t — 4 protivi'- žni in' »tu drf jljeni [ junak' . složno. dvom«: rsta >1{ dost: & . il v nevi-l aŠ0 ^''vA « k sebi^0- 21 borca §== AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER —JJSJJJUU- CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 25, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. kem ■gam I) za Pri-te vi i"' ja. V asratf01 rti ?]j€nje' >dnjiŽ Zbornica sprejela mestni Proračun. Davki $31.95 Sam o v« V dva councilmana volila proti Edvard Kovale iz 23. varde in McElroy, oba demokrata lzredne volitve bodo na 26. marca. ie vfW . mestna zbornica ;v aj odobrila mestni prora- za W 1940 in davčna mera vrets 4°r0$31-95 0d "roti \ ah 8"2177 tisočink. irarriJlf 0Val councilman 23. vstal v ai'd J" Kova^, ki je ■itri, • me8tni zb°rnici, da se ne ' ?roraf 8 t6m' da bi « °benem z mi I T del° na glasovanje m a* da volivci odobre ; 1 k0t sta1^ davke za To pomeni, da ali proU *lasovali ,leTn- to i eZlnfedl0ga °b" šini 8 2177 tošn^e davke v naprej t'"8'35 za vsako le" za oba „ 0 ena giasovni-nnli,,v„?redl°a:a. kar je zelo jemalci vode ne bodo plačali posebnih davkov, ker se bo vzdrževala naprava za čiščenje odvodnih kanalov iz gornjega proraču- na. omPlicirano Kdor ln premeteno nare- Je za letošnje davke, mero v vi- ora biti t j. dor je I- za $alne davke, Udi Proti et0Snim davk°m'je I eno K StlJemu proračunu, ipreiel- • če bod° volivci P||QO nlero POtrdili letošnjo dav" Vneten c*.0'. bodo avtomatično ¥ ni 8 35 f- . davčno I; 2da.i gotovo, da od- soiST" Jnn sta a> — Mr. in Mrs. botala pred'sodnikom Bell 4bo za v rekla' da umakneta el ženi ^Poroko. Mož je re- nak'J?0 vse dobri ^ P°ljubi in zopet v str^\ da bi.. : Zenička je pa re- močno6 S°dnika Pol-iubila- Lansko leto so davkoplačevalci dovolili 7.4 tisočink za mestno upravo. Letos je pa 8.2117. Councilman 23. varde, Edvard Kovačič je izjavil v mestni zbornici, da ne more glasovati za ta načrt, ki bo predložen volivcem, ker ve, da njegovi volivci v 23. vardi niso za to, da bi se mestu dovolilo enkrat za vselej gotovo vsoto za stroške, ampak so za to, da se o tem vsako leto posebej glasuje. To je Mr. Kovačič prav povedal in prav glasoval. Dati mestu kar v slepo denar za leta naprej, ko se ne ve kakšne razmere bodo recimo danes čez pet let, ni prav. Prav gotovi smo pa tudi v tem, da četudi davkoplačevalci to dovolijo mestu, pa bo vseeno še prišlo za dodatne dajatve. Se bo že našlo kak vzrok, da bo kak "nujen" slučaj za več denarja. Srečno mesto! Kalamazoo, Mich. — Na :pomoč je bila poklicana policija tega, mesta, da spravi na varno kak ducat srn, ki so se bile zaletele v mesto. Najbrže jih je pregnal mraz in so prišle v mesto na relif. Srne so se gnetle kar po dvoriščih. En srnjak in njegova boljša polovica sta se prišla pa celo pokazat na najbolj prometno ulico. Nihče pa ne, če je kaka srna pomotoma zašla v kako drvarnico in od tam v električno ledenico. moža zardel uboga pa zeni re- in ga po- V oroka E! soboto 27 • 00'ta v cerk ■' ',anuar.ia se po-'ete Rudi Ko 1 Marije Vnebov-Latkovich! in Miss Mary Ine Mr- in m' n ]e sin dru~ 63 E- 159th st Anton Koren' ine Mr. in Mrs'^Vestapa dru" lcb. 14923 s 7 "°mas Latko- 5nina in nevest- Ave" Starši Ne in 2na. 6 prosi-i° vse prišli poročn da bi se ude" evetih Ml ^maŠe v soboto ob 1° obii0 sre mu Paru Pa želi" ' ece v novem stanu. fM1« f°stilna soboto 27 0cilnikar bo odprl gostilno na Gor •• 3stiin " ln Wilson Mills '°,m Bishon ie znana Pod ime- ?odba. Tavern. V večeri«" f5virala fina koko- Rojaki lgrala bo dobra rson1 eni. so prav prijazno 10 AZn^t doma l7tb St g Koncil j a, 971 E. !e domov 7 Vrnila iz tolnišni-Ske in cvrj^ hval;iuje se za ob lahko 'daj ,;;U]CVetlice. Prijateljice jo obišejo doma. ITALIJA ŠTEDI Z SLADKORJEM Rim, 24. jan. — Italijanska vlada je danes sporočila potom radia narodu, da se bo začelo ^ 1. februarjem deliti sladkor samo v gotovi količini. Vsaka oseba ga bo dobila na