* ni prestiž stopili v parlament. Ne bomo niti omenjali neštetih drugih pojavov, ki nam pričajo, da državljani preko glav teh svojih voditeljev iščejo dr* 7,avo. To je teda j velik napredek, pa no nioremo trditi, da bi se država nahaja-■^es 3©, d«, jo življenje samo sankcijo ni ra; vsak dan in vidno raste sirena moč.
.... I^l° priznava z drugimi besedami tuji g. Protič, ko pravi, da to državo dr-'Cl skupa j mnogo drugih interesov, ne samo ustava. Po tem priznanju nam 36 lahko zavrniti njegovo kritiko: Ko Cio razpadla po njegovih intencijali na* «tala parlamentarna zajednica. je g.
rotič poskušal privesti v skupščino nove elemente, Radičevce- Ko mu ni, uspelo, da bi na ta način ojačal svojo pozicijo, tedaj so je lotil drugega izgo-jvora, da se absentira od ustavnega de-ia. namreč; izgovora o poslovniku in jiprisegi. Prisego so položili ropubliltan-ici, socijalisti in komunisti — samo ra* |dičevci ne. Nedavno je omenil vodja Republikancev Jaša Prodanovič odgovarjajo na izvajanja svojega somišljenika^ dr. Štefanovima, da je pri radi-;£eVcih odločilno to, da hočejo posebno Mraki;0 republiko, ni jim pa do re* JPublikanske državne oblike za eelo .^Jugoslavijo.	,	*	•	‘} ,
Nadalje najdemo v Protižcvem govoru (h-n^o veliko protislovje, ki ga jJahko opazi vsak človek: Ko govori o
anasnji ustavi, bi rad za vsako ceno »manjšal in omalovaževal njeno vred-.
Madžarsko obrekovanje naše vojske.
Interpelacija poslanca Karady-Karona. — Pritožba pri naši vladi in antanti. — O bivanju Karla v Tihanyju in Tati.
DKU Budimpešta, 25’ jan. Na OKU Budimpešta, 25. jan. Biv-včorajšnji popoldanski seji narodne ši zunanji minister dr- Graiz je v »Pe-skupščime se je ponovno razpravi jalo o st er Uoydu« opisal bivanje razkralja aretaciji Bakovskega in Andraszyja Karla v Tihanyju in Tati. V. Tati je ob priliki Karlovega puča, pri čemur polkovnik Simenfalvy v imenu mad-je prišlo med poslancem Friedrichom žarske vlade proglasil Andras®yja in in Bakovskim ter ministrskim pred- Rakovskyja za ujetnika. Tudi razkralj sodnikom grofom Bethlenom do ostrega Karl je hotel predaiti polkovniku Si-prerekanja. Pri reševanju dnevnega munfalvyju svojo sabljo y znamenje, reda je bil budžetni provizorij pri pr*, da se tudi on smajfcra za ujetnika, če zavem čitanju sprejet- Poslanec Korady- prejo njegove politične svetovalce. Pol* Karana je vložil interpelacijo glede kovnik Simenfalvy je to odklonil ter rasnih naisilstev, ki’ jih je baje izvršila prišel popoldne veokrait k zunanjemu jugoslovenska vojska na madžarski ministru dr- Gratau ter mu naznanil, meji pri Subotici. Z madžarskimi dr- da madžarska sploh ne misli na to, da žavljani, ki prekoračijo jugoslovensko bi smatrala Karla kot svojega ujetni* mejo, postopa jugoslovensko vojaštvo ka, v njegovem spremstvu se nahaja-baje brutalno. Več Madžarov je bilo še joči politiki pa se morajo zagovarjati-ustreljenih. Govornik je imenoma na- Zvečer je došlo povelje, da sme dr. vedel vež slučajev, mod njimi ona dva, Grartz potovati s kraljem v Tih’any, ko so našli trupla v bližini meje ' na dočim se morata Andraszy in Rakow-jugoslovenskih tleh. Dejstvo, da so se sky brezpogojno odpremiti v Budim* našle na truplih rane, ki potičejo od pešto- Ob 6. uri zvečer je bil odhod. — strela, povečuje sum, da so bili na begu Kralj je od polkovnika zahteval ustreljeni. Interpelant je zahteval, da da prevzame njegovo sabljo, v tem oziru intervenira zunanji mini- Ko se je polkovnik branil to izvršiti, je ster pri jugoslovanski vladi in pri an- kralj odprl vrata ter vrgel svojo sab-tanti. Zunanji minister grof Banfy je Ijo na malo okroglo mizico na hodniku, izjavil, da bo uvedel natančno preiska- kjer je ostala ležati do njegovega od-vc ter podvzel v positivneazi slučaju loia iz Tihany.	v ,
energične korake.	;-r:CVi■ ^
Konec preiskave o šibeniških dogodkih.
LDU Split, 24. jan. V soboto je doznava, da je na podlagi uspelia pre-končala v Šibeniku svoje delo naša ko* iskave popolnoma ugotovljena krivda misija, ki je imela nalog, preiskati bo- Italijanov.
žične dogodke. V zadnjem trenutku LDU Split 24. jan. V Šibeniku se sta italijan. konzula izrazila željo, da je v soboto vršil javen sKod, na kate-naj bi se to vprašanje rešilo v Šibeni- rean je bila soglasno sprejeta resoluci* ku, vendar pa so so naši delegatje iz* ja, ki zahteva od vlade, naj izposluje javili za nepristojne. Izid svojega dela odhod italijanskih' vojnih ladij ter do-njeno bodo delegatje predložili beograjski seže čimprej evakuacijo tretje cone v vladi, ki bo rešila stvar sporazumno z Dalmaciji. •. .. vlado v Rimu- Iz poučenega vira se
Slovaški klerikalci proti edinstvu.
DKU Praga, 25- jan. V poslanski sedaj. Mi Slovaki smo prostovoljno po-zbornici je izjavil poslanec Juriga (slo- magali ustanoviti češkoslovaško re-vaška ljudska stranka): Prisiljeni smo* publiko, za to pa hočemo tudi biti v nastopati proti vladi taiko dolgo, dokler Slovaški sami svoji gospodarji- (Ta iz* ne prizna eksistence slovaškega naro* java slovaškega klerikalca je do pičice da. V bivši Ogrski smo bili mi Slovaki podobna ralnim izjavam naših sloven-paČ narodno zatirani, imeli pa smo sluh klerikalcev ter priča jasno, da so vseeno več svobodo kakor pa jo imamo klerikalci povsod enaki. Op. ur.)
nost- To ga je zapeljalo tako daleč, da je dejal: tri leta smo bili brez ustavef pa — »nikom nista«! Maio dalje pa polaga največjo važnost na svojo tezo, da se mora ta ustava nujno revidirati, kakor da je od te revizije odvisen ob« stoj države.
Če sprejetje prve ustave ni imelo epohalne važnosti, čemu bi jo pač ime-la izprememba nekaterih njenih členov? Tej ustavi nadeva g. Protič naziv, »nesvobodoumna«, to pa radi tega, ken je bila sprejeta brez njegovega sodelo-. vanja. Preteklost g. Protiča kot mini*, stra in politika mu ne daje povoda, da bi smel očitati drugim »nesvobodo-umnost«.
lVi resni praški reviji »Parlamenti je spisal v dveh številkah vseučitiščni profesor dr. 'J. Krejči kritiko naše u-stave. Svoja izvajanja je zbral v sledeči sklep:
»Kraljevina SHS je monarhija, zgrajena na demokratičnem načelu-Nekatere ustavne določbe, kakor sem jih opisal, nadkriljuejejo po svojem' demokratizmu sodobne določbe repub* likanskih državnih' ustav- Ustvotvorci so poskušali najti kompromis med mo-narhizmom in demokratizmom ter saf prizadevali, da bi ne škodovali niti prestižu narodne dinastije niti demokratičnim načelom. Lahko rečemo, d« je bilo to prizadevanje uspešno. Ustavo nadalje preveva skrb, da se upeljejo, dobra državna administracija, neodvisna redna sodišča upravna in vojaška. neodvisna kontrola državnega go-.^^Jjgpodarstva. To so velike prednosti u-stave. Po večini se ta ustava naslanja na staro srbijansko ustavo- Vendar pa so številne določbe popravljene po mo* dernih' načelih' in obenem izpopolnjene.«	\
' Taiko se izraža o maši ustavi 'tuji strokovnjak, o katerega objektivnosti ne moremo dvomiti	j
Ne jemljemo pa v resnem smislu smešne trditve g. Protiča., da na Hrvaškem vlada strahovit policijski re-
Namestnik Hribar zbolel-
LDU Ljubljana, 24. jan. Na po vratku iz Prevalj so kraljevega name-
20. t. m. se prične s L 'februarjem t. 1-kotiranje obveznic 7 odst. državnega, posojila na borzah v Beogradu in y
sknika g. Ivana Hribarja pozdravili na	?	generalne	direkcije	držav-
kolodvoru v Dravogradu postajenačel, m u-Olgav-)
mik, uradništvo postaje, upravnilc cari-	..i i - .
