Poštnina plačana t
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din 1'50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v torek, 24. maja 1932.
štev. 59.
Stari lepši časi
Vseh nezadovoljnežev stalen refren je, kako silno leipo je bilo v nekdanjih starih časih, če bi verjeli vsem njihovim slavospevom na te blažene nekdanje čase, potem bi morali biti kar prepričani, da je bil včasih za vse ljudi paradiž že na zemlji. Vse blago je bilo prvovrstno, vse pa je bilo obenem silno po ceni, a tudi javne razmere so bile tako odlične, da kar boljše biti niso mogle. In tudi v kulturnem 'pogledu je bilo mnogo bolje, saj govore dovolj zgovorno o tem razni stari portreti in pa razne stare skladbe, Z eno besedo: v starih časih je bilo vse boljše. In s to ugotovitvijo se redno zaključi pri nas vsako tarnanje
o	sedanjih časih.
V	resnici pa je vse to hvalisanje starih časov talko napačno, da je naravnost smešno. Človeštvo neprestano napreduje in vsako stoletje, pa tudi že vsaka generacija živi na neprimerno višji stopn ji ko prejšnja. In današnji rod bi se lepo zahvalil1, če bi moral živeti tako, kakci- so živeli njegovi predniki. Le malo je treba pogledati v stare časopise, pa bo vsakomur jasno, kako so n. pr. živeli v stari Ljubljani še pred dvema generacijama. Ulice ozke in mračne, po noči nobene razsvetljave, javne prireditve so bile omejene le na najbolj ozek krog privilegirane gospode, zaslužek slab, cene industrijskih izdelkov visoke, kmečkih pridelkov pa nizke, in vsako potovanje skotraj izključeno, saj je veljalo potovanje po pošti iz Ljubljane v Novo mesto celih 7 goldinarjev, kolikor je dobil kvalificiran delavec za ves teden.
Res je, da so se ob koncu 19. stoletja razmere zelo poboljšale in da se je splošno blagostanje dvignilo, toda še vedno ni bilo na oni višini, kakor je danes, pa naj bodo se tako glasni vsi zaljubljenci v stare čase. Na deželi so tudi v teh najboljših starih časih živeli mnogo slabše ko danes in s tako malim, ko nekdaj, ne bi bil danes zadovoljen prav noben kmet. A tudi delavec je bil na slabšem in zlasti se pozna ta razlika pri najboljše organiziranem delavstvu. Piri temi pa je treba upoštevati še to, da mora sedanja doba premagati vse težave, ki so jih povzročila opustošenja svetovne vojne, dočim smo preje živeli v zlatem miru, ko smo to največjo, dobroto, ki jo pomeni mir, najmanje cenili. Kljub vsem tem težkim posledicam vojne, pa se je življenjski standard ogromne večine naroda silno dvignil 'in na slabšem so le eni sloji, ki so bili pred vojno čezmerno privilegirani. Tako je čisto upravičeno, če bivši veleposestnik ihvaili nekdanje čase, saj je bil on samo gospod, ki ie ukazoval in užival, dočim so vse delo oprav ljali zanj drugi. Prav tako se ni čuditi, če ®o nezadovoljni potomci bivših oficirskih in nemških uradniških rodbin, ker njih karijera jim je bila zasigurana že ob rojstvu. In nazadnje bi imeil' vzroke za nezadovoljstvo tudi bivši yišji uradnik, ker v uradniški, Avstriji je bilo vsaj za uradništvo dobro preskrbljeno. A če ne> bi bilo sedanje težke gospodarske krize, ne bi bilo :za uradnike slabo niti sedaj, saj še pired enim letom, niso bile uradniške plače tako slabe, pa čeprav 'bi pri manjšem številu uredništva smele biti še večje. Koprneti po starih časih imajo torej pravico le nekdanji privilegirani sloji, ki so bili po veliki večini tuje narodnosti, dočim pa naš narod nima vzroka, da hvali čase, ko se mu je godilo mnogo slabše, ko je bil le objekt tuje nadvlade.
(Ne bi govorili o tem hvalisanju starih časov, če ne bi ta zaljubljenost v nekdanje dni zlasti v sedanijh časih 'škodovala vsemu našemu napredku. Kajti slavospevi nekdanjih časov jemljejo ljudem samozavest in vero v napredek, ti krivi pogledi nazaj onesposobi ja j o ljudi, da bi se na pozitiven-način borili proti krizi. Vsled pesimizma, ki nastaja iz upiranja oči v nekdanje dni, postaja gospodarska kriza šele prav nevarna, ker jo malodušnost ljudi stalno povečuje. ‘Vsled ttega večnega lef-rena, kako je bilo' včasih vse boljše, se mora polagoma roditi prepričanje, da sploh
ne more biti nikdar več tako dobro, da torej tudi mi mogoče premagati sedanjfe krize. Ljudje pričenjajo tako izgubljati voljo do dela, kadar pa je človek brez volje, je tudi brez odporne sile lin tudi mila kriza ga mora pohoditi.
Vsaka zaljubljenost je slepa in tudi zaljubljenost v stare čase. Če pa, je človek slep, potem nikdar ne zna, prav presoditi stvari in razvoja dogodkov in to vidimo v sedanji krizi še prav posebej. Nekateri bi kar hoteli, da bi kar neprestano bila doba visoke konjunkture, da bi venomer rastli dohodki in padali izdatki. Toda večna doba konjunkture je nemogoča, ker drevesa ne morejo rasti do oblakov. Po vsaki dobi silnega razvoja mora priti doba zastoja, da človeška družba prav prebavi pridobitve konjunkturne dobe. Če pride ta doba kon-
solidacije prakasno, potem je polom neizbežen, kakor dokazuje finančni bankerot Avstrije in Nemčije v sedemdesetih letih.
Kdor je objektiven, se mora naravnost čuditi, kako velikanski napredek so napravila vsa naša mesta v zadnjih desetih letih. Pa tudi vse naše gospodarstvo je v teh letih neverjetno napredovalo. Ni nič čudnega, če je prišlo do zastoja, ki pa, sam po sebi ni nevaren, če ga bomo znali uporabiti za koncentracijo svojih sil s tem namenom), da ustvarimo novo dobo konjunkture.
Vsled svoje zdrave gospodarske strukture moremo to tudi doseči, toda le pod enim pogojem, da je naš pogled s polno vere v bodočnost uprt naprej, ne pa da. #e izgublja v slepi zaljubljenosti vedno le v stare čase.
Reklamacijski odbor v Ljubljani
Reklamacijski odbor, ki odloča o pritožbah zoper ocene davčnih odborov, je bil letos .na novo sestavljen v sledeči obliki:
1. Bajič Fran, pomočnik fin. direktorja v pok. v Ljubljani;
2. Mešek Ivan, davčni kontrolor v Ljubljani;
3. Kajner Srečko, žel. čiiiovnik v pok. v Rajhenburgu;
4. Kobler Ernest, višji davčni upravitelj v pok. v Ribnici;
5. Kramberger Jurij, višji davčni kontrolor v Ljubljani;
(5. Milavec Jakob, višji davčni upravitelj v pok. v Ljubljani;
7. Rojina Anton, industrijalec v Ljubljani;
8. Verlič Josip, veletrgovec v Ljubljani;
9. Krapež Milko, urar v Ljubljani;
10. Dr. Tominšek Fran, odvetnik v Ljubljani;
11. Dr. Kuhar Andrej, notar v Ljubljani;
12. Dr. Mavricij Rus, mestni fizik v Ljubljani;
13. Ing. Šuklje Milan, pooblaščeni inže-njer v Ljubljani.
V	tem odboru zastopajo trgovino, obrt in industrijo gg. Rojina, Verlič in Krapež, dočim zastopa prvih šest članov finančno
V	KATEREM JEZIKU MORAJO BITI FITOPATOLOŠKA IZPRIČEVALA?