mesec le pol kile. -o- Dr. Napredek 132 JSKJ Društvo Napredek št. 132 J. S. K. J. je izvolilo za leto 1940 sledeči odbor: Predsednik Jacob Gruden Sr., podpredsednik John Tanko Jr., tajnik John Tanko, 19600 Arrowhead Ave., blagajnik Robert Kunstel, zapisnikar Frank Žagar; nadzorni odbor: Mary Golob, Anton Dragolič, Joseph Svetin Jr.; zdravnik dr. A. Skur in dr. C. W. Rotar; zastopniki za federacijo JSKJ John Korenčič, Anna Slopko, Joseph Svetin Jr. in Joseph Korenčič; zastopniki za Društveni dom: Robert Kunstel, Anna Slopko, Antonia Strlekar. Društvene seje se vrše vsak 2. petek v mese-cu ob 7:30 zveer v Društvenem domu na Recher Ave. Zadušnica V soboto ob osmih se bo bra la v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Mary Lenarčič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Prva obletnica V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Aug-ust Markioli ob priliki prve obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Napetost med Anglijo in Zed. državami radi zadrževanja ladij Washington, D. C. — Ameriška vlada je opetovano poslala v London protest, ker angleška bojna mornarica preveč zadržuje ameriške ladje v Gibraltarju in ker preiskuje ameriško pisemsko pošto. Ameriške ladje so včasih zadržane tudi po 14 dni, predno so pregledane od angleških oblasti radi morebitnega kontrabantnega blaga, ki je namenjeno v Nemčijo. Anglija je odgovorila ameriški vladi, da varje samo svoje pravice in če so ameriške ladje toliko časa zadrževane, leži krivda na parobrodnih družbah, ki ne predlože seznama, kakšno alago vozijo in pa ker ne zagotovijo, da pošiljke ne bodo šle v Nemčijo. Včasih je na ladji do 300 raznih vrst predmetov, zato vzame dolgo časa, predno je vse pregledano. V ameriškem senatu se je slišalo precej pikrih opazk napram Angliji, ki izvaja svojo cenzuro nad ameriško pošto in pošiljkami. Preteki , 45 u nedeljo sta praznova- * žiV]iniC° Učnega zakonske-Mrs-Frank lland o' , 5 Myron Rd" Cl€" h otr C krogu svojih dese" ev iT' eden izmed "Jih je avlip.f v Chicagu, sta se kor tata počutila tako mlada, r takrat pred 45. leti v John- si prvič ob- °Wnu> Pa., ko sta ljubila zvestobo za vse življenje. Oba se prav iskreno zahvalita vsem, ki so jima čestitali ob tem redkem slučaju. Istočasno je pa Mr. Gabrenja praznoval 67. let nico svojega rojstva. Tudi mi se pridružujemo številnim pri j ate Ijem in našima dolgoletnima na ročnikoma kličemo: Bog vaju ži vi in ohrani pri najboljšem zdravju še mnogo let! Finska se smatra za začetnico splošne evropske vojne London, — Vojaški izvedenci smatrajo rusko-finsko vojno za začetnico večjega evropskega konflikta. Angleški in francoski prostovoljci bodo najbrže poslani še pred spomladjo na Finsko, da dobijo s tem zavezniki večji ugled pri nevtralnih državah. čeprav bosta Anglija in Francija poslali z vladnim ukazom vojake na Finsko, pa se bo te čete vseeno imenovalo kot "prostovoljce," kakor je bila to navada v španski civilni vojni. To vse pomeni, da se je obrnila politika zaveznikov v drugo smer, kot so jo zavzemali takrat, ko so iskali zavezništvo Rusije. V Angliji in Franciji se dnevno veča odpor proti Rusiji, ki jo že smatrajo za sovražnico kot Nemčijo. Zavezniki že izgubljajo upanje, da bi z blokado prisilili Nemčijo na kolena, ker ta dobiva iz Balkana, Skandinavije in drugih nevtralnih dežel dovolj potrebščin. Splošno se pričakuje, da bodo zavezniki spomladi napovedali Rusiji vojno in sicer se bodo udarili najbrže v Kavkazu. Delavski vodja vidi Rooseveltov poraz TUKAJ DOBITE VSTOPNICE Vstopnice za "Slovenski Rooseveltov večer" so že v prodaji in se dobe v sledečih prostorih: V uradu Ameriške Domovine, Mrs. MakovW slaščičarna SND, v gl. uradu SDZ, Gornikova modna trgovina, James Slapnik Jr., Teeno Modic Cafe, v uradu SND na St. Clair Ave., pri Enakopravnosti Pozelnik kegljišče na Waterloo Rd., v SDD na Water-lii Rd., Slovenski dom na