ne, fi unnčna straža in zastopniki ZJ2. Citma zahvaIa švicarskemu zveznemu
(t. pokn-jinskemu namestnika na ?asf _______________ sveta.
je bilo izpaljenih več strelov v pozdrav. DKU Bern, 25. jam. Ekscesarica Vt Vuzenici so g. pokrajinskega na- Gita je ob slovesu pred odpotovanjem mestnika pričalvOvrale deputacije z ba- iz Švice nazaj na Madeiro, izrazila zve-ldjami. Nadaljnje potovanje je moral znemu svetu iskreno zahvalo za bfago-gospod pokrajinski namestnik radi hotno postopanje švicarskih' oblasti na-nenadne obolelosti prekiniti.	pmm^mjej začasa njenega bivanja y
Hrvatski namestnik pri škota.	DKrr	or	-	/TT
Zagreb 24-^ Pofeajinsld na- vlada je dovoHlk otrokom eksceS mestnik g. Juraj Demetrovic je danes Karla, da smejo potovati n« MaS izrazil v arnem, kraljeve vlade in v i- pre(!co Pariza-
menu (pokrajinske uprave za Hrvatsko	  ‘
in Slavonijo povodom smrti papeža Be- NemSEM fnHI«	K
mediifeta XV. sožalje škofu dr. Premu- °!;!r,adje Mpet v nemsklh šu, ki zastopa od&ofoega nadškofa dr. „ Par' z» i&n- (BreefiSno.) Batuerja. ,: j,;	F«nisien« &acoi& da se je skle-
v	med	nemško	fn tngleško vlado po-
Kotiranje obveznic državnega posojila, godba, po ikatori Jču[>i Nemčija od rAn-
Beograd, 24. jam. Z ozirom na od- 8'lijo 70 bivših svojih ladajj, Klaten© 8<J.Si lok fina/nčnega mioa^tir&tva št, 67Q od bife zapleojene med voino^
žkn Ko je pred dvema letoma nastopil kobinet g. Protiča, tedaj mu je bila prva skrb, da je na Hrvatskem suspenz diral stari zakon o pravici sestajanja*
V gospodarski kritiki je g. Protifi povedal Več resnic. Toda reforma vsega tega ni odvisna od izmenjave nekaterih’ ministrov- To je dokazal Protiče^ kabinet.
Če^se nam v gospodarskem oziru ni posrečilo državo urediti in ustaliti, tedaj nas ravno to dejstvo svari pred tem, da bi sedaj zaustavljali gospodar* ski razvoj z novim prepirom o ustavnih' načelih. Revizija ustave bi prinesla politično krizo, ki bi okupirala vsa j za eno leto ves naš čas in našo energijo. •	vfe,	•••	■	.
O pravi in nepravi po* litiki.
(Stare, a vendar nevsakdanje mlsl? o demokraciji).
Prezident češkoslovaške republike T. G. Masaryk je v svojem novoletnem govoru povedal par besed, ki so kakor nalašč za nas in naše razmere. Te be-sede H si morali zapomniti kakor oče-naš, ker so važnejše in dragocenejše kot eeli^kupi člankov, ki se kopičijo v časnikil? za ali proti vladi. To so bese-de o parlamentarizmu ter o razmerju med! kulturo in politiko. Ponavljamo samo par odlomkov, ki srno jih zrl n. žili v osnovne misli:
Državljani, ki se pritožujejo čez parlament’, zabavljajo f-e? samega se* be- Parlament je taksen, kakršni sc volil ci po svoji nravnosti in svoji izobrazbi
tem razmišljajmo! Koliko črnila ee razlije in koliko dragocenega časa potroši, da ee široko sloja pouči o hibah slučajno vladajočih strank. A Vsi vemo iz dozdajšnje izkušnje, da so bile na 'krmilu različne stranke, pa ni bilo boljše. Prav pravi duhoviti Francoz Anatol France: No zanima me, kdo sedi na ministrskih sedežih in kdo vpije o »reformah« v opoziciji. To je ena in ista vloga! Mi bi pristavili:	Zanima
nas, kdo dela med širokimi sloji, kilo — katera oseba in kakšne ideje — obvladajo ono maso, iz katere prihajajo vsi parlamenti in vse vlade?!
Kdor nima na politiki čisto osebne* ga interesa, se je že zdavnaj naveličal večnega prelivanja tiskarskega črnila o vseh raznovrstnih’ reformah, režimih itd. Presedajo mit že večne pritožbe, zabavljice iu psovke. Bodimo enkrat res politični in si povejmo v obraz: Saj smo podobni, človeku, ki jo ugledal v ogledalu samega sebe, pa se je strašno raztogotil nad to sliko. Smešna vloga, kaj ne? Toda najsmešnejše je to, da jo neprestano igra vsa naša javnost, pe premerimo z objektivnim, kulturnim merilom stanje ljudske izobrazbe pri nas; če presodimo, kakšne pojme imajo milijoni naših volilcov o državi in možnostih socijalnega življenja, tedaj bomo spoznali, da našo politično zlo ne leži v parlamentu in v vladi, temveč predvsem v oni dolgi vrsti nas samih", ki si nismo na jasnem, kaj hočemo z demokracijo, ki neprestano zabavljamo in iščemo neštetih reform, pri tem pa opuščamo najenostavnejšo funkcijo demokratičnih državljanov:	kontrolo
nad poslanca in ta naša ekseliutiva — parlament — kontrolo nad vlado!
Namesto tega, da so toliko prepira* mo po listih za politično teoreme, da imamo tako često na ustili besedi »država, samostojnost«, namesto tega, da posegamo za daljnim, sezimo rajši po najbližjem, kajti to jo bistvenejše kot ono oddaljeno. Pišimo, razmišljajmo, debatirajmo o načinu, kako bi dvignili splošno naobrazbo, vcepili vo-lilcem politično zavest, razsodnost in uvidevnost, odpravili analfabetizem, alkoholizem itd- V parlamentu vodimo kulturno in socijalno politiko, dvigaj* mo gospodarsko produkcijo in dajajmo na ta način zaledju, iz katerega izhaja in v katerega se vrača ves krogotok politične demokracije, več impulzov, več novih idej in takih reform, ki bodo državljanom pripomogle, da res postanejo državljani.
S tem ni povedano nič novega. A v tem duhu je govoril Masaryk svojemu narodu takrat, ko mu jo želel sreč« no novo leto. Osvobojujmo se v naši politiki lepih fraz in hlastanja dnevnih senzacij. Vračajmo se k temeljem politike: vzgojujmo v samem sebi in v svoji naj bližji okolici državljane, iz* mod katerih bo lahko vsak potrkal na svoje prsi in dejal z Ljudevitom XIV.: L’ etat c’ est moi — država sem jaz!
Ne pozabite nare^nme!
Za slovensko Kamnico
Kamnica, 24. januarja.
V našo vas se je priklatil iz Nemške Avstrije .uek človek, ki nastopa tu kot doktor Justin ter opravlja posle občinskega tajnika. Ta Justin je po vsem svojem bistvu zagrizen nemškutar in sovražnik vsega kar je slovensko ter igra med tukajšnjimi nemčurji kot tak seveda veliko ulogo. Pri vseh tukajšnjih nemourskih veljakih je ta človek v. veliki časti, vso vprek so mu klanja, vso vprek ga pozdravi ja s -,:Herr Doktor!« Parola tega človeka je, da mora ostati Kamnica nemška. Čudno se nam je zdelo, da bi bil ta člo-vok ki službuje pri nas kot občinski tajnik res doktor, kar tudi iz Vsega njegovega obnašanja ni razvidno, da bi imel kako višjo, najmanj pa aka-demično izobrazbo. Radi tega smo se potrudili dobiti o tem človeku podrobnejše informacije ter izvedeli — da splolt ni doktor, ampak čisto navaden pisač- Kako čudo potem, če ta čiovek, ki se briga za vse drugo, le za svoj tirad ne, sodi po sebi tudi našo poštene in vestne uradnike in učitelje?
