LETO VI. / ŠT. 9
KRANJ DNE 28. FEBRUARJA 1953
CENA 8 — DIN
S IV. kongresa Ljudske fronte
Socialistična zveza dslovaiii ljudi In reševala vsa politična in družDeaa vprašanja in sodelovala z vsemi naprednimi gibanji v svetu • Socialistična zvezi - vseljudski parlament
V nedeljo popoldne se je prl-*•! t Beogradu IV. kongres Ljudske Fronte Jugoslavije, Id ga je ob navzočnosti 2.100 delegatov in predstavnikov soeia-■stičnlh partij drugih držav slove«no otvori] tovariš Josip Broe - Tito.
"Tovariš Tito j* govoril o vlogi Ljudske Fronte proti fa-šlzacljl med vojno in njenem <Wu za socializacijo nase novo države. Nato je prešel na vlogo Jn naloge te nase najbolj množične organizacije v sedanjem obdobju, ko decentrall-aacija in demokratizacija nujno zahtevata razvito socialistično zavest v slehernem na-Sem državljanu. I>alje je tov. Tito poudaril, da današnja politična situaciji ln perspektive njenega razvoja narekujejo sodelovanje z vnemi progresivnimi silami v svetu, zlasti sodelovanje s socialističnimi gibanji, ki naj skupno pnpn^lj« poskus najroakdonarnejših krogov, <l» bi razdelili svet na Ideološke Moke.
NiC man j Kiuvor za govor niaKala Tita ni bilo zanimanja «A govor tov. I^lvarda Kardelj*. Večina Inozemskih listov je v |M)ročilih o kongresu eiti-rala njegove ini'sli in v komentarjih poudarjala, tla bo Ljudska fronta o/in ma Soci\-list'< n i   EVCza   delovnih liudl
odigrala ne le v notranjem življenju  države,  ampak  tiMli v
PO OllčMH ZBORIH ZRO
svetu važno vlogo v borbi za obrambo miru in vzpostavitev dobrih odnosov do sosednih držav.
V obsežnem govora je tovariš Kardelj analiziral mednarodni politični razvoj, uspehe socialistične graditve pri nas, vlogo države pri graditvi socialističnih od nosov, pogoje in oblike politične borbe socialističnih sil v prehodu iz kapitalizma v socializem, na kar je prešel na odnose med Ljudsko fronto in Zvezo komunistov Jugoslavije in na vlogo in naloge Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Se Istega dur je Krsto Po-pivoda poročal o delu Ljudske fronte Jugoslavije med III. in IV. kongresom, čemur je kasneje sledila razprava o vsebini dela Socialistično zveze delovnih ljudi. Zlasti zanimiv je bil govor tovariša Dedijora o stikih Socialistične zveze delovnih ljudi z vsemi naprednimi gibanji v svetu. Dedijer se je dotaknil tega vprašanja s praktične strani. Kritično je analiziral dosedanje odlMMM Data Zvere komunistov do delavskih in demokratičnih gibanj v svetu. »Stoječ na načelu, da je ruski hegemonizem glavni vzrok za današnjo razcepljenost mednarodnega delavskega gibanji, smo s temi skupinami navezovali Btike predvsem zarad i borbe proti komlnfomilzmn. Tem skupinam  je  bilo pojasnjeno,
Razdiralno delo hudournikov, povzročeno s pretirano sečnjo gozdov.  (Glej članek na 8. strani!) Na  sliki:  Struga Belce
GORENJSKI SE OBETAJO TOPLICE
Besnica bo z gradnjo novih in izpopolnitvijo starih ccsl postala važno cestno križišč« — Tudi žel. postaja Besnica bo pridobila na pomenu — Veliki načrti, ki m
vsi z malo truda lahko uresničijo
ZIIIZEIJE NUJ PGSTAHE SILI REZERVNIH OFICIRJEV
Skoraj eno leto po ustanovitvi ko liri 1 i v večini naših krajev občni zbori Združenja rc-Sorvnlh oficirjev. Povsod, posebno v škof ji Loki, so dobro Uspeli, vendar pa je razprava fta njih pokazala precej slaibo-«tl. ki jih mora organizacija v prihodnje odstraniti.
V preteklem letu je organd-*aeija izpolnila precej nailog, *flasti tiste organizacijskega Jhacaja, kakor vključevanje v Članstvo, uredilev kartoteke in 'vkkmoe članstva, obveščanje, organiziranje predavanj in vaj ■ki, Glavni namen te mlade or-fibjnizacljc pa je vsekakor dvig •trv»l<,,\ rii'tr.i vojaškega znanji vitkega rezervnega oficirja. *W.p!\in.".i na občnih zborih je l^kaajafla, da v tem pogledu še H bilo mnogo storjenega — ^•lonia. ker pododbori niso bili <*°v<»lj .samoiniciativni v TSka-prave poti strokovnega J^braževnnja. In deloma, ker pri samih članih v pre-^kl<vm 1(.hl ni j,ilo dovolj /a-
"nanja za delo organizacije.
Te, kar je ugotovil nJktlvnl ^'Mor tovariš Karanovlč na '^nem zboru, ne velja samo ^ Knmj, ampak skoraj za vso T^1^' na Gorenjskem Oj*,zoi I *£• da je še mnogo rezervnih ^'•rjev. ki stojo ob :;tr:mi In
Pomol Nizozemski
J**lav*kl   h- i Jesen Ramo j,. *i l, nll, da bo bi    poplai I »enrem na "y" mukom i »moč v zne-t<M|   I   milijona   Mn. I -11 I«' delovni k... ' tiv ob-da ho Njim |»    |> I i1"1 milijona dinarjev.
se nc pridružujejo skupnim naporom svojega združenja. >0-paža se«, je dejal, >da se rezervni ofi< rji vse premalo zbližujejo z aktivnimi in se zaradi tega med seboj ne poznajo.« To jim seveda škoduje, ker bi v pogostejše.n stiku z aktivnimi oficirji lahko mnogo prilo-biM, zlasti v strokovnem p'jgle-du. Vse premalo so rezerv ni oficirji Iskali pomoči pri Štabih enot JLA in pri aktivnih oficirjih. Rezervni oficirji se niso dovolj zavedali, rta njihov strokovni dvig ni sumo njihova osebna stvar, temveč dolžnost, ki jo ima «leUernd rezervni oficir do Arirade in domovine.
Precej je Se č! jiov zdiruže-nja, ki Se ne vedo, kaj je pravzaprav vs. I na dela rezervnih ofleiTjev v okviru organizacijo. Mno'-i mislijo, da se ne razliku > d< ti od Zveze bor-cev. Ne' -.v.irl do nedavnega niso razni ,ell, da dolžnost rezervnega oficirja nI samo v tem, .n varuje m;> revolucio-nanie ralnije In jih razvija dalje, mveč tudi v izpolnjevanju njegovega teoretičnega In p? ktičnega vojaškega znanju. -Združenje rezervnih ofl-cii v«, je dejal na občnem zl.r ni v Kranju tovariš Milan l> lene, predsednik Okrajnega ( Rjora ZRO, »mora postidi : trokovna Sala rezervnih oficirjev Postati mora organizacija, v kateri bodo rezervni oficirji prejeli tisto osnovno strokovno znanje, ki Jim je neizogibno potrebno, da bodo lahko v primeru potretio uspešno vodili enote naše JLA.«
<V upoštevamo ogromni ko-nik, ki ga jo storila naša Armada v povojnih letih, jasno vidimo, da so ni\Ap Izkušnje iz partizar.vklh bojev vse prema-
da je v današnjih pogojih v Kardelja, kar so navzoči s plo-Evropl ustanavljanje ozkih par- skanjem pozdravili.   Po konti j izven ali proti obstoječim stituiranju predsedstva zvezne-soclallstičnim strankam napač- ga odbora so takoj izvolili ko-na stvar in da ne more prrve- misijo  za mednarodne zveze, sli do drugega kot do skrajne organizacijski   sekretariat in odtrganosti od delovnih mno- komisijo za kulturno-prosvetno žic in nadaljnje cepitve delav- delo. skega gibanja. V teh petih letih   smo   Izbojevali    politično ,z NAŠIH OBčIN zmago nad Komin formom, l'red nami pa so fte> velike naloge za spoznanje ln zbliževanje z delavskimi in demokratičnimi gibanji,   ki   streme,   čeprav po različnih poteh, k istemu smotru. Ta smoter je socializem, borba za ekonomsko in politično osvoboditev človeka   in     O Besnlci ee do sedaj ni do- Sava, ko je sedanjo cesto po- ške toplice, kjer voda tudi po-njegove   osebnosti,   borba   za sti pisalo, čeprav bi se dalo plavljala in spodjedala. zimi ne zmrzne, čeprav stoji,
svobodo ln enakopravnost ljudi marsikaj zabeležiti. Kljub vse- Ker bo letos zgrajena tudi Letos je v najhujšem mrazu ln narodov, to pa pomeni bor- mn je namreč življenje in de- nova cesta Jamnik — Dražgo- imela 20 stopinj C. Za te vrel-bo za blagor človeštva, za lo teklo svojo pot. že v letu še. bo v prihodnje treba pove- oe so vededi že v 17. stoletju, mir.« * 1951 so Besničani zgradili svo- zati samo še Nemilje s Pod- saj so ohranjeni zapisi, ki go-
Dclegati so po razpravi od- jo železniško postajo, večji del blico (približno poldrugi kilo- vore o zdravilni moči te vode. poslali pozdravno brzojavko s prostovoljnimi prispevki in meter) pa se bo dobilo izpo- Tudi starejši domačini še pom-tovarišu Kidriču z željo, da ga udarniškim delom. V denarju polnjeno cestno omrežje, kar ni jo, da so si njihovi očetje in kmalu spet vidijo v svoji src- m materialu so prebivalci Bes- terega vozlišče bo prav Besni- dedje s to vodo preganjali prodi, popoldne pa je Kongres iz- niče in okoliških vasi prispe- ca. S tem bo pomen ceste Bes- tin, revmatizem, išijas itd. volil komisijo za deklaracijo vali 427.692 dinarjev, s prosto- niča — železniška postaja še Vse to je sedaj precej zane-o smotru ln nalogah Sociali- voljnim delom, prevozi itd. pa zrasel, kajti na to postajo bo marjeno in nedostopno. Občin-sticne zveze dekrvnega ljudstva prihranili 17i*-bisu uin. Najbolj potem gravitiralo celotno pod- ski od/bor pa bo ze spomladi Jugoslavije ter komisijo za se- sta se izkazali vasi Zg. Besnica ročje od Jamnika do Dražgoš. začel graditi pristopna pota in stavo statutii te zveze. in Podblica. Razen tega so s Prevozni stroški se bodo s tem popravljati  zanemarjene vrel-
Na četrti in hkrati zaključni pomočjo Okrajnega ljudskega močno znižali, pa tudi sicer ce. V maju bodo pripravili slo-(l:m tnirdnnja je Kongres iz- odbora uredili pokopališče, pre- bomo dobili mnogo hitrejšo in vesno otvoritev, da se bo taks volil zvezni in nadzorni odbor, bivalci Nemil j in Njivic pa so udobnejšo zvezo z našimi par- čimveč ljudi seznanilo s temi fcc Istega dne je bila prva seja začeli elektrificirati svoje vasi. tizanskimi kraji. malo poznanimi prirodnim! le-
zveznega odls>ra, na kateri je Takoj ko odleze sneg, bodo še nekaj pričakujejo Besni- potami. V prihodnjih letih na-tov. Aleksander Rankovič pred- načeli z deli na cesti železni- čani od novih in popravljenih meravajo bazene pokriti in lagal za predsednika tov. Tita, ška postaja — Besnica. Ozko cest. Oživitev tujskega prome- zgraditi hotel. Tako se tudi za generalnega tajnika pa tov. stezo bodo zamenjali s široko ta. Lepa lega, okolica z nešte- Gorenjski obetajo lastne topli-
eosto, ki bo preusmerila tovor- tirni    poznanimi    turističnimi ce.
ni promet (predvsem odvoz le- točkami in zdravo podnebje, so I>a jim tudi v prihodnje de-sa) na to postajo ln s tem ob- poroki, da se bo tudi ta go-čutno skrajšala dosedanjo pot spodarska panoga lahko ražin zmanjšala prevozne stroške, mahnila. Mnogi gotovo ne ve-V ta namen bodo morali posta- do. da so v bližini Besniee Izviti seveda še en tir, kar pa redne    prirodne zanimivosti.
la ne bo zmanjkalo, pripravljajo že sedaj načrte za kultur-nd dom._ ki je Besnici zelo potreben* saj raz<m gasilne dvorane nimajo nobenih primer-
lo, <la hI v pogojih sodobnega ne bo tako težko. Za ta dela Tam pade Nemiljščica v pri- nih prostorov za kulturno lz-
vojskovamja lahko uspešno vo-
imajo  v letošnjem   okrajnem bližno 20 metrov globok pre- življanje. že v jeseni bodo za-
dlli vojaške enote. Pa"rtiz"nska investicij3kem načrtu že pred- pad. Tudi drugače je dolina te čeli  pripravljati   material za
videna 2 milij-ia dinarjev. rečice zelo zanimiva. Ob njej dom, naslednjo spomlad pa bo-
Prav tako Ik).'-> letos dodo- najdemo tople vrelce — besni- do zgrabili za delo. bra popravili centi), ki jih ve-
borl^a je samo eno j/oglarvje v taktiki in strategiji moderne at iiiade.
Prcdvvm o tem, pa tudi o
že s Kranjem in ce. to Besnica — Nemilje. Za to J \ že odo-
KZ v Gorenii vasi opravičuje svo i obstoi
>Mar KZ v Gorenji vasi opra- samo način ostvarjenja dobič-
vičuje svoj obstoj?« — S tem ka, ki je po mojem mnenju
člankom se je nehote začela pravilen. Tudi podtikanje, da
ni mm m v w.iu- poifrprcflpa 0 nezc}ravejn pojavu, se zadruga brani nerentabil-
ntlm. ki jim jih je pen m očala u,  voriptnrt n„ L™n nih noMo« (drevesnicah ne dr-
Kam naj bi se širil K\:ani
drug^i perečih vprašanjih ZRO brenih 7,450.000 dinarjev. Ce-
bo razpravljali nedavni občni sto K nanj — Besni ca bodo na
z'-ori. Sklepi, ki so jih spre- odseku pri Joštu prelepili, ta-
jcli, naj ne ostanejo samo na ko da ne bo več dva U i. t preč-
paplrju. Rezervni oficirji naj kala železniške proge. S tem
jih smatrajo za ukaz. Ukaz pa se bodo izognili tudi luv'ečno je v Armadi zakon.
ki verjetno ne razjeda samo nih poslov (drevesnica) ne dr-d( lo podjetij in organizacij v ži, ker se zadružniki trudijo, Gorenji vasi. V članku se eno- da bi drevesnico ne samo obstransko opisujejo napake KZ držali, marveč celo raizširili. Gorenja vas in se ji podtika Bolj važno je, da ob tem član-
V aštojem času se mnogo Mnenje volivcev je, naj se me- cel° ne" £itf%^ ^JSS ^
govori o razvoju Kranja. Pra- sto .siri na Hoje, l J. tja, kjer ^h  obdolžitev.  čeprav  za- Plati  zvona m po^torno na
vim: >govori«. kajti kaj doto- so   že v bližini   st-mov.-uijski dni&a ref ne P081^ br(Vf h' ta   "^in+ J« objektivnejšo
jkoaga Kranjčani zaenkrat še oloki tovarne >Iskra«. .no,  ne, ^,cdc m P1**™ *° J° 80rlbo00. ^IJ'    ,    . Kn
.    TTrKnni tiAni nn^-* Uiko pisanje pomeni samo iz-     Omenjeni članek je bil na-
]    i™      Ti 1    ,';:,;„     Seveda bi bila potOffl viseča p^ljedanje napnMlnega gibanja pisan več ali manj na pobudo
kot  v  t    ••>•!,ni   Kal« ilT brv 602 Kokro Pri>maJhna ln na naši vasi. krajevnega trgovskega podje-
zumlJv^At ii ™* «nmo ueH   bl b" P0^1^ ^ Kokro nov    Ne mislim navadi vseh ne- tja,   ki se boji konkurenčnih
uj,i- modeiren   avtomobilski    most. točnosti v članku. Naj omenim 'Nadaljevanje na 2. strani.) Za letaš je sicer izpadel iz pla-
nanje. Ker pa so sredstva, s katerimi razpolaga Ljudski odbor mestne občine v Kranju, vodno večja m s tem čedalje večje tudi možnosti za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, so ljudje upravičeno radovedni,   kakšen bo urbani-
ma, načrte bi pa verjetno lahko izdelali Se v tem letu. Na ta ničin bl bilo mesto zaokroženo. Nova naselja bi bdi a blizu centra.
Titova planinnka itafeta
Na   (Jorenjskcm   je  od   18. graničarji« na Zelenic! prevze-t. ni. potekala že tradicionalna hi stafetno palico tržiška gim-Titova   planinska   fitafeta   od nazijska planinska skupina ln Nisem   strokovnjak   za   ta Bičkove skale nad  l>ražgoša- jo prinesla v Tržič,  kjer rto stični načrt. Tu ne gre toliko vpmšanja. Poslušam samo glas mi, kjer so partizani januarja štafeto   pozdravili zastopniki •.^a golo radovednost, kolikor za VOttvcev   111   !!l    '    I>''edloge.  1948 pošteno Opravili « aknna> ljudske   oblasti   ln množičnih čut odgOVonuKdl in občiilek d     K' '  90 to in I>'"'onn:i vpraša- torjem.   l>ra>.gošaiii  so  za  to organizacij. Nato sojo starej-mokraci je,   za  zavest,   da   dr-  "1:1  Xl lo važna  iti  ker se  d"- priložnost   prav   lepo   okrasili ši planine! odnesli imhI Storžič, ,., Bvoje lovno IjUdBtV za uso- svojo  obnovljeno  vas.  Sloves- kk>r so jo izročili Kranjčanom
predloge za i-a/.voj mesta.        fl° kateremu omogoča nosti so s*- udeležili tudi bliž-
Kranj s<> bo menda Siril na razvoj s svojim delom, menim, nji in daljnji sosedje, celo ti-RUDO ali  proti  Naklu   Vse  je Urbanistični  svet    LOMO sti / Jelovice, Itatitovea in Itle-
sevedn .'mino domne .lepe goša.  Atafeta j«- odšla preko
VandMr pa volivci — kakor »vojega dela v pretres voliv- zasneženo -h io\i«e. s«' lM>rila sum slišali na ne,|avnem ■/.!>,,ni <rln        '• "• ,!  proti viharju in zametom, od-
voliverv terena 1'1'miin       me   VOUVCl   dovolj    I 't i oko v n I a k l >v. šla proti IU«mIu. preko <iorij in .   naj m raz v.....mar! ta- kl ^' '"»/.umejo v te stvari, in MožaklJe do Mojstrane ln miki., da bo raadalja nad etatoo-     ]"H]n UuV] •si(S<''r i>I<v<M°g^ vo- odijevala iM»t h Karavankam, in tovarnami,   centrom, »vcev koristni.
Ti so jo ponesli čez Kališče na Krvave<' in tam izročili » :,b-ijančanom, da jo poneso dalje
V nedeljo popoldne jo je množica Kamničanov na glavnem trgu sprejela z godls* in pozdrav i.
štafeta bo hitela po Slove-
vanji
trgovinami    itd. ćiimniuijs^i.
Kudi 1'ršiO
'*{). febnuirja k- pri planinskem ni ji štirinajst dni, na Donačkl In  smučarskem  domu  »Titovi gor! p i bo izročena Hrvatom.
Zunanjepolitični komentar
NESPORAZUM 0 SPORAZUMU
Bo Egipt »pet v središču pozornosti?