Holmes Ave., Društveni dom Euclid, O., SDD na Prince Ave., S. N. D. na 80. cesti, Jug. Del. Dom, West Park. Cenjeni rojaki in rojakinje so prošeni, da kupijo vstopnice vnaprej, da se bo pred torkom približno vedelo, koliko ljudi bo prišlo. Vstopnice so samo po 25 centov. POMANJKANJE KURIVA NA BALKANU Budapest. — V Jugoslaviji, Ogrski in Romunski so morali zmanjšati število vlakov, ker primanjkuje premoga. Iz Nemčije ga dobivajo te dežele za 25 odstotkov manj kot naiadno. Ogrska je ukinila 62 vlakov radi pomanjkanja premoga. PRISPEVKI ZA FINCE EN MILIJON Detroit. — Bivši predsednik Herbert Hoover naznanja, da so dosegli prostovoljni denarni prispevki Amerikancev za finski re-iff en milijon dolarjev. Hoover je tudi povedal, da je relif za Poljake, ki so pod Nemci, naletel na ovire, ker Nemčija ne pu sti do teh ljudi. Iz bolnišnice Mrs. Johana Melle, 6806 Bonna Ave. se je vrnila iz bolnišnice Tem potom se lepo zahvaljuje za obiske v bolnišnici. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na njenem domu. UMAKNITE SE PRED POŽARNO BRAMBO Varnostni direktor Ness sporoča javnosti, da bodo od pon-deljka naprej aretirani vsi avto-mobilisti, ki se ne bodo umaknili s ceste k robniku, kadar zaslišijo signalno sireno ognjegascev. Ognjegasci so se pritožili, da se jim avtomobilisti ne umaknejo in jih s tem zadržujejo. Mestna postava določa, da se morajo avtomobili in ulični vozovi ustaviti, kadar hoče naprej požarna bri-zgalna. Ness je obljubil, -da bo peljal pred brizgalno policijski avto, da bo delal pot in bo aretiran vsak, ki se ne bo takoj umakni s poti. ZEMLJA PO 10 CENTOV AKER Philadelphia. — Okrog tega mesta čistijo 410 akrov zemlje, kjer bodo začeli zidati stanovanjske hiše. To je tista zemlja, ki jo je prodal William Penn pred 250 leti angleškim naseljencem po 10 centov aker. To zemljo je zdaj kupil John Doherty iz New Yorka za $265,000, ali $645.00 aker. -o—-- Kdor je našel Izgubila se je ročna torbica od Standard šole do 67. ceste. Notri je bila mašna knjiga in rožni venec, spomin od birme. Kdor je našel je prošen, da prinese nazaj Mary J. Novak, 983 E. 67th St. Ignacij Jan Paderewski na čelu parlamentu Paris. — Poljski narodni parlament, ki ima za časa te vojne sedež v Parizu, je soglasno izvolil svojim predsednikom slavnega pianista Ignacija Jana Pade-rewskija. Paderewski je bil prvi premier poljske republike, ki se je ustanovila po svetovni vojni. Ker se je bil pa spri z maršalom Pilsudskijem, je pustil politiko in se zopet vrnil k svojemu poklicu. Zdaj pa, ko je njegova nesrečna domovina postala žrtev tujčevega pohlepa, je 70 letni rodoljub zopet stopil na plan. Ko se je zrušila Poljska in padla Nemcu in Rusu v žrelo, je Paderewski svečano obljubil, da ne bo niti enkrat več udaril po tipkah klavirja, dokler ne bo njegova domovina zopet svobodna. Armada poljskih prostovoljcev v Franciji bo kmalu štela 100.000 mož, ki bodo kmalu odšli na bojišče proti Nemčiji. -o- Smrtna kosa V torek zjutraj je umrl v Lakeside bolnišnici Tony Gu-rich, star 65 let, ki je živel na 3155 St. Clair Ave. Bil je vdovec. Rojen je bil v selu Kovači, Boka Kotorska, Dalmacija. Zapušča sina Joka, ki živi v Belgra-du, v Clevelandu pa zapušča nečaka Bili Guricha. Pogreb se bo vršil v pstek popoldne iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62nd St. Nov sneg Danes ponoči smo dobili nov sneg v severni Ohio. V Sandusky, O. je zapadel pri mostu na deželni cesti št. 2 7 čevljev visok sneg, da so morali danes zjutraj mosti zapreti za vsak promet. John L. Lewis, vodja CIO in predsednik premogarske unije napoveduje temeljit poraz predsednika Roose-velta, če bi ponovno kandidiral TODA ZAENKRAT~NIMA ŠE IZBRANEGA KANDIDATA, KI BI GA PRIPOROČAL Columbus, O. 24. Jan. — Predsednik Združenih premogarjev, John L. Lewis, je povedal delen gatOm, ki so zbrani v tem mestu na konvenciji, da bo Roosevelt doživel temeljit poraz, če