Mi smo na nemčursko in avstri-jakantsko postopanje tega človeka o-pozorili že v eni zadnjih številk »Tabora«, mesto razumevanja s pristojno strani, pa smo dobili napad s strani slovenskega mariborskega lista »Straže«. Ne bomo odgovarjali »Straži v njenem tonu, ker smo prepričani, da nas napada v nepoznavanju dejanskega stanja. Ko bi gg. pri »Straži« vedeli, da članki, katere objavljajo proti nam Slovencem izhajajo ravno iz krogov tega človeka, ki po javnih gostilnah naj-nedostojnejše sramotijo slovenske liste, brez izjeme »Straže«, bi si gotovo premislili mazati svoj list z dopisi, s katerimi hočejo tukajšnji nemčurji doseči samo razdor med nami Sloven* ci ter pomagati svoji propagandi za Nemštvo in Nemško Avstrijo do naj-večjega razmaha in uspeha.
Da ne namerava naša novoustanovljena organizacija Jugoslovenske Demokratske J^($pke povzročati razdorov med nami', tukajšnjimi Sloven* ci, to smo povedali že takoj iz počet-ka, kajti njeni cilji morajo biti in so tudi daleko bolj idealni, kakor pa je strankarska zagrizenost. Gg- pri »Straži« poznajo prav dfebro našo tukajšnje razmere, vedo prav dobro, da se naš slovenski živelj bojuje žo. dolga leta za slovenskega župana, kar se mu pa doslej še ni posrečilo doseči, ker je bilo vodstvo politike verlno v nem-škutarskih rokah. Ti nemškutarji so, da dosežejo svoj cilj, tudi vedno gle* dali na to, da sta bili pri občinskih volitvah' samo dve lisfi in sicer ena slo* venska (SLS) ter ena nemškutarska. prej nemško-liberalna, sedaj pa, v bi* stvu sicer ista, toda pod krinko racija.! n n demokracije. Tretji stranki in tretji listi so ravno vodno najodločneje nasprotovali, ker so vedeli, da bi po* menila kmalu konec njihovega gosp o-
Poslanci, katere so državljani poklali v. parlament, morajo biti res spodobni za državotvorno delo, za kontro* io državne uprave. Merilo za to spodobnost pa je njihova izobrazba in njihov značaj.
f Prva naloga je tedaj poglobiti politično izobrazbo. Samo politično izobra* žen človek bo razumel, kaj je dolžan skupnosti, t- j- državi. Ni dovolj, če imamo državo in samostojnost, glavno je, kakšna je država in čemu nam služi samostojnost.
To so misli, ki jih je izrekel prvi državljan češko-slov. države svojini sodržavljanom, svojemu narodu.^ in le misli povejo to, kar je v politiki bistveno.
Te misli, niso nič novega, nobeno razodetje-. Naravno bi bilo, da bi vsak (državljan demokratične države tako mislil in čutil, umeval svoje politične naloge v tem smislu. Zakaj bistvo državne demokracije je v tem, da leži na vsakem državljanu z aktivno in pasivno volilno pravico del odgovornosti za razmere, ki vladajo v državi. Parlament je samo eksekutiva državljanov-volilcev in jo odgovoren za vlado. Tako prehaja pooblastilo od milijonov ljudi na stotine, od teh — stot- pa na de* setorico (na ministre). To jo^parlamentarizem, to je demokracija! Aristokratska vlada je obstojala v tem, da so odgovornost nosili samo nekaterni-ki- Demokratski režim pa obstoja v tem, da odgovornost nosimo vsi.
Dejstvo pa je: čim slabša jo ta za* vest v širokih plasteh, tem bolj so svobodne ožje plasti. Cim nezavednejši so sloji volilcov, tem manj so zaveda parlament svojih dolžnosti. Nesposoben, razkrojen, v neprestane in slepe strankarske prepire pogreznjeni parlament rodi zgolj slabo vlado. Dobro pravi naš narod: Jabolko ne pade daleč od dre* vesa! To velja tudi za volilce, parlamente in vlade-
Tukaj tiči jedro demokracije. Mi Smimn mnogo ljudi, ki so demokratični samo vsled tega, ker v danih razmerah sne morejo biti drugačni. Mnogi, ki kriče o avtonomiji, pozabljajo, da se avtonomija začenja pri posamezniku. Mnogo se govori o reformah, a večina t«h apostolov vseh mogočih reform pozablja, da se reforme začenjajo pri posamezniku. Koliko jih. je pri nas, ki hočejo najmodernejši parlament, ki pa niti s prstom ne ganejo, da bi postal Vsak naš državljan vsaj za eno stopnjo modernejši, treznejši. Ti politiki so oni, ki si demokracijo predstavljajo na aristokratičen način. Odgovornost »a vlado naj nosijo samo nekateri; za ostale je pa dovolj, če oddajo s(voje glasove.
To ni demokracija in dokler ne bo temokracija izvedena konsekventno, ne moremo govoriti o njenih hibah. — Naši ljudje mnogo slišijo o politiki, o vladi, o parlamentu. Slišijo zabavljice in zabavljajo sami- Kujejo proti vladi, ker mislijo, da bodo dobili boljšo.
Odkod, kako?! Tu se ustavimo in o
Doc. dr. I. Matko:
Vzroki padca umrljivosti na Angleškem.
(Dalje).
Stanovanjske reforme pa. sc se po-.služila tudi ostala mesta Anglije- N-pr. mesto Birmingham je pričelo s sanacijo 1. 1878. pod vodstvom .slavnega župana Chamberlaina. Mestni svet je pokupil 1867 hiš in podrl od teh 1200! Stroški sanacije nezdravih hiš so presegali nad 30 milijonov starih in dobrih mark!
Prvotno so se mesta posluževala sa* mo pravice razlastitve hiš in zemljišč; sem in tje so tudi planirala teren, katerega pa so brez izjeme oddala stavbenim družbam v svrlio zidanja stanovanjskih hiš. Še-lo v zadnjem času je začelo nekaj mest tudi. zidati hiše v lastni režiji in na lastne stroške-
Takih stavbenih drnžb imamo v Angliji vse polno in jih’ lahko delimo v tri skupine. K prvi skupini spadajo obrtne zadruge na podlagi kapiteli* stične n ml it ve. Največja izmed njih ja »Artisans’, Labonrers’ and Gen. Divellings Coni n. s ki je izdala okoli 75 rtiilijonov zlatih mark in pripravila približno 50 000 Hudem zdrava in vredna stanovanja
Druga skupina obsega družbe z dobrodelne,<ja stališča, njim na čelu družba »Peabody Donation« v Londonu, katero je ustanovil filantrop Pe-abody 1- 18G0. Dražba je postavila do
I. 1001. 18 velikih hišnih skupin z 5169 stanovanji, ki obsegajo v celem
II.430 sob za 20.000 ljudi.
V tretjo skupino slednjič spadajo različne družbe v svrho samopomoči in preskrbe lastnih članov z zdravimi in vrednimi stanovanji.
Iz navedenega se razvidi, kako velikansko zamišljena in začrtana je bila stanovanjska reforma na 'Angleškem, ki ni ostala samo na papirju, ampak se jo tudi udejstvovala dejansko do zadnjega časa- Tembolj so moramo čuditi Angležu, ki je sklenil to reformo samo na podlagi statističnih podatkov brez vsake^ druge znastvone fundacije. Statistika mu je pokazala, da vladajo in so najbolj razširjene bo* lezni tam, kjer živi narod v slabih’ hi-(rijeničnih’ razmerah’', ('im večja živ-1 jenska udobnost, tem manjša umrljivost, ki je naj večja tam, lcjer je na* rod nakopičen in zanemarja samega sobe. Zaradi tega je sklenila Anglija z občudovanja vredno dalekovidno-stjo, da sanira revne kraje in pripomore ubogim in delavnim slojem do zdravili ia, viedliuU stanovanj.