Odnosi med ZDA in Rusijo so še vedno osrednje vprašanje, o katerem razpravlja svet. Ponovna zaostritev, ki je nastopila hkrati z Dvvightom Eisenhovverjem in ki se je pred dnevi tako drastično izrazila celo v sicer umerjenih in diplomatske galantnosti navajenih krogih Organizacije združenih narodov, ni ravno razveseljiva za trezne in miroljubne ljudi. Doslej se namreč še nikdar ni zgodilo, da bi zastopnik ZDA odklonil skupno fotografiranje in običajno rokovanje s sovjetskim predstavnikom. To pa je v sredo napravil vodja ameriške delegacije Lodge. V tem vzdušju tudi Eisenho-vverjeva izjava, da je pripravljen sestati se s Stalinom, toda nekje na pol poti med Moskvo in VVashingtonom, ne zveni posebno ohrabrujoče.
Razen tega se je svetovno javno mnenje v preteklem tednu tako pečalo s prizadevanji okoli zahodnoevropske skupnosti, z odmevi Dullesovega obiska in ne na koncu s podpisom balkanskega sporazuma med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo v petek v Ankari, da je začasno kar odložilo važen spor na Bližnjem vzhodu, ki utegne v prihodnje zadati še mnogo preglavic. Gre za nesporazum Velike Britanije in Egipta o sporazumu o Sudanu, ki je bil pravkar sklenjen med obema državama.
no zgodovino in zlasti na potrebo po »enotnosti doline Nila«. General Nagib je takrat povabil El Mahdija, sudanske-ga prvaka, ki je veljal za najhujšega nasprotnika Egipta, in ga v Kairu zmagoslavno sprejel. To je bil Nagibov prvi korak na poti, ki se je končala
Ulica v starem delu Kaira
Doslej je Sudan kondom mi -um Velike Britanije in Egipta, lani pa je Egipt pričel odločno zahtevati zase to plodno pokrajino, sklicujoč se na jezikovno in versko enotnost, skup-
General Nagib
s sporazumom o tem, da se bo sudansko prebivalstvo samo odločilo o svoji državni pripadnosti.
Sporazum si tolmači vsak po svoje. Britanski zunanji minister Anthonv Eden je v parlamentu potolažil svoje konservativce, razočarane nad razsu-lom Imperija, da se bo Sudan slej ko prej lahko opredelil tudi za članstvo v Britanski skupnosti narodov. Egipt je ostro reagiral. Nagib je izjavil, da o tem ne more biti govora. Sudan lahko izbira samo med priključitvijo k Egiptu ali popolno neodvisnostjo. Vse je izgledalo, da je sudansko vprašanje rešeno in že so se dogovorili! o novih pogajanjih o evakuaciji Britancev iz Sueza, pa se je položaj takole zapletel.
To v Kairu ne vzbuja malo-dušja. Spremembe, ki so tam nastale v zaxlnjem letu, so že in še bodo povečale vlogo E-gipta in pojačale njegovo udeležbo v mednarodni politiki in trgovini, za katero je v Evropi veliko zanimanja, celo konkurence. (Spomnimo se samo trgovinskega sporazuma z Vzhodno Nemčijo in »prisrčnega« obiska italijanskega vojnega ministra Pacciardija!)
Egipt se zaveda svoje moči in ve, da slednja izvira iz neodvisnosti. Zato si jo hoče dokončno zagotoviti. Iz tega je sklepati, da bo ta država v prihodnje spet ln. spet v središču naše pozornosti.
SE O VAJENCIH
Izkoriščanje mladine % nadurnim delom
Zadnja letna konferenca L«MS en vajenec ne del* samo toli- da se v mnogih primerih po-kranjskega okraja je med dru- ko časa, kolikor zakoni dopu- ložaj vajencev v kranjskem gim razpravljala tudi o živ- ščajo. Nekaj primerov: vajen- okraju ne razlikuje dosti od ljenju, delu in položaju vajen- ka Terezija Bogatajeva, zapo- njihovega bednega življenja v cev. Pereče ugotovitve o vajen- slena pri krojaču l>omlniku predvojni Jugoslaviji. O živcih je konferenca obravnavala Tavčarju z Dolenjo Dobrave, 1 jen jakih pogojih vajencev, nji-le načelno, zadolžila pa je svoj dela tedensko 37 nadur in pre- hovih stanovanjih, internatih, okrajni komite, naj s posebno jema mesečno le 500.— din za- domovih, njihovi hrani, obleki, komisijo za vajence organizi- služka. Vajenec Avgust Drol, obutvi, o njihovem družbenem ra podrobno analizo njihovega zaposlen pri Jožetu Žagarju v udejstvovanju bi lahko še mno-stanja. Stari Loki, v preteklem letu go napisali, toda prostor je od-
Po dvomesečnem delu je ko- sploh ni imel rednega letnega merjen in prav bl bilo, če bi misija ugotovila, da je vpra- dopusta. Takih in podobnih tudi kdo drugi prispeval svo-šanje vajencev, katerih je v primerov je v kranjskem okra- je mnenje o položaju vajencev, okraju preko dva tisoč, pereč ju na stotine. zlasti vzgojitelji in tisti prija-
družbeni problem, o katerem je Razen tega je komisija na- telji naše vajeniške mladine, ki nujno spregovoriti javno, ker šla zelo slabe pogoje, v katerih hočejo, da izboljšamo njene zahteva takojšnjega, temelji- vajenci žive (hrana in stano- življenjske pogoje in prepre-tega in energičnega reševanja- vanje). Zelo mnogo vajencev čimo omenjene in podobne pri-Kajti, niti eden od naših orga- ne prejema po zakonu določe- mere izkoriščanja in nečiove-nov oblasti in ustanov, ki so nega zaslužka, nima ustrezne- škega ravnanja, predvsem odgovorni za življe- ga letnega dopusta. Zaradi pre- Činitelji, kot so Inšpekcija nje vajencev, ni pokrenil še kourne zaposlitve mnogi va- dela OLO Kranj, Svet za pro-ničesar resnejšega, da bi se iz- jenci ne obiskujejo redno pou- sveto in kulturo OLO, Okrajni boljšal njihov položaj v našem ka v vajeniških šolah in se ra- sindikalni svet, Obrtna zbor-okraju. zen redkih izjem ne udejstvu- niča, občinski ljudski odbori in
Prvo, kar je ugotovila orne- jejo v družbenem, kulturno- razne družbene in politične or-njena komisija, je izkorišča- prosvetnem, športnem življe- gamizacije, so po mojem mnenje vajencev z dolgim nadur- nju. nju pozvani, da ocmudoma nim delom. Na območju okra- Tudi učni uspehi vajencev v ukrenejo vse potrebno, da se ja dela tedensko povprečno šolah so odraz tega izkorišča- spoštujejo zakoni naše oblasti vsak vajenec ali vajenka po nja. V II. d razredu vajeniške o vajencih in njihovih pravi-15 do 20 ur preveč. So pa tudi šole v Kranju, kamor hodijo cah. Zakaj Okrajna inšpekcija primeri, da delajo tedensko tu- večinoma brivski in frizerski za delo ne prijavlja sodniku za di po 35 in celo 40 ur preveč, vajenci, je v zadnjem polletju prekrške in javnemu tožilcu V tem prednjači okolica škof- padlo od 24 vajencev 15, osta- najizrazitejših primerov krše-je Loke, Poljanska in deloma lih 9 pa je izdelalo s komaj do- nja zakonov? Zakaj Obrtna tudi Selška dolina. brim uspehom. zbornica ne zahteva, naj moj-V vsej Poljanski dolini niti    Vse te ugotovitve  govorijo, stri in delodajalci spoštujejo
zakon o vajencih? Zakaj občinski ljudski odbori ne sto-ijo korakov proti takim delodajalcem, ki so na njihovem ob-(Nadaljevanje s 1. strani) slim tu na nedovoljeno pre«"»- moč ju vsem znani izkorišče-zmožnosti svojega tekmeca, t. ganje gotovinskega plana iz velel vajencev? Zakaj naše j. kmetijske zadruge. Takrat, čiste trgovinske dobičkaželj- sindikalne organizacije še vse ko se je zadruga omejevala nosti. Drži sicer, da se potem premalo skrbijo za strokovni samo na trgovino z lesom in ta denar porabi v korist vseh dvig mladega obrtniškega in odkup kmetijskih pridelkov, je zadružnikov, je pa tudi res, mdustrijskega naraščaja? In bilo vse v najlepšem redu. Ko da večkrat sklicevanje na to končno, zakaj se kljub povabi-pa je zadruga odprla svojo pr- pomeni le več ali manj spret- tu nihče od poklicanih faktor-vo trgovsko poslovalnico in ko no skrivanje škode, ki je bila jev ni udeležil seje OK LMS, je bil s tem dotedanji monopo- na ta način prizadejana sknp- ko je obravnaval vprašanje va-lizem krajevnega podjetja raz- nosti. Slavko Beznik    jencev? F.
bit,   pa se  je začelo trenje.
Vendar bo KZ morala.marsikaj popraviti
Prav je, da različna podjetja med seboj tekmujejo, ker to niža cene in veča k uit um ost postrežbe. Druga stvar pa je, če v taki tekmi ena od strank uporablja nedovoljena in zahrbtna sredstva. S tem lahko dokaže samo to, da nI sposobna vzdržati v pošteni tekmi.
Zakaj n. pr. podtika pisec kmetijski zadrugi, da bo menda kupila gradbeno parcelo za izredno visok znesek, če je ta parcela že kupljena in če je prav za to parcelo že pred dvema letoma krajevno podjetje ponujalo prav toliko ali pa še več. Zato pisec tudi zameri zadrugi, ker se ukvarja raoeo s kmetijstvom tudi s trgovino.
Res pa je, da je dvig kmetijstva osnovna naloga kmetijskih zadrug. Prav v tem pa bi se KZ Gorenja vas dalo marsikaj očitati. Predvsem mi-
V današnji številki smo naročnikom priložili
položnice in jih prosimo, da poravnajo naročnino, p<> možnosti za vse leto 1953. Fri tem upoštevaj lo, da bodo tisti, ki bodo plačali naročnino do konca leta, prišli v poštev pri žrebanju, ki ga je ra/.pisalo uredništvo „Glasu Gorenjske".
Naročnike, ki so že poravnali naročnino do konca lela, naprošamo, naj priložene položnice Izročijo kakemu novopridobljenetnu naročniku.
Upoštevajte, da uprava „Glasu Gorenjsko" ne prejema denarja samo ta naročnino. Zalo navodile na zadnji sirani položnico, čemu je denar
namenjen (n. pr. »Naročnina /.a marec in april 1953", »Naročnina z& leto 1963, nov naročnik"
Ud.)
P060V0R
o Fronti in ZK
INTERVJU • tov. Milanon Orrliora, predsednikom vaškega odbora OF pri Sv. A mi nad Tržičstn, objavljamo zaradtt pomanjkanja prostora le v »d lonikih.
»Številni komunisti Se ne razumejo nove vloge«, je dejal tov. Ogris, »ki jo Ima pri nas Zveza komunistov. Se vedns mislijo, da je ZK nekak štab, ki naj bi komandiral vsem ostalim organizacijam in jih postavljal pred že gotove sklepe.
Pred zadnjimi volitvami m. pr. se je sestala osnovna organizacija ZK pri Sv. Ani. Le s težavo smo pri nekaterih članih premagali miselnost, da morajo komunisti že vnaprej poimensko določiti kandidatno listo s bočno odrejenim procentom kandidatov-komiinistov. Kako napačno je tako gledanje, nam je potrdila praksa, saj je zbor volivcev sestavil približno enako kandidatno listo, kakor bl jo določili komunisti na svojem sestanku, če bi bili krenili po napačni poti ln Jo sploh določili.
V vseh podobnih primerih osnovna organizacija ZK ne M smela neposredno posegali ▼ take stvari. Komunisti so tudi frontovci ln kot taki naj na zborih volivcev ali masovnih sestankih Fronte povedo, kaj mislijo. Seveda njihovo mnenje ne sme biti neka direktiva za sestanek. Dopustijo naj, da vsi ostali državljani, oz. člani OF soodločajo res samostojno.«
Na vprašanje o vsebini dela OF na vasi Je tov. Ogrla dejal, naj se Fronta ne spušča v konkretno gospodarsko dejavnost, vsaj no tam, kjer obstoji kmetijska zadruga, mora pa skr-brti ra pospeševanje zadružništva ln dvig kmetijstva •ploh. Kjer pa nI kmetijske nadrnjre, ni napak, če se Fronta spušča tudi v agitacijo za posamezno tro*P°darske akcijo, kot so n. pr. škropljenje sadnega drevja Itd. SIcer pa naj bo Fronta obči usmerjevalec političnega ln gospodarskega napredka na vasi.
»Se ©n primer lz Podljube-Ija! Ko smo imeli pri nas tekmovanje pred VI. kongresom ZK, nismo napravili nobenega ožjega in posebnega programa ra OF, temveč so njeni člani tekmovali v posameznih orjra-nlracijah In društvih. Ta način dela se Je zelo dobro obnese!, saj je biLa naša frontna organizacija prva v okrsfa. Fronta Je obdržala pregled nad vso dejavnostjo, pa se vendar nI vtapljala v podrobnostih.«
Se precej nam je tov. Ogrls R-ovoril  tudi   o  predmetu dcls
osnovne organlsnctje zk
na vasff, o tem, da mora predvsem proučevati načine in metode dela. ki naj Jih njeni člani skušajo uveljaviti v OF itd-
(nadaljevanje in konec)
P ppozno
V ponedeljek se je vodja našega pota dr. Maks Miiklavčič podal v Celovec z namenom, da se oglasi pri celovškem škofu in mu razloži našo zadevo, predvsem pa to, da njegova okrožnica sloni na usodni zmoti. Smatrali smo, da je to najpametnejša in najbolj pravilna pot in da se bo na ta način dalo marsikaj razjasniti. Pre-vzvlšeni je našega zastopnika rad sprejel ln poslušal tudi vso razlago, posebno tisto, da slovensko društvo duhovnikov ne spada pod prepoved, ki jo je res izdala škofovska konferenca v Zagrebu 2f>. septembra lanskega leta, kar je bilo na sami konferenci tudi posebej poudarjeno, o čemer pa bojda v Celovcu niso ničesar vedeli. Kako bi pa bilo sicer mogoče, da imamo vsi celebrete, pa še posebno priporočilo svojega škofa, i katerim nas priporoča, da smemo maševatl v drugih škofijah? Po vsem tem je celovški škof sicer obljubil, da bo to krivico ob prvi priliki popravil, a zdaj je bila okrožnica prebrana in v teh krajih nam pač za zdaj ne bo mogoče mačevati, lahko pa v krajih, kjer okrožnica ni bila prebrana, to je — v nemških naseljih. To je bila siicor neka rešitev, a zelo skromna.
Naslednji dan smo se odpe-
GLAS(;ORK!\.ISKF Stran 2   - Itev. !)
ljali h Gospe Sveti nad Celovcem, kjer smo tudi vsi maše-vali. Naša molitev je bila tukaj, zaradi tesnobe, ki nas je obdajala, še toliko bolj goreča ln prisrčna. Koliko Slovencev bi rado porom al o v ta prekrasni Marijin dom! Proden smo se poslovili od starinske cerkve, od Matore božje in groba koroškega blagovestniika svetega Modesta, smo zapeli še nekaj naših najbolj priljubljenih Marijinih pesmi.
v Škofičah
Odločili smo se, da napravimo samo še en nastop, nato pa se vrnemo domov. Ne toliko zaradi šibkega obiska, bolj iz protesta, da smo bili oropani dobrega imena prav od tistih, od katerih bi najmanj pričakovali. Na poti v škoflče smo bili ob zaledenelem Vrbskem jezeru povabljeni na kratek obisk k našemu konzulu v Celovcu g. Mitji Vošnjaku, ki se je ves čas našega bivanja na Koroškem živo zanimal za naše uspehe in neuspehe in nam v vsem šel dobrohot no na roko.
V Skoflčah, ki je čisto slovenska vas, smo bili prvi jugoslovanski zbor, ki je po vojni prišel k njim na obisk. Kaj če bomo tudi tukaj hladno sprejeti? A bili smo že ob samem prihodu nemalo in prijetno presenečeni. V dvorani, kjer so bile pogrnjene mize, ob straneh klopi, nas je pričakovalo lepo število ljudi, še in še so prihajali, dokler se dvorana ni popolnoma napolnila. (>t> našem prihodu je završalo,
Joža Vovk
5 ftfstoffa pa Kctoslu
neko veselo in obenem slovesno razpoloženje nas je vso objelo. Tik pred začetkom nastopa sem stekel še k našemu avtobusu, pa sem v veži naletel na ženico kakih Šestdesetih let. Vsa zasopla si je stepala sneg z ramen. »A se je že začevo?«
dve uri in pol daleč, samo da bi nas slišala. Kdaj in kako bo v tem snegu, ki jo vedno bolj naletaval, prišla domov, to zanjo nI bilo važno, samo da je zdaj tukaj. Se pozneje sem jo opazoval z odra. Ob zidu tam zadaj je bila, stol si je poiskala;  kadar smo začeli peti, je
Djekie na Koroškem
»Ne še, bomo pa kmalu za- vstala, ko smo nehali, je spet
Čeli«, sem ji povedal. sedla.
No, rast bogu, sni dro hte- Tako   razpoloženih   in tako
va!« hvaležnih    poslušalcev gotovo
In mi je pravila, da je prišla ne bi nlkje- našli, če bi še to-
liko prepotovali. Prav vsaka pesem in vsaka beseda je vžgala, še in še smo moral 1 dodajati in raztegovat.l svoj skromni program. Solze so se tjlldem svetilo v očeh, nazadnje so nas tako rekoč potegnili z odra medse. Tu smo torej   srečali    prave,   nežne in
in.iike  Korošec. Skoflčani llllll-
jo budi svoj zbor in kar Ikopo Zaboje jO, Ko smo ml nehali. s<> se oni oglasili, nazadnje pa vsi skupaj. Hoteli so nas pridržati, vse bi nas prenočili, a morali smo se posloviti (xl ljubeznivih skoflčanov ln zatrdno obljubiti, da se še vrnemo.
Skoflče nam tako niso postale samo prijetno doživetje, nepozaben spomin, ampak tudi temeljito zadoščenje za vse, kar je bilo prej neprijetnega. In to je več kakor samo uspeh.
Kritem po Celovcu
Celovec naredi vtis čisto nemškega mesta. Človeku, ki so prvikrat in le za kratek čas sprehaja po njegovih ulicah, je tudi težko presoditi, koliko je v tem mestu še slovenskega življa. Imena podjetij oziroma njihovih lastnikov so dostikrat še čisto slovenska, I h gostoma pa popačena, ln čo vstopiš, moreš kaj opraviti samo i>o nemško. Zdi se, da so germanizacija Celovca približuje končni fazi.
V primeri /. našimi mesti ni opay.lt I kake posebne živahnosti, kakor da v številnih hišah stanuje le malo ljudi.
Trgovin je veliko ln polne so. Vsemogoča roba se ti jk>-nuja. Tujci, ki sc usta- < pred
izložbo, še bolj kakor razstavljeno blago, zanimajo eene. Nižje so kakor pri nas, a človek ne sme pozabiti, da so Šilingi in ne dinarji. So gotovi predmeti, ki so morda res z» spoznanje cenejši kakor pri nas - to je seveda treba sproti izračunati mnogi predmeti so pa seveda tudi dražji-Kupcem nudijo vsemo -oče olajšave, Imajo »beli teden«, Imajo »Inventurverkauf«, »RAU-inungsvorkniuf* Itd., a kupcev je malo. Ko tako romaš od ok-
oe do okna Iz malo rnčunad, ti
Mt)0t6 pride na misel tisto: 2* malo denarja malo muzike, dobro mu/.lko je tudi tam treba  Imel i   mnogo  dena i ja, k'1 kor mend ! na svetu. O*
prlnescš s seboj za spomin vžigalnik, ki si ga res poceni dobil, to še ne pomeni, da jc pri nas vse drago, tam pa v«c zastonj. Zdravo pa je, da & človek o tem sam in na mest11 prepriča.