bo kandidiral v tretje za predsednika Zed. držav. Toda Lewis dvomi, da bi hotel Roosevelt ponovno kandidirati. Politični položaj pa ne dopušča, je rekel nadalje Lewis, da bi se konvencija izrekla sploh za kakega kandidata za predsednika Zed. držav. Priporočal pa je konvenciji, naj bi dala izvrševalnemu odboru te unije polno moč, da priporoča za izvolitev kandidata, ki se bo odboru zdel najpriporočljivejši. Odsek za resolucije dela s polno paro, da pregleda kakih 600 resolucij, ki bodo predložene konvenciji. Toda odbor dela pri zaprtih vratih in nihče ne more izvedeti, kakšne resolucije bodo predložene. Govori se pa^da bo konvencija priporočala nadaljevanje novega deala v Washington u. Unija je imela meseca decem-jra v blagajni $2,526,750. Za december in januar je bil pa naložen izreden asesment na vsakega Slana, kar bo dvignilo blagajno ;a $800,000. Washington, D. C. 24. jan. — Paul V. McNutt, katerega je John L. Lewis prvi dan konvencije napadel, da je politični pustolovec, ki je kot governer drŽave Indians poslal vojaštvo nad delavce je danes na ta očitanja odgovoril. Rekel je, da se čudi takim izjavam kakega delavskega voditelja, ker vsak unijski delavec ve in vsak delavec v Indi-ani ve, pa tudi John L. Lewis ve, da je dala njegova administracija v Indiani vsakemu delavcu in vsakemu unijskemu gibanju svoje pravice. Poslal je pa narodno gardo leta 1935, ko je bila stavka v Terre Haute, ker jo je zahteval mestni župan in policijski načelnik, da se vzpostavi red in da varstvo mešča-nom. Zanimive vesti iz slovenskih naselbin St. Paul, Minn. — Mrs. Le-gan z Elyja, Minn., ki se je pred enim letom pri eksploziji peči tako poškodovala, da so ji morali odrezati nogo, se je pred nekaj dnevi drugič ponesrečila, ko se je peljala z avtom v St. Paul z namenom, da si naroči umetno nogo in vzame mero od te noge. Pobili so se tudi trije fantje, ki so se vozili z njo in eden teh, rojak Robert Sterle, si je nalomil vratno kost. Vsi ponesrečenci so zdaj v bolnišnici. Vožnja z avtom po Minnesoti v zimskem času je zelo nevarna. Port Angeles, Wash. — Na Ifarmi v tej okolici je umrla |Frances Segulin, roj. Vladek, | stara 63 let in doma iz Markov-| ščine na Primorskem. V Ameri-jki je bila 19 let in tu zapušča i moža, dva sinova in omoženo hčer, v stari domovini pa dva brata in tri sestre. Youngstown, O. — Tu je umrl za srčno hibo John Panigac, star 64 let in rojen na Viču pri Ljubljani, in tu zapušča ženo, dva sinova in tri pastorke. — V Girar-du, O., je pa 2. jan. umrla za 1 pljučnico Frances Lužar, roj. Snoj, stara 66 let in doma iz Zaloga pod Ljubljano. V Ameriki je bila 35 let in tu zapušča moža, tri sinove, dve hčeri in 12 vnukov. Meadow Lands, Pa. — Dne 25. decembra, to je na božič, se je tu ustrelil v. glavo Viktor Lenas-si, star 26 let in rojen v Ameriki'. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Zapušča ženo, otroka, očeta, dva brata, dve sestri in druge sorodnike tukaj in v Clevelandu, O. Pueblo, Colo. — Tu je umrl Nik Starašinič, star 78 let in doma iz Preloke pri Vinici v Beli Krajini. V Pueblu je bival čez 50 let, prej je pa bil še v Pitts-burghu, Pa. Tu zapušča ženo, sina in dve hčeri. Finska bo morda rešila vso Evropo Oči vsega sveta so obrnjene danes na Finsko, ker se bo morda prav tam odločila evropska vojna, že od vsega početka so bili zavezniki odločeni, da bodo dali vso možno pomoč Finski, da bodo tako onemogočili Rusiji dati kaj pomoči Nemčiji. Nemčija, ki se je zanašala na razn$ potrebščine iz Rusije, ki jih ta ne bo mogla dati, ker jih bo samo potrebovala, bo morala kmalu končati vojno. Rusija je tudi naprosila Nemčjio za vojaško pomoč, pa tudi ta ji ne more ugo diti, ker sama potrebuje vojak< na zapadni fronti. Zaenkrat je Finska v stanu s pomočjo švedske in Norveške odbiti vse ruske napade. Pozneje bodo prišli na pomoč še zavezniki. In ko bo vse pripravljeno, bodo skupno udarili