Uspobi stanovanjske reforme in drugih sanitarnih predpisov niso iz* ostali in so rodili angleškemu celokupnemu narodu tisočerem sad! Mesta, mestni deli, okraji itd., ki so bili poprej najhujša ognjišča za knžne bo« lezni in imeli največjo umrljivost, so postali po sanaciji najbolj zdravi deli angleške države! N. pr- v onih Peabo-dycjevih hišnih skupinah jo znašala umrljivost komaj 14.7 od tisoč ljudi, to jo za 4 manj nego v ostalem Londonu, akoTavno so bilo omenjene hiše 12krat bolj obljudene nego ostali London. 1T-mrljivost dojenčkov je bila tukaj za polovico manjša nego drugod.
Anglija je znižala z omenjeno reformo in sanitetnimi napravami občo umrljivost in sicer v meri, ki zbudi občudovanje v primeri z drugimi kulturnimi državami. Statistika uči, da jo 'znašala na Angleškem umrlji* vost 1. 1866- — torej dve leti pred stanovanjsko reformo — 28.4 in 1. 1900. pa 18.2 na tisoč ljudi. Torej umrljivost je padla tekom 34 ’ot približno za eno petino! ,S tem je tudi Anglija dosegla najnižjo umrljivost mod vsemi velikimi kulturnimi državami! Leta 3900-ja znašala umrljivftst v Nemčiji ?22, Avstriji 26.6, nn Ogrskem 29.7, v Rusiji 32-7, na Francoskem 21.5, Španskem 30, v Italiji 24.7. in v. Srbiji 27-2
darstva. Slovenski kmetje, učitelji itd so bili večinoma zavedni ter so žrtvovali raje svoje politično prepričanje, kakor pa narodno zavest s tem, da sc glasovali vseeno za slovensko, čeprav klerikalno listo, toda ostali so vedno v manjšini in to radi tega, ker je slo' venski delavec itd-, ki jo bil napred' nega mišljenja, raje glasoval za nem-Škutarje, kakor pa za klerikalce, češ; »Baje, kakor za duhovnike, glasujem za nemškutarje, ko druge stranko ni!« Žalostno, toda resnično! Posledica tega je bila, da, so dobil i večino vedno n pni' škutarji; tako tudi pri zadnjih občinskih volitvah, ko so dobili 61 glasov, t- j. 9 odbornikov, dočim jih jo dobila SLS lo 55 t- j. 7 odbornikov. K iemtf jo treba pripomniti, da so pri omonje-1 nili 64 glasovih dve tretjini Slovencev, ki. so sami izjavili, da hi rade voljo vo' lili Slovence, če bi lo imeli slovenska napredno stranko. Radi tega smo u-stanovili krajevno organizacijo JDS, ki nam že pri prihodnjih občinskih volitvah pripomore do slovenske zrna* go.
Ko bi se vršilo volitve že dane?, bi JDS dobila v najslabšem slučaju glasov in to od volilcov Slovencev, ki še nikoli niso oddali svojih glasov SLS, to se pravi, da bi dobila tri od' bornike, kar bi dalo razmerje: Slovenci skupaj 10 odobmikov, oslabijo ni nemškutarji pa skupaj 6, mesto sedanjih 9 odbornikov. Izvolitev sloveli' skega župana v Kamnici nam je s pomočjo JDS žo danes zagotovljena- V tem sluča ju pa nam je kimčno vseeno, ali bo župan izvoljen iz vrst, SLS ali iz vrst JDS. Glavno nam je in n:ttf mora biti, da dobimo slovenskega župana!! To so polstoletno sanje nas tlačenih' kamniških Slovencev, ki so nam morajo sedaj v svobodni državi končno uresničiti! To pa jo tudi en'1 strah, katerega se naši nemškutarji tako bojijo in kar nemškoavstrijskennj agitatorju titularnemu dok'orjn Justinu tako smrdi in radi čusr., nas tako besno sovraži in preganja.
Res jc. kar trdi sobotna StCVilfcff »Straže« tudi sama, da je nemškutar* ska surovost v Kamnici prispela žo tako eaječ, da močei ) 'nas Slovence iz navedenih vzrokov že nasilno iz gost ilen, hoteč nas na ta način popolnoma uničiti. Toda to njihovo najnovej' se nasilje nam je privedlo lo še večje število novih pristašev iz vrst do*c-danjih »socijalnih demokratov«, Ker pa ti nemškutarji vidijo, da se kljub vsem njihovim nesramnostim naš® oblasti ne ganejo in nas ne zaščitijo pričakujemo seveda še nadaljnih novih, še bolj besnih napadov, na katero pa smo — pripravljeni! Lo tako n»' prej! Čim več surovosti, in nasilja bodo počenjali, tembolj so bodo zagabili n ji' hovim lastnim dosedanjim pristaše#1 in lembolj bodo pomnožili naše vrste!
Gospode pri »Straži« in pri »Slovenskem Gospodarju« pa opozarjamo, naj ne dajejo v škodo nas SlovencoV več potuho našim nemškutarjem, k’
na tisoč prebivalcev! V Angliji sauii pa je znašala takrat umrljivost 18.2! In to v očigled dejstva, da je Angli.fa ena izmed najobljudenejših in najbolj industrializiranih, držav in sicer ra' vno s strokami kot rudarstvom, tovarnami za steklo, sukno, železo itd., ki zahtevajo same po sebi izvanrecln0 visoko število umrljivosti. V tem ožin* nam naj služi za vzgled statistika 7-a tovarno sukna v Miinehen-Gladbacb* ki je dognala, da umrje od 100 tekstil' nih delavcev najmanj 86 za tuberkulozo. Kar se tiče tuberkuloze same. i9 Anglija samo z navedenimi navedb*1' »ni pritisnila umrljivost za jetiko o o 25.2 v razdobju 1861.- 4865. na 11/4 * razdobju 1906.-—190S., torej za fli° manj, nego za 120 odst.! Zaradi tega s°. Anglija tudi no zanima za boj prot* tuberkulozi v isti meri, kakor pa d n1' ge države, ki ustanavljajo ligo, društva, oskrbo vališča, zdravilišča »Prevention, sanitation«, stanovanji1 reforma in njo zdravja je geslo A1}' gleža poti tuberkulozi in drugimi ku'/' nimi boleznimi! Anglija je tudi odillfl izmed velikih kulturnih držav, ki iu,fl najmanjšo umrljvost dojenčkov .T
0—1. leta starosti, ki znaša v Ang?1/.} 15.4, Nomči.ii 21.3, Italiji 17.2. FraocU' 15,9 T3elori!i 17,1. Avstriji 23.3 itd
{Konec urili.)
Maribor; ?6; Janfiat JTY®.
mvarnm
»trantf?
vselej in ob vsadki priliki blatijo naše časopisje. Prepričani smo, da naši slovenski vaščani nasprotnega prepričanja nikakor nimajo povoda pričeti z nami kako strankarsko borbo, saj1 smo že s tem jasno frjokamli kaj hočemo in kaj jo naš namen- Da je JDS v Kamnici uravnala smer v to stran, do tega ko jo privedle tukajšnjo čisto posebne aazmere, ki nikakor ne dopuščajo dru* gačne taktike.	,<
* Jugoslovensko-romunska vojna konvencija. V soboto jo bila podpisana
iv Beogradu vojna konvencija med Jugoslavijo^ in Romunijo- Za Jugoslavijo jo podpisal pogodbo šef generalnega •štaba Petar Pešie in general Milan Milovanovič, za Romunijo pa šef štaba Miriteteeu.in polkovnik Florescu. Po Podpisu ko jo romunska misija vrnita
v Sofijo.
Lenin pride na genovsko koale« Tenco. Kakor poročajo iz Moskve, bo Lenin sam prevzel vodstvo ruske delegacije na konferenci v Genovi- V Ru-ea bo začasa konference nadomeščal Oičerin. Ruski delegaciji bodo najbrže pripadali Krasin, Litvinov, Jiakovsky, sovjetski poslanik v Rimu.
orovskij in bivši poslanik v Berlinu Jone.
m
v flcrcplanu je bodočnost. — Najno« 'cjšia, mišja past. — Vojna proti komarjem.