V	nekem konkretnem primeru je mariborski veletrgovec za uvoz čebule iz Trsta priložil fitopatološko izpričevalo v italijanskem jeziku. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja tega izpričevala ni priznala, ces da mora biti v zmislu predpisov spisano v jeziku države izvoznice in ob enem v enem priznanih mednarodnih jezikov. V zadevi je intervenirala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in prejela od kr. banske uprave dravske banovine nastopno obvestilo: »Ministrstvo za kmetijstvo je z odlokom br. 26.100ji I. od 16. maja 1932 glede fitopatoloških izpričeval iz tujine izdalo sledečo rešitev;
V	zvezi z aktom banske uprave III št. 365511 od 19. pret. mes. v zadevi fitopato-loških certifikatov pri uvozu rastlin in rastlinskih delov iz Italije je ministrstvu čast izveščati, da zadostuje, če so ti certifikati izstavljeni v italijanskem jeziku, samo, da se upoštevajo vsi ostali predpisi pravilnika za izvrševanje zakona o zatiranju rastlinskih škodljivcev in bolezni pri uvozu in tranzitu.«
S tem je to vprašanje zadovoljivo urejeno.
KLIRINŠKA POGAJANJA S ČEŠKOSLOVAŠKO
Minister za trgovino in industrijo je imenoval za svojega zastopnika odnosno za zastopnika ministrstva trgovine pri pogajanjih za sklenitev kliringa med Jugoslavijo in Češkoslovaško svojega pomočnika g. Ivana Mohoriča, generalnega tajnika zbornice za TOI v Ljubljani. Jugo-slovemski delegaciji, ki odpotuje jutri 'f Prago, bo načeloval guverner Narodne banke g. Ignat Bajloni.
upravo, ostali člani pa svoja stanovska zastopstva: odvetnike, notarje, zdravnike in poobl. inženjerje.
Reklamacijski odbor v tej sestavi bo zasedal koncem meseca maja in začetkom meseca junija t. 1.
Pritožbe se bodo obravnavale po aa-stopnem vrstnem redu:
Dne 30. maja t. 1. pridejo na vrsto pritožbe vseh občin davčne uprave Radovljica.
Dne 31. maja t. 1. pritožbe vseh občin davčnih uprav Ljubljana okolica, Kočevje, Laško in Višnja gora.
Dne 1. junija t. 1. pritožbe vseh občin davčnih uprav Črnomelj, Brežice, Krško, Litija, Logatec, Novo mesto in Kamnik.
Dne 2. junija t. 1. pritožbe vseh občin davčnih uprav Kranj in Škofja Loka.
Dne 3. junija t. 1. pritožbe davčne uprave za mesto v Ljubljani.
Po členu 135. zakona o neposrednih davkih mora reklamacijski odbor na obrazloženo zahtevo v pritožbi dovoliti, da sme pritožnik podati tudi ustno svojo obrazložitev v seji, v kateri se rešuje njegova pritožba. Radi tega objavljamo gornji razpravni red, da se morejo pritožniki, ki so v pritožbi stavili predlog na osebno zaslišanje, poslužiti svoje pravice.
UGOTOVITEV KMEČKIH DOLGOV
V	Narodni skupščini in senatu se je že ob raznih prilikah poudarjala potreba primerne ureditve kmečkih dolgov, ki spravljajo marsikaterega prej trdnega kmeta zaradi sedanje gospodarske krize na rob propada. Zato je bil, kakor znano, sprejet zakon o zaščiti kmetov, ki onemogoča prisilne prodaje kmečkih posestev. Ker pa je la zakon omejen samo na šest mesecev, bo treba do takrat to vprašanje definitivno urediti. Da bi se dobil točen pregled o stanju kmečkih dolgov, je kmetijsko ministrstvo naročilo Privilegirani agrarni banki, naj v najkrajšem času zbere točne podatke o vseh kmečkih dolgovih. Šele na podlagi teh podatkov, ko bo položaj popolnoma jasen, bo mogoče sklepati o nadaljnjih ukrepih.
Mi upamo, da so škodljive posledice takega zakona za ves poslovni svet, zlasti pa za naše trgovstvo, že sedaj evidentne in da ne pride do podaljšanja moratorija.
OBDAVČENJE ZABOJEV ZA SADJE
'Na vprašanje, kako naj se tolmači odredba itarifne št. 106 zakona o skupnem davku na poslovni promet glede zabojev iz rezanega lesa za pakiranje svežega in suhega sadja, zlasti sliv, je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal finančnimi upravam pojasnilo, po katerem se zaboji za pakiranje svežega in suhega sadja iz rezanega lesa ne smatrajo za opravo in zato niso podvrženi 1-odstotnemu skupnemu davku na promet na opravo.
Čitajte in razširjajte
»TRGOVSKI LIST«!
Delo in razmere v organizacijah
(Iz poročila predsednika g. dr. Frana Windi-scherja na občnem zboru Slovenskega trgovskega društva »Merkur«.)
V	32. letu svojega obstoja' smo letos. Dolga doba je ito, in razmere so se od naših rojenic do danes kar bistvenoi predrugačile. Svet danes nima mnogo umevanja za sentimentalnost in hvaležnost. Naglo pozablja pa mu je jutri vse važnejše nego včeraj, pomembnejši mu je pogled naprej in v bodočnost kakor da mu življenje sto-prav jutri začenja. Če je temu tako, moramo kot ljudje prakse in živega življenja jemati ljudi in čas, v katerem živimo, za take kakor so in ne za take, kakor bi si jih želeli, pa moramo biti zadovoljni, ako v teh srčno suhih časih vsaj nekaj dela vnih ljudi držimo v zvestem oklepu svoje organizacije. Po društvih in združbah in vseh vrst stanovskih organizacijah je danes tako, da ni dosti gostega odziva na' pozive k dru&tvenim prireditvam. Razmere niso všečne in vzpodbudne za tiste, ki jim je naložena skrb za organizacije^ in skoro bi smeli ugotoviti kot resnico, da so le tisti zbori1 deležni goste udeležbe, na katerih pričakujejo senzacij ali obračunov iz stvarnih ali še češče osebnih nasprotstev. Tudi v našem društvenem življenju se ne moremo ponašati s preveliko ži vahnostjo svojih zborov in priredb, dasi se zdušno trudimo ostati sveži in čili in se po svoji brezdelni nemarnosti gotovo ne staramo. Jasno je, da je veselejše delo v društvenih organizacijah, ako članstvo v gostem številu prihaja na društvene priredbe in z živim zanimanjem spremlja društveno delo. Ako že več let ni tako kakor bi si želeli in bi po svoji dobri vodji morda tudi zaslužili, vendar ne smemo dati mesta malodušnosti in moramo vztrajati stanovitno in trdno, da pridemo preko obstoječih zadušnih razmer v lepše čase in prilike. Po svoji nemarnosti in zanikrnosti nismo postali stari in se tudi danes še čutimo žive, sveže in podjetne. Ako se samo kar kratko ozremo nazaj in premotrimo razmere in dogodke od časa svoje ustanovitve, nam. bo lahko dokazati, da smo bili ves čas aktualni in smo s pobudnim in vzpodbudnim delom zastopali potrebe in pride trgovskega stanu. Trudili smo se 'za veljavo in za spoštovanje trgoviskega stanu, gospodarjev in sotrudnikov. In smo se z uspehom prizadevali. Zgodaj smo nastopili s povdarkom za gospodarsko osamosvojitev trgovine na naši zemlji in smo brezdvomno odločilno pripomogli do tega, da je trgovina na naših tleh v naših rokah. Budili smo v grenkih časih stanovsko zavest, vzbudili stanovsko zavednost in, možatost ter vlili stanovski ponos v srca trgovskega naraščaja. Terjali smo pravice svojega jezika v praktičnem življenju, zahtevali slovensko strokovno knjigo, slovensko dopisovanje in knjiženje pa smo se zvesto držali zahteve, da mora dobiti naš narod strokovno trgovsko šolstvo, počenši od trgovskih nadaljevalnih šol vse do trgovske akademije.