na rusko armado in takrat bo najbrže tudi konec Stalinove vlade in najbrže konec vseh komunističnih organizacij po vsem svetu. Vsekakor se vidi, da je Hitler preveč računal na moč ruske ar made. Prav tako je pa tudi Stalin premalo cenil odpornost Fin-;ev. Toda obe ti dve napaki se zdaj ne moreta vec popraviti. Posledica teh napak bo pomenila konec Stalinove vlade. V tem se bo ponovila ruska zgodovina. Še vsak poraz v vojni je bil poguben na rusko vlado. Ko so bih Rusi premagani od Japoncev leta 1904, se je narod doma vzdignil in si priboril svoj parlament. Zrušenje ruske armade v svetovni vojni je bil obenem konec ruske carske dinastije. In poraz na Finskem bo tudi konec Stalina in začetek konca komunizma po vsem svetu Rusi so potopili finsko ladjo Helsinki, 25. jan. — Ruski letalci, ki so se včeraj zopet zgrnili čez Finsko in metali bombe, so potopili z bombami finsko ladjo v bližini Aland otočja. Druge bombe bi bile pa skoro zadele nemško ladjo, ki je tukaj v bližini obtičala na plitvini. Ko je šla posadka v čolne in veslala proti bregu, so jih Rusi obstre-ljavali z strojnicami, pa niso nikogar zadeli. Severno od jezera Ladoga Rusi že tretji dan naskakujejo finsko linijo, toda vsak napad so Finci odbili in prizadjali Rusom velike izgube. Neuradna poročila zatrjujejo, da so Finci zopet vjeli v past večjo rusko četo pri Kitela, 20 milj od ruske meje. Sheboygan, Wis. —■ Dne 10. t. m. je tu umrla M. Kalista Krš-manc, redovna predstojnica tukajšnje slovenske farne šole. Stara je bila 46 let in doma od Vrhnike. Truplo so odpeljali v Lemont, 111., kjer je bila pokopana. Waukegan, 111. — Tukajšnja policija je obtožila dr. Leona Bolma, čikaškega zdravnika, da je v zadnjem septembru okradel svoja dva kolega med operacijami v waukeganski bolnišnici St. Therese. Eden od teh dveh je slovenski zdravnik dr. Louis F. Kompare, ki se je takrat pritožil, da mu je med operiranjem zmanjkalo iz žepa $60. Dr. Bolm, ki je bil pred dnevi aretiran v Chicagu, je priznal, da je okradel dr. Kompareta za $55, nekega drugega zdravnika pa za $73. Izgovarja se na "poor business," ker ni imel pacientov, j Chicago. — V stanovanju na naslovu 1621 So. Racine ave., so 8. t. m. našli 47-letnega Johna Bernardiča obešenega. Policija je odpeljala truplo v okrajno mrtvašnico. Kolikor je znano, je bil mož dolgo časa bolan. Po imenu je soditi, da je bil Slovenec ali Hrvat. AMERIŠKA DOMOVINA ^RAZN0VANJE°45 LET POROKE / r r AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. --1-—- SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class* matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 21, Thurs., Jan. 25, 1940 << Teptanje civilnih svobodščin Ko so tirali pred sodišče Earl Browderja, generalnega tajnika ameriške komunistične stranke radi tega, ker je dobil ameriški potni list pod izmišljenim imenom, je zavpilo rusko časopisje v Moskvi, da je to "splošen napad na civilne svobodščine in namen ugonobiti ameriško komunistično stranko." No, kar se tiče napada na "civilne svobodščine" bi morala biti ravno Moskva zadnja, ki bi imela tukaj kaj oporekati. Kje'na svetu, za božjo voljo, se je pa bolj teptalo in se tepta civilne svobodščine, kot se jih je v Rusiji pod boljševi-ško vlado! Kje je padlo toliko tisoče ruskih domoljubov pod kroglo mogočne in diktatorske boljševiške vlade kot v Rusiji in to brez vsake sodnijske obravnave! V kateri deželi na svetu je bilo izgnanih toliko milijonov, da milijonov, Rusov v konfinacijska taborišča gori na sever, ali pa v Sibirijo, kjer še cjanes trpe nečloveške muke, lakoto in mraz, kar jih še ni žalostno poginilo! In potem si upa priti boljševiška Moskvi in nekaj be-sedičiti o "teptanju civilnih svobodščin" v demokratski deželi, kot je naša, kjer je po postavi vsak človek nedolžen in z vsemi pravicami, dokler se mu pred sodnijo ne dokaže te ali one krivde. Taka se je dalo tudi pošteno obravnavo