Avijatika sa v zadnjih letih razvija * velikanskimi koraki in kmalu bodo stvar;., ki se nam zde danes še skoraj neverjetno in nemogoče, uresničene. Pred :,0 leti bi bili še vsakega, ki bi pripovedoval, da bodo ljudje potovali po zraku, proglasili norcem, a danes imamo med vsemi večjimi mesti zrae» no zvezo, zračno pošto itd- Polet preko oceana je bil še pred nedavnim časom nemogoč, dandanes pa se že skušajo, Kdo l-,o prej preletel to velikansko pot.
ameriška firma je pravkar naročim novo vrste letalo po načrtu francoskega letalca Louis Breugeta. Lreuset je izjavil, da bodo njegovo letala v treh letih vcostavila redno zračno zvezo med Evropo in Ameriko. Izdelana bodo tako, da bodo aamogla 24 ur brez prestanka ostati v zraku s hitrostjo 180 milj na uro. Nosila bodo po trideset potnikov in prtljago- Če se bo to res doseglo, so bo Amerika »približala« Evropi tako. da bo oddaljena le en dan. Letala bodo plavala v zraku s hitrostjo vrtenja ze-irilje. Ako bi torej krenilo letalo opol-dne proti zapadu, bi bilo vedno pod opoldanskim sotneem ter bi plulo vedno po dnevu. V takem slučaju bi bil JSe\vyoi‘k oddaljen od Evrone komaj sest n v. Brodovje bo v bodočih vojnah zgubilo svoj pomen, kajti roj takih letal bi uničil s tonami bomb še tako »lojročno brodovje. Velikanske bojne ladje bodo romale med staro železo. Še 3.novejšimi tipi letal so bavijo Francozi. Ravno v poslednjih dneh so posku* ^fui novo iznajdbo: rvloma)icnu letala. la se dvignejo sam,7 v zrak in sama zopet pristanejo. Važnejša pa še so letala, ki pP zamorejo voditi z zemlje a Pomočjo brezžičnih naprav. Te vrsto aeroplapi so posebno obetajoči. Posla-
0 -.e ,0 lahko prazno letalo brez pilota tja kamor bo treba ter se bo lahko zo-3 .ot pol:ril],no »l^klicalo« nazaj. Podui-s so se izborno obnesli. Letalo je pokorno ubogalo m le. ko je pristalo k zom*
Pi tn ,™°A iPv!ot pr®^9ti komando.
1	.	”	r/'1	hočejo	zaostati.	An-
gleško ministrstvo za zrakoplovstvo ie razpisalo petdesettisoč liver na-rade za praktičen helikopter, t. j. takVleta-Ja' se bo znmoglo dvigniti navpično v zrak in 1k> zamoglo v zraku mirovali. hadar bi to hotel pilot- V 'Angliji gradijo sto novih vojaških’ lotal, ka.fo" ra bo uporabilo v Mesopotamiji. Na yeako letalo bo pr id el j en ih' po doset vo-,lakov ia dve strojni pušici s potrebno ,''’"'ClJar Kmalu bodo postala letala
arna konkurenca železnici 5n pnro-v'? 0Tn m kakor danes avtomobile in ne letali’0 imo1 posamcznik' svoje last-
Nek trgovec z živimi ostrigami je iznašel novo past za miši- V njegovi shrambi so mu miši vodno delale mnos go škode in nobena past ni več pomagala- Vsake so so previdno izognile, Nekega dne je opazil, da ostrige svoje školjke večkrat široko odprejo. Kakor hitro pa pade na sluznato kožico v školjki je najmanjši prašok, zaprejo školjke ter jih z nenavadne močjo drže trdo zaprte. To je dalo trgovcu lepo idejo- Čez noč je nastavil v svoji shrambi na raznih mestih večjo ostrige. Ponoči so se školjke odprle- Ko so prišle miške na svetlo, so se čudile ne= znankam v koščenih pokrovčkih. Seveda so vtaknile takoj svoj nos, da se bliže spoznajo z notranjostjo teh ška-telj. Toda star pregovor pravi, no vtikaj nas v vsako luknjo- Ko so mišji br= ki poščegetali ostrigo, je ta takoj zaprla svojo školjko in v par trenutkih so je mišja duša preselila v večna lovišča- Drugo jutro je našel trgovec pri vsaki školjki po euo mrtvo miš- V par dneh ni bilo v njegovi shrambi niti ene več. Vest o tej novi mišji pasti se, je kmalu raznesla po vsej okolici in trgovec je prodal v kratkem desetkrat toliko ostrig, kakor navadno.
*
V Avstraliji se pripravljajo na 1105 vo vojno, na nov boj proti — komarjem, ki širijo razne bolezni in nadlegujejo človeka. Imenovan jo poseben komite, ki bo izdelal posebna pravila za ta boj! Pravila določajo, da so mora vsak državljan udeležiti »svete vojske« proti krvoločnemu rodu komarjev- — Kakor znano, se množijo komarji v vodi. Samica leže jajca v stoječo vodo; iz njih se ^izležejo ličinke, ki iudi žive v vodi in šele, ko so prelevijo v komarje, zapuste svojo mokro domovino. Ra-di tega bo moral vsak državljan skr-oe!i z,a to, da napravi vodo komarjem nedosežno. Posode z vodo se morajo pokriti r mrežo, da komarji ne morejo do vedc.^ Luže in mlake se bo polilo s petrolejem. vodnjaki in drugi, prostori za vodo pa se morajo na drug način (z mrežo) pokriti- V ribnikih, rekah, potoki!) in tolmunih v parkih so bo goji’o in povspeševalo one vrste ribic, ki živo večinoma od komarjevih ličink. Stro^ Lo prepovedano puščati po smetiščih stare škat.lje ali kakor?ao* koli drugo posodo, kjer bi se lahko zbirala vojska. Povsod naj volja gjslo; Smrt komarjem!
— Testament pokojnega kralja Pe-
tra L Te dni bo posebna državna komisija odprla oporoko pokojn°ga kralja Petra I- Osvoboditelja. Ivomisija sestoja iz ministrskega predsednika,
predsednika kasacijskega sodnega dvo« ra in predsednika državnega sveta. Bazen tega so prideljeni komisiji ra*-zni uredniki, ki pa izvrše samo nekateri' formalnosti.
-- Kclkovanje vlog na trgovsko zbar-nJco. Trgovska in obrtniška zbornica
v Ljubljani opozarja vse interesente, da se morajo po naredbi generalne <li* rekcije posrednih davkov št. 18.771-1321. vse vloge, v katerih stranke prosijo zbornico za intervencijo pri raznih državnih uradih in oblastih v za* deva h posameznikov, odnosno v privatnem interesu strank, po predpisu kolekovati z 2 in 5 din kolekom v smisli: določb začasnega zakona o taksah-Zbornično vloge na državne urade so kolkovino prosto le v zadevah, ki so V interesu celokupno trgovine, indu« sttijo in obrti, 110 pa lo v interesu posameznih strank. Vloge strank na zbornico so kolkovine proste, izvzem-si vloge za izdajanje potrdil za carine prosti uvoz, katerim je priložiti dvo* dinarski kolek in 10 dinarjev; za pristojbino in kolek za potrdilo.