Razmere v preteklih časih in delitev dela dandanes
Pozabljamo dandanes, da pred kratkim časom vsega tega nismo imeli in da niti dve desetletji nista za nami, kar so bile še prav redke slovenske trgovske knjige in tudi trgovske korespondence. Nikdar nismo stali s svojimi zahtevami v senci ljubljanskega gradu in v območju ubranih glasov, ljubljanskih zvonov, marveč smo v bridkih časih nastopili kot splošna slovenska trgovska organizacija. Ni še tako daleč, ko smo bili precej edini in osamljeni borci za pride in koristi slovenske trgovine in slovenskega trgovca in trgovskega nastav-ljenca. Časi napredujejo, in tudi pri nas so se razmere veselo in izdatno izboljšale. Naša trgovina se je osamosvojila, trgovska stanovska organizacija je gosto razpletena z živahnim in dolgo vodilnim
Proračun Zbornice za TOI odobren
Minister za trgovino in industrijo dr. Krainer je odobril proračun ljubljanske Zbornice za TOI, ki izkazuje 3,518.787 Din potrebščin. Za kritje ima v smislu ministrskega odobrenja zbornica pravico pobirati 10-odstotno doklado od osnovnega davka na dohodek od podjetij, obrtov in poklicev, kakor tudi od osnovnega davka na dobiček podjetij, ki so obvezana polagati javno račune in od minimalnega davka 1/2. odstotka, ki ga pod gotovimi pogoji plačujejo podjetja, obvezana za javno polaganje računov. Desetodstotna zbornična doklada znaša letos prav toliko kakor lansko leto, dasi so se proračunski izdatki znatno skrčili, ker spričo gospodarske krize ni pričakovati, da bi zbornična doklada v 1. 1932 dosegla lanskoletni donos.
^midbguPOUDiaScuaidi
IZVOZNIKI, POZOR! Od Yougo-Import, društva za pospeševanje jugoslovanske trgovine in industrije na bližnjem vzhodu. Alexandria, Boulevard Saad Zaghloui 38, smo prejeli sledeče obvestilo: »Imenovano društvo želi zainteresirati naše gospodarske kroge za čim intenzivnejšo trgovino z Egiptom. Društvo ima nalogo, da se bavi s prodajo izključno jugoslovanskega blaga v Egiptu, in sicer v prvi vrsti živ-1 jenskih potrebščin, cerealij, žita, moke, raznih vrst fižola, bučnih semen, orehov, krompirja, svežih in suhih jabolk ter sliv, razne vrste sira An masla, dalje žive govedi, perutnine, raznih alkoholnih pijač kot piva, vina, slivovice itd. Društvo bo izvrševalo posle po potrebi z nakupovanjem blaga na lasten račun, dalje na bazi provizije odnosno na kredit s sigurno garancijo in pa tudi s prejemanjem robe v kon-signacijo na račun pošiljatelja. Za informacije se interesenti lahko obrnejo na B a r c 1 a y’ s Bank, Aleksandrija.
sodelovanjem našega društva, ki je v resnici matica slovenske trgovske organizacije. Danes so razmere Bogu hvala vse druge lin naše društvo je nekako podobno gospodarju, ki je razdelil' svoje premoženje med pridne in vešče sinove, pa je sam še krepak in živ. Naš delokrog je dovolj velik po obsegu in po vsebini. V okviru našega driištva je prilike dovolj za gospodarja An nameščenca, da se koristno in hvaležno udejstvuje. Posebno na polju izobraževanja je dana bogata prilika za potrebno, in uspešno delo. Naša iskrena želja je, da bi nam bilo mogoče v obilnejši meri pritegniti k živemu in irednemu delu naš trgovski pocJjplad$k, ki s©, ne razviva vedno tako, kakor morajo želeti oni, ki jim je resno pri srcu skrb za našo trgovino in za naše bodoče trgovce in trgovinske nameščence. Trgovska stanovska organizacija je na naših slovenskih tleh lepo razvita in ima isvoje središče v Zvezi trgovskih ©remijev. Pa ne samo trgovski gospodarji, tudi nameščenci so si izgradili svoje posebne organizacije. In prav je tako. Drugi časi zahtevajo drugih naprav. Naše društvo ni nikdar nasprotovalo razčlenje-nju organizacije.
Koristi srednje poti
Stojimo pa na stališču, da je ipak prav in potrebno, da imamo v slovenskih kupčijskih krogih skupno mesto, kjer je mogoče govoriti prevdamo besedo v skupnem interesu. Zastopamo zdrav solidarnem in smo prepričani, da je prav, da se v matični stanovski organizaciji branimo sporov, ki morejo nastati iz dnevnega trenja interesov. Skupni trgovski stvari more biti samo koristno, ako imamo mesto, kjer se vedno najde posrednik ob času potrebe, ki najde pravo isrednjo pot, kajti tajiti se ne da, da so gospodarji in nameščenci naposled neločljivo med seboj povezani. Branimo se odločno, da bi se nas potegnilo v dnevna nesoglasja, pa se po najboljših močeh trudimo, da prečimo in preprečimo nezdravo razrvanost, ki imora voditi samo do škodljivih skrajnosti. Izkustvo po več kakor tridesetih letih, temeljito poznavanje naših prilik, nas navdaja s prepričanjem, da je mogoče pri naših ljudeh z večjim uspehom upešno delati z lepa in pomirljivo kakor pa z grda in a silo. Trde čase smo prebili, ko so bili ljudje vse bolj trdi in ko se je zahtevalo in opravljalo trdo delo po trgovinah. Zdušno smo se trudili za napredek socijalne kulture in se prizadevali vestno za izboljšanje delovnih in službenih prilik pa je naše delo temeljito preobrazilo stare prilike, ko je bilo malo srčnega sozvočja in ko je pri temi in onem še veljalo trdo načelo: moje meso in tvoje kosti. Zgodnji zagovorniki smo bili v tej matični stanovski organizaciji za ureditev dela v trgovinah, za ureditev vprašanja kdaj odpirati in izapirati prodajalnice. Uspešno smo nastopali za omejitev nedelj škega dela in za nedeljski počitek, za so-cijalne naprave, za dopuste in za starostno preskrbo. Naše prevdamo delo je brez zo-pernosti in izgredov vodilo do uspeha.