Earl Browder-ju, vodji ameriških komunistov, ki je sam priznal, da je dal izmišljeno ime v štirih slučajih, ko je zaprosil za ameriški potni list, s katerim se je peljal v Moskvo na seje komunistične stranke pod varstvom mogočnih Zed. držav. Sam je priznal pred sodnijo, da je zanikal, da bi bil kdaj že prej dobil potni list, ko ga je vendar dobil trikrat prej in bil ž njim v Evropi. Torej je bil kriv pred ameriškimi postavami, da je zlorabil svetost ameriškega potnega lista in da je vedoma napačno odgovoril., ko je prosil za istega ameriško vlado. Seve, ni se čuditi, da take prestopke ne smatrajo v Rusiji za kaznive, kjer je navada, da se pošilja boljševiške vohune po svetu z napačnimi potnimi listi. Radi priznajo varstvo Zed. držav, ki ga te dajo lastnikom potnih listov, toda drugače so pa proti ameriški ustavi, proti načinu ameriške vlade, proti ameriški svobodi. Samo kadar potrebujejo varstva te mogočne dežele, takrat pač priznajo U. S. A. Earl Browder je izjavil, ko je bil te "dni obsojen pred federalno sodnijo ponarejanja potnih listov, da je to preganjanje ameriškega delavstva. Nikjer ne vidimo kake zveze med ameriškim delavstvom in Browderjem v tem slučaju. Kaj je hodil mar Browder v Moskvo reševat probleme ameriškega delavstva z ponarejenim potnim listom? Earl Browder, vodja ameriških komunistov, je dobil pošteno obravnavo in pošteno obsodbo, če morda ne celo premilo kazen štirih let zapora in $2,000 denarne globe. Toda to, kar je dobil, zasluži. Prepričani smo, da bi bil dobil Browder v Rusiji, v svojem toliko opevanem paradižu, vse drugačno kazen in to brez vsake obravnave. V svobodni in demokratski Ameriki ima pa Browder še vso priliko, da se lahko proti obsodbi pritoži na razne višje inštance. Kje je v Moskvi kaka višja inštanca kot samo beseda enega človeka, Azijata Stalina, ki je prva in zadnja inštanca. BESEDA IZ NARODA Lep večer se obeta! Slovenci so se zopet pokazali kot prvaki med narodnimi skupinami, ko so organizirali skupino dobromislečih mož in žena za pospešitev ogromne prireditve, katere preostanek je namenjen za narodni fond, za boj proti otroški paralizi. Ta prireditev se vrši prihodnji torek zvečer, 30. januarja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Vstopnina je samo 25 centov. Prepričan sem, da vam je dobro znano, da se ta mesec po širnih Zedinjenih državah pobirajo desetice — (March of Dimes) — ki so namenjene za veliki narodni fond, kateri se rabi samo za boj proti kruti otroški paralizi. Sleherni A-merikanec je prošen, da daruje vsaj eno desetico. Mi kot celotna skupina Jugoslovanov oziroma Slovencev, pa imamo izvrstno priliko pokazati se ameriški javnosti, da smo čuteči, človekoljubni, sodelujoči in zadružni narod, ki je vedno pripravljen storiti več kot svojo dolžnost. Tu nam je dana prilika zopet biti vzgled drugim narodnim skupinam. Zato napolnimo dvorane Slovenskega narodnega doma kakor še niso bile napolnjene nikdar poprej. Odbor, ki ima to humanitarno prireditev v oskrbi vabi vse Jiugoslovane v Cleveland u lin okolici ter jamči, da bo ta prireditev, ples in zabava, ta "slovenski Rooseveltov večer" nekaj tako velikega, da bo v resnici brez para. Torej odločite se takoj, da boste vi eden izmed navzočih v torek zvečer v Slovenskem narodnem domu. S svojo navzočnostjo boste zopet javno pokazali našo nadvse lepo slovensko samaritanstvo in narodno dobrosrčnost. Na svidenje v torek zvečer. Dr. James W. Mally. -o- Pridite po srnjaka! Naš predsednik, Jim Šepic,' mi je ukazal in naročil, da sporočim cenjeni javnosti o žalo-igri, ki se bo izvršila v nedeljo dne 2. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave., ko se bomo veselili na račun pokojnih srnjakov. Ubogi živalci (srnjaka, ne jagra), da sta morali dati življenje samo zato, da sta imeli prosto vožnjo iz pennsylvanskih gozdov pa do Clevelanda. Ko sta srnjaka prispela v Cleveland, jih je prvi pretipal naš predsednik in ugotovil, da tema se bo že izplačalo narediti pošteno večerjo, jih povabiti v "kostrole," jim pridati malo omake, nekaj krompirčka in solate ter jih servirati onim, ki s srnjakom soglašajo. Povelje je povelje in biti mora izvršeno natančno tako, kakor je bilo zapovedano po višji glavi predsedniške avtoritete. Na povelju je stal nadpis: "Pojdite in razglasite vsem na-j rodom." Kaj? O smrti dveh j srnjakov! O srnjakovi večerji | Euclid Rifle & Hunting Clubal in dobri zabavi, veselju in naj-j boljšem razpoloženju na prire-J ditvi. Ker se pa bojim svojo porci-jo srnjakovine pri večerji zgu-. biti, prosim naj jih pride le to- J liko, da bo meni ena porcija; ostala. Vstopnice, katere so mi! zaupali v prodajo mi gredo hitro izpod rok, ampak to naj si vsak zapomni, da zadnje nikdo in angeljsko lepo peli brez not in takta. Rečeno je, če se bo to res izvršilo, da bomo pričeli ob 7. uri servirati. Bodite točni, ker srnjak bo ta čas pripravljen. Čimprej bomo tista dva srnjaka spravili pod streho, temprej bomo pričeli po tempu Janko-vičevega orkestra plesati. Vse lovce in one, ki mislijo v( tem stoletju postati jagri in njih ženice iz države Ohio, vljudno vabim, da ste v nedeljo naši gostje. Fred Jazbec, tajnik. -o- Zelo važna prireditev V( torek večer 30. januarja priredi slovenski oddelek, za proslavo predsednika Roosevelta rojstnega dne, zelo pomembno plesno veselico. Na ta večer bo prirejenih na tisoče sličnih plesov širom Amerike in mi Slovenci smo lahko ponosni, da nam je mogoče udeležiti se v slovenski sredini, v Slovenskem narodnem domu takega plesa. Vabi se vse prijatelje našega predsednika Roosevelta, da v velikem številu posetite ta ples. Čisti preostanek bo poslan predsedniku Rooseveltu za v korist institucije, ki se bori proti kruti bolezni tako zvani otroški paralizi. Pridite! John L. Mihelich, Predsednik kluba za ponovno izvolitev preds. Roosevelta. -o- Predpustna zabava Vsako društvo oziroma člani morajo skrbeti, da njihovo društvo napreduje, kajti kadar društvo ali katerakoli stvar na tem svetu preneha napredovati tedaj nazaduje. Srednje poti tukaj ni in na mestu tudi ne more ostati, človek je podvržen naravnim in božjim zakonom, človeško delo pa je odvisno od človeka samega. Je več načinov potom katerih se pomaga društvu do napredka in eden teh je, da se od časa do časa prirejajo veselice in sicer pozimi v dvoranah in poleti pa v prosti naravi. Društvo Ložka dolina, oziroma pevski odsek in odsek mladih fantov priredi predpustno zabavo v Knausovi dvorani, to je v soboto večer 27. januarja. Pevski odsek bo skrbel za Imetje, mladina bo stregla in zabavala in ta stari bodo pa privlekli pravega Kurenta i2> Ložke doline s plohom vred. Zabava bo privatna in so Lo-žanje in njihovi prijatelji prav prijazno vabljeni. Ložan. —---o- Društvo Najsv. Imena vabi Po večini so že vsa društva imela svoje letne seje ali glavna letna zborovanja. Zveza društev Najsv. Imena ima pa v nedeljo popoldne svojo glavno sejo pri fari sv. Lovrenca v New-ourghu. Opravilo v cerkvi bo ob dveh in po opravljeni po-božnosti pa se ^beremo v šolski dvorani. Pridejo naj vsi glavni odborniki, vsi predsedniki in tajniki ter blagajniki in po dva zastopnika od vsake fare. Poleg tega pa so vabljeni tudi ostali člani in prav posebno pa članstvo domačega društva, da se udeležijo opravila v cerkvi in jotem pa še zborovanja v dvorani. Naj vidi naše članstvo društev Najsv. Imena koliko nas je, da se zanimamo za to prepotrebno društvo za.vsakega pravega katoličana. Pričakujemo, da nas poseti več čč. gg. duhovnikov, ki nam bodo lahko povedali veliko zanimivega, ter nas bodo navdušili, da bomo s podvojeno silo delovalf za zveličanje naše ne- umrjoče duše. Ne bi bilo preveč častno za nas, če bi gg. duhovniki prišli od drugih slovenskih fara v Clevelandu k nam v Newburgh in bi ne bila popolna udeležba. Zato