~ Društvo jugoslavenskih tehnicnr* '* Pragi nam je poslalo v objavo sledeč dopis: Namen »Društva jugoslaven-skih tehnlčara« v Pragi jo združiti vse tehnike jngoslovensko narodnosti' v Pragi v čisto strokovni organizaciji . ^oji™ članom priliko ^oglo* biti svoje teoretično znanje, in 7jdeti v praksi ono. o čemur si morejo bodisi pri najboljšem predavanju vstvariti le vee al? manj nejasne pojme- Te cilje ‘-..lisa društvo doseči 3 nočevanjem Rvoie knjižnice, s čitalnico. «
prirejanjem predavanj in ekskurzij v industrijalna podjetja. Tako ekskurzije, kj jih prireja redno 4 do (> mesečno v. okolišu Prago in 1 ve5ja industrijska centra Češkoslovaške m.inbliko vseka 2 meseca ■— ne pokažejo udeležnikom samo čisto tehnično stran obratovanja, temveč tudi razliko v organizaciji in delitvi dela, nudijo vpogled v življenje v tovarni in industrijskih centrih — ter dajo s tem potrebni temelj za pravilno presojanje današnjih perečih socijalnih vprašanj. Naša želja je, pokazati svojim članom razmere in način obratovanja v velikih industrijskih centrih v Nemčiji, katera pod najtežjimi gospodarskimi in političnimi pogoji skuša z intenzivnim delom rešiti svojo ekonom« sko-finaneijelno krizo. Sodimo, da bi bilo pojasnjevanje o pomenu take ekskurzije odveč. Omenimo le to, da so nam kot študentom pristopna s ko m vsa podjetja, medtem ko se inženirjem pogled onemogoča- Obrnili smo se na ra« zne velike firme vseh tehničnih strok, glavno v Berlinu in Hamburgu, od katerih nam je tudi že večina pozitivno odgovorila. Manjka nam pa potrebnih denarnih sredstev za realizacijo tega načrta. Naša največja želja jo — omogočiti tudi revnim tovarišem udeležbo, ker so ravno ti po izkušnji najdelaV-nejši in najresneje pojmujejo svojo nalogo. Naše mnenje je, da bi sieor eks* kurzija ne dosegla v pričakovani meri svojega namena. Sodeč, da mora jo priti vsi izdatki za študente, posebno tehnike, končno le v prid našo domače industrije, prometnim razmeram itd., toroj tudi naši trgovini, obrnili smo se s prošnjami za prispevke na trgovske zbornice in zveze industrijcov, kamere so nam svetovalo obrniti se na posamezno člane, s pristavkom, da našo akcijo 0= dobra jejo, priznavajo in priporočajo Prosimo zato vse uprledne tvrdke, da nam s kakršnimkoli prispevkom pripomorejo prirediti to ekskurzijo in prosimo, da eventuelno blagohotno darovano svoto pošlje na račun »Društva jugoslav. tehničara v Pragi« z označe-njem »za ekskurzni fond« Jadranski banki v Ljubljani. Izkaz prispevkov bo priobčen v domačih dnevnikih'.
— Ljutomer. Zaročila so je.tu Inka Karbova, učiteljica pri Sv. Križu pri Ljutomeru z g. Viktorjem Kladnikom, inženirjem v Ljutomeru. Čestitamo!
— Aretirani sta bili v Celju Marija Muhič, brezposelna natakarica in Hedvika Lenger, kontori-Kinja, obe iz
i-aribora, ker sta se p&tepali po mestu ter zasledovali moške.
— Otrok izginil. Osemletni sinček lirunon čevljarja Leskoška v Colju je sel^v nedeljo dopoldne k maši ter se ni ve« vrnd. Ne ve so, da li se mu je pripetila kaka^ nesreča. Deček jo mal, s\Cilih las, ima sivo obleko in črne nogavice- Komur je o njem kaj znano, n<ij nn.ino sporoči cpl^ski policiji.
— Ccgavi so konji? Mesar Ivan Knez je ustavil v Celju dne 23.
d\a dirjajoča konip., ki sta se odtrgala od voza ter dirjala po mestu. Pozneje
se našle tudi sani, o vozniku ali lastniku konjev in sani pa ni duha ne sluha- Vse poizvedovanje in zasledo* vanjo po koeijažu jo ostalo do sedaj brezuspešno. Konji sc nahajajo v hotelu {'■kc/oerno, sani pa na dvorišču celjskega magistrata. Komur bi bilo o sužnju kaj znanega, naj prijavi po;i-cui v Celju.
— Občni zbor trgovskega gr^nitja v t-el ja so je vršil v nedeljo, dne 'h t. m. Triletno delo slovenskega vodstva je razvidno iz uspeha, ki ga je dosc-ge.* prrcmi.i v tej dobi. Zavoženo finan-
nnnn^0 ^ejcno tor ^zuje 41.000 K rezerv. Razen tega jc prispe-
f()0(£r^ P*8 ^nbro:lp!nn /namene nad
. Iv> ,1 opolnoma sanirani so dol-govi prejšnjega nemškega vodstva med katerimi je tudi 20.000 kron av« Posojila. Času primerno so so povišale pristojbine novih' članov in r.as,avljencev. Za načelnika je bil iz-
zbomT	Storraček. Na tem občnem
zboru 30 bila sprejeta tudi resoiuciia
celVkn^r ra/:dcJi^! na °W®8ti prideli S m	gospodarska enota
®	č& M .VTmi mariborski,
Sa	«03 obema obla-
-Pegast! legar. V Veliki 'Gorici na ttrvatskeon se jo razširil pegasti legar. l>osedaj jo obolelo 17 oseb. od katerih'
je že 10 umrlo. Oblasti so povozele vss korake, da epidemijo zatrejo- V, vasi je nameščen sanitetni oddel&k, ki raz* kužu je vsa stanovanja. Vsem ljudem se meri vsak dan temperatura. Vsak sumljiv bolnik so premesti v posebno izolirano hišo, odkoder ga v pozitivnem slučaju prepeljejo v siagrebško bolnico. Legar je prinesel nek železni* čar, kateremu je izumrla vsa družina-Med ljudstvom se vrše poučna predavanja.
— Stavbeno gibanje v Beogradu-
Spomladi se prične v Beogradu izre-duo živahno stavbeno gibanje. Do konca letošnjega, oziroma v začetku prihodnjega leta se namerava, zgraditi 4000 novih, modernih poslopij, Razen-tega se bo izvršila, velikopotezna regu* laeija cest in ulic, ki se bodo deloma tudi asfaltirale. Mestna občina- sama namerava letos zgraditi moderno tržnico ali pa za to primeren trg. Iz povojnih ruševin bo vzrastla v kratki do* bi lepa, moderna naša prestolica.
— Razvoj Sarajeva. Sarajevski občinski svet je na svoji zadnji seji sklenil, storiti vse potrebno, da dobi Sarajevo lice modernega mesta. Odredile so se razne regulacije ter se je osnovala tudi mestna hranilnica, kar je gotovo začetek razvoja občinskega življenja-
— Političen atentat v Bolgariji. V neki kavarni v Sofiji je bivši podpolkovnik Atanasov ustrelil policijskega ravnatelja Todorova in dva njegova spremljevalca- Atanasov je član makedonskega revoluoijonamega komite* ja ter ima. zločin bržkone politično o-zadje.
— Padanje cen na Češkoslovaškem V zadnjem času so vsled naraščanj* češkoslovaške valute cene na <v'o?kosi ovaškem splošno padle.	Naj finejša moka stano kilogram 4 krone- Vlada jo ustavila nakup zrnja v inozemstvu. Borzni krogi so vsled tega kajpade vznemirjeni. Razni čifuti, ki so poku* pili velikanske zaloge žita ter ga spravili v svojih skladiščih za »boljše« čase, ko se bo dalo več zaslužiti, so zgubili radi tega po več milijonov ter so trudijo, da svoje zaloge čim prej prodajo- Konkurenca je s«veda velika in Cf}na kar čez noč padajo.
—- Velikanski požar v Berlian. Te
dni je nastal v tovarni za čokolado Se* rutti v Berlinu požar, ki je uničil celo tovarno- Ker je nastal ogenj 7 pritličju. so bili delavci v nadstropjih v skrajni nevarnosti. Nekateri so v obu-Pn poskakali ra.z okenj ter zadobili težke poškodbe. Krog 600 oseb je več ali manj težko ranjenih. Mnogo ee jili ie zastrupilo s strupenimi plini ter le*e v bolnicah. Nad 2500 delavcev je brez strehe, ker je_ požar uničil tudi delavska stanovanja, škoda je neprecenlii* v a, ker so zgorela vsa poslopja, stroji in zaloge.
Pokrajinska obrtna razstava v
»Slovensko obrtno društvo v Mari*
born« je sklenilo, da priredi letos v septembru I, pokrajinsko obrtno raz« stavo v Mariboru. V ta namen je sestavilo širši razstavni odbor, v Katore' ga jo izvolilo poleg obrtnikov tudi razno druge gospode, da se postavi delo za razstavo na širšo podlago. Prvi se* stanelc toga širšega odbora so je vršil v pon del jok zvečer v dvorani restavracijo »Maribor«. Sestanek jo otvoril predsednik ^Slovenskega obrtnega društva« g. Fran Novak, pozdravil navzočo, posebno one, ki niso obrtniki ter razložil načrt dela za razstavo. Med drugim je omenil tudi, da razstava ne 1)0 fcolidirala z razstavama v Ptuju in v Celju, katerih prva bo pravzaprav ]6 Priprava za mariborsko. Dosioj se ja s Štajerske. Prekmurja in Mežiškega že skoro 300 obrtnikov, ki se nameravajo udeležiti razstave, vseli fiknpaj pa bo gotovo nad 500. Na to se je razvija ciebata o podrobnostih, v ka-.oro	posebno	gg. Zadravec
iz Središča, dr. Reisman, Žebot, Rehar, Monjac, Križnic in skoro vsi ostali. Na to se je prešlo na konstituiranje. Izvolil se je šh^i odbor, ki se še izpolni 7 obrtniki iz dežele, dalje eksekutivni odbor ter odseki: finariono-gosnodarski. tehnični, propagandni in nadzorovalni. Odbori in odseki so bili sestavljeni, sledeče*
{Mčnuritelj: Kr. poSra^inslči namestnik minaflter Ivan Hribar. Prodsed-c: Fran Novak, Maribor- I. Pod-s, Franjo Horvat, Maribor. II. J. Z e l 3 it k a, Ptuj. <111. Pod-Ivan Šmigovc, Šoštanj. Bla-inik: Ivan Kravos. Vodja pisarji poslov: Društveni tajnik Franjo ende.