Socialna kultura
Dolgoletno pripravljalno delo je pripravilo tla in razpoloženje pa se danes odlični trgovski gospodarji vneto zavzemajo za najvažnejšo socijalno napravo, ki je preskrba za stara leta po opešanih močeh. Prepričani smo, da bo to vprašanje prišlo v bližnji bodočnosti do zadovoljivega zaključka, kajti razmere v naši trgovini ®o se od časa naših začetkov temeljito predrugačile. Dočim je bilo včasih malone slehernemu stremečemu mlademu trgovcu mogoče, da se je v razmeroma mladih letih osamosvojil, so danes /prilike druge in le skromen odstotek trgovskih sotrudnikov more računati spričo goste zastopanosti in pisane razčlenjenosti naše trgovine s trgovsko samostojnostjo. V takih razmerah je v interesu trgovskega gospodarja samega, da v krepkih letih ne razjeda setrudnikov strah pred onemogla starostjo. Na drugi strani pa je veliko število trgovskih obratov tudi zmanjšalo donosnost 'trgovine, tako da so prihranki in nabirki pri malih trgovskih gospodarjih le redko mogoči, pa je za večino trgovskih gospodarjev samih previdno in pametno, da se sprijaznijo z mislijo primerne preskrbe za opešana leta.
Stanovska ustava
Najvažnejši- dogodek zadnjih časov je nov obrtni red, ki prinaša važna določila v varstvo trgovine, pa je zanimivo pri tej priliki spomniti, da je prav v Slovenskem trgovskem društvu »Merkur« že zgodaj na-glašena zahteva, da je zavarovati trgovino izvežbanim in izšolanim trgovcem z uvedbo
SDOBobnostnega dokaza. Tako naše glasilo kakor naši shodi so se še v Avstriji zgodaj že,pečali s tem vprašanjem' in sicer ob času, ko je zahteva po uvedbi sposobnost-nega dokaza za trgovinske obrte imela ogromno število nevarnih nasprotnikov, ki so ta osnovni zahtevek z zasmehom odbijali in z roganjem zametavaiti. Novi obrtni red prinaša na drugi strani trgovskim so-trudnikotm in zasebnim nameščencem celo,| vrsto določil, ki pcmenjajo važne socijalne in stanovske pridobitve v službenem razmerju. Gre tu za zakonito zajamčene pravice, ki so dalekosežne važnosti in bistveno izboljšujejo stališče nameščencev v kupčij-skih podjetjih. Ustvarjena jim je v teh določilih nekaka stanovska ustava. Rečeno je že bilo, da je razčlenjenost v trgovinskih organizacijah v naših krajih lepo razvita. Ni dolgo tega, kar se je število trgovinskih organizacij pomnožilo. Dne 6. marca 1932 je bilo ustanovljeno Društvo izložbenih aranžerjev Dravske banovine, ki si je na svojem prvem občnem zboru zbralo za predsednika gospoda Karla Sossa, za podpredsednika pa gosp. Zvonko Oulka in Franjo Melicenja. IVprašanje ureditve in opreme kupčijskih izložb je dalekosežne praktičnosti in je prav iskreno pozdravljati, da je prizadevanje smetrene in prevdarjene ureditve kupčijskih izložb pripadlo delokrogu posebne organizacije. Srečna je bila misel, da nova organizacija deluje v tesni zvezi G remijem ljubljanskih trgovcev in Pomočniškim zborom. Naše društvo je aran-žiranju kupčijskih izložb vedno posvečalo posebno pozornost. Že leta 1927 je pridobilo akademskega slikarja gospoda Ivana Vavpotiča za tri predavanja, ki so se tikala posredno in neposredno vprašanja ureditve kupčijskih izložb. Tudi smo se prizadevali, da je Zbornica TOI lansko leto priredila večtedenskli tečaj za aranžerje po,svojem pospeševalnem zavodu.
 -m, .-------------------
Kontingentiranje uvoza v Grčijo
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je grška vlada kontingen-tirala uvoz cele vrste artiklov. Ti uvozni kontingenti veljajo za čas od 15. maja do 15. novembra t. 1. Za blago, ki pride za nas v poštev,, so važni, sledeči globalni kontingenti (prva številka pomeni grško car. tarifo):
Št. 1 voli, krave, biki, teleta itd. 17500 glav, ovce, koze itd. 280.000 komadov; svinje in prašiči 820 repov; živina sploh 55-000 kg; št. 2 preparirano in konservi-rano meso 42.800 kg; št. 3 kaškavalj in pod. 585.000 kg; št. 3, 4, 5, 6 sir evropskega porekla 12.700 kg; št. 3, 4, 5 maslo 233.600 kg; št. 3 jajca 740.000 kg; št. 9 grah in druga suha povrtnina 6,000.000 kg; št. 9 krompir 4,000.000 kg; št. 12 sveže in suho sadje 1,470.000 kg; št. 13 sveža povrtnina 2,311.000 kg; št. 13 konserve iz povrtnine 181.000 kg; št. 21 vino 10.000 kg; št. 22 aperitivno vino 1600 kg; št, 25 likerji 36.000 kg; št. 28 sladkor 16,000.000 kilogramov; št. 36 kože surove 2,800.000 kilogramov; št. 37 izdelane kože 65.000 kg; št. 109 kavstična in karbonatna soda itd.
4.225.000 kg; št. 160 kalijum karbid .332 tisoč kg; št. 177 karton 456.000 kg; št. 178 papir za zavijanje 710.000 kg; št. 44 drva
7.600.000 kg; št. 44 oglje 5,800.000 kg; št. 45 in 46 smrekov, hrastov, orehov, bukov les 50,000.000 kg; št. 49 oprava 2500 kilogramov; št. 57 cement 5,312.000 kg.
NAKUPOVANJE MODRE GALICE
S pristojne strani se poroča, da hodijo nekateri agentje po vaseh in odvračajo kmete od kupovanja domače modre galice, češ da bo inozemska modra galica cenejša, ker bo ukinjena carina na modro galico. Vse te vesti so netočne in ne koristijo ne kmetom ne domači industriji ■modre galice.
* * *
S11ESKE BOLNICE
Zdravstveni višji svetnik v Vel. Orašju (Smederevo) g. dr. Živati Markovič je spisal pod tem naslovom drobno knjižico, v kateri se toplo zavzema, naj bi se pokre-nila akcija, da se ustanovi v vsakem srezu države bolnica. Le na ta način bo mogoče končno asanirati naše vasi, zlasti pa one kraje, ki se danes nahajajo po 50 in več kilometrov oddaljeni od neke ’ bolnice. Vzdrževanja take bolnice bi srez skoro ne občutil, dočim bi pa gospodarstvo prihranilo lepe vsote, ki sedaj zginevajo vsled raznih epidemij, na izgubi časa in trošenju denarja za drage zdravnike in celo padarje. Prizadevanje dr. Markoviča je vsekakor hvalevredno.