pridite vsi. Tudi mladina naj pride in želeti je, da bi bila častno zastopana, saj ne bo nobene vstopnine, vendar bo po seji nekoliko domače zabave. To ni samo navadna društvena seja, to bo nekako malo zborovanje vseh katoliško mislečih mož in fantov. Ker gremo radi na prireditve, kjer moramo plačati vstopnino, bomo gotovo še rajši prišli v nedeljo popoldne v cerkev in potem pa v dvorano, ker to je v našo dušno korist. Vsem vdanostne pozdrave. Jacob Resnik, predsed. Davkoplačevalci naj odločijo Ko to pišemo, še ne vemo, kakšna davčna mera bo predložena clevelandskim davkoplačevalcem v odobritev za vzdrževanje mesta. Župan Burton je najprej vprašal mestne zbornico, da odobri 8.7 tisočink davka. Zbornica se je temu uprla, nakar je župan to znižal na 8.01 in zdaj se sliši, da je prišel na 8.26, toda v tem je zapopadena tudi vsota za vzdrževanje naprave za čiščenje vode iz odvodnih kanalov. Davčno mero bomo kmalu zvedeli, ker se mora mestna zbornica požuriti z sprejetjem iste, če hoče, da bo zadeva prišla pred volivce še marca meseca. Sicer se lahko pripeti, da bo prišel 1. april in mesto ne bo imelo nobenega denarja za vzdrževanje. Mestna zbornica mora pa davčno mero odobriti 60 dni prej, predno jo more dati volivcem na glasovanje. Kakor vselej, kadar je mesto iskalo milijone novih davkov, bo tudi letos rečeno, cla je potrebna toliko večja vsota za relif. In vendar ima ta revež najmanjšo drobtinico pri tem in naj davkoplačevalci dajo še toliko denarja mestu, vsako leto zmanjka denarja ravno za relif. Samo pri volitvah ima prvo besedo, ker je za vado. Tako bo tudi letos, boste videli. Toda glavna mahinacija mestne vlade je pa točka, ki bo določala, da volivci odobrijo pri izrednih volitvah, da se da mestu za stalno 8.35 tisočink za mestne izdatke. To pomeni, da bi mestni administraciji ne bilo potreba vsako leto posebej vprašati davkoplačevalce za denar. To se nam ne zdi prav in bi se dalo s tem mestu preveč proste roke, ker bi dobilo lepe milijone vsako leto, pa naj bi bili dobri ali slabi časi. Ce se vpraša vsako leto za denar, se mora predložiti proračun in od tega se navadno vselej odbije lepe vsote, kot se je izkazalo tudi letos. Zato smo mi odločno proti, temu, da bi se mestni administraciji dovolilo kar za vselej gotovo vsoto (in lepo vsoto). Davkoplačevalec, ki mora dati ta denar, naj ima pravico, da ve. kam 'oo šel ta denar, predno o njem glasuje in ga dovoli. Če se vidi, da se potrebuje toliko denarja, se ga da, če ne pa ne. ne dobi, ker bo zame. Imam jih še nekaj in kdor bo prej prišel ponje, ta bo sedel bližje bare. Kar nas je nad 200 funtov težkih, se bomo, ko bo ples začel—umaknili, da se ne bodo plesalci radi prostora pritoževali. Porinili se bomo za baro Novice iz Jutrovega "Skušnje nas uče," to je že preizkušen in potrjen izrek in s tem sem moral začeti tudi jaz ta dopis, ker smo tudi žfe pri nas poskušali na več načinov. Slovenska delavska dvorana na Prince Ave. v novih prostorih in z novim oskrbnikom, Mr. Frank Bubničem, prav dobro napreduje in ravno s to dvorano imamo še precej sitnosti, da stvar tako napreduje kakor mora, vsaj mislim, da vsak vidi in ve, kako težko je v teh slabih časih, ko Človek rine naprej, da skoro komaj preskrbi sebe in svojo družino. Prirejali smo že več vrst veselic, a vendar ni bilo vsem ustreženo do sedaj, seveda vedno hočemo še več in več. No, sedaj smo se pa tako dogovorili, da vsa društva, ki zborujejo v SDD na Princge Ave. napravijo skupno veselico v soboto, 27. januarja; začetek ob sedmih zvečer. Torej teh društev je pc številu 10, če se ne motim, in spadajo k različnim organizacijam in enako tudi pevska in podporna društva so se ze-dinila, ker vsi verujejo v to in ker se drže pregovora, ki pravi: "V slogi je moč." To se bo pa pokazalo v soboto večer, seveda, če se prav vsi udeležimo, to bo ljudstva kot listja in trave in vse to bo delalo za korist