Celokupni odbor: Kravos Ivan, Bu-jres Franao, Stajnko 'Josip, Novak Fra-jo, Kvas Ivan, Menja« Rudolf, Hor-,t Franjo, Babič Ferdo, Volčič Joža, 'ahtor Miho, Mejovšek Staanko, Soj« van, Kompare Rudolf, Fabjančič Do-tminikr Šetina Ljndeviit, Vlasič [Vladi-piir, Krištof Feliks, Sulič Josip Oman Henrik. ,Spes Franjo ml., Ambrožič Fr., Marušič Anton, Lorber Ivan, Kamere ^Franjo. Križnic Alojzij, Dr. Avg. Keis-sman, Valjalk pl- Gjim-o. Kuhar Ferdo,
gehar RatLivoj, Žebot Franjo, Borko . Ozim Rudolf, Golob Mirko vsi v (Maribor®, Jakob Zadravec, Središče, 1'. Mohoatič tajnik trg. in obrtne zbornice v L;5ubljani, Ig- Založnik obrt. ko-jmisar, inž. J. Turnšek’ ravnatelj »Urada jza pospeševanje obrti« v Ljubljani, zastopnik »Sindikata denarnih zavodov v Maraiboru, Obrtna, banica, zastopnik »Sindikata ttona.im.ili zavodov v Mariboru, Obrtna banka, zastopnik mestne občine Maribor, Okrajni aastop v Mariboru, in kooptiraiu načelniki obrtnih Eadrug in društev iz pokrajine-
Glavni (eksekntivni) odbor: Ta od-Ibor sestoji iz odbornikov »Slov. obrtnega društva« izvoljenih na rednem obenem aborn in iz načelnikov in podna-«elni'Ičov vseh odsekov, iz novinarjev 'Rehar Radivoj, Žebot Franjo, Golob Mirko, Ozim Rudolf in Borko Božidar: nadalje iz zastopnika mestne občine •Maribor, komisarja Ig. Založnika, tajnika I. Mohoriča, inž. I. Tumšeka, ter zastopnika okrajnega zastopa v Mari-ibom-
Finančno-srospodarski odsek: Križ-isiie, Valjak. Zadrarvee, Novak, Kravos, Monjac, Stafjniko, Bureš in Fabjančič, razen teh gg. se še kooptira več načelnikov obrtnih’ zadirug in društev iz ^pokrajine, nadalje zastopnika »Sindikata denarnih zavodov v Mariboru«, Komisarja Ig- Založnika, tajnika I. Mo-Jioriča, inž. I. Tumšeka, obrt- banico, okrajni zastop in zastopnika mestne občine Maribor.
Tehnični odsek": Križnič, Soje, Me-JovšeK, Špes ml-. Oman, Babič, Kravos, Sulič, Volčič, Kuhar, Kompara, Sotina, Lorber, Kvas in Ambrožič, ter kooptirani načelniki obrtnih zadrug in 'društev iz pokrajine.^
Propagandni odsek’: Rehar, Žebot, Golob, Dr. Avg- Reismam, Založnik, Mohorič, Novak, VlaSič, VaHtar, Turnšek in Križnič.
Nadzorovalni odsek: Monjae, Horvat, Oman, Kompare, VaHtar, Šetina iVJašiS, Kumerc, Sulič in Kravos.
Mariborske vesti.
Maribor. 35. januarja 1922.
m Zlato poroko praznujeta dne 30. t. m. starčka Jurij Žižek in njegova soproga Marija, rojena Majer. Ker se je stari Žižek lansko leto pri delu ponesrečil, sta sedaj skoro brez vsakega zaslužka ter živita v žalostnih' razmerah. Radi toga apeliramo na usmiljena srca, naj bi tema starima človekoma, ki ži* vita že 50 let v medsebojni zvestobi in ljubezni, vsaj ta dan pripravili prijetnejši e tem, da bi da/rovali vsak po svojiih močeh primerne svote- Darila naj ge pošljejo našemu uredništvu.
m »Straža« zopet zaplenjena. Pon5 deljkdvo številko »Straže« je oblast radi notic hujskajočih' proti edinstvu zaplenila. Zanimivo je, da je bila zaple* njena ravno številka, ki je naznanjala smrt papeža Benedikta XV. ter izšla jradi tega čmoobrobljona- Še ob papeževa smrti se ni mogla, .vzdržati huj-sJčanja,
m Velikodušen dar. Slovensko trgov* skb Hruštvo v Maribora je darovalo državni dvorazredni trgovski šoli v svrKb podpore revnih' učencev in u-čenk 4000 K, za Kar se ijž ravnateljstvo oaSHErenejže zalivajji^e. - v' m Slovenski obrtniki za svojega tir. vatskega tovariša. Na svojem nedelj* skem sestanku so mariborski obrtniki po predavanju g. Megliča nabrali na
predlog g. Monjaca 1004 K za 3irvat-skega obrtnika I- Balona v Ozalju, kateremu je ogenj uničil hišo in delav* nica
m Ljudska univerza v Mariboru ima
prvo predavanje v soboto 28. jan. 1.1. ob 19.30 zvečer v mali kazinski dvora* ni- Predavanje v kratko otvori prede. V- Grčar- Nato predava prof. I. Favai: Kaj je prava izobrazba in kaj ni. — Predavanje bo trajalo eno uro. Dvorana zakurjena. Vstop prost.
m Vsem trafikantom! Dne 26- t. m. ob 20. (8-) uri zvečer se vrši v dvorani restavracije Halbwidl, Jurčičeva u* iliea, sestanek vseh' mariborskih trafikantov, na katerem se bodo določile skupne cene za stročnice, cigaretni papir, vžigalice itd. Pozivamo vse trafikante, da se sestaniva v svojem lastnem interesu zanesljivo udeleže.
m Kemičen tečaj Ljudske univerze. Vsi, ki so se priglasili za tečaj, naj ee zanesljivo udeleže prvega predavanja v soboto 28. jan. t. 1. ob pol oamih zvečer v kazini, da se po predavanju dogovore glede dneva., ure, sploh' pričetka kurza, ki začne prve dni februarja,
m Obrtni sestanek, ki ga je minulo nedeljo priredilo Slovensko obr.no društvo, jo zopet naravnost sijajno u-spel. . K predavanju viš. davčnega ravnatelja g- Megliča o davkih, je prišlo namreč toliko obrtnikov in tudi veliko trgovcev, da je bila obširna dvorana restavracije »Maribor« nabito polna. Predavatelj je aktuelno snov prednašal navzočim v izredno poljudni obliki in vseskozi stvarno, tako da je bil vsakdo do podrobnosti po* učen o vseli davčnih predpisih, ki jih mora danes obrtnik poznati. Poslušalci so stavili predavatelju na to tudi številna vprašanja, na ktera so dobili točna pojasnila. Govorila sta na to o težnjah obrtnikov z ozirom na davke še predsednik g. N o v a k in čevljar g. Smrekar ter so zborovalci ^nato razšli z zadovoljstvom nad podučnim'1 dopoldnevoma in z željo, da jim društvo nudi še več takšnih podučnih predavanj.
m V soboto zvečer ob 20. uri v Narodni dom! »Slovanska Čitalnica«, ča* stitljiva matica mariborskega. Slovenstva, ki slavi letošnje leto svojo oO-let* nico, priredi mariborski inteligenci družinski večer pri mižali v dvorani Narodnega doma. To bo obenem občni zbor. Opozarjamo, da bo na tem večeru predaval urednik g. Božidar Borko o ruskem problemu in sicer z drugega vidika, kot so običajno pri nas proma-t.ra ta pereči problem Slovanstva in človeštva.