Poziv obrtnikom radi razstave na velesejmu
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani ponovno opozarja obrtnike vseli strok na prireditev razstave vzornih obrtniških izdelkov, ki jo namerava za časa ljubljanskega velesejma od
4.	do 13. junija t. 1. prirediti v svojem lastnem paviljonu. Gre za to, da pokažemo, kaj zmore obrtniška ročnost in umetnost. Razstava naj bo reprezentanca in slika strokovne vjšine slovenskega obrtnika. Pozivamo zato ponovno obrtnike kovinske, lesne, oblačilne in drugih strok, da prijavijo podpisanemu zavodu nemudoma, ako imajo na razpolago kakšen primeren predmet za to razstavo. Pripominjamo, da bo prijavljene predmete pregledala posebna strokovna komisija. Pri-puščeni bodo seveda le v strokovnem in umetniškem pogledu prvovrstno izvršeni izdelki. Gledati je na to, da je obseg izdelka čim manjši, da je v njem čim več ročnega in tehnično težavnega dela. Posebno važnost polagamo tudi na to, da bo ta razstava nudila poleg visoke kvalitete rokodelskega dela tudi uspešno propagando domačega blaga. Omenjamo, da bi nam bili dobrodošli tudi taki izdelki, ki so že v rabi, ki bi se pa mogli dobiti vsa.i za čas velesejma, seveda v intaktnem stanju. To velja na primer glede umetnih ključavničarskih del. Izdelki stavbnega ključavničarstva ali drugih stavbnih strok bi se razstavili v fotografiji odnosno skicah. To velja na primer za stavbno ključavničarstvo, razne instalacije, zgradbe tesarskih, zidarskih ali kamnoseških mojstrov. Prostor za razstavo bo brezplačen, razstavljalci pa morajo sami skrbeti za prinos in odnos izdelka. Potrebna pojasnila se dobe pri Zavodu PO Zbornice TOI med uradnimi urami, prijave in opis, po možnosti sliko izdelka je poslati Zavodu najkasneje do 25. maja t. 1.
Mizarji, kovači, ključavničarji, kleparji, mesarji, krojači, čevljarji naj ne naročajo strojev, ki jih potrebujejo za svoje delavnice, preje dokler si niso ogledali strojev in orodja, ki bo v bogati izberi razstavljeno na letošnjem XII. Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Najmodernejše stroje in orodje za vse te stroke razstavljajo prvovrstne tvrdke. Z nabavo teh strojev si vsak obrtnik olajša svoje delo in doseže izdatne prihranke na času in denarju.
Obtok bankovcev v Avstriji je bil dne
15. t. m. v znesku 951 milijonov šilingov krit z drugimi tekočimi obveznostmi vred z 20-5 odstotki (teden prej 20-9).
Železna industrija v Češkoslovaški mora namesto o poživljenju poročati o nadaljnji omejitvi; zlasti slab je položaj v indu-strjji surovega jekla, kjer je padla produkcija od 30 odstotkov normalnega stanja v marcu na 27 v aprilu.
Brezposelnih v U. S. A. je po uradnih podatkih 7,900.000; govori se tudi o desetih milijonih. Blagajne za njih podpiranje so čisto prazne.
Zunanja trgovina Avstrije v prvih štirih letošnjih mesecih izkazuje za 198 milijonov šil. manj uvoza kot v istih lanskih mesecih ter za 176 mil. šil. manj izvoza ter je bila pasivna za 260 milijonov šil.; lani 282 milijonov.
Polyphon-Werke A. G., ki je izplačala za leto 1930 še 12 odstotno dividendo, je zaključila preteklo leto z zgubo.
Paramount, največja filmska družba sveta, je znižala delniško glavnico od 1 milijarde dolarjev na 30 milijonov!
Brezposelnih v Italiji je bilo na koncu aprila t. 1. 1 milijon; brezposelno podporo je dobivalo 282.000 oseb.
Izvoz Italije v prvih štirih letošnjih mesecih je izkazan z 2.226 milijoni lir, uvoz z 2.991 milijoni; april izvoz 547 milijonov (lani 815 milijonov), uvoz 784 milijonov (lani 1082 milijonov).
Aluminija v Italiji so producirali v prvih štirih lanskih mesecih 1148 ton, letos pa 1911 ton.
Obtok bankovcev v Italiji je znašal dne
10.	t. m. 13.232 milijonov lir, zlato kritje 5631 milijonov.
Mednarodni sladkorni svet bo zboroval 13. junija v Parizu. Gre v prvi vrsti za določitev novih eksportnih kontingentov.
V	okraju Žatec na Češkem je let.os„ s hmeljem obdelana zemlja za 50 odstotkov manjša kot je bila leta 1929.
Činov standard namesto zlatega standarda bo vpeljala republika Bolivia v Južni Ameriki. Notacija se bo ravnala po vsakokratni cinovi ceni v Londonu. Finančni položaj Bolivije je v veliki meri odvisen od cinove produkcije.
Brezposelnost v Avstriji je padla v prvi polovici maja za ca 20.000 na 284.000 oseb.
Internationale Bodenkreditbank v Baselu ne izplačuje nobene dividende in prenese čisti dobiček 230.000 švic. frankov na novi račun.
Zlate zaloge Francoske banke so na
novo narasle in so dosegle vsoito 78.651 milijonov frankov.
Jugoslovanskih ladij v grška pristanišča je prišlo lani 557 s 560.000 tonami proti 535 s 380.000 tonami v letu 1930.
Tujski promet v Srednji Dalmaciji je bil v letošnjem aprilu za 50 odstotkov ^ slabSt kot v lanskem aprilu, pa je že od 1. 1930 do 1931 padel za 30 odstotkov.
Tujski promet v Ljubljani izkazuje v aprilu 3124 tujcev proti 3458 v lanskem in 5085 v predlanskem aprilu; v prvem četrtletju 1932 je prišlo v Ljubljano 12.560 tujcev proti 14.284 in 18.590 v prvem četrtletju let 1931 in 1930.
SMRTNA KOSA
V	Ljubljani je v ponedeljek 23. t. m. umrla gospa Ana Accetto, soproga znanega in uglednega stavbenika g. Valentina Accetta. 'Blagopokojna, iz znane ljubljanske rodbine Kreutzer, je vživala v vseh krogih 'prebivalstva splošno spoštovanje. 1 ež-iko prizadeti rodbini nase najiski enejse sožalje. Naj v miru počiva!
Xj«MjJwaka 1» ona
Tečaj 23. maja 1932.
gold.
DEVIZE: Amsterdam 100 h.
Berlin 100 M . . .
Bruselj 100 belg . . . Budimpešta 100 pengO Curih 100 fr.
London 1 funt Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev .
Pariz 100 fr..............
Praga 100 kron............
Stockholm 100 Šved. kr Trst 100 lir ..*••.».
Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
2271-62 133287 78630	2282-88 1343-67 79024
1097-35 205-57	410285 207-17
5582-63 221-22 166-23	6610-89 222-34 167-09
	•		— *—
28768	290-08
Uvanilni
Telefon štev. 2483
ftlavibov
ca D v at v sit e banovine
Ljubljana, Knafljeva ulica 9	Rač.	pošt.	hran.	št.	10.680
prej
Kranjska hranilnica Celje
Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke. Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo
1
Najvarnejša naložitev denarja Denar se lahko pošilja tudi po Poštni hranilnici Najvišje obrestovanje
Občni zbor greraija trgovcev v Kočevju
V	nedeljo 22. t. m. se je vršil v restavraciji »Pri solncu« redni občni zbor gremija trgovcev za sodni okraj Kočevje.
Zborovanje je vodil gremijalni pod-načelnik g. Franc Huber, ki se je v svojem otvoritvenem nagovoru spominjal preminulega gremijalnega načelnika g. Matije Roma in preminulih članov Jonkeja in Mauserja. Zborovalci so počastili spomin pokojnih s trikratnim »Slava«.