Tudi Beljak smo obiskal'-Sfumo mimogrede. Ista sil"4* kakor v Celovcu. Obema uič' stoina se še občut no pozna VOJ' na, mnogo je še razrušeni" stavb In cele uMee zaplinkan**' In še nekaj opaziš Pri nas mnogo gradi In to |k>vsoiI, t*1'^ zelo malo. Se st-aro le p'**"' j poprav 1 a jo še marsikaj sili v prste, pa 1kxU d<*volJ-
Vrnili  smo se  proti .JrH«*n' i kačam.  Kes  nekaj  dni prej
kor smo nameravali, a v
pričan j u, da .
kulturno delo,  da smo đO*^
no predstavili našo doiu<>v
In  našo perjem,  prav t*W tudi p"k"zali hvoJ ponos.
f---^
Gospodarske novice iz vse domovin?
NAPRAVE ZA UMETEN DEŽ SMO PRIČELI IZDELOVATI DOMA
V kovinski tovarni »Tito« v Skoplju so začeli serijsko izdelovati naprave za ometen dež. Naprava bruha vsako minuto 2000 1 vode
▼ zrak, ki pada na zemljo v obliki kapljic. V 10 dneh lahko (a!.a naprava zalije 40 ha površine. fte letos nameravajo Izdelati 300 takih naprav.
KMALU   BOMO IZDELOVALI TUDI KABLE
Blizu Svetozareva v Srbiji bo začela obratovati v začetku prihodnjega leta velika tovarna kablov, ki bo največja te vrste v Evropi. Iz nje l>omo dobivali kakih 2.500 različnih vrst Izdelkov, potrebnih naši e-lektrifikacijt. Potem bakra,
▼ čigar proizvodnji je naša država na prvem mestu v evropskem merilu, ne bomo več Izvažali, ker bomo vs« izdelke iz elektrolit-nega bakra ln kable Izdelovali sami doma.
NOVOODPRTA PROGA BO MOČNO KORISTILA NAŠIM ŽELEZARNAM
Že uredi aprila letos bodo odprli za promet novo-izpeljano normalnotirno železnice Breza—Vare* v Bo*nl. Ta proga Je bila ena Izmed najtežjih, ki smo jih zgradili v naši državi. Je pa širnega pomena za naše železarne, ker bo omogočila da se bodo letos v rn etniku Vareš neovirano lahko nadaljevala obsežna dela, da bo rudnik lahko nakopal še letos 500 tisoč ton Železne rude.
NASA    NAJVEČJA PREDILNICA BO KMALU OBRATOVALA
Kmalu bo začela obratovati v Vrabčičah pri Mostar j u naša največja predilnica, ki Ima 47.000 vraten ln bo letno Izd Hala 17C0 ton najboljšega bombažnega prediva za trikotažo, popelin, nogavice, tenkega ženskejra platna ln tkanin za dežne phišče. Letos »m> izdelala prvih 500 to« prediva, ki smo ga morah doalej uvažati.
V OSIJEKU GRADIJO PRVO  TOVARNO SFVAL-NIII STROJEV
I^tos bodo v Osijeku zgradil! prvo tovarno šivalnih strojev v državi, ki Jih ndaj kupujemo v inozemstvu. Spočetka bo tovarna opravljala montažna dela. Kasneje pa bo prišla na samostojno proizvodnjo | Bmogljivost jo 6000 strojev na leto.
1__/
Ali smemo toliko sekati v naših gozdovih?
se pravi od tega, koliko imamo vode, Mavčiče.) v
kolik
Stanje naših gozdov vzbuja znaša sedanji prirastek v goz-
zaskrbljonost   vseh   gospodar- dih. Vemo, da se je v letih
stvenikov, ne samo gozdarjev, 1947—52 posekalo večletni pri-
ki   upravljajo   in   oblikujeio rastek in da je gozd moral
gozdna zemljišča. Strokovnjaki dati znatne žrtve za potrebe
so ocenili, da so lesne zaloge v obnove in izgradnje naše indu-
gozdovih za okoli 40 odstotkov strije. Sedaj pristopamo k ob-
nižje od normale, ki bi lahko novi gozdov ln leto 1953 pred-
bila v naših gozdovih. Prira- stavlja šele začetek naporov za
obrtni dom. Tudi na komunal-Ko so razpravljali o delitvi ^ dejavnost mesta Kranja nd-dobička, so srbili edini, da ga so pozabili. 97.000 dinarjev so
tehničnih izboljšav. Tako želi-
Takih gostincev ne rabimo!
Sitarsko žimarska zadruga v jo izboljšati delovne pogoje in Stražišču je ena najstarejših dvigniti proizvodnjo. Ostali del proizvajalnih zadrug v Slove- dobička so namenili za obratni ji. Preteklo soboto so se nje- ni, socialni in kulturno-prosvet-
Ko je gospodarski svet k ran j- ga in zaščitnega gozda, kjer so razne »nabiralne akcije« lesa ni Člani zbrali že k 47. rednemu ni sklad, kar 20 odstotkov pa
skega   okraja   razpravljal   o sečnje   lesa   omejene   le   na in vse naj bi plačeval že tako letnemu občnemu zboru in ugo- so si razdelili med seboj,
prošnjah za posek lesa v le- zmerno prebiranje in manjše izčrpan gozd. Gasilsko društvo tovili, da so imeli lani skoraj    pri delitvi podpor različnim
tošnjem letu,  je ugotovil,  da vmesne užitke. Take zaščitne v neki vasi si želi nabaviti pa- za 28 milijonov prometa in 1 društvom in organizacijam so
so gozdni posestniki v neka- gozdove imamo pretežno v go- radne uniforme — in evo, na- milijon 461.000 čistega dobič- pokazali precej velikodušnosti,
terih občinah zaprosili za to- ratih predelih, na strminah, ka- biralna akcija lesa. Tudi dol- ka. »Svobodi« so namenili 20.000.
likšen posek lesa, da bi ugo- menitih pobočjih,  ob vodovju gpve zadružnikov   naj   bi   po    Zadruga   je   ugotovila,   da za dograditev športnega doma
ditev povzročila pravo pusto- itd., kjer varujejo nižje ležeča mnenju KZ Voklo plačal gozd- bo morala svojo dejavnost raz- p^ 75.000 dinarjev. Prav tako
šenje naših gozdov. Zaradi te- zemljišča in naprave pred pla- Zadružni funkcionarji  predla- 6iTiti m začeti s proizvajanjem so se odločili prispevati 100.000
ga so za območje posameznih zovi, usadi, pred izpiranjem in gaj0 v ta namen pesek lesa od novih predmetov, kajti s siti dinarjev za graditev obrtnega
občin določene kvote, ki pred- odnašanjem,  preprečujejo na- 500 m'! Naj bi ti funkcionarji ne more več uspešno konkuri- doma v Ljubljani in 50.000 za
»tavljajo zgornjo mejo, do ka- stajanje hudournikov, aadržu- pregledali gozdove okoli Vokle- ra,tl- Kakšni naj bi bili ti novi Kram'ski obrtni dom. Ta sklep tere bodo sečnje dovoljene. Vi- jejo grušč,  izravnavajo odte-       m Vcgelj pa bi videli kak- predmeti, še ni bilo sklenjeno, je toliko pomembnejši, ker je
šina dopustnega poseka je od- kanie voda, kar -ie odločilnega ^ težke poškodbe so v njih vendajr P3- so vsi   zadružniki to prvl prispevek za kranjski
visna v prvi vrsti od proiz- pomena za obratovanje hidro- ^ ^ langke in kako Jso dali svoj pristanek,
vodne zmogljivosti gozdov, to central. (Pri nas Moste, Med- gozdovi ^ ^ prej slabo za.
gozdu neposekanlh zalog in    Iz navedenih razlogov smo JjJJS^flP2jMm> donoBOm« Po Polo,vico Porabijo za investici- namenili kot svoj prispevek za
lik je letni prirastek. prisiljeni, da sekamo manj, kot fJT—H     ' iti naT>rei SkIemli ^ da bodo Po^ta- graditev stražiškega vodovodi.
■ 17 J- vili parni kotel in uvedli več Z(Ao živahna je bila razprava tehničnih izboljšav. Tako želi- ob sprejemanju tarifnega pravilnika, o katerem so že predhodno razpravljali na sindikalnem sestanku in ga nato razobesili na ogiaisnk) desko.
Enajstega februarja sem se- stov. Menim,  da je za tako Odločili so se, da dvignejo ta-del v tržiški »Pošti« in poslu- stanje odgovoren delavski svet rifhe postavke za delovna me-
,. šal prav zanimiv pogovor med prav tako kot upravnik, čas sta Pri česainih strojih, ker je
stek na lesu je prenizek. Glav- zniževanje sečenj. Najvažnejši ^^^0 m gostL Gre za zelo je že, da se temu napravi ko- to delo izredno naporno zaradi niča v gozdovih so lesne za- ukrep za izboljšanje gozdno- rtwr>  u nam nec  gaj je bilo čuti že dovolj prahu.
loge   gmota stoječega lesa, na gospodarskega stanja je ravno čanom ni y      ^ pripomb glede postrežbe, čisto-     Na koncu so izvolili nov u-
kateri se množi letni prirastek  ^anje sečnje lesa ln vzpo- e    riaBti itd. Mestni pravni in nadzorni odbor ter
Če je glavnica nizka, so tudi redno s tem se mora zniže-     v gostimi je duo večje eie
obresti nizke. Zato pri napred- vati tudi potrošnja lesa. Tega v11« domačinov in tujcev. Sled-
nem in umnem gozdnem go- se morajo zavedati vsi, tako nji 60 želeli, da jim natakarica
spodarstvu težimo za poveča- gozdni posestniki in upravite- postreže z zemljami in čajem,
njem množine in vrednosti za- 1 ji gozdov kakor tuđi potr oš- Vsa skrušena jim je natakari-
log v gozdu ln s tem trajno niki lesa. Lansko zimo je v c* morala priznati,   da jim z
povišujemo   donosnost   gozda, ravninskem    delu    Gorenjske zemljami ne more postreči, ker
Po   navedbah   strokovnjakov sneg napravil ogromno škodo, — skladiščniki še spijo. Ura
znaša letni prirastek v naših ki se bo poznala desetletja v j« bita. I** osmih zjutraj, gozdovih komaj 2 do 2,5 kufo. teh gozdovih. Nerazumljivo je.     Gostje so z natakaričiinega
metra na 1 ha gozdne površine, kako   morejo   posestniki   teh obraza brali, da ji nI vseeno. «no deteljo gnojiti B kostno njem), da ga zavlečete v zem
V naprednih deželah z razvitim uničenih  gozdov sedaj zahte- Zato je ni nihče >oštel«. Začeli moko in kdaj.   Če pa ni do- Ijo
gozdarstvom pa znaša 6 in celo vati, da se jim odobrijo sečnje so jo poučevati, kaj mora sto- kakšno umetno gnojilo bi    V jeseni sem podoral črno
več kubičnih metrov. ie preostalih okrnjenih šesto- riti, da se stvar uredi. Na se- P**!« v poštev? deteljo ln posejal pšenico, ni-
Znatns površine zavzema.^0 jev.  Saj imajo po večini vsi stanku kolektiva naj bi kriti-     Detelja potrebuje fosfor, ka- w,in P» gnojil. Spomladi bl rad
pri nas mladi,   ie   nedorasli velike zaloge lesa ln drv na Hirala, so  ji svetovali.   Toda lij in apno. Kostna moka pa JJJjPJJJ nJ"ivo T umetnimi gno-
gozdovi, kjer nI zrelih  zalog svojih dvoriščih (na primer v morala jim je priznati, da je ima sicer fosfor, toda boljši bi        ^da no vem s kakšnimi?
za posek, kljub temu, da je občini Naklo, Šenčur, Cerklje to že večkrat storila,   vendar bil superfosfat. ki vsebuje tudi     Ker je prej rasla detelja, nI
tu prirastek dober. V poštev ln drugod)! zaman. Tudi upravnika vedno mavec — apneno gnojivo. Su- ^eba gnojiti s hlevskim gno-
pride le redčenje drobnih sor-    Opaža se lahkomiselno raz- nadlegujem — pravi natakar i- perfosfat  tudi  hitreje  deduje. Jem- kajti pšenica bi bila pre-
timentov.   Več   kot   tretjina metavanje z lesom, kakor da ca, — a kaj ko imajo vsi glu- Razen superfosfata ji je treba bujna in bi polegla. Potrosite
gozdnih površin v kranjskem bi ga Cmeil na pretek in da so ha ušesa. dati se kalijeve   soli.   Torej: P° njej takoj 200 kg superfos-
okraju ima značaj varovalne- goadovl neizčrpni!   Množe  se    Pridružujem se mnenju go- zp-ndai spomladi 200 kg super- fata-
fosfata in 100 kg- kalijeve soli    Ko *em Izoral krompir, sem
K- _^ J S     *SW ^ 1* _ _ ^      ali pa 800 kg lesnega pepela na nJJvo pognojil s hlevskim gno-
r AM bl bilo dobro gnojiti z K Mmi deteljo. Naslov je res malo čuden, ljudeh so prav tako virusnega ga krompirja, toda v teh oko- apnentmi gnojili njivo, na ka- ™ b,1° doJro tlKli to poker so breskve boljše od krom- značaja. Mih ima breskev že mnogo terl mislim saditi krompir? — f110^11 ,n plrja — vendarle sem proti Izrojevanje krompirja je v boljše pogoje uspevanja in jo Kdaj ln kako naj ga trosim? breskvam. Breskvi na uS (Mi- področju breskvtnlh nasadov bo težko izriniti. Ali bi prišlo v poštev še kak-sus persiceae) spomladi zapu- naglo. V Krškem morajo krom- Poleg razmeroma deževnega šno drugo gnojilo? sti breskev in se preseli na plr po treh letih obvezno zame- podnebja ln zmerne toplote je Ako v zemlji ni apna, je si-kromplr. Ker ima krila, se hi- njati, ker v tem času virus v naš okraj še prirodno ograjen cer dobro anniti. vendar krom-tro »predeta v a z enega krom- krompirju že toliko napreduje, z gorami, ki preprečujejo za- pirju ne zadostuje samo apne-plrjevega iieta na drugi. Z dol- da prepreči rodnost in zdravo našanje breskvi nih uši iz južnih no gnojivo. Krompir potrebuje gim rilčkom sreba sok iz rast- rast. Tak krompir seveda nI predelov. Zatorej se odločimo: zlasti dušik in kalij. Ako ni- . line. Pri tem delu raznaša 7. več za seme in z nobenimi ali breskve ali krompir. In če- mate hlevskega gnoja ali če je a"Dro °e vkorenini. V hlev-ene clme na drugo virusne bo- sredstvi ga ne moremo več prav so breskve boljše od bila njiva že lani dobro po- *T" ^no^u Je dovolj dušika za lezni, ki jih kmetje imenujejo ozdraviti. Nabaviti moramo no- krompirja, se le odločimo za gnojena s hlevskim gnoem, r^TVl0/" začetno ra^t detelje. Izrojevanje krompirja (ali 'de- vo seme, ki še nima v sebi vi- krompir! tedaj dajte na ha 500 kg nitro- r?. .bo Pa za soržico in de generacija). Virus je namreč rusnega soka. Na degeneracijo do zdaj najmanjše, kar še lah- vpliva sicer tudi prevelika vro-ko imenujemo »živo«, je manjši čina, premalo padavin in last-od najmajših bacilov ln ga ni nosti zemlje, vendar v našem mogoče ugotoviti s povečeval- okraju pride v poštev samo bo-nlml aparati, temveč samo na lezen, ki Jo prenašajo bresk-osnovl zunanjih znakov, ki jih vino uši!
povzroči na rastlini. Mnoge ne-     Naše   področje  je   eno od varne    bolezni pri živalih ln glavnih   pridelovalcev semenskega krompirja. Zemlja
ljudski odbor naj napravi red! delegate za skupščino Okrajne J. R.     obrtne zbornice. M.
Kmetifalu sveiamkt
K. F. Naklo — Ali je dobro pred   saditvijo   (pred brana-
s kakšnimi? Koliko časa pred setvijo detelje bi moral trositi umetno gnojilo — morda že na sneg?
Ako je soržica gnojena s hlevskim gnojem, bo dovolj čudi za prvo rast detelje. Dušik potrebuje detelja le, dokler se
Inž. Janez Perovšek foskala.   Nitrofoskal potrosite     '0' če potrosite takoj spomladi na soržico 200 kg super-
Načrtno urejanje p latinskih pašnikov ^a
racionalno izkoriščanje paše
site na deteljišče 200 kg super fosfata ln 100 kg kalHeve'soli ali 800 kg lesnega pepela. F. V. iz Tuh'nfa — Kaj je
Ko so prišli planinski paš- ca, Javornik, Blcgoš, Porezen vzrok, da Je zemlja kisla in nikl med splošno ljudsko pre- ln  Sorske planine,   manj   pa s čim naj gnoilm ? in moženjc,  so jih urejali  pašni Tegošče, šija, Kofce in Pun-     Kisla je mokra'zemlia k^r p<-dnebie sta * la ugodni  za odbori, v katerih je bil tudi po grat, zanemarjene in zaraščene mokrota zavira v*tAr> ~o'ir. „
Tekmovalne kranjske mladire *        -      klo m     * g™«)™, s   ^     r^*K "
zemlja kisla in prhka. Na ža- nik upravnega organa. Z usta- bi po čiščenju pridobili mnogo druge pomoči kot da tih iz«m Mladinski aktiv v tovarni In- Inteksa poklonila prehodni po- lost pa ne moremo trditi, da se navijanjem raznih odsekov pri paše. Brez hleva so planine širno, bodisi z odprtim' 1a*kl llkn, ki i.- med tovanlildml kal. ki ga \u> dobil ekipni tek- v naših krajih krompir ne lz- kmetijskih zadrugah, ki naj bi Bnsnina, Dolge njive, Tegoftče, aJj pa s pokrito drenažo Ne-»kti\i i,MS v Kranju <Hlen naj- movalrr. \' (nijno la^t pa ga rodi. Tudi v kranjskem okra- prevzeli operativo kmetijske Porezen in Sorske planine. Tu- koliko prevlažna tla pa popra-holHdh, lani pa oelo v vs4>li Int «l«>l>il aktiv, ki si ga bo ju se sčasomei Izrodi vsak proizvodnje, se je več pašndh di ostale manjše planine so ve- vi apnenčev pesek (živi apne-b-'kfnovanjih pr\i, Je \ poča- osvojil 3 h>ta /apon^l ali B let krompir. To se pravi, da je odborov vključilo v kmetijske činoma v slabem stanju; nad ni prah ali zmleti apnenec). H*he\ v. kongresa LMJ orga- v presledkih. Tako tekmovati je naša glavna kultura ogrožena, zadruge in ustanovilo lastne polovico so zaraščene z grmov- Apnenega prahu damo vsakih n,'lr:ii doslej največje tekmo- nameravajo namreč poalej or- Položaj je iz leta v leto slabši pašne odseke. Marsikje pa te- jem. Več planin bi bilo potreb- 5 let kakih 20 mtc na hektar,
samo zato, ker po mestih in ga §e niso storili!, zath p no redno očistiti kun- nji. ki zmletega apnenca pa še noW celo sami kmetje gojijo bre- skrajni čas, da pašni odbori se vsako leto pri vali z višjih liko več. akve ob zidovih, kjer so za- takoj uredijo svoje odnose do skalnatih terenov in leži raz-ščitene od mraza in obrnjene kmetijskih zadrug, ki so od motamo po vseh pašnikih ter proti soncu). iNekaterl so se občinskih lju<Lskih odborov tako zmanjšuje pašne povr-oprugumnill celo za nasade, če- prejele planinske pašnike v šine. NapajaJišča so marsikje prav vedo, da jih bo slej aH izkoriščanje. Kmetijsko zadru- neurejena, čeprav bi to ne zah-!>r i nnieii ona/, iiti slani. Po- ge sestavljajo same pravila, tevalo dosti truda. Pašnikov ložaj je zdaj tak, da so breskve pri čemer jdm pomaga osnu- ne gnojijo, kar pa bo nujno tako številne, da je rtegenera- tok pravil, ki jih je sestavila potrebno,  če hočemo,   do bo-
clja krompirja splošen pojav, Okrajna zadružna zveza. Po mo napredno gospodarili in da Ta sklep bodo tisti pašni ki naglo narašča. tem osnutku je predviden za bomo  imeli večje  koristi  od udeleženci, ki jim ni vseeno,
Kmetijstvo na Gorenjskem se vsak pašnik samostojen pašni planin. Tudi ograje so na ne- če planine še nadalje propa-opira predvsem na živinorejo, odbor, vezan na živinorejski katerih planinah v prav sla- dajo, nedvomno pozdravili, gozdarstvo in krompir. To so 'xlsek v zadrugi, tako da je Immu stanju, ponekod tudi DO> OiK-inski ljudski odbori in kmo-trije glavni stebri. S sajenjem predsednik ali drug član paš- drle, tako da pride na nezava- tijske zadruge pa bodo morali bieskev spodrivamo krompir, nega odbora hkrati odbornik rovanih krajih do nesreč, iz skrbeti, da se bo ta sklep do-Zato ne bl bilo dovolj, da živinorejskega odseka v zadru- obmejnih pašnikov pa uhaja žl- sledno Izvajal. Načrt dela naj kmetje prosijo, naj se v bodo- gl. vina v Avstrijo. sestavijo povsod   čimprej, da
če brestve več ne sadijo, tem- Večino naših pašnih u dele- Da bi pašni udeleženci res bodo pašni udeleženci svoje ae-vee bi bilo prav, da delegati ženeev doslej ni bilo mogoče poskrbeli za pašnike, je Okraj- lo opravili še pred odg onem kmetijskih zadrug zahtevajo v pripraviti do tega, da bi po- ni ljudski odbor na podlagi živine na pašo. Prav tako je Svetu proi/.va jaleev, da se iz- magald pri vzdrževanju in iz- 7/ikona o agrarni skupnosti treba že prej zbrati denar od glaaoja Odredba O poneku bre- lioljšavanju planinskih pašni- sprejel sklep, naj občinski tistih, ki ne bodo sami delali, ski v na vsem področju kranj- kov. Predsednik p nega <xl- ljudski odl>ori — upravni or- kajti kasneje, ko bo njihova skega okraja. Ix>ra Ive Dolgan je celo izja- gani planinskih  pašnikov  — živina že na planinah, bo de-
Iztrebljenje breskev bo vpli- vil, da niti četrtina pašnih vsako leto izdelajo skupno s nar teže izterjati, težko pa bl valo na dolgotrajno rodovitnost udeležencev ni prišla delat na pa/irskimi odseki K Z načrte bilo tudi delavce, ki naj te krompirja. Nas okraj Ih> na planino. Tisti pa, ki so se va- vzdrževalnih in zboljševalnih gospodarje nadomestijo, pla-ta način postal najponusmhnej- bilu o<izvali, so godrnjali, češ dol. Delovne dni, potrebne za čartl.
vanjn kranj k h ml ulnsk h ah- gani/irati   vsako leto. {^<>\.  Preko  l'0 mladincev  In      I»oleg jmkala bo prejel ekip-
»l'ullnk I/ «» aktivov M DO |>o- ni   f.kmovalee   tudi diplomo
»"Mih, v namiznem tenisu, la- okraj, komiteja i-ms, Emaffo-
" 1,1 kegljanja. velel v imeanifiilli oJaolplinak
Ba to tekmovanje je uprava pa plakete.
I*rc<l fliirmi - važna
ZDRAVSTVENA AKCIJA
7. MARCA AKADEMSKI PLES
'N- inaiva hudo pričeli v kranjskem okraju obve/.ul fluo-
Paf*ki pregledi voefa prebrvalatva nad 15. letom.
"H
Ij,,,!, *'a* s t<» napravo ImmIo pn-glr4lall   na   uro  tudi   |><» itO
Ni
1   sliki:   Miioroi-r-i sk    ,'•..»,,  nti foloi;i-:iliranjii pljne
ši     proizvajalec     semenskega zakaj bi morali delati oni. če ost varitev    načrta, razdelijo
krompirja,  kajti  drugI  okraji večina ne dela. Ker so delali med pašne udeležence po šte-
si mnogo težje privoščijo take brez volje, niso kaj prida sto- vilu živine, ki jo pošiljalo na
ukrepe. l>o sedaj smatrajo Po- ril t.                                            pašo, za kar jih zadolžijo na
stojno. Tolmin, Trbovlje, Mari- Iz teh razlogov so v kranj- skupnem sestanku. Kdor dela
bor, Celje, ljubljansko okolico skem okraju od večjih planin ne   bo opravil ali plačal, bo
prav tako za rajone semenske- Brsnina, Dolge njive, Konoši- izgubil pravic do pp'nje.
ing. P.
GLAS GORENJSKE Slcv. 9 — Stran 3
Piše Stanko Bune
(Nadaljevanje in konec)
Čeprav si knjižnica se ni mogla priboriti pravice do prejemanja dolžnoetneg-a izvoda, kakor ga prejemajo druge Studijske knjižnic«}, si je vendarle • pomočjo prosvetnega načelnika tov. Dušana Bavdka in ob razumevanju ravnatelja Gorenjske tiskarne tov. Ignaca Sumija zagotovila redno dobivanje vseh tiskov iz omenjene tiskarne, kar praktično predstavlja skoro vso knjižno produkcijo na Gorenjskem.
Sedanja knjižna zaloga obsega najraznovrstnejea dela. Veliko je leposlovja, med znanstvenimi knjigarni prevladujejo zgodovinska, pedagoška in gospodarska dela, manj je tehničnih. Po jeziku je največ slo-vcrii-kih, precej tudi srbskih In hrvatskih ter nemških, iz drugih jezikov pa le malo. Po vrsti tiska je v slovenskem oddelku okoli 160 revij in časnikov, približno enako število knjižnih zbirk, ostalo so posamezne knjige in brošure, medtem ko je muzikalij, slik, grafik, zemljevidov in rokopisov ie silno malo.
Materialno stanje knjižne zaloge je različno. Veliko knjig ln revij je nevezanih ali pa je njih vezava že tako uničena, da jih bo treba dati pre-vezati ali pa jih celo nadomestiti z boljšimi izvodi. Največja nevšečnost pa so velikanske vrzeli v serijah revij in časnikov ter knjižnih zbirk, prav tako tudi v kolekcijah del posameznih avtorjev. Dopolnjevanje manjkajočega je tudi eno izmed temeljnih pogojev, da bo mogla knjižnica opravljati svojo kulturno nalogo v polni meri.
Obisk knjižnice je po preselitvi rasel vzporedno s postopnim urejevanjem slovenskega oddelka in se dvigal iz meseca v mesec. Za stranke je bila knjižnica odprta vsak dan od 8.—12. ure. V zadnjih štirih mesecih je zabeležila statistika okrog 200 obiskov, nad 500 izposojenih del na dom ter več del, ki so jih interesenti uporabili v samem lokalu. Število obiskov in izposojenih del bi bilo že v tem času neprimerno večje, če bi mogla knjižnica interesentom poetreči z vsemi tistimi deli, ki so jih v njej zaman iskali. Tej potrebi znanja željnih množic bo treba posvetiti največjo pažnjo.
Knjižnično delo je bilo doslej omejeno predvsem na notranje poslovanje: na odbiranje knjig, Izločanje odvečnega in nerabnega,  razvrščanje knjig
/ / /   / // // // /''''
Rešitev »Prešernove naaradne križanke"
Vodoravno: Vojvodina, stalagmit, jius, amo, igo, ari, OF, rampe, krv, Atene, or, LRS, K^t pri Savici, ave, nauk, tko, Arif, Ind, >Dr«, ep, ste, CK, Mura (ali Sora), Krpa, ak. Hf'U, ceh, sok, Ra, eš, bat. vladar, menica, dm, rov, P. N., raca, leča, Op., rog, če, ni, sva, Avar, Cop, ovil, veza, opeka, ornega, soda, ila, na-šarim, D IT, ca, Primi če va Julija, ji, oseke, uvala, prehodi. Lair, okovati.
Navpično: oj, Jur, vsaik, DA.PM, imeti, no. ti. agava, loti. gani, mre, it, bolnica, krik, prefekt, frank, Mr., krt, vso, KC, ovita, sud, ars. Dr. France, radar, ekcem, Prešeren, Uh (aH oh), ph, jol, pac. sv., kadi-, biva, ta, Drač, noči, pravica, novela, Ovidtj, palatin, gaza, svod, Ra, veni, čaše, pora, čemu, os, kača, Mlja, oreh, avha, rjav, pse, Iko, med, luk, Ivo, sla, at.
Izid nagradnega žrebanja
I. 500 din dobi Jožef Knific, Prebace vo.
TJ. Celoletno brezplačno prejemanje »Glasu Gorenjske« — Jožica Luznar, Huje.
ITI. Polletno brezplačno prejemanje »Glasu Gorenjske« — Ivo Kovačič, Huje.
TV. Polletno brezplačno prejemanje »Glasu Gorenjske« — Anton Tehovntk,  Zg. Pirniče.
V.—X. Knjižne nagrade prejmejo naslednji: Cvetka I>olenc, Ljubljana; Miro Pevec, Kranj; Marja Sajovlc, Zlato polje; Slavko Drglin, Struževo, Ljudmila Skarabot, Struževo; Vla-sta LenardiČ, Kranj.
0 delu Študijske knjižnice   Naj - Mesec mladosti
po policah, koncentracijo knjižne zaloge, pisanje katalogov revij in knjižnih zbirk ter li-stovnega imenskega kataloga in na strežbo obiskovalcem. Javnosti se je knjižnica predstavila z nekaterimi članki v dnevnem časopisju in s svojo prvo knjižno razstavo. Ob priliki odkritja spomenika pesniku Prešernu je bila v izložbenem oknu Državne založbe Slovenije med 20. dec. in 6. jan. prirejena Prešernova razstava, ki je Imela namen, pokazati Ijiudskim množicam in ljubiteljem Prešerna veličino in po-mrn našega slavljenca, obenem pa opozoriti javnost na kulturne zaklade naše knjižnice. S posobno podporo MLO je za to priliko uspelo pridobiti za knjižnico nad 60 del prešerno-slovja, med njimi precej redkosti ln dragocenosti.
V novem letu čaka knjižnico vrsta velikih nalog: dokončna ureditev knjižničnih prostorov, pridobitev čitalnice, garderobe in shrambe; nabava celotne knjižnične opreme v enotnem sPgu; sistematično nakupovanje tekoče ln dopolnjevanje starejše književnosti; pridobitev pravice do prejemanja dolž-nostnih izvodov vsake publikacije iz vse naše republike; koncentracija vse knjižne zaloge v knjižnične prostore; nadaljnje odbiranje in razvrščanje tei*.izločanja zaloge; inven-taiizacija celotne zaloge ter katalogizacija vsaj slovenskega oddelka; priprava knjižnice v takšno stanje, da bo mogla biti še letne odprta z vsemi svojimi zakladi za splošno upo-raibo, in to dopoldne in popoldne.
Naštete naloge so tesno vozane druga na drugo, zavise pa od tempa izpolnitve temeljnih pogojev: ureditve prostorov, nabave opreme, o-bogatitve ln dopolnitve zaloge ter kreditov.
Uprava je zastavila vse sile in ljudska oblast je z velikim razumevanjem in primernimi sredstvi krepko pomagala, zato moremo tudi za naprej trdno upati, da bomo z njeno nadaljnjo in še povečano pomočjo prebrodili vse ovire in uspešno
rešili zastavljene naloge. Z vedrim očesom pričakujemo dan, ko se bo okoli novega Prešernovega spomenika zableste-lo prihodnje kulturno središče našega mesta: Prešernovo gledališče, Mestni muzej in Studijska knjižnica.
Mladina kranjskega okraja je na svoji letni konferenci v decembru sklenila organizirati veliko revijo kulturnega, teles-novzgojnega in družbenega dela sploh, s katerim se bavi. »Mesec mladosti«, tako bodo imenovali revijo, bo v maju.
Na reviji bodo sodelovala vsa društva, v katerih je mladina vključena: »Svoboda«, >Parti-zan«, ljudskoprosv. in športna diiuštva, »Ljudska tehnika«, gasilci, taborniki, strelska društva itd.
Ne kaže pa koncentrirati vse te ogromne in pestre dejavnosti v en sam nastop. Občinski komiteji LMS bodo med posvetovanjem s predstavniki vseh družbenih organizacij in društev izvolili prireditveni odbor za izvedbo »Meseca mladosti« v svoji občini. Pri tem bodo stremeli k vsebinski dognanosti programov, dobremu idejnemu izboru del in vključitvi čimvečjega števila mladine. Občinski prireditveni odbori so pri organizaciji in izvedbi   teh   prireditev povsem
samostojni. Kjer bo več r*(j* m truda, tam bodo reoulbaJtf častne jsi.
Razumljivo je, da na reviji
ne bodo nastopali sami mladi. Sodelovali naj bl tudi pevski zbori odraslih, Igralsko družine s starejšimi člani ipd., take da bodo mobilizirani vsi, ki »sodelujejo v družbenih organiaa-cijah in društvih.
Nedvomno bo nekaj nastopov širše organiziranih, n. n*. v Kranju, škof ji Loki ia Tržiču ter drugih večjih kravjih kranjskega okraja, če bodo bližnji prireditveni odbori na to pristali. Tako bo v Kranja pred rojstnim dnem maršala Tita veliko zborovanje tabornikov, nastop združenih mladinskih in pionirskih pevska h zborov ter telovadni nastop pionirjev in mladincev. Notni material za pevske zbore ia proste vaje je že pripravljen.
Mladina je navdušena na »Mesec mladosti« in kaže pripravljenost, da to kulturan manifestacijo dostojno izvodte.
Literarni večer kranjskih gimnazijcev
Marijan Dolinar v vlogi mandarina Maa  (Klabundov »Krog
s kredo«)
Umetno kovaštvo ne bo izumrlo
Prejšnji teden je bila v Kranju zaključena razstava kro-parskega umetnega kovaštva, ki je vzbudila med prebivalstvom nenavadno živo zanimanje, številen obisk, ki ga druge razstave, žal, niti zdaleč ne dosezajo,   je  pričal, kako
nikov, izveskov, pepelnikov, knjižnih opiračev, vaz, okenskih mrež i. dr. Posebna mikavnost je bilo kovano ohlS-
je stenske ure, kakršne zdaj že serijsko izdeluje tovarna u: v Lipnici pri Kropi. Kovanim izdelkom   je   bila priključena
di želje sodobnih projektantov, ki včasih ne morejo vključiti v svoje načrte utilitarnih kovan ih predmetov, pač pa bi radi računali na čisto okrasje, t. j. na kovano plastiko. Z zmajem na ljubljanskem gradu in z levom za kroparsko kopališče ter s še nekaterimi drugimi kova/rimi plastikami so dokazali, da so tudi tej najtežji panogi železarskega izražanja docela kos. (Pri tem se nam pehote vzbudi obžalovane, da orlov za svetilkami v Prešernovem hramu ni skovala kro-parska roka, ki je za to najbolj poklicana. Tako smo dobili iz pločevine primitivno izrezano okrasje, ki je brez u-metniške vrednosti prav zaradi izdelave, četudi je bil načrt dober.)
Razveseljivo je dejstvo, da je bilo precej razstavljenih predmetov odkupljenih ter bodo poslej krasili javne prostore in gostinske obrate v Kranju. S tem so kupci dokazali svojo kult urnost in stremljenje po estetskem okolju, ki mora postati v lx>dočnostl n*>ša splošna   nujnost. C. Z.
V nedeljo so v Prešernovem gledališču nastopili mladi literati — kranjski gimnazijci in brali svoja dela: pesmi, prozo, esej in dramo. Z žalostjo je pač treba ugotoviti, da je bila dvorana na pol prazna, kar potrjuje, da se kranjsko občinstvo premalo zanima za prizadevanja gimnazijske mladine, predvsem pa za njeno kulturno dejavnost. Toda naj je tako ali drugače, namen večera je bil dosežen: seznanili smo se z deli mladih pesnikov in pisateljev.
Literarni večer je bil posvečen, kakor je to označil v uvodnih besedah osmošolec Janez čelik, spominu našega velikega pripovednika Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca. V tem smislu je bil prebran tudi esej Jožeta Pogačnika »Prežihov Voranc kot dramatik«. V svojem izvajanju je Pogačnik opdsal lik Pre ziba in njegovo v življenju in dehi »s trnjem posuto pot«. Nato pa je pravilno analiziral Prež; novo kmečko dramo »Pemjako-vi«,
V soboto »Žogica nogica"
Za Pogačnikom je bral dve svoji pesmri epskega značaja Valentin Plvk. Prva pesem • Spomini na taborišče Mat-haiuscn« je vzbujala vtis nedo-žlvetosti ln gledanja na poezijo kot na skupek rimanih besed; drugI pesmi »Internlra-nec izpovtnvuje« se prvo ne bl dalo očitati, ker se je zdela doživeta, vendar pa oblikovno šibkejša kot prva. Prizadevanja V. Pivka pa so kljub poman j kiji vos t i m v ohlKkiov:i n.' ■ i poezijo vredna upoštevanja in pohvale. Sledila je proza Magd" Dolganovo (mistopaia je kot gost) in Alenke Boletove. Dolgan ova je prebrala svojo črti-
co »Doma«, v kateri je prikar-
zala ljubezen med kmečkim dekletom in »ljubljanskim« študentom. Pravilno in dobro zasnovana zgodba se je nekam neprepričljivo končala in vzbudila poslušalcu vtis nerealnosti. Lepi in prisrčni pa so btM opisi narave, v čemer, kakor je razvidno lz črtice, je tudi poglavitna moč tega dela. —
Medtem ko je Dolganova tehniki snov iz kmečkega življenja, je Bo letova posegla v mesto. Toda na žalost ugotavljamo isto kot pri Pivku: njen odlomek iz daljše novele »Maja« je dajal vtis nedoživeto-sti. Boletova je posegla v tujo notranjost, ki je nikakor nI mogla tako podati, kakor bi lahko svojo. Skušala je prikazati razmerje med možem (Ivan), njegovo drugo ženo (Marijo) ter moževo hčerko ia prvega zakona (Maja). Zapeljiva snov, a potrebna velikega psihološkega študija. Vendar kaže BoLetova talent, ki bi ga bilo zelo škoda zapraviti, no da bi se poglobila vase in svoja lastna doživetja.
Boletovl je sledil Bojan Pisk, ki je z ljubezenskimi ciklusi >V črnem svitu«, »Zvezdo šumijo« in »Ljubezen brc* ljubezni« prikazal sebe kot močnega ustvarjalca, a preveo zagledanega vase in brezbrii-noga do svoje okolice. Njegove pesmi vzbujajo vtis, da n.ladl pesnik išče, kakor sam pravi, »koordinate časa«, ki jih bo pa vsekakor našel. Piskova poezija je močno doživeta 1» oblikovno dovršena. — Kot zadnji je nastopil France Vur-nik s prvim dejanjem svojo drame »Uprli so vo«. Vurnlk jo postavil svojo dramo v okolico Upniškega gradu v času kmečkih puntov. Nj-govo delo j« dobro ln pravilno zasnovano. Oblikovno slcen nek o'.'ko šibko, a vsebinsko ln idejno dognano. G. K.