m Slot. obrtno društvo prosi obisko* valet; knjigovodskega tečaja, da prihajajo redno in točno k pouku- Začetek je vedno točno ob pol 20. uri. vendar je dobro, če se pride vsaj 5 minut preje Kdor pride prekasno moti pouk ter škoduje s tem samemu sebi in. seveda tudi drugim. Ker se bliža tečaj zaključku iii ker se ravno sedaj poučuje* ■jo za "vsakega, obrtnika najvažnejši predmeti, je za vsako mirni škoda, ki jo vs!«3 tega zgubite. Torej prosimo še enkrat, bodite točni.
m Ogenj v dimniku. ,V torek 24. t. m. krog t.ričetrt na 23 uro je javila policija. požarni hrambi, da je izbruhnil ogenj v dimniku Tartbauerjeve liiše na Tvomiški cesti št. 22. Požarna bramba je pohitela takoj pod poveljstvom načelnika Robavsa z avtomobilom z ga* silnimi pripravami na označeno mesto ter našla dimnik že ves v plamenu. — Ker se je takoj lotila dela, se ji je posrečilo razmeroma hitro pogasiti ogenj ter odstraniti, tudi vsako nadnljno nevarnost.
m Velika kavarna. Ob’ 17. uri popoldne čajanka s koncertom v, »Klub-baru«.
m Najdeni predmeti. Od S. rdoJl5. jan. £922. so bili oddani pri policijskem komisanjatu v Mariboru Bledeči najdeni predmeti in ee zamoTeoo dvigniti proti dokazilu lastništva: zimska o-VTatnica, 2 dežnika, VA metrdv, dolga cinasta cev, siva otročja’ Čepica iz vol* ne, svilnat predpasnik in 3 ključi.
6 m Izgubljeni predmeti. Od S!, do IS-jan. 1922- so bili priglašeni pri policijskem komjsarijaki v Maribora sledeči izgubljeni predmeti. Najditelji se naprošajo, da jih oddajo pri navedenem
uradu: 1' črna usnjata denarnica z 800 kronami in krstnim listom, 1 črna Usnjata ženska listnica z 1475 DLn, 1 črna usnjata listnica z 519 Din. in raz* ličnimi listinami, 1 črna usnjata .denarnica 7. 52 kronami in drugimi listinami, 1 črna usnjata listnica z 88 kro* nami in železniško legitimacijo, 1 srebrna ura, 1 učno spričevalo za mehanika in druge listine, 100 kron zavitih v papir, 1200 Din- denarja, 1 suknja iz temno zelenega blaga, 1 rumenorjav* kasta denarnica z večjo svoto denarja, 1 črna usnjata listnica z 100 Din. in legitimacijo, 1 mehko vezana knjiga »Politična ekonomija«, 1 zlat uhan z enim briljantom, 1 rumena usnjata denarnica s 1100 kronami in dveina bonoma, 1 zlata zapestnica, 1 črna usnja* ta denarnica s 50 Din., 1 mehko vezana knjiga »Lieutenan; Schweren"Ker«, GOO Din. in 100 avstr, kron v denarju, rožni venec in 200 Din., 1 črna ogrinja,lna ruta, 1 rumena usnjata denarnica s GOO jueoslov kronami s-j 1000 rublji.
Razno.
Narodno gledališče.
Repertoar:
Sreda 25.: „Favn“. Ab. C.J Petek 27.: „Parižanka“. Premijera. Ab C. Sobota 28.: „Ptičar“. Premijera. Ab. A. Nedelja 29.: Ob 15. ari ,Za narodov blagor", ljudska. Ob pol 20. uri ,Poljska kri“. liven. Pondcljok 80.: Produkcija dramatične šole. Izv. Torek 31.: „Dediči velikega časa*. Ab. B.
Samomor novinarja. V nekem lio-telu v Lvovu se je zastrupil poljski no vinar Vladimir Osztynski. V poslovilnem pismu piše, da se ne izplača ži' sveti, ker je življenje preneumno. Ker ; ni mogel živeti svojim idealom, je rajo umrl kakor da bi služil kot hlapec za i par bornih novcev.
Nad 109 let stara Tirolka umrla. V. Lienzu je umrla vdova Ana Gkterle i» izpolnila 102 loti. V življenju je rada pila. in pela. Živela je v izobilju, si čuvala zdravje, a bila je tudi močne, krepke zunanjosti.
r Desettisoč ločenih žen. Med vojno se je oženilo v Rusiji okrog 13.000 čeških legijonarjev z Rusinjami. Po vrnitvi v domovino si jo okrog 10.000 le' gijonarjev »premislilo« ter ločilo od svojih žen, katere pa mora 'država se* daj podpirati-
crAlkoholna prepoved za mladino Češkoslovaškem. Na Češkoslovaške;!! je bil sprejet zakon, ki določa, da mladina izpod 16 let ne sme piti v .javnih lokalih opojnih pijač, tudi, če je spremstvu odrastlih- Vsakdo, ki bi silil ali ponujal mladini opojno pijačo, bo občutno kaznovan. Tak zakon bi bil •tudi pri nas potreben!_________________
KuEturaift umetnost
x Glasbena Matica Maribor. Odbor opozarja, da se vr5i v četrtek dne 26-1. m. ob 20. uri zvečer pevska vaja za moški zbor. Pevske vaje ženskega zbora se vrše vsak pondeljek in četrtek to* čno ob uri zvečer. V torek, dno 31. t. m, se vrši ob 8. ari zvečer skupna pevska vaja.	i
mer
Irski kongres.
DKU Pariz, 23. jan. Danes se je otvoril irski kongres pod predsedstvom 0’Comesa, Kongresa so je udeležilo 120 delegatov.	*	•
Borza 24. Januarja.
Zagreb’, devize: Berliri! 150.50—152i Bukarešta 218—220, Milan’ izplačilo 1330 —1340, ček 1320—1340, Loildon' izplačil0 1305—1315, ček 1300—105, Newyork kabel ;:03—3.10, čok 304—305, Praga 600—610. Švica 6000—G050, Dunaj 3—3.10. Budinu pesta 44—44.50, valute: dolarji 302—303. rublji 23—25, češke krone 590—600, franki 2450, napoleoni 1015, marke 148, leji 203—' 220, lire 1320, turške zlate lire 1100. inad’ žarske krone 44—45.
Curih, devize: Berlin1 2.37, NewyorE 5.15, London' 21.67, Pariz 41.20, Mi! ari 22.40, Praga 10.05, Budimpešta 0.72, Zagreb 1.70, Varšava 0.15, Dunaj 0.15, Žigo* sane 0.08.
Glavni urednik: Radivoj Rehar, f Odgovorni urednik: Rudolf Ozim.
oznanila.
Pristno
Dve llkarlce se sprejmejo. Prva mariborska pralnicaGvido Sparoviti, Maribor, Krekova ulica št. 12.	135	2—1
Žepne ura, precizijsH in stenske popiavlia najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica 16. ‘	64
8	 	S		
d		
v
Citajfe in razširjajte povsod naš list „TABOR“
i
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
i
SllljSll MSI
kakor tudi &$$!%?* soljeno slanino	oddaj*
samo na trgovce po najnižji dnevni ceni vsako
količino
Franc Vidovič, Maribor
Cvetlična ulica št. 15.	132 8-t
jj >■	    ,iv..	-.n.—. ■	4
Premopsledna družil
Ferlež im šnSfer
sporoča tem potom, da ima večjo množin0
premoga na prodaj.
Premog je svetel in ima 5710 kalorij. Cena za 100 kg K 68'— franko kolodvor Moškanjci« Pošlje se lahko večja množina do 5 vagonov na teden.	133
Poslovodja Ignac Ferlež
Sodinci pri Veliki Nedelji.
Proda se več vagonov pristnega
filuliiskeia ilia
deloma belo in črno, garantirano 12°, franko kolodvo* Maribor, po hi & Din. 625 — ali po stopinji k Din. 055
Josip Povod nič, Maribor
Vojašniška št 4
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij .Tabor*. — Tiska: Mariborska tiskarna u. d
i0{