^ Gremijalni tajnik g. Jamšek je p recital nato zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil brez debate odobren.
Poročilo podnačelnika g. Franca Hu-berja podaja sliko o gremijalnem delovanju v preteklem letu, zlasti o akcijah glede ureditve črne knjige, vajeniških preizkušenj in krošnjarstva. Gremij si je v tekočem letu uredil tudi svojo gre-mijalno pisarno, ki dnevno posluje.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Jamšek posnemamo, da je štel gremij v preteklem poslovnem letu 176 članov.
Blagajnik g. Honigman je poročal nato o blagajniškem stanju. Gremijalno premoženje znaša 42.046-37 Din. Blagaj-
niku in načelstvu je bil soglasno podeljen absolutorij. Proračun za tekoče leto izkazuje 19.490 Din dohodkov in 15.050 Din izdatkov.
Zvezni tajnik I. Kaiser je nato obširno poročal o najvažnejših določbah novega obrtnega zakona in o novih gre-mijalnih pravilih. Pravila, povzeta po vzorcu, ki ga je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo, so bila nato soglasno odobrena. S tem se je izvršilo preosnovanje gremija po novem obrtnem zakonu v Združenje trgovcev za sodni okraj Kočevje.
Vršile so se nato dopolnilne volitve. Mesto umrlega g. Matije Roma je bil za načelnika soglasno izvoljen g. Franc Huber, za podnačelnika pa g. Alojzij Kresse. Po določbah novega obrtnega zakona je bil izvoljen nadzorni odbor, obstoječ iz gg. Alojzija Levsteka, Jožefa Kresseja in Franca Tschinkla, namestnikom pa gg. Arnold Rothi, Henrik Petsche in Hans Loj.
Zvezni tajnik je na željo obširno poročal o vzrokih, ki so izzvali zakon o zaščiti kmeta in kvarnih posledicah tega zakona za naše gospodarstvo.
Statistični podatki o našem izseljevanju
v letu MT.
Iz statistike o^uašem izseljevanju v 1. 1931 posnemamo sledeče zanimive podatke.
V	prekomorske kraje se je izselilo vse-ga 4806 oseb napram 18.560 v 1. 1930 ali za 65'5 % manj.
Največ se je izselilo iz Savske banovine in sicer 1648 oseb, iz Dunavske 703, Primorske 694, Vardarske 489, Zetske 252, Beograda 142, Drinske 85, Vr,baške 31 in Moravske 10.
Po poklicu je bilo 1598 poljedelcev, 946 družinskih članov, 890 kvalificiranih, delav-oev, 872 nekvalificirana in 484 raznih svobodnih profesij.
Največ izseljencev j© bilo med 31—50 letom (2000), od 18—30 (1283), pod 18 letom (1165) in preko 50 let (360) oseb.
Izselilo se je 734 družin s 1946 osebami in 2862 samcev.
Z ozirom na veroizpoved je bilo največ rim.-kat. in sicer 1735, pravoslavnih 920, evangeličanov 54, Židov-49, igrko,katolikov 37, muslimanov 7 in drugih 6 osel).
Od celokupnega števila izseljencev 4808, je bilo 3377 oseb z jugoslovanskimi državljanstvom m 1431 s tujim, med temi so po večini naturalizirani Jugoslovand.
Največ se jih je izselilo tv Zedinjene držav© Sev. Amerike in sicer 2499 oseb, v Argentini jo 833 osebe, Kanado 604 osebe, Brazilijo 30 oseb, Južno Afriko 26 oseb, Bolivijo 7.
Izmed vseh izseljencev je bilo 2525 takih, ki imajo doma premoženje, 2274 jih je bilo brez in 9 jih je premoženje prodalo pred izselitvijo. 4627 oseb se je izselilo iz gospodarskih razlogov in 181 iz raznih drugih.
Izmed izseljencev je bilo 4627 takih, ki so imeli družine v državi, v katero so se izselili, a 995 jih je bilo brez njih.
Prvikrat je šlo v prekomorske kraje 2674 oseb, drugikrat 1833, 193 tretjikrat
i	n 77 četrtikrat.
Iz prekomorskih krajev se je vrnilo tekom 1. 1931 8089 oseb, v primeri z letom
1930	za 6% več.
Največ se jih je vrnilo v Savsko banovino in sicer 3671 oseb, Dunavsko 1482, Primorsko 1277, Vardarsko 584, Dravsko 507, Zetsko 272, Vrbasko 105, Drinsko 78, Moravsko 76 in v Beograd 37 oseb.
Po- poklicu je bilo 2887 nekvalificiranih delavcev, 2672 kvalificiranih, 1554 poljedelcev, 703 družinski člani in 273 osebe svobodnih profesij.
Z ozirom na starost je bilo 4374 oseb med 31—50 letom, 1790 oseb med 18—30 letom, 1205 preko 50 let in 720 pod 18 leti.
Družin se je vrnilo 607, a samcev 6211.
Po veri je bilo največ rim.-kat. in sicer 7621 oseb, pravoslavnih 1932, evangeličanov 340, grko-kat. 113, muslimanov 38, Židov 17 in 28 drugih ver.
Od celokupnega števila onih, ki so se vrnili, je bilo 7625 oseb z jugoslovanskim državljanstvom in 4942 državljanov drugih držav.
Največ se jih je vrnilo iz Zedinjenih držav Sev. Amerike, in sicer 3427 oseb, in Argentinije 2114, Kanade 1265, Brazilije 377, Urugvaja 323, Avstralije 231, Čile 166, Nove Zelandije 89, Južne Afrike 29, Kube 22, Bolivije 16 in Peru 14.
Komaj 4416 oseb je samo plačalo voznino, 3091 jih je bilo repat riiranih in 568 deportiranih.
V kontinentalne evropske drž*ye je tekom 1. l9šl odšlo 10.560 oseb napram 25.409 osebam v 4. 1930 ali za 56% manj.
Največ jih je odšlo v Francijo, in sicer 4722 oseb, v Nemčijo 1482 oseb, Romunijo 991, Turčijo 877,. Avstrijo 606, .Grčijo ,204, Češkoslovaško 499, Albanijo 210, Madžarsko 178, Bolgarijo 125, Holandijo 61, Belgijo 49, Švico 24, in v ostale države Evrope 142.
V pogledu vrnivših se stoji na prvem mestu iDravska banovina s 4032 osebami, sledi ji iVardarska 2347, Savska 1570, Du-navska 1025, Vrbaska 557 in nato ostale.
Vrnilo se je iz kontinentalnih držav 10.046 oseb ali za' 26-6% več kot v 1. 1930.
Največ se jih je vrnilo iz Francije, in sicer 5750, iz Belgije 1491, Nemčije 994, Luksemburga 544, Avstrije 373, Holandije 248, Češkoslovaške 219 itd.
Šolska mladina ima za obisk letošnjega XII. Ljubljanskega velesejma od 4. do
13.	junija znižano vstopnino po Din 3-— za učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva. Dan obiska poljuben. Posebno opozarjamo šolska vodstva na razstavo »Prijateljev narave v stanovanju«, tujsko-prometno razstavo, hi-gijenski muzej, razstavo perutnine in kuncev ter na oficijelno razstavo Poljske republike.
Položaj na domačem lesnem tržišču
Ljubljanska borza za blago in vrednote bo imela 24. t. m. svoj občni zbor. Iz poročila borznega sveta o .poslovanju v letu
1931	posnemamo glede položaja na slovenskem lesnem trgu naslednje:
Kakor agrarne proizvode, tako je svetovna; gospodarska depresija v minulem ■letu težko prizadela tudi gozdarstvo in lesno industrijo.