Oll ftESH  PRI 5MIER1   NA JESENICAH
Behrmon „Zgodfta njenega življenja"
1'lastiUa   »Zmaj«  — izdelek umetnih kovačev
naš človek ceni pošteno in lepo delo vrlih rojakov iz Krope.
V dvorani Tekstilnega toh-nikuma so bili vsi razstavljen; predmeti predatavlj. ni v funkcijah, za katere so namenjeni. Prav poseben čar je vol iz številnih lestencev, ki so vsak zase pravi biser umetnmibrtno dejavnost i. Nadalje je bila razstavljena vrsta kovanih sveč-
tudt manjša zbirka primerkov kroparske graverske in cizeler-ske delavnice, ki dokazuje, da naši Kroparjl iščejo novih poti za svoje umetniško izražanje in da žele kot aamorastniki dvigniti kulturni la materialni standard svojega kraja.
Pogrešali pa smo na razstavi več kovane plastike, katera utegne v bodoče zadovoljiti tu-
JtvorniSka LU je zaživela
GLAS GORENJSKE Stn»n 4 — itfflr. H
Po zgledu Jesenic, kjer debije v okviru »Svobode« Ljudska univerza s teflonskimi predavanji in v okviru LMS mladinska ljudska univerza, so se /.ganili tudi na Javorniku in obnovili ljudsko univerzo. Tudi na Javorniku deluje v okviru »Svobode«. Prvo predavanje je bilo minuli četrtek. Predaval je prof. Polonc iz Kranja. Zanimanje, ki so ga po-
kazali Javornlčanl za delovanje 1 ud ike univerze in njeno prvo predavanje, vzbuja upanje, da bo tudi na Javorniku za redna predavanja ljudske univerze dovolj zanimanja Prav bi bilo. da bi se v Javor-ničanlh zgledovali tudi drugI krajd radovljiškega Okraja in tako pomagali prebivalstvu d > •ml osne ln strokovne Izpopolni-P. U.
Minuli teden je uprizorilo jeseniško Mestno ghnlališče šesto premieiro, ki je bila Istočasno r><). predstava v letošnji sezoni. Obe čtevilki dokazujeta, da je gledališče neutrudno in njegovi člani res požrtvovalni.
S. N. Behrman je napisal več iger, od katerih je »Zgodba njenega življenja« najbolj blesteča in jo prištevamo med najpomembnejše ameriške odrske stvaritve Pri nas jo je uprizorilo lani Mestno gledališče v Ljubljani; s tem je prišlo to delo prvič na slovenski (Kler. Iz duhovite« konverzacije razberemo družbeno življenje in socialna nasprotja pred drugo svetovno vojno. TVlo se odlikuje i><> Izredno jasnih k arak-teiizi.fi jah nastopajočih oseb, kar zahteva resen študij posameznih vlog Posebno vrednost mu daje realno prikazovanje ljuilrt z vsemi njihovimi odlikami ln s!a.l>os1mi. Kl|ub Igrivosti, hmnorju in lahkomiselnosti pa veje I/, teh v bistvu nesrečnih ljudi vseskozi paka
t "plina     V   zvoOnl    m po-// resmlčen utrip ameriškega živ-ir     >  t del ivskiml stavkami,
z breeob.-'mo borbo za pozici-
je v družbenem in političnem življenju, spoznamo družljene in moralne predsodke, l.i/.iio moralo in borbo proti zmedi in sistemu.
Ta karakterna komedija stavlja velike zahteve tako režiserju kakor igralcem. Da je na Jesenicah luspcla, gre nedvomno hvala režiserju Danilu Gostiši, ki brez dobrega ansambla seveda ne bi uspel.
Glavno vlogo v »Zgodbi« je bla   Tat lana   GoOfllOVa ■
psihološko imgiobljonostjo ln čustveno profinjenost jo. Bila je Idealna Maiion. Njenega part-i ,1 Marijan Stare s tako življenjsko prepričljivostjo, da je kljub svojemu robatemu vedenju vzbudil v glodalcih glolx»ke simpatije.~ i'ri-zor, ko priipovo<liuje o tragični smrti svojega očeta-nidarja, je bil nnlvonmo eden najmočnejši ta v. i i Pran jo ItftHJ v vlogi Leandra Nolana je bil uglajen častihlepne*, fttlbllj je s to vlogo |x>novuo dokazal, da so zna odlično poglobiti v tovrstne IJukM. So pa rahlo moti le napake v Izgovorjavi širokih ln ozkih vokalov. F.plzodno vlogo   blazlranega filmskega
zve/.dnika jo aalgTal MilsO Dofnik živo ln prepričevalo* I >imajskega skladatelja Melehl-orja Fcvdaka pa je sol i« m* kreiral llojaii O'bulj. M.irioiii-*ia prijateljica gospodinj*" ki Ima le nekaj skopih stavkov, je bila Al'iia .lerainoVS. f-eprav Je vskočila namesto obok d c 1> p anl ji ve t Ik |>i',M* premlero, je tako zaigrala, d* je zlepa ne bo bili .la'1'
ko Markelj je z iijunu lus-tr.in* načinom zaigral časoplsnog* kralja. Delno je motila njefj va obleka. Njegovo hčerko j* ljubko ln naravno interpreti' rala   Sliva Samsa.
V  celoti  je   bila  igra ,,<,b'f naštudlnma. ubrana In na. Scena režiserja Ing. I»inl Oostlše je zelo okusna ln W gata ln je viden dok niz se«11* torjeve  In  režiserjeve sp«**0!. nosti in  zmogljivosti glcd***' č-ke delavnice.
S   premlero   »Zgodi«' "-^la ga ftrvtjenja«  sta proskivlj'1 Igralca Tatjana (e«tlševa Franjo ftlhllj 20 letnico tf'1* llškega iidejst vovanja na terskerm   odru.   Gledališki . lektlv je oba jubilanta <>l* ,n<>. občinstvo pa toj>lo P^J^p,
IZ BIOGRAFIJE MARŠALA TITA
Mišljenje nacističnih krogov o Titu N
100*000 PajxcMapaKa y 3viary jofmfre oiiaj KQJH AOBe/je MC«8a hah Mprsa   KO«yH«cTii«iKor 8of)y Tura.
{\(j»)f«wi* «fw*e m vs«-frwa ****
Dcsani na Drvar - IVcrnški načrt se je izjalovil -Tito se spominja 25. mafa 1944
Po vojni je ob neki pri- kona sledil dogodkom. Z brao- ki je, kakor se mi je zdelo, liki tovariš Tito povedal strelko sem hotel streljati na zadel Vlada, toda tovariši mi naslednje podrobnosti o borbi tiste, ki so ml vzeli jeep, pa niso pustili streljati, pri Drvaru 25. maja 1944. leta: mi tovariši niso pustili. Vsem    Končno smo se prebili iz pe-»Jama v Drvaru je bila lepo dogodkom smo lepo sledili, ka- cme enote pa so Nemce
urejena, dohod pa je bil zelo ko se Nemci pomikajo, kako popolnoma  obkolile.  Tako se ■trni. V jutru 25. maja 1944 likvidirajo  posamezne hiše  v Je izjalovil načrt nemške kosem se zbudil prvi, ker sem Drvaru in kako se naši juna- mande. hotel za svoj rojstni dan pri- ško branijo. Vse vidiš, vendar rediti majhno slovesnost. Prav ne moreš pomagati. Marko in tako sem nameraval   oditi   h ostali so se povzpeli nad jamo. krojaču zaradi uniforme.   Ko Stalno sem jih povpraševal, če sem prišel pred duplino, sem so obvestili divizijo. Odgovorili videl, kako dva »Fccke-W-:lfa« so pritrdilno. Naenkrat so se
emška vrhovna komanda je molčala o rezultatih napada na Drvar vse do zavezniške invazije in je šele takrat, 6. junija, z velikim hrupom objavila sporočilo o napadu na Vrhovni štab, po sporočilu, da je odprta druga fronta:
»V Hrvatski so enote oboroženih sil in enote SS pod komando general - polkovnika Rendulića, podprte z močnimi borbenimi in bojnimi letalskimi enotami, napadle in razbile po težkih borbah, ki so trajale nekaj dni, center banditskih Titovih skupin. Sovražnik je izgubil po dosedanjih podatkih 6.240 ljudi. Razen tega je bilo zaplenjeno raznoliko orožje in mnogo materiala ...«
Kaj so v vodilnih nacističnih krogih mislili o tovarišu Titu, nam najbolje pokaže odlomek iz govora, ki ga je imel Himmler 21. septembra 1944 v Jagerhohe, ko je govoril grupi nemških višjih oficirjev. Med drugim je dejal:
»Želel bi omeniti samo še en primer vztrajnosti, vztrajnost maršala Tita. Priznati moram, da je ta Herr Josip Broz star komunist in močan človek. Na žalost je naš sovražnik. Zares je zaslužil naslov maršala. Vendar, ko ga bomo ujeli, ga bomo na licu mesta ubili, v to ste lahko prepričani. On je naš sovražnik, želel pa bi imeti vsaj ducat Titov v Nemčiji, ljudi, ki bl bili voditelji in imeli toliko odločnosti ln tako močne živce, da se ne bi nikdar predali, čeprav bi bili obkoljeni. Ta človek nima ničesar, prav ničesar. Stoji med Rusi,  Angleži in Amerikanci,
letita proti Grahovem. Nikdar na oni strani kose ob železni- a ima pogum, da se norčuje m prej Nemci niso prihajali tako ški progi pojavile majhne po- da ponižuje Angleže in Ame-zgodaj, še v mraku. Takoj sem stave naših borcev. Tekli so. rikance na najbolj smešen na-pomdslil, da se danes nekaj Prva je prispela neka brigada čin. On je moskovski človek, pripravlja in da se bo še mar- VI. divizije, naša oficirska če- Od tam so mu pošiljali orožje. »Ikaj zgodilo. Poklical sem ta pa se je borila pri šoli. Vedno je bil obkoljen, a je ved-atražo, naj prebudi Marka in | no našel način, da se je prebil.
Milana in naj prideta takoj v TU(]l TiRcr je bil v jami. Nikoli ni kapituliral. Mi naj-jaimo. Ko sta se zbudila, sta 1 Malo je manjkalo, da ga bolje vemo, kakšne preglavice takoj prišla v štab. Kmalu na- nisem ubil. Nekajkrat sem iz- nRm <}ei,a ^ srbsko-hrvatskem to sem slišal zvok več letal, vlekel revolver in že hotel prostoru, samo zato, ker se ki so, ko so preletela hrib, za- sprožiti, pa sem se spet in vztrajno bori. On si drzne ba-čela letati ena na to, druga na RPot premislil. Mitraljesci rog- taljon imenovati brigado in mi drugo stran. V začetku se jih Uajo, mrtvi kot okrog mene takoj temu nasedemo. Briga-nismo bali, vendar smo se za- ni večji od dveh pednjev. Le- da? Bog nas obvaruj! Vojaški radi nevarnosti bombardiranja žlm. Tiger pa se premika in možgani si takoj zamislijo umaknili globlje v jamo. V ja- me iezdaja. Ko pridem preko enoto šestih, osmih tisočev »ni je bila globel. napolnjeni brisanoga prostora in najdem ijXi<ii- V resnici trop tisočih z vodo. ki je segala prav do drugo mrtvo točko, ki je bila potepencev naenkrat postane vrat naše barake. Zunaj se je samo tolikšna, da mi je po- brigada. In tako mi razbijamo *e začelo bombardiranje in k,"i,a P01 telesa, pride Tiger te divizije in korpuse, ta člo-rračni pritisk je močno'priti- -sI>rt ]< "1(>Ili in mi skače po vek pa jih vedno znova ustvar-akal v notranjost jame. Zani- ramenih. Sprt izvlečeni revol- ja. To p;i lahko napravi samo mivo je, kako' jo i>ik> to mo- vrr ln ga hočem ubiti, pa se Z{Vt0> ker je brezkompromisen poč««      vsekakor so morali biti premislim. jn vztrajen vojak, ker je vztra-
nekl kanali. Najtežji   trenutek   je   bila jen komandant.«
Napad I/, zraka na Drvar »mrt Kardeljevega spretnije- Ko je bil po kapitulaciji Oem pričakoval, zato sem re- valea, slovenskega partizana Nemčije Himmler ujet, so med kol, naj se pri jezeru narede Vlada. Krogla mu je prebila njegovimi zapiski našli tudi rovi. Predvideval sem. da lah- (V1,> m možgani so se razsuli, stonografske beležke tega go-ko napadejo tudi s padalci, ker vendar nikakor ni mogel umre- vora. Angleška vlada je preko som imel iz naših virov v Sr- ,( Zvijal se je v prodsmrtnih svojega ambasadorja v B*o-bijl poročila, da nekaj slične- krčih, kar je name strašno gradu g. Ralpha Stevensona iz-Ra pripravljajo Nemci tudi v delovalo. Spet sem hotel ročila angleški prevod tega Srbiji. Vendar me Arsa (Jo- v»eti brzostrelko in name- govora našemil Ministrstvu za Vamivlč op. prev.) nI poslušal. 'HI  proti  nemškemu  oficirju, zunanje zadeve.
Nemcem je uspelo dobiti v ^oko naše mitraljeze, iz kate-rUi »o odprli ogenj v na-o barako In v jamo. V baraki sem bUst.ll mojega nečaka Vlado in hi u naročil, naj ostane tam vse ^° trenutka, ko bo treba barako zažgati. Tako jc ostal Jj-arn ves dan. Kako se je postil, ne vem. vendar je rešil r<* ves arhiv. Nemci ga niso
U;ii>ell dohiti
GORENJSKI PIONIk
t*]
Dragi moji!
No, pa še ta dva oreha — križanko in uganko — rešita in imeli jih boste vseh pet: posetnico in magični kvadrat iz 7. številke, križanko iz osme in oba današnja. Vse to pošljite na moj naslov. Vsi tisti pionirji, ki bodo pravilno rešili vseh pet težav, pridejo v poštev za nagradrp žrebanje. Ža zadnjič sem vam obljubil lepe knjižne nagrade. Danes pa ša dodajam nekaj kilogamov čokolade, ki so mi jo poslali delavci gorenjske tovarne čokolade v Lescah.
Gotovo veste, kje so Lesce. Ne daleč od Bleda. Ni še dolgo, kar sem bil tudi sam tam in se dogovoril, da bom obiskal Bled s tistimi svojimi prijateljčki, ki bodo v mesecu marca moji najboljši dopisniki.
Poskusite torej oboje! Oboje vam bo v prid: izurili si boste glavice, prebrali lepo novo knjigo, nagledali se boste Bla-da in še najedli čokolade. Kosobrim
Sankač v nedeljo na Zelenici
VYtr»wt*. »»r'M* 'HV«. ***rJM* '«*<«**-
<•»»*. t«* s»-
Crora |4 osAJi o»*t««a \ *AM,wt v 3«ja^» v«e«»*a"' c« maso P«)a«Ma««a« *
ca«* e??» (x »*i|«^y »M
TRK 0 »«flMBl»,»W
Radostni smo odšli v četrtek domov, ko smo zvedeli, da pojdemo v petek s sankami na Zelenico. Ni mi bilo toliko za sankanje. Več mi je bilo za smučarske tekme, ki so bile ta dan na Zelenici.
Zjutraj sem vstal ob pol sed-
Ha&tadui muiuki
1    2 3
5 6
mih (pol ure sem namreč za-ležal) in se odpravil proti Tržiču. Tam smo se pionirji razdelili in krenili proti Sv. Ani. Pot ni bila zanimiva. Pri Sv. Ani so me v trgovini osušili za sto dinarjev, kar še sedaj obžalujem.
Med potjo smo imeli priložnost videti tri kozoroge. Tako so namreč pripovedovali drugi. Jaz sem videl samo enega ln še tega po dolgem prizadevanju svojega vodnika sank.
Okoli desetih smo dosegli prvo počivališče, kjer smo prešteli sanke in se odpravili po ozki gazi proti tekmovalnemu prostoru — na Zelenico. Po
enournem vzponu smo dosegli cilj proge za veleslalom. Tara sem sedel na vejo orjaške bukve, kjer sem se najedel ia odpočil. Z užitkom sem opazoval tekmovalce, ki so se poganjali skozi vratca. Ko pa ja eden zletel s tira v sneg, me je vse minilo. Odhitel sem proti počivališču pri podljubeljski cerkvi. Spet sem se odpočil, nato sedel na sani in s polževo brzino »odbrzel« proti Tržiču. Prva postaja je bila pri An-keletu, kjer sem se dokončno prehladi!. Ob pol petih sem se primajal domov. — Tako je končal moj enodnevni izlet.
Vido Poljanec, IVa
100.000 zlatih mark dobi tisti, ki izroči nemškim oblastem tovariša Tita živega ali mrtvega — to je objavilo nemško Vojaško poveljstvo v Beogradu  /o   v   prvem   letu  okii|>acije.
Vodoravno: 1. strah Ciciba-banov, 2. vrsta pesnitve — žensko ime, 3. domače živali — nada, 4. vrsta prsti, 5. tukaj — poseduj, 6. star veznik — osebni zaimek, 7. pomerim, odmerim.
Navpično: 1. gora v Julijskih Alpah, 2. moško ime — reka v Bosni, 3. čeprav razum, 4. aH (hrv.), 5. ndkalnica, bog ljubezni, 6. avstralski ptič — nekateri, 7. stopicam.
UGANKA Iz dimnika se mu vije oblak, potnike vozi, pa vendar nI vlak.
Gospodična Maja
Narisala  Melka Mežkova
Prosvetni delavci kranjskega okraja v službi ljudstva
V J
prvem   navalu   so nam i Nemci)     pobili precej 'l^li   pJ|(i,.]   j,.  Aleksander T
' ■ ie. telegraflat Joža, Buda, £r'W tako telegrafist major V<iljko Drallčevič z ženo. 01*-Jj Okrožnega komiteja BKOJ
«<' IkmIII do zadnjega. Vladi  sem,   kako so Nemci JJPeljall  moj   jeep,  ki  Je bil
v   staji pri
/"Vidi Ta |eep ml je podaril
.    '""»i. I/, jame, nekako '.'<) m
zemljo, sem kakov i i>ai-
TOVarii Tito v  rojstni hiši ob ročnem  mlinu,   ki se i/  mladoNtnlli  let  prav dobro spomin ja.
kr:i
V tekočem šolskem letu se je začela večina naših prosvetnih delavcev intenzivno javno udejstvovati. Skoraj v vseh šolah so bili pozimi tečaji za doraščajočo žensko mladino, na katerih so učitelji skupno z zdravstvenimi in drugimi strokovnjaki posredovali znanje, ki ga mora žena obvladati, že zaradi požrtvovalnosti v teh tečajih uživa naše učiteljstvo med ljudstvom u-gled. Mnogi učitelji pa se ne izkazujejo samo v tečajih, udejst vujejo se v dramatiki, lutkarstvu, vodijo pevske zbo-iv, predavajo v okviru ljudskih univerz itd. Tako je po-st al prosvet ni delavec v pra vem pomenu besede ljudski učitelj, šola pa res ljudska ustanova.
Socializmu predani učitelji pa so šli še dlje. Da bl navezali tesnejše stike s starši ln spoznali okolje, v katerem u-Čvnci žive. so zlasti v večjih krajih ustanovili društva prijateljev mladine. V Tržiču in v Kranju sta društvena odbora povabila najboljše pedagoge republiškega merila, da so posredovali staršem najpotrebnejšo znanje o vzgoji in negi otrok. Skoda, da ne moremo takih predavanj zagotoviti tudi manjšim krajem. Tem priporočamo, da poslušajo vzgoj-na predavanja po ljubljanskem i adiu.
V kranjskem okraju je bilo
tudi več uspešnih in dobro obiskanih roditeljskih sestankov, na katerih prikazuje učiteljstvo vzgojne in učne probleme, ki jih opaža pri svojem delu. žal pa se teh sestankov udeležujejo v glavnem le tisti starši, katerih otroci v šoli napredujejo, redno prihajajo k pouku ln so nasploh lepo vzgojeni. Skratka - prihajajo starši, ki nimajo niti težkih vzgojnih niti učnin problemov. Ni pa staršev, ki bi na tek sestankih lahko dobili koristna vzgojna navodila. Nekateri ne prihajajo, ker jih je sram neuspehov svojih otrok, drugi pa se za vzgojo svojih otrok ne brigajo, ker mislijo, da je za to zadolžena šola. Sami da Imajo dovolj skrbi in dela z oblačenjem, snaženjem in prehrano otrok. To mišljenje je seveda popolnoma zgrešeno. Za vzgojo otrok je zadolžena vsa naša družba, predvsem pa njena osnovna celica — družina.
Staršem, ki se roditeljskih sestankov ne udeležujejo zaradi neuspehov svojih otrok, je treba na vsak način pomagati. Razumemo, da je materi, ki ne sliši o svojih otrokih nič dobrega, težko. ZUusti če se trudi z njimi, pa nima uspeha. Prav to je vodilo pedagoge kranjskega okraja, da so v januarju osnovali vzgojno posvetovalnico, kjer dobi sleherni roditelj brezplačno vsa potreb-
na navodila. Starši iz oddaljenejših krajev, n. pr. iz Selške ali Poljanske doline, sa lahko obračajo tudi pismeno na posvetovalnico. Vprašanja lahko pošljejo tudi »Glasu Gorenjske«, ki bo preskrbel odgovore ln jih objavil.
Vzgojna posvetovalnica ba • lajala nasvete tudi glede poklica, ki naj ga otrok izbere. Tisti, ki si bo Izbral telesnim in duševnim sposobnostim odgovarjajoči poklic, bo v življenju srečen in družbi koristen, če pa delo ne bo odgovarjalo njegovim sposobnostim, tudi družba ne bo imela od njega dosti koristi. Upoštevajmo tudi, da preživi sleherni več kot polovico življenja v poklicu, zato moramo izbiri poklica posvetiti vso pozornost! Zavrnimo že enkrat zakoreninjeni kapitalistični predsodek o manj-vrodnosti ročnega dela. Naši mladini moramo prikazati slabe ln dobre strani toga ali onega poklica.
Ker ni več daleč do konca šolskega leta. naj starši že sedaj navežejo stike s posvetovalnico zaradi poklicnih nasvetov. Prijatelji otrok jim bodo z veseljem pomagali.
V. K.
GLAS GORENJSKE Štev, 9 — Strun 5
Nehaj za naše žene
Kaj vse lahko napravimo iz starega kruha
Da star kruh lahko koristno porabimo, če ga zmeijemo, ve vsaka gospodinja. Tudi to, da iz njega napravimo prav okusne in tečne cmoke, ni nič novega. Drobtin pa je kaj kmalu dovolj in tudi cmokov ne moremo prepogosto postaviti na mizo, zato nekaj novih nasvetov o porabi starega kruha.
žemljevo prazen je: 6 starih žemelj ali prav toliko kruha zrežemo na kocke in jih polijemo s 3/4 1 mleka, v katerem zžvrkljamo 2 rumenjaka,
nekaj soli in 5 dkg sladkorja. Ko je kruh namočen, naredimo sneg iz 2 beljakov in ga narahlo primešamo zemljam hkrati s 5 kdg rozin. Zmes denemo na razbeljeno mast v pekači, ki jo nato zapremo v pečico. Ko je praženje pečeno, ga z vilicami zdrobimo, potresemo s sladkorjem in serviramo s kompotom.
Prepečeni marmeladni kruhki: Star kruh narežemo na tanke rezine. Vsako rezino previdno in hitro pomočimo v mleko,
O negi las
Lase   si   začnimo   negovati malo  nastrganega  mila (pol v rani mladosti, že otrok naj dl   alkohola   in   1 dl preku-si češe lase z mehko krtačo, hane vode).   Lasišče otrite z da si  utrdi  lasišče,  prepreči vročo brisačo, prhljaj in izpadanje las. Glavo si  perimo največ dvakrat na mesec, če pa je lasišče suho, bo enkrat na mesec dovolj. — Svetli lasje bodo ohranili barvo in dobili lesk, če jih bomo prali ali vsaj splakovali s kami lični m čajem in sušili na soncu. Ko splakujemo lase, denimo v zadnjo vodo nekoliko kisa!
Prhljaj boste zgubili, če si boste lasišče vsako jutro masirali z raztopino 3 gramov kinina, 3 dl čistega alkchola in 6 dl prekuhane vode. će je prhljaja zelo dosti, potem si pred pranjem zmasirajte lasišče z razgretim namiznim oljem, ki ste mu dodali nekaj kapljic ricinovega olja.
Izpadanje las boste preprečili z masažo lasišča. Masirajte si ga z mrzlo vodo v krogih od čela navzgor, ali pa se poslužite te-le tekočine: čaj iz koprivovih korenin zmešate s čistim alkoholom; po treh tednih (tekočino vsak dan pre-tresite) dodajte dvojno količino prekuhane vode.
Mastnih las ne perite prevečkrat. Od časa do časa jih očistite z grobimi otrobi in ščetko, ali pa z razredčenim alkoholom,  ki ste  mu dodali
v katerem smo zžvrkljale 1 do 2 rumenjaka in jih nato na vroči masti zlato rumeno za pečemo, že pečene namažemo z marmelado, ob robu pa nabrlz-gamo trdo stolčenega snega. Nato jih postavimo še za 5 minut v zmerno vročo pečico, da sneg zarumeni in kruhke gorke serviramo. Tudi mrzli so prav okusni.
Nadevana   kruhova omleta:
30 dkg starega belega kruha polijemo s 1/2 mleka, da se dobro prepoji. Nato dodamo 5 dkg sladkorja, 1 do 2 rumenjaka in malo vanilije ter vse skupaj toliko časa mešamo, da nastane lepo, gladko testo. Nazadnje primešamo trd sneg iz obeh beljakov. Iz tega testa spečemo 2 omleti, ki j:h moramo med peko previdno obra-
čati, ker sta zelo krhki. Spodnjo omleto namažemo z marmelado, zgornjo pa posujemo s sladkorjem. Režemo ju kakor toito. Kruhove omlete so dobre tudi brez rumenjakov, samo da je sneg dovolj trd.
Jabolčni žemljevee: Poljuben model na debelo namažemo z maslom, obložimo dno s tankimi Zemljinimi rezinami, posujemo vrhu na tanke rezine zrezanih jabolk, nato pride spet plast žemelj, ki jih poškropimo z maslom. Plasti menjavamo do vrha posode. Vrhna plast naj bo iz žemelj. Posebej zžvrkljamo 1/4 litra mleka, 3 jajca, 1 dl smetane ln vse to vlijemo v posodo z jabolki in zemljami, žemljevee pecimo v pečici.
1.  Spomladanski  plašč krasi širok  usnjen  pas  in  trdo  podloženi   zavihki   na   žepih in rokavih.  Originalen   ovratnik. — 2. Pri zelo širokem N|M>mladanskom   plaš'ii   Is mehkega blaga (kamelovtne) je videti, kakor da ima široke odprte zavihke, čeprav je brez ovratnika. — 3. SiM>mladanski kostmi lepo učinkuje z bluzo ali s širokim šalom.
Ž€NO J€ UBIL
Pod gornjim naslovom objavljamo odlomek iz knjige K. D. Kalinova »Sovjetski maršali vam govorijo«. K. D. Kalinov je bil obveščevalni oficir in šef tehnične sekcije sovjetske komande v Berlinu. 1949. leta pa je pobegnil v Zahodno Nemčijo. V teku svoje vojaške kariere je
In kazen? - Samo partijski ukor!
spoznal številne sovjetske vojaške funkcionarje iz neposredne bližine in o njih napisal omenjeno knjigo, ki ima prav mnogo pomanjkljivosti, vendar pa je v mnogočem zanimiva.
Semjon Budjoni - maršal kozak
Budjoni je konjeniški ana-hronizem, eplčna osebnost, ki spominja na generale Napoleonove konjenice, velike pijance in velike korenjake, katerih edina ambicija je bila, da v pospešenem galopu pomendrajo sovražno pehoto.
Legenda o njem je nastala že v dobi državljanske vojne, ko so se v Ukrajimi njegovi kozak i priključili boljševikom. Takrat je bil Budjoni kavale-rijskl podoficir, kl je sanjal o podvigih hrabrih konjenikov.
Njegova popularnost v poznejši Rdeči armadi je bila izredno velika, Budjoni si jo je pridobil ne samo zaradi svoje vloge v času revolucije, temveč predvsem zaradi svojih brkov in številnih anekdot, ki so jih ljudje radi širili na njegov račun.
Prisostvoval sem eni njegovih nezgod, ki bi prav lahko postala tema kakega »rdečega vodvilja«. To zanimivo epizodo Iz Budjoni jevega življenja sem odkrili po zaslugi kolege lz Tretjega oddelka, kapetana Brodskoga, kl je moral leta 1925 ostati v Moskvi zaradi nujnih poslov v generalnem štabu prav tako kakor jaz.
Bila   je   neznosna vročina.
Vsi, ki jim je bilo dano, da izkoristijo svoj dopust, so pobegnili iz glavnega mesta. Polovica gledališč je bila zapita, kinematografi pa so predvajali le najslabše od že sicer slabih filmov .. . Nekega jutra se pojavi Brodski ves razburjen v moji pisarni:
»Moskva v tem času nI ravno zabavna. Toda, ali hočeš videti krasno predstavo?«
sedoval je neki šole, bivši učitelj iz Vilne, nekdanji dijak neke šole za rabine, toda star boljševik, ki se je udeležil že revolucije leta 1905. Eden od članov komisije je bil Jenu-kidze (eden Stalinovih »prijateljev«, ki je izginil v času čistk v letih 1936—3«, op. ur.) Stalinov prijatelj in rojak.
šole je govoril ruski precej tekoče, čeprav z nesigurnim a simpatičnim akcentom. Ko smo vstopili, je čital (pri čemer se je vstavljal pred težjimi besedami) zapisnik o slučaju nekega višjega funkcionarja Ko-misariata za zunanjo trgovino, ki je svoji ljubici daroval plašč iz lisičje kože, ki ga je ukradel  v skladišču Komisariata.
njegova žena . .. Tovariš Budjoni! Vi ste slava ln ponos Rdeče armade. Občuduje vas ves svet. Kako ste mogli to napraviti ? «
Budjoni se je ves rdeč što-rasto dvignil, toda kmalu je brez zmedenosti začel govoriti:
»Takole, tovariši! Veste, da sem zelo nervozen človek. Pripravila mi je boršč (ruska jed, op. ur.),, ki ga niti svinje ne bi jedle. Nekaj malega sem pripomnil. Imenovala me je butca. In pričela sva se kregati. In potem, ne vem, kako je prišlo do tega, se je sprožila pištola. Pravim, da je na-
GLAS GORENJSKE Stran « — »tet. «
»Kakšno predstavo? Saj vendar predvajajo .sauno dolgočasne, stare ln znane stvari.«
»Ne, ne govorim o gledališču. V žepu imam dve pro-pustnici za zasedanje partijske kontrolne komisije. Pojili z menoj!«
»Zakaj neki ? Obravnavajo le nepomembne prestopke.«
>Pojdi z menoj, ti pravim, izplača se Razpravljali bodo o slučaju tovariša Budjonija.«
... V maill dvorani partijske šole so je dren jala množica radovednežev. Trije člani komisije so sedeli  za mizo. Pred-
Obtoženeo je bil kaznovan z izključitvijo iz partije, njegov primer pa je bil predan v na-daljnjl postopek ljudskemu sodišču v Moskvi.
Potem je prišel na vrsto Budjoni. šole, ki jo bil zaradi samega slučaja precej zmeden, mu je dejal v prijateljskem tonu:
»Sedite, t .»variš Budjoni!« Potem je njegov ton postal svečan ln šole je objavil:
»Slučaj tovariša Budjonija. ki ga obravnavamo po nalogu generalnega sekretarja partije   Umor iz površnosti. Žrtev:
som hotel ubiti. Bila je v bistvu zelo dobra ženska. Bila je tam od nas, z Dona, poznal sem jo že 15 let. ..«
(''lani komisije so so odstranili, ("v/, lo minut je ftgfa že prebral obsodbo:
»Partijski kolegij kaznuje tovariša Budjonija z ukorom, ki ga je vpisati v njegov anketni Ust.«
Potom so je BudjonJ ponovno   oženil     Nje;-(.v;i dana.-.nja
žena je za 2o let mlajša od njega. Pravijo, da tokrat ni kozak tisti, ki komandira v hiši.
VM/rosr/
vodni: smuči
Avstrijski konstruktor —- amater Karel Sclieiler % Dunaja je z uspcliom skonstruiral nov Up avtomatskega vodnega vozila. Izdelal je specialno s unči — ptovke, opremljore z majhnima bencinskima mon-jema Te vodne smuči lahko ncs'jo odraslega človeka normalne leže in se gibljejo s hitrostjo 10 km na uro. Vozač drži v vsaki voki po eno palico; z njima regulira, hitrost in vzdržuje ravnotežje. Smer vožnje določa prav lako kakor smučar.
Al KC.PLAST NAMESTO POVOJEV
V medicinskih laboratorijih ameriške a vojnega letalstva so iznašli novo sredstvo za zakrilo run. Namesto s povojem zaščitijo rano z neko tekočino, ki se na rani slrdi v obliki čvrste opne. Tako se ustavi krvavitev in rana obvaruje pred infekcijo. Prednost aeroplasta je ludi v lem, ker je prozoren, lako da je mogoče zmeraj videli, kako se rana celi. Aeroph st se da odstranili brez \sukih bolečin.
AMERIŠKA
Ameriški jadralec Jo'slon je pred nedavnim doživel prib$|Žno 15 km od obale brodolom. Po večurni borbi z valovi je nesrečnika rešila posadka trgovske ladje. Ko je bil že na varnem, je Jolslon povedal, da bi bil lahko že pred dvema urama rešen. Tedaj, ko sla ga opazili dve mladenki, ki sla se pripeljali mimo v motornem čolnu. Ker pa je bil nag, sla ga prepustili na milost in nemilost usodi.
ZAKAJ  Si:  STAKI  RIMLJANI  MED SLIKANJEM NISO SMEJALI
V mnogih italijanskih časopisih se je pred nedavnim pojavil duhovit otdas, ki trdi. da %z ljudje starega veka zalo niso smejali med slikanjem, ker tedaj še niso proizvajali  znamenite  zobne  paste  „Durbau"...
\OY\ SNOV ZA KONSI HMI5AN.Ii: UMETNIŠKIH SLIK
Ameriški znanstveniki so iznašli snov, s katero bo mogoče ohranili umetniške slike dolga s.olctja lake,
kakršne so izšle izpod rok slikarja. Upajmo, da si bo ta proizvod Utrl pol tudi k nam, s Čimer bo rešeno Vprašanje, kako ohranili dela slovenskih impresionij-slov.
NAJVIŠJI MOST V EVROPI
V kanjonu Tare, v bližini vznožja Ihirmilorja, so tik pred začelkom druge svelovno vojne zgradili belouški mošt, ki je 155 metrov visok in 366 metrov dolg. Razpon glavnega loka meri 116 meirov. Most je
najvišji v Evropi in eden najvišjih na sveiu.
BISERA
..SOCIAIA V DIREKTIV \-
Po direktivi iz Moskve je komun slična partija llolnndije ukazala svojim članom, ,,uaj se drže ob sirani" med reševanjem poplavi jeiiccv, ker sodelujejo v tej akciji tudi zapadni mipcrialisli. Kos ,,človekoljubna in socialna' direktiva!
PRVENSTVO v <.\llt
Literatuinaja gazeta modruje v eni
leni, zakaj zahodne države nimajo BVel prvakov. V šahu, pravi, na zahodu ne nicinbnejših  uspehov, ker  je lam šah igra,   ne   pa   kolektivna   kakor   v Sov omenja   pa,   da   ima   S S S l {   celo proti I   nemajhnimi   mesečnimi   plačami in lako  rekoč  obvezno  za   slehernega. N je sali med Pusi 1 rad irio; ia 11 ia igra, ki lliisija   podpirala    seveda   odkrilo; in
nanenega ministra PodmejSčakova za ljudstvo od revolucionarnin misli.
zadnjih šlevilk 0 ovnih šahovskih
bodo dosegli po-
indi vidualislična jelski zvezi. Nc ■sionalno Šahisle
da je Sabiranje e pove niti, <la jo je že carska lo po Izjtvi lilo,   ker odvrača
S sodišča
Popravek, v zadnji lista smo objavili,  da  se je
Marija Vreoek i/ senom-ia hotela rešiti zadnjega davčnega izplačila ln potmi odi la potrdilo o plačanem davku. To pa se v resni,'t ne nanaša na njo, temveč na Pavlo Vreček i/. Sr. \ isi št. ti pri ftenčui ju, kar s tem ]w>pra vi jamo
Maks Sodnik I/. ieOftUTJ I |6 v prepiru z Jožetom iMntarjem zgrabil kos železa ln hotel-Pin-tarja z njim napasti. iA--ta jo n:ip:id prepPOČU. Sodišče Je IMntar.ju odmerilo 80 dni B8 pora. Ker pa ga je že pred kraiktm obsodilo na 2 meseca zapora, je sedaj kasen združilo v 2 meseca ln 7 dni.
Ivan  ICavtialirlb I/ Slruževe-
gi pri Kranju Je v prepiru vt
gol svoji tašči v glavo pralni stroj  ter  jo tako  laže telesno
poškodoval. Obsodili so ga n* 2 meseca zapora.
Ivan Omaheii s Hriba M l.ulvovlcl jo pio<| t amkajsiij" gostilno napadel z nožem svojega soseda in mu prizadejal resne poškodbe po obrazu. Obsojen je bil na leto dni zapor*-
iMaks Ko/man je s s\o|in>:» pomagaeenui ,|ane/om < in •k"11'
in .lože EUadnlkom, vsi Iz k >"'"
nlka. Ukradel /. dvorišča mest' noga   podjetja Ključavničar'
mi vo okrog 800 kg ietaz i IM"V!
je  dobil   7  mesecev,  drugI tr^ ••ce in zadnji mesec dni «>' pora. • '
Angelca (in/voda, delavka tovarni  »Tiskanimi« v Kra»l"j jo  dalj  ca. ,   kradla   v '"^'J'1'. ra '.no\ rs I no   blago    < >b   al ' '
eip  -o posku ala skrili v*jjj
VZOtO den.il |.a, delno pa /■ 1,1 ^ podkupit 1   uradno  osel- ^ šče  ji  jo odmerilo 2  leti i*> mesece zajvora.
Sok • ZelesM* P2?6f6 • S^atf
Imena padlih Kranjčanov
Poetu Julijskih Alp bodo postavili spomenik
Ime dr. Jullus Kugy je tesno povezano z zgodovino naših gora. Vnuk slovenskega pesnika Ivana Vesela Koseškega in »n slovenskega kmeta iz Zilj-ske doline je v prelomu stoletja skupaj z vodiči iz Trente vsemu svetu prvi odprl duri ln pokazal pota v osrčje Julijcev. Sam je o teh mogočnih gorah mojstrsko napisal sest debelih knjig, v katerih je dal častno mesto Jožetu Komacu-Pavru, prvaku med našimi gorskimi vodiči, tako da so ga spoznali celo v tujini ter Andreju Kcmacu-Motu, ki je preplezal najtežja mesta kot nihče drugi. Veliki poet se je bogato oddolžil tudi našemu poslednjemu borc\> z medvedom, gorskemu vodiču Antonu Tožbar-ju-špiku ali, kakor so ga po domače imenovali, Medvedu. V teh knjigah je prikazal in toplo orisal našega gorenjskega človeka, kožarja in pastirja, lovca in divjega lovca.
Letos, ko slavi slovensko planinstvo 60-letnico svojega obstoja, bo planinska zveza Slovenije odkrila dr. Juliusu Kugvju časten spomenik. V nadnaravni velikosti bo pred-
Obcni asbor SSD ^Prešeren"
stavljal sedečega pisatelja s knjigo v roki, mogočno zazr-tega preko gornje Trentske doline v Jalovec, Pelce in Bovški Grintavce. Postavili ga bodo v času, ko bo v Vratih medrepubliški tabor jugoslovanskih planincev. Spomenik bo delo mladega in veliko obetajočega kiparja Jake Savinška.
Na to planinsko slavje ljubitelje gora že sedaj opozarjamo. Medrepubliški tabor planincev bo nedvomno prikaz našega množičnega planinstva. Slovenski planinci že marljivo skrbijo, da bo planinski praznik v Vratih repriza velikega komaj planinskega slavja  »Svobodni dom.
Triglav«, ki je vsem udeležencem ostalo iz leta 1946 v nepozabnem spominu.
Delavni planinci iz Mojstrane bodo ob tej priliki odprli v šlajmarjevi vili jubilejno planinsko razstavo, ki bo prikazala ves razvoj planinstva in alpinizma na Gorenjskem, istočasno bodo jeseniški planinci odprli novo planinsko postojanko pri izviru Soče in novo jubilejno planinsko pot, speljano skozi mogočni prirodni okni v Prisojniku. Vodila bo z Vršiča po grebenih Prisojnika do Mlinarice in dalje do Križnih podov, kjer stoji naš najlepši, zgrajeni Pogačnikov Žuro
130 tikipvatct v na zimskrm rupo Kranja
Namiznotendški klub Projektor iz Kranja je v preteklem tednu organiziral dosedaj naj-množičnejšo namiznoteniško prireditev v Kranju. V počastitev IV. Kongresa LFJ je priredil zimski cup Kranja, na katerem je sodelovalo 54 moških in 11 ženskih ekip ali 130 igralk in igralcev.
Tekmovanje moških je že zaključeno. Prvo mesto je zasluženo osvojila prva gimnazijska ekipa v postavi Hlebš — Kovačič pred prvo študentsvo V nedeljo je bil v Radovljici ekipo  (Ahačič— Rebolj). Vid-
občni zbor SŠD »Prešeren«. Najboljše uspehe je lani imela plavalna sekcija, ki je tekmovala v III. slovenski plavalni ligi in imela celo 1 mednarodni plavalni dvoboj. Plavalce vodi in trenira tov. Miran Ken-da, kateremu je uspelo vzgojiti mlado in disciplinirano moštvo, ki mnogo obeta. Smučar-stvo je prav tako v velikem razmahu, posebno med mlajši nn. Društvenih tekem se udeležuje nad sto pionirjev in pionirk. Imeli so tudi desetdnevni smučarski tečaj na Taležu. — Odbojkarji so tekmovali v n. slovenski ligi in dosegli drugo mesto. Igrali so tudi na podeželju in to z odbojkarji v Za-toreznici in Kropi. Najslabše pa »o se lani odrezali nogometaši, ki kar ne morejo urediti svojih vrst. Temu je vzrok slaba disciplina, tako da klub komaj se životari.
nejše rezultate so dosegle še naslednje ekipe: gimnazija 3 (Teran, Zezlina), Puškarska šola 1 (Bizjak — Saje), In-teks 2 (Primožič — Bavdaž) in gimnazija 4 (Rebolj — Kovačič).
Največ ekip je dala Iskra ln sicer 14, gimnazija 9, študentje 6, Puškarska šola in Tiska-nira 4, industrijska šola »Iskra«  pa 5.
Tekmovanje ženskih ekip se je ravno pričelo. Največ izgledov za prvo mesto imajo študentke (Bogataj, Bedenk), gimnazija 1 (Vidmar — Potočnik) in DOZ 1 (Anpelc — Ml-helčič). Lahko pa jim prekriža račune Zobna ambulanta (Ažman, Megla) in »Iskra« 1 (Geršak, Keržič). To tekmovanje, ki je bilo v zgornji dvorani »Iskre«, je ponovno dokazalo, da je namizni tenis v Kranju pravi >narodni špoit« in da je nujno dobiti tudi za to panogo potrebne prostore.
R. S.
ŠAH V TRŽIČU
Novi odbor šahovskega društva s predsednikem Vladom Jurančičem je sprejel lep program za nadaljnji razvoj šaha v Tržiču. Pričakujemo, da bo Tržič postal tudi v šahovskem pogledu eden glavnih gorenjskih centrov. V teku je sindikalno molitveno prvenstvo, na katerem tekmuje 10 ekip in za katero so tržiške tovarne prispevale lepe praktične nagrade. Pred kratkim pa je bilo zaključeno prvenstvo Tržiča, v
katerem je s 13'& točke zmagal štefe pred Jurančičem. Man-deljeem, Gabercem in drugimi. Sodelovato je 16 igralcev, od katerih sta prva dva osvojila tretjo kategorijo. Povsem nerazumljiv pa se nam zdi neodgovoren postopek okrajnega šahovskega odbora v Kranju, ki je letos že drugič kar a priori onemogočil tržiškemu predstavniku sodelovanje vsaj
na predtekmovanju stvo Gorenjske.
Smučarski dan t Strahinju
V nedeljo, 15. februarja je bil v Strahinju smučarski dan — prvo večje smučarsko tekmovanje v tej vasi. V teku na 3 km, v smuku na 250 metrski progi in v skokih na 10 metrski skakalnici je tekmovalo 21 pionirjev in mladincev. Med pionirji je v teku zmagal Vinko Rakovec (13,10), med mladinci pa Rok Štros (9,30). Ista dva sta zmagala v smuku. .Pionir Vinko je bil tudi v skokih prvi (6 m, 6 m).
Smučarske tekme t Kamniku
Letošnje smučarsko prvenstvo domačega Partizana je pokazalo razveseljiv napredek, ki so ga pokazali zlasti naši najmlajši. Snežne razmere so bile ugodne, udeležba pa zelo dobra. Nastopilo je 28 pionirjev, ki so prevozili 1 km, 14 mlajših mladincev pa je tekmo-vaio na 3 km dolgi pregi. Med starejšimi mladinci, ki jih je bilo 5 na startu, je zmagal Vindšnurer pred Rebolom. Njihova proga je bila dolga 6 km. člani so tekli na progi 9 km, zmagal pa je z velikim naskokom Boži Janežič.
Šakcuski lutkit -tt^uska kufuiia
Poljski trgovec Simon Wina-wer je leta 1867 prišel po kup-čijskih poslih v Pariz. Videl je reklamo za šahovski turnir, pa je stopil k vodstvu in se zanimal za pogoje. V visokih nagradah je videl dober trgovski posel, saj je bil po lastnem mnenju dober šahist in stalno igral v kavarni z močnimi šahisti in mojstri. Prijavil se je ža tumir in vplačal 50 frankov garancije in igral. Dosegel je drugo nagrado za zmagovalcem Kolischem in res napravil dobro kupčijo. Poslej ga srečamo na številnih turnirjih med nagrajenimi. Igral je originalen šah. Najrajši je imel svobodne partije, v katerih je nasprotnika z nenavadnimi potezami spravil v zidrego. Ko je premagal otvoritvene nevamo-
ža prven- sti, je bil igralec.
zelo nevaren in trd
(Nadaljevanje in konec.) Krmel Matevž 15. 8. 1912; Krt Matevž 1907; Krt Drago 1919; Kneler Stanko 1919; Ku-kovič Martin 1911; Kump Aleksander 1890; Kunstelj, Janeza, Franc 29.12. 1922; Kunstelj Valentin 2. 2. 1922; Kunstelj, Mihael, Vlado 1917; Kutin Andrej; Lakota, Ivan, Marija 1894; Lampe Pavel; La-vreneič, Pavel, Srečko 1916; Lebar Gabrijel 2. 9. 1904; Logar dr, Jože, Jože 1906; Lom-bar, Janez, Janez 1920; Luka-nič (Slavko; Luznar Valdo; Mačefat Franc 1. 6. 1907; Ma-lec, Peter, Anton 15. 7. 1915; Megla Lojze 16. 7. 1907; Mesec Polde 15. 10. 1904; Meser-kjo Vladko 20. 7. 1909; Me-zek Matevž 24. 8. 1913; Me-žek Janko 1909; Mihelič Peter 19. 10. 1902; Miklavčič Andrej 23. 11. 1914; Mlinar Ludvik 1911; Močnik, Ivan, Janez 9. 5. 1917; Medic Emilija 1919; Modic Ludvik 1914; Možina, Jakoba, Jakob 13. 8. 1912; Nadižar, Blaža, Franc 21. 4. 1904; Nadižar Franc; Nartnik Anton (Cernivec) 6. 5. 1903; Nartnik Franc 17. 5. 1917; Nežmah, Mihaela, Vlado; Novak Franc 11. 10. 1906; Novak, Štefan, Karlo 14. 9. 1917; Nučič, Martin, Oton 9. 9. 1918; Ocepek, Janez, Janez 23. 5. 1913; Odar, Miha, Cilka 19. 11. 1919; Odar Franc; Ogrizek Ludvik; Ogrizek Janez; Oman Franca, Franc 20. 10. 1922; Oman Ludvik 15.9. 1909; Oman Pavle; Oprešnik, Zdrav-ko, Stojan 1924; Oprešnik, Jernej, Zdravko 1885; Pance, Pavel, Pavel 10. 3. 1927; Pavlin Stanko 1919; Perdan Jože 1902; Perdih Karol; Pesjak dr., Stanko, Jože 1911; Pesjak, Stanko, Stanko 19. 2. 1925; Petrič, Karol, Karol 8. 8. 1910; Pevc, Stanislav, Božo 3. 9. 1923; Pintar, Jbže, Franc 7. 2. 1916; Pintar, Jože, Jože 15. 2. 1914; Podjavoršek Hinko 9. 5. 1910; Pogačnik, Alojz, Janez 16. 6. 1919; Poljane, Janez, Janez 27. 8. 1906; Požgaj, Viljem, Vladimir 2. 1. 1919; Preetor, Franc, Franc 23. 1. 1911; Prijatelj Alojz; Prislov Jakhb 26. 1. 1909; Prosen, Franc, Franc 15. 3. 1922; Pu-eelj, Ivana, Cene; Puhar, Janeza, Leopold 1883; Pungart-nik Viktor; Rajgelj, Jurij, Štefan 2. 12. 1916; Rakar Franc 16. 8. 1905; Ramovž. Matevž, Marjan 14. 7. 1921; Rani, Helena, Stanislav 14. 5. 1920; Ka/lo-ž. ni k Jakob; Resman Jo-
že 18. 2. 1915; Reš, Karol, Miloš 5. 5. 1919; Reš, Karla, Drago 14. 11. 1923; Retelj, Matije, Anton 13. 5. 1913; Ro-bič Marjan 14. 8. 1910; Rotar, Filip, Bogomir 1921; Rotar, Valentin, Filip 1891; Rozman Viktor 6. 9. 1902; Rozman, Franc, Maksa; Ručigaj, Jernej, Jože 1896; Ručigaj, Ernesta, Boris 1923; Ručigaj, Ernesta, Božo 1920; Ručigaj, Jernej, Ernest 1892; Rupnik Jože; Rus Rudolf, Rudolf 4. 11. 1920; Rus, Feliksa, Mirko, 5. U. 1906; Savnik, Ivana, Slavko 15. 6. 1919; Seljak Ludvik; Semen, Lovro, Slavko 1920; Skok Vilko 21. 5. 1921; Slavec Ivana, Ivo 1916; Smuk Valentin, Sadislav 3. 6. 1916; Smuk, Valentin, Slavonil 27. 7. 1920; Stanič Rudi 20. 5. 1905; Stare, Miha, Ivan 28. 8. 1919; Suha-dolnik Zorka 1920; Suhomil Boško; Sušnik Antona, Franc 1895; Šinkovec, Anton, Vida 17. 7. 1925; Šiška Jože 27. 3. 1884; Šiška, Jožeta, Jože 29. 1. 1921; Šiška, Jožeta, Alfonz 1924; Šiška, Jožeta, Lojze 13.
9. 1926; Šmajder Miro 29. 1. 1916; šparovec Peter; štefan-čič, MariFn, Štefka 23. 12. 1916; Štembergar Ludvik; Štembergar, Jože, Ivan 1906; Štirn, Jerneja, Franc 4. 4. 1904; Štraus, Franca, Avguštin 1913; šeško Jože 16. 6. 1912; Šuc, Ivana, Emil 7. 5. 1919; Šilar; Tavčar Janez 24. 6. 1910; Tiringer Franc 6. 9. 1927; Tomazin Jakob 24. 12. 1914; Tomažič, Mihaela, Jože 6, 10 1900; Tomažič Alojz; To-minc, Simona, Edvard 2. 5. 1921; Tominc Ivan 4. 11. 1911; Tominc Franjo 25. 8. 1909; Toporiš Ivan; Tratnik Julij 1906; Trilar, Simeona, Slavko 20. 6. 1926; Trojar Franc 30. 9. 1905; Udir, Alojza, Slavko 1927; Urbane, Janeza, Ivan 8. 8. 1907; Vadnov, Matije, Mirko 12. 12. 1920; Valenčič Ivo; Vehovec Jakob 6. 7. 1886; Vidio, Anton, Albert 23. 12. 1908; Volčič, Rudolf, Mirko 25.
10. 1919; Vreček Franc 27. 6. 1924; Vreček, Lovrenc, Jože 4. 3. 1922; Vreček, Lovra, Ra.j-ko 26. 8. 1920; Zagrajšek, Miloš, Mirko 14. 2. 1922; Zaleter Anton 18. 6. 1911; Zika Cvetka; Zlate Lilijana; Zlatnar, Franjo, Milan 20. 11. 1912; Zorko Ivan 1902; Zupan, Ivana, Leopold 1912; žan, Antona, Jože 1903; žan Ivan 12.11. 1900; žgave Ivan 13. 11. 1910; žirovnik Ivan 30. 10 1913; žvan, Jakoba, Rade 8. 8. 1922.
p: f ■~wmw% IVMKT :W "'WmilWWWr^^T MI DUHU' IIP
Malo ponižan sem stopil v dvorano; v pričakovanju, kaj pride, so vsi vprek poV glasno kramljali; vmes je godel naš mestni Jnuzikanl s svojimi tremi godci Prvo kar sem opazil, je bila v globini dvorane rdeča tavesa nad sede/i mu/.ikanlov. Slikarija sredi nje je sicer prikazovala dve dolgi trobenti, ki sla hvali navzkriž, prek zlale lire. in — kar se mi je zdelo takral zelo čudno — —na ustniku vsake trobente jo visela, kakor ■Staknjena, tu mrka. tam sinejoča se maska vol lih oči. Tri prve vrste prvega prostora so bile že zasedene, preril s<in so na Čelr'o kldp, Ujci- sem opazil sošolca, ki jo sedel zraven svojih Stariev. Z:i nami s ) se prostori vzpenjali, lako da je bil zadnji, imenovan galerija in namenjen samo za stojišča, skoraj za moža visoko od lal   Tudi lam
se je zdelo, da je galerija, polno zesedena«; natanko nisem mogel videti, zakaj listo malo lojcuk, ki so OOrelfi v pločevinastih oblogah, je razširjalo le Šibko svellobo; dvorano je temnil [uđi težki strop iz Iraniovja. Sosed mi je bolel povedati neko šolsko •godbo; nisem mogel razumeli, kako more sedaj na kaj takega mislili Buljil sem v Zave o. ki je bila slovesno ra/s. e'I jena od Odrskih svetilk in motnih BtOJal. Tedaj me jft sprelele'o nekakšno valovanje /a fceveSO Se je /o začel prebujali skrivnostni svel; le
trenutek in oglasil se je zvonček. Kramljanje med gledalci je na mah utihnilo; tedaj
s^ je zavesa dvignila.     En sam pogled na
Oder me je prestavil za tisoč |e| nazaj (delal sera srednjeveško grajsko dvorišče s
Itolpom  in  v/dižniin mostom; v sredini sla
Mala dva majKna, vatel visoka Slovaka in s,> živahno pogovarjala   Hstl s črno brado,
■rebrno  čelado  in ' perjanico   ter  z zlatom
THEODOR STORM
USTOBRBEC
Prevedel Rudolf Kresal
rdeče
jo o,
vezenim plaščem prek Klatin Siegfried; hotel hod proti poganskim Turkom puiu mlademu hišniku Golu,
fjn njen,i v sinjem, srebrno ve/enoin J*kU, naj ostane v zaščito palalinske GcilO v,'!e v uradu. Nezvesti Golo pa se je odločno l,I'"'l. da bi njegov dobri gos|M>(lar takole S;,"i odie/dil  v besni  mole/ mečev   Pri telil
obleke, |e 1 >11 jezditi na po
in ukazal ■toki le ital /ra telov
lezi ,,
Poki t Molpa
Ti
Ua
m
mečev i
sem in
rameni Te-nato zategnjenJ
i <ia tu njegov momi
odjezdil  v besni mole/
|**govoru sla Mikala glave in sunkovito migala i
s<> sc oglasili kratki in
i//a VZdilnega mosta in izza - je planila lepa (ienoveia v nebesno .'"j" obleki z vlečko /. obema rokama je v M'ki ramena svojega moža „0 moj, iz **K0 srca ljubljeni Stegne I, da le le okrut-Pogani  ne ubijejo'     \  In j|  ni  nič po-
. spet so zapele trobente in palatin le |)|('"   ni   dostojanstveno   ndsel   / dvorišča
lagalo
dostojanstveno
VZdiinegfl mostu, zunaj
ro slišali odhod oborožene čete. Zlobni Golo
je bil zdaj gospodar gradu.
In Igra se je nadaljevala, kakor je zapisano v tvojem Berilu. Na klopi, kjer sem SCdel, sem bil kakor začaran; le nenavadne kretnje, H tenki ali golčavi glaski lutk, ki so vendar nsiično prihajali iz njihovih vrst lo je bilo v teh majhnih figurah grozljivo življenje, ki je moje oči
vprav  magnetično  privlačevalo  k njim.
Drugo  dejanje  pa   je obdalo  še nekaj
lepSega.      Med slugami na gradu Je bil
nekdo v rumeni obleki iz nenkiiii;a; ime mu je bilo .lurček Ce la deček ni bil živ. tedaj še ni bilo nikoli nič Eivega; Zganjal Je najbolj nezaslišane šale. lako da s- je VSS dvorana tresla od smeha; v nosu. ki je bil velik kakor klobasa, je vsekakor moral imeli nekakšno vzmet; zakaj kadar se je takole po svoje prebrisano neumno zasmejal, ge mu je sem ln tla majal konček nosu, kakor da 1 tleli on ni vedel, kaj naj bi počel od veselja; pri tem Je fantič odpiral us'a in klopo tal s čel ji Stml kakor kaka stara sova Onal Je nekdo zavpll; po tem vzkliku je zmerom najprej govoril samo s svojim
velikim palcem; s ban je nio^el tako izrazilo migati sem in tja. da si ga natanko mogel razumeli, da hoče povedali: Tu nič, lam nič; če nc dobiš nič, nimaš nič! In potem kako je škilil: lo je bilo tako zapeIjivO) da so v trenutku škilili vsi ljudje v dvorani. Mil  sem  vi s zalreskan  v ino/iclja'
Potem Je bilo vendarle igre konec in spel s ni sedel doma v dnevni sobi lat* molče jedel popereilo večerjo, ki jo je bila mali postavila na lotilo Oče Je solel v naslanjaču in kadil večerno pipo. „No, fanl," j.  v /kiiknil, „ali so bile žive '
„Np vem, oče," sem dejal in dalje zajemal  iz  sklede;  bil  s 'lil  še ves zmeden
Nekaj časa me je pametno Smehljajoč se gledal   ..<'nj.  Pavel,   je potem dejal.
..prevečkrat nc smeš v lo lutkarsko škatlo; nazaduje le Utegnejo le stvarce z.as'edovali še v solo."
Oče je imel prav. AIgcbrične naloge so mi v Obeh naslednjih dneh tako s'abo uspele da mi je učitelj matematike zagrozil, da me premesti iz prve klopi. — Ce sem hotel' računati na pamet a -j-1) jc 1) — c, sem minus o tega slišal pred ušrsmi tenki ptičji glas lepe Genovefe: „Ah, moj iz vsega srca ljubljeni Sieglricd, da le le nc ubijejo hudobni pogani!" .Nekoč — a lega ni nihče videl, sem celo zapisu x 1 (ienoveia na tablico. Nekoč ponoči je v moji izbi čislo naglas vzkliknilo eha in dragi .lurček v svoji rumeni obleki je bil z enim samim skokom pri meni v pos'elji, oprl roke ob blazino   na   obeh   straneh   moje   glave, mi
spakujoč s • pokimal in dejal: „Oh, predragi
bralec,  tisočkrat   ljubi  bralec!"  Pri  lem je
je bilo razloč
rdečini nosom kljuval mo-Zaradl  lega  zbudil Tedaj da sem samo sanjal, zaprl   v  svoje  srce  in se il odpreti  usta o lutkovni
je naslednjo nedeljo okli-
po ci slab, udarjal po cimbal!   in   glasno oznanjal pol v  pekel, lutkovna igra
lega zdaj ni bilo moči več i/držali Kakor mačka okoli vrele kaše sem s- plazil okoli OČeta in nazadnje jc vendar razumel moj nemi   pogled. ,1'avlc".   je  dejal,   ,,lo tC
Utegne veljali kapljico srčne krvi; morda je
s svojim dolgim joga. da sem se Sem seveda videl.
Vse   lo   S'111 doma   komaj Upi komediji   Ko pa
cevalec s|><'i hodil
Doktorja Fausta
v štirih dejanjih'
najboljše zdravilo, da se enkrat dodobra nasitiš." Po teh besedah je segel v telovnikov žep in mi dal dvojačo
Takoj sem zdrvel iz hiše; šele na ccs'i sem ss zavedel, da je šc dolgih osem ur do začetka predstave Stekel sem za vrtovi na pločnik. Ko sem prišel na odprli travni vrl Strelskega doma, me je nekaj proti moji volji zvabilo noler; morda je tam gori z oken kukalo celo nekaj lutk; zakaj odrije bil vendar na zadnji strani hiše! Toda potem bi moral iti najprej prek gornjega dela vrla. ki je bil zasajen z lipami in kostanji. Bilo mi je malo bsio pri srcu; naprej si le nisem upal. Iznenada me jc v hrbet sunil h kolu privezan kozel, da sem kar za dvajset korakov zletel naprej. To jc pomagalo; ko sem pogledal okoli sebe, sem s'al že pod drevesi.
l!il jo oblačen jesenski dan; posamezni rumeni lisli so že padali na zemljo; nad mano v zraku je vriščalo nekaj obrežnih ptic, ki so letele nad zaliv; nikjer ni bilo nc videli nc slišali kakega človeka. Počas1 sem šel dalje po plevelu, ki se je bohotil po stezah, dokler nisem prispel do kamnitega dvorišča, ki je ločil vrl od hiše. - Ilcs! lam fforl Je gledalo na dvorišče dvoje oken, loda za majhnimi, v svinčen okvir vdelanimi šipami je bilo črno in prazno; nikake lutke ni bilo videli. Nekaj časa sem Stal, kar groza me je obhajala v tišini, ki me je obdajala krog in krog.
Tedaj sem ugledal, kako SO se spodaj odprla ložka dvoriščna vrata za dlan široko in je izza njih pokukala črnolasa glavica
..l.izi!"  sem vzkliknil.
S svojimi temnimi očmi me jc svetlo pogledala, J.og obvaruj!" je dejala. ..Saj nisem vedela, kdo tukaj okoli rogovih' Odkod prihajaš'1
...laz?      Sprehajam se, Lizi! Toda
povej mi, mar že zdaj igrale komedijo?"
Smeje sc Je odmajala z. glavo
..Kaj pa potem delaš tukaj'.'" sem vprašal dalje, v tem k)0 sem prek popločeiura dvorišča  prišel  k njej.
„Očcla čakam." jc odgovorila. „§el je domov po vrvico in žemlje; za dre vi mora pač  končali priprave."
,.AIi si čis'o sama
,.() no; saj Si tudi
,,Mislim.    Sem de gori  v dvorani'.'"
M -ii jcbi'a v prei očiSču in poprav 1 a'a 1 il t kam obleke. Lizi jc bila lu kaj čislo s ima.
tukaj. T.izi?" ti še tukaj!" al, „ali ni tvoja
mati
C.LAST.ORFN.ISKE Slcv. 9 — Stran 7
z Kranja in okolice
USTANOVITEV DRUŠTVA KRANJSKIH  A KAD KM I KO V
V nedeljo so študentje ustanovili svoje akademsko društvo, ki ima .namen združevati jih in vključiti v družbeno dejavnost domačega kraja. Veliko zanimanje za društvo, ki je vladalo ves čas pred ustanovitvijo in tudi številna udeležba na ustanovnem /.boru, sta dokaz, da študentje čutijo potrebo po intenzivnejši vključitvi v družbeno dogajanj:', kar je vsekakor pohvale vredno. Društvo se bo predstavilo javnosti z akademskim plesom 7. marca, nakar je upati, da bo s svojim delovanjem odigralo po/.iti\ no vlogo v širjenju napredne miselnosti in kulture.
PEVSKI ZBOR »PREŠEREN« ZA 8. MAREC
Mednarodni praznik žena, 8. marec, bo ženski pevski zbor »Prešeren« iz Kranja proslavil s štirimi koncerti. Pel bo v nedeljo, 1. marca v Preddvoru, 6. marca v Kranju, 7. marca na Golniku in 8. marca v Predosljah. Pod vodstvom Petra Liparja bo izvajal novo naštudirane skladbe sledečih avtorjev: D. Bučarja, A. Job-sta, P. Liparja, SI. Mihelčiča ter R. Simonitija.
Zbor, ki je prvak med amaterskimi ženskimi pevskimi zbori v republiki, se je skrbno pripravljal na praznik. Upamo, da bo pesem v njegovi interpretaciji ogrela srca vseh poslušalcev.
Iz jeseniškega kota
V ŽIROVNICI SO USTANOVILI »SVOBODO«
Sredi februarja so tudi v Žirovnici ustanovili »Svobodo«. Člani, ki jih je bilo že ob ustanovitvi 200, so vključeni .v godbo na pihala, dramatski odsek in pevski zbor. Razen omenjenih skupin bo delovala tudi ljudska univerza.
»Svoboda« ima v Žirovnici vse pogoje za razvoj. Društvene prostore so si zagotovili v domu »Partizana«, s katerim so v dobrih odnosih. Nujno bo vključiti v društvo zlasti mladino, da si pridobi potrebno znanje in se razvedri.
S sodišča
Ivana Kcrn iz Lahovč pri Cerkljah je lani v septembru kričala nad članom LM iz Cer-kelj in ga ozmerjala ob priliki službenih poizvedb na njenem domu. Sodišče ji je za tako postopanje proti uradni o-sebi prisodilo 4000 din denarne kazni.
kupuje po najvišjih cenah
podjetje za promet s kožami in tekstilnimi surovinami.
poslovalnice: Skofja Loka, Kranj, Kropa, Ki anj-ka gora,Tržič Bohinjska Bistrica
Klavnice, kmetovalci ponudiće Koteksovim zbiralnicam vsako, tudi najmanjšo količino.
Med Grintovcem in Ljubljano
O   UPRAVNIKU PODJETJA, KI ENO DELA, A DRUGO GOVORI
Mestno remontno podjetje v Kamniku je pred kratkim sprejelo pravilnik. Na tem sestanku pa je na koncu prišlo tudi do nevšečne graje. Dosedanji upravnik podjetja Leopold Lu-kan, ki je pred kratkim sam podal odpoved, katero je sprejel in potrdil gospodarski svet in odbor mestne občine, se je pri nekaterih delavcih tako vedel, kot da je bil odpuščen. Tako prepričani delavci so zahtevali, da ostane še dalj? na dolžnosti. Takšna neznačaj-nost pa Laflcaan ne bo nič pomagala, ker se iz ljudske oblasti ne more nihče norčevati. Odpoved bo tudi držala.
DELAVSTVO ZAHTEVA, DA SE JU SODI PRED NJIM...
Mirko Kobal, računovodja in Prane Roje, šef prodaje v tovarni upognjena pohištva na Duplici sta lani povzročila večjo gospodarsko škodo na ra-
čun podjetja in delavstva. V kratkem se bosta škodljivca morala zagovarjati pred okrožnim sodiščem, ki naj bi vodilo javno razpravo v podjetju, kar zahteva vse delavstvo tovarne na Duplici.
»STOL« v DUPLICI IMA POLNO DELA
2e lani so presegli družbeni plan, prav tako akumulacijo. Po vseh oddelkih se je močno dvignila proizvodnja upognjenega pohištva raznih vrst. Tudi na kvaildteto izdelkov so pazili in jo v mnogem močno izboljšali. Po vsem tem ni nič čudnega, da je za njihove proizvode v inozemstvu velik interes. Okroglo 70% proizvodnje namreč izvažajo. Od njih kupujejo trgovska podjetja iz ZDA, Brazilije, Anglija, Francije, Holandije, Zahodne Nemčije, Avstrije, Turčije, Egipta itd. Stolama ima toliko dela, da trenutno ne zmore izvršiti vseh naročil. Za letos so sprejeli še povečano akumulacijo,   ki  jo  mislijo ostvariti.
Težkoče so le v tem, da gozdna gospodarstva preveč draž« iz dneva v dan cene surovinam.
Iz Polianske doline
IIOIAVKLISKA  KZ JE PODPRLA KNJIŽNICO
Kuiltumo-umetnisko društv« v Hotavljah se posveča umetniškemu delu, vendar ne zanemarja splošnega izobraževanja. Zato je v preteklih letih nabavilo svoji knjižnici nad 600 knjig. Po podražitvi papirja in zato budi novih knjižnih del zbirke niso bogatili, ker pa* izposoj nina ne prinaša dovolj dohodkov.
Da knjižnica ne bi nazadovala in izgubljala bralcev, j% kuilturno-umebni.ško društvo določilo 10.000 din — od 25.000 din, ki jih je darovala društvu tamkajšnja kmetijska zadruga — za nakup novih knjig.
želimo, da bi hotaveljsk« kmetijsko zadrugo posnemal« vse tovrstne gospodarske organizacije pa tudi podjetja.
G*.Sir,«»KI KOTIČEK
Objava štev. 4 53
Vsem prostovoljnim gasilskim društvom okraja Kranj!
Nujno pozivamo vsa društva, da nam takoj poštno obratno sporoče naslednje: a) Kje je bil dograjen dom v letu 1952 iz lastnih sredstev (navedite vrednost), b) Kje se gradi, oziroma je v gradnji gasilski dom iz lastnih sredstev (navesti vrednost).
To sporočilo je nujno potrebno Gasilski zvezi LRS. Na prijave po 7. marcu se žal ne bomo mogli ozirati.
GASILSKA LOTERIJA
Ker se rok prodaje gasilskih srečk naglo bliža koncu, opozarjamo vsa društva, da pohite s prodajo in srečke čimprej obračunajo.
PRKDDVORĆAM SO DOBILI GASILSKI AVTOMOBIL
Ko so si Preddvorčani postavili krasen gasilski dom, so začeli misliti na lasten gasilski avtomobil. S skromnimi sredstvi so si kupili staro vozilo za 56.000 din. Novo karoserijo so izdelali v Ihanu in v nedeljo je pričakovala prenovljeni gasilski avto vsa vas z godbo na čelu. Na žalost pa se je med potjo v Preddvor pokončala guma, tako da je prišel avto s 4 urno zamudo na cilj.
Preddvorčani so prepričani, da jim bo republiška gasilska zveza priskrbela posojilo za nabavo novih avtomobilskih gum.
Šofer Albin Golja iz Ljubljane je bil obtožen, da je zakrivil dne 24. 10. 1952 prometno nesrečo na Gaštejskem klancu v Kranju, ko je zdrsnil traktor s prikolico pod cesto. Pri tem je Anton Gašpirc zgubil življenje, nastala pa je tudi škoda na traktorju in prikolici. Sodišče je Golja oprostilo.
Peter Kemperle in Ivan Sle-bir sta v vasi Županje njive napadla Ivana Martina, ga podrla na tla, obdelala s pestmi in brcala z nogami po glavi in telesu ter mu prizadejala lažje poškodbe. Dobila sta vsak po dva meseca zapora.
Tudi io ie % a vas
POPRAVEK
V številki 5 »Glasu Gorenjske; najdemo v članku »Ali je sklep zbora volivcev polnove-ljaven?« stavek: »Videl sem tudi sklep mestne stanovanjske komisije, da mora Verbi-čeva plačati 5.000.— din zaradi samovoljne vselitve.« — Piše? članka nas je naprosil, da obvestimo bralce, da se omenjeni sklep nanaša na povsem drugo osebo. Uredništvo
POZOR!
POZOR!
POZOR!
:::::
Rabite blago /a suknjič,
hlače ali kaj podobnega?
Seveda, toda povsod je tako
drago . . .
Potem se ne veste?
K.j» .
I > a ::u xnss: ::a:::::;:::::: hkrhs::::::
TRGOVSKO PODJETJE
f/J2ć£ea"
JESENICE
RAZPRODAJA
od 1. marca dalje
ostanke tekstilnega blaga po znatno znižanih cenah
Prav tako se Vam nudi UGODNA PRILIKA /a nakup blaga za zimske obleke in plašče
Cenjenim odjemalcem sporočamo, da bomo znižali cene ostalemu blagu - Ne zamudite ugodne prilike in se zgiasite v naših poslovalnicah
TrgOVtko podjetje ./i^/iii" Jesenice
DFŽURNASLUŽBA
Zdravniška dežurna služba za Kranj in okolico je vsako noč od 20. ure zvečer do ponedeljka do 6. ure zjutraj. Za državne praznike in vse ostale proste dneve je dežurna nočna plužba urejena kot ob nedeljah. V nujnih primerih kličite Spi. ambulanto. Poljska pot 8, tel. št. 218. Opozarjamo, da je ob delavnikih zdravniška služba ves dan od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer Lstotam: na Spi. ambulanti (Poljska pot, bivša »Obutev«), tel. 218. V nujnih primerih se preko dneva obračajte ravnotako na štev. 218. Ambulante sprejemajo v dnevni in nočni službi vse bolnike in ne samo zavarovance za socialno zavarovanje.
Dežurno zdravniško služb . na območju Ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 27. februarja do 6. marca 1.1. dr. Janez Kokalj, stanujoč v Novi bolnici. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdrnvnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami.
GLEDALIŠČE
Prešernovo gledališče v Kranju
Nedelja, 1. marca ob 16. uri: Pavel Golla, »Sneguljčica«. — Izven.
Sobota, 7. marca ob 16. uri: N. Krasna, »Draga Rut.h«. — Zaključna predstava za šale.
Nedelja, 8. marra ob 16. uri: Rrntko Kreft, iKrajnski komedijanti*.        Izven zadnjič.
»SvobodM Prlmskovo
Nedelja, 1. marca ob 19.30
uri: B. Connerc, »Roksi«; režija Dore Kcrn.
KUD »Dobrava« Naklo 1. marca ob 15.30 uri: Drago Gervais,  >Zaradi stanovanja«.
KINO
Domžale: do 1. marca švicarski film »štirje v džipu«; 4. in 5. italijanski film »čudež v Milanu«; 6. do 8. angleSki film >Čarobna temnica«.
Mestni kino Kamnik: do 3. marca amer. barvni film :»Pla-men in puščica«.
Mestni kino Javornik-Koro-ftka Bela: 27. februarja do 1. marca angl. film »Zasebno življenje Henrika VITI«. Predstave v petek in soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 17. In 19. uri. V nedeljo ob 10. uri matineja s predvajanjem istega filma. — Vstopnina 10 din.
Mestni kino Radio, Jesenice: 27. febr. do 2. marca slovenski film »Svet na Kajžarju«. Predstave v petek ob 18. in 20. uri, v soboto in nedeljo ob 16., 18. in 20. uri in v ponedeljek ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10. uri matineja istega fiilma. Vstopnina 10 din.
Mestni kino »Partizan«, šk. I-oka: do 1. marca angl. film »Dedinja«; 6. do 8. amer. film t Zmaga nad temo«.
Kino Storite: V soboto, 28. febr. ob 16., 18. in 20. uri angl. barvni film »Knjiga o džungli«. Matineji v nedeljo, 1. marca ob 8.30 uri »Mandv«, ob 10. uri »Tereza«, ob 13.30 franc. film * Otroški vitec«. 2. marca angl. barvni film t>Knjiga o džungli«- Film se mladini priporoča.
Kino SvolMKla: do 1. ni
amer. film »Tereza <, predstave v petek ob 19. uri, v soboto ob 17.30 uri in v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Matineja v nedeljo, 1. marca ob 10. url »Mandv«. Ob 21. uri na sporedu barvni film »Knjiga o džungli«.
Kino Zadružnik: do 1. marca francoski film »Otroški vrtec«. Mladini se priporoča. Predstave v petek ob 19. uri, v soboto ob 17. in 19. uri, v nedelj« ob 15. in 17. uri. V soboto, 28. februarja ob 21. uri angl. barvni film »Knjiga o džungli«.
MALI OGLASI
Prodam radio Kosma j-49. — Huje 83, Kranj.
Smrekove deske, 30 mm, kupim. Naslov v upravi lista.
ZAHVALA
Kran;pko akademsko društv« se iskreno zahvaljuje delovnemu kolektivu tovarne čevljev »Planika« za denarno pomoč.
Odbor KAD
ŠTEV. 9. — LETO VI. Kranj, 28. februarja 1953 Ureja uredniški odbor. — Odg. ured. Slavko Beznik. —- Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekoči račun pri Nar. banki Kranj-okol. 624 - »T« - 127
Izhaja vsako soboto I>etna naročnina 400 din -Polletna      » 200 din
tlefna » 100 din Mesečna     >* 35 din
Posamezna številka 8 din
Invalidsko podjetje „INDUSTRIJA SUKNA" - Zapuže
odpira -»kupu.> s
„Tovan.o pletenin in nogavic" - Lesce
PRODAJALNO LASTNIH IZDELKOV
v Radovliici na Mestnem trgu
Poslužujte u ) ugodnega nakupa kvalitetnega hlnga v naši prodajalni!
Novoustanovljena
direkcija   komunalne dejavnosti
mesta Kranja išče sledeče delovne moči:
1 stenodaktilografko, po možnosti I znanjem italijanščine in nemščine, 1 gradbenega tehnika, L geometra, 2 polirja, I tesarskega mojstra, 1 kamnoseškega mojstra, 1 kleparskega mojstra,  1 krovca,  večje število dobrih tesarjev in zidarjev ter
gradbenih delavcev
Plača po dogovoru. Interesenti naj k> javijo osebno mt direkciji v pisarni btvlcfa    toplovodu", telefon 210 ali  pismeno mi  l.jmVd odbor inoMiie občin«
kranj, oddelek /u gajapođaVtlvo.
80
M7