Stroški proizvodnje so ostali v primeri z letom 1930 skoro nespremenjeni, nasprotno so pa cene lesu konstantno padale in 'nazadovale za povprečno 30%. Javne da-jatve so se celo povečale.
Vsled oslabitve kupne moči, carinskih omejitev, kontingentirajnja, deviznih poostritev in drugih sličnih mer je trgovina občutno nazadovala.
Pregled izvoza lesa in lesnih izdelkov v razniiih državah nam kaže povsod padec oziroma nazadovanje.
V Avstriji se je izvoz lesa in lesnih izdelkov v letu 1931 skrčil za1 skoro 50% napram letu 1930. Sečnja je padla celo pod količino predvojne dobe, kar predstavlja nazadovanje do 40% v primeri z normalnim leto m.
V Rumuniji je izvoz lesa nazadoval za 30% napram. latu 1930 in to vsled finančnih in prevoznih težkoč v uvoznih državah kakor Madžarska, Nemčija, Avstrija, katerim se je pridružila še občutna ruska konkurenca.
Nazadovanje lesnega izvoza so občutile istotako nordijske države Finska, Norveška, Švedska. V teh znaša; padec od ,15 do 25% vsled raznih prohibitivnih mer ■uvoznih držav ter čim bolj rastoče ruske konkurence.
Poljska je v izvozu lesa pretrpela; mogoče največjo krizo. Najbližje in za njo najvažnejše tržišče Nemčijo je izgubila vsled carinske vojne. Prisiljena je bila najti druga tržišča, kar ji je tudi uspelo, in sicer v Franciji in Angliji. Toda uspeh je bil kratek. Francija je njen uvoz v mesecu avgustu kontingentirala. >V Angliji je temu kmalu sledil padec funta, in je bil izvoz lesa ponovno onemogočen. Posledica je •bila padec cen do skoro 40%.
Rusija. V minulem letu je Rusija sklenila z Anglijo, ki je za izvoz ruskega, lesa najpomembnejše tržišče, pogodbo za dobavo 6GO.COO standardov mehkega, rezanega gradbenega lesa. Pozneje se je dobava skrčila na 500.000 standardov. Vsled krize je morala Rusija pristati istočasno na znižanje cen. Odpadle pa so — kar je zflo značilno — dobave ruskih hlodov Nemčiji in tot vsled prenizko, nudenih cen.
Tudi v Nemčiji prilike lesne industrije niso bile„.gopljnejše. Dasi je Nemčija v prvi vrsti lesni konzumenit, igra ona v tej panogi pomembno vlogo tudi kot izvoznik, predvsem v Švico. Gospodarske kon-traverze med omenjenima državama so se v minulem letu posebno poostrile. Pri tem. J® bil -najtežje prizadet izvez lesa, kar je livarno vplivalo na cene, ki so v žaganem blagu padle v vrednosti za četrtino cen letai 1930.
V Jugoslaviji je lesna stroka v minulem letu pretrpela menda najhujši udarec izmed vseh panog našega gospodarstva. Izvoz se je napram letu 1930 še bolj skrčil, glede nekaterih vrst ■proizvodnje celo do polovice lanskoletne količine.
Izvoz gradbenega lesa, goriva in lesnih izdelkov je znašal v letu 1931 iz naše države skupno 104.590 vagonov v vrednosti Diin 759,475.000-—. Železniških pragov je bilo izvoženih 2,105.556 komadov v vrednosti Din 97.305.000-—.
V	letu 1930 je znašal izvoz istih vrst lesa 161.736 vagonov v vrednosti dinarjev 1.311,653.000-—, izvoz železniških pragov pa 2,771.955 komadov v vrednosti dularjev 142,033.000-—.
Kako težke izgube je pretrpel ta naš najpomembnejši izvozni predmet, nam na-
vedene številke živo predočujejo. Razen velikega nazadovanja količine vidimo tu tudi paralelni padec cen.
Lesna i pa, noga je preživela radi nadpro-dukcije lesa ter slabili cen že ntarsikako delno krizo, vendar pa take splošne knize in desorijentacije na lesnem trgu ne pomnimo. Poleg ruskega dumpiuga in poleg splošne krize je do našega današnjega slabega stanja dovedlo tudi dejstvo, da ni bila lesna trgovina organizirana. Lesna industrija in lesna trgovina sta pri nas prosta obrt, katera ni vezana rte na učno dobo ne na kako strokovno ali trgovsko predizobrazbo. V nobeni panogi trgovine se ni šušmarstvo razpaslo v toliki meri, kakor ravno v lesni. To dejstvo je naši lesni trgovini na svetovnem trgu veliko več-škodovalo, kakor katerikoli pojav od zunaj. V dobri konjunkturi se ni polagalo nobene važnosti na strokovno izobrazbo. Šele v letu 1931 se je pričelo resno misliti,« kako bi se temu nedostatku prišlo v okom. Naši lesni trgovci šo uvideti potrebo skupne organizacije, in se je pri Zvezi trgovskih gremijev osnovalai Oterednja sekcija leshih trgovcev, v Ljubljani. Ta je stopila v zvezo s stanovskimi organizacijami v Zagrebu in v Beogradu radi ustanovitve sindikata za izvoz lesa. V njem so včlanjeni vse veliki producenti naše države z namenom, da se ta pomembna panoga našega narodnega gospodarstva zakonito uredi s primerno lesno izvozno politiko, zar ščito izvoza lesa, temeljito organizacijo podjetij in ureditvijo prodajnih prilik. Da je ta ustanova izredno velikega potnena za našo banovino, nii potrebno posebej poudarjati. Najti pa mora potrebno pravilno razumevanje.
Ako primerjamo promet lesnih kupčij, sklenjenih na Ljubljanski borzi v letu 1931, z onim iz leta 1930, dobimo sledečo sliko:
1.1930 vag. 2001 v vredn. Din 12,238.435 —
1.1931 vag. 783 v vredn. Din 6,355.312-94
Razlika vag. 1218 v vredn. Din 5,883.122-06
Že od leta 1930 je glasom statistik opažati stalno padanje prometa in cen. Danes moramo pa na žalost konstatirati, da nam
daje gornja razlika — tako glede količine, kakor glede vrednosti — dokaz skoro popolne katastrofe v lesni industriji in trgovini. V letu 1932 bo, kakor izgleda, nudila še usodnejšo sliko, in katastrofa gozdnega gospodarstva v prejšnjih letih bo seveda enako učinkovala tudi na druge panoge našega narodnega gospodarstva. Govoriti o vzrokih tega propadanja, odnosno o izboljšanju današnljega katastrofalnega: gospodarskega stanja je danes brezuspešno.
XII. LJUBLJANSKI VELESEJM
Razstava pohištva na letošnjem XII. Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. K na izmed mnogih zanimivosti na letošnjem XII. Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija bo brezdvomno tudi razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri iz Št. Vida pri Ljubljani, Ljubljane in iz okolice. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnosti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinjske, spalne, jedilne oprave, pisarne in drugo od najpriprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster jamči, tako za kakovost in prvovrst-nost lesa, kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa. Vsak razstav-ljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vse informacije in pojasnila. Zlasti tujci naj se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov pa so v vsakem pogledu več kot konkurenčne.
Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave 25 komadov steklenih cevk. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. maja t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg pralne sode, 20 komadov sirkovih metel, 20 komadov krtač, 10 komadov okroglih zidarskih čopičev, 10 kg cinkove bele barve, 1000 kg vulkan olja, 200 kg strojne masti, 500 kg masti za mazanje jamskih vozičkov, 12.000 kilogramov pšenične moke ter glede dobave električnih žarnic. — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 27. maja 1.1. ponudbe glede dobave 20.000 kg ovsa. — Komanda mornarice Zemun sprejema do 14., 15. in 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave jedilnega pribora in posode iz porcelana in stekla. — Dne 11. junija t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu ofertna licitacija glede dobave zastav, činovnih znakov, praporov itd. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Nabava 12.000 kg bencina. Dravska Direkcija pošte Ln. telegrafa v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo v skrajšanem roku za dobavo 12.000 kg 'bencina.
Dražba bo dne 3. junija 1932 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 30.
Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji
D. štev, 44819/11 b 1932.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema cjo 27. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg ovsa; do
8.	junija t. 1. glede dobave 600 kg fižola in 600 kg kave. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. junija t. I. ponudbe glede dobave 2000 kg masti za jamske vozičke; do 9. junija t. 1. pa glede dobave 4 vagonov lubja. — Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 7. junija t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg firneža, 20.000 kg koruze, 2300 kg bakrenih vrvi in 120 kub. m hrastovega jamskega lesa. — Komanda pomorskega arse-nala v Tivtu sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe glede dobave razpršilcev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava čevljev. Dne 6. julija t. 1. se bo vršila pri Primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu ofertna licitacija glede do-
bave 500 parov čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v- Ljubljani, pogoji pa pri ekonomski sekciji te direkcije.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. maja t. 1. ponud-, be glede dobave 500 kg bučnega olja, 300 kg kave, 1000 kg riža, 300 kg ječmenove kave, 1000 kg svinjske masti, 5000 kg bencina in 80 komadov električnih žarnic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaja lesa. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 24. junija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Oddaja pil v brušenje in nasekovanje. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. maja t. 1. ponudbe glede oddaje pil v brušenje in nasekovanje. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Oddaja krovskih popravil na pekarni Dravskega intendantskega skladišča v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije dne 7. junija t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Poljčane.
Besedilo: And. Suppanz.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki.
Sedež firme odslej: Maribor, Aškerčeva ulica št. 1. Obratni predmet: nakup, prodaja in izvoz jajc, perutnine, sadja in deželnih pridelkov.
Imetnica: Suppanz Terezija.
Prokura se je podelila Suppanz Otonu, posestniku v Mariboru.
Prokura, podeljena Christini Jeraj se izbriše.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru.
dne 21. aprila 1932.
Firm. 343/32 — Fmz 1 228/7.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor in drug.
Prokura se je podelila g. Fischerju Karolu, ravnatelju, Maribor, Tvorniška c. 40.
Prokurist podpisuje na ta način, da od kogarkoli pisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis s pristavkom p. p. (per procura).
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. maja 1932.
Firm. 449/32 — Rg A II 121/13.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Vladislav Ilič & Josip Tichy. Izstopil je družabnik Ilič Vladislav, vstopil pa novi družabnik Kohnstein Viljem, ključavničar na Pobrežju, Nasipna ulica št. 32. .
Besedilo firme odslej Josip Tichy in drug, električno podjetje v Mariboru. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. aprila 1932.
Firm. 369/32 — Reg A III 76/4.
*
Sedež: Ptuj.
Besedilo: V. Blanke, tiskarna, knjigar-rna, trgovina s papirjem, knjigoveznica.
Besedilo firme se izpremeni in se glasi odslej:
V. Blanke, oblastveno pooblaščena knjigarna, tiskarna, trgovina s papirjem, knjigoveznica v Ptuju.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 21. aprila 1932.
Firm. 84/32 — Rg Fmz I 133/5.
*
Sedež: Teharje pri Celju.
Besedilo:	Teharska	lesna industrija,
družba z omejeno zavezo.
Glasom sklepa družabnikov z dne 15. aprila 1932. stopi družba zbog razdružbe v likvidacijo.
Likvidacijska tvrdka se glasi: Teharska lesna industrijska družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Likvidator je dosedanji poslovodja Jarc Evgen.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. L, dne 11. maja 1932.
Firm. 177/32 — Reg C I 58/29.
Jiiiu poročil
SLABI SVETOVNI KOVINSKI TRGI
Na kovinskih trgih je razpoloženje nervozno. Statistični položaj skoraj vseh kovin je slejkoprej neugoden. Bakreni kartel
obstoja že dolgo časa le na videz, in čeprav zmeraj o njem beremo, mu krogi interesentov ne pripisujejo nobene važnosti. Na papirju obstoje sicer cene in šele zadnjič smo poročali o doslej najnižji globinski točki, a praktično se teh cen skoraj nihče ne drži in se dobi blago v prostem prometu bistveno ceneje. Tečaj cina je v
Brzojavi: Kiisporcoloniale Ljubljana Telefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Gaslnih :
Josip Vevlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Toina postrežba — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
zadnjem času zelo kolebal; po velikih tečajnih zgubah v preteklem mesecu so cene naenkrat zelo narasle, ko se je zvedelo o nameravani redukciji produkcije. Ker pa načrti doslej ne kažejo velike možnosti uresničitve, so cene v zadnjih dneh zopet padle. Cink se je mogel vobče razmeroma dobro držati, ker so pričakovati od kar-telove seje 12. t. m. nadaljnje omejitve produkcije; ta bo pa izostala in bo ostalo pri dosedanji 50odstotni omejitvi. Kako bo trg reagiral na sklepe kartela, bomo videli v teh dneh. Svinec si je deloma nekoliko opomogel, a je pozneje zopet opešal, ker so avstralski rudniki svoj izvoz, bistveno zvišali.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 20. maja 1932 je bilo pripeljanih 248 svinj in 1 koza; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 80 do 100, 7 do 9 tednov stari 120 do 130, 3 do 4 mesece stari 160 do 250, 5 do 7 mesecev stari 300 do 350, 8 do 10 mesecev stari 400 do 450, 1 leto stari 500 do 780 1 kg žive teže 5 do 6-50, mrtve teže Din 8 do 9. — Prodanih je bilo 182 svinj.
Glej v vsaki številki
»Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo čitati!
Brez posebnega naznanila.
VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je naša predobra soproga, mati, stara mati, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
ANA ACCETTO
soproga stavbenika
danes dopoldne ob 10. uri za vedno zapustila.
Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 25. maja 1932. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Trnovski pristan št. 14 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 23. maja 1932.
Valentin Accetto, stavbenik, soprog.
Pavel Krentzer, trgovec, sin.
Josip Kreutier, inšpektor drž. žel., brat.
Marija Kmet, Rozi Accetto, sestri.
Albina Krentzer roj. Accetto, snaha,
nečaki in nečakinje, vsi vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje
ter ostalo sorodstvo.
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
.KUVERTA?
L7UBL1ANA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
| TRIKOTAŽA
i Tvornica rokavic in trikotaže DRAVSKA BANOVINA
: Izdeluje vse vrste triko-rokavic, kot:
•	^naaa
■
Zahtevajte ponudbe ln vasorcel
Ureja dr. IVAN PLES8. — Za Trgovsko-lndustrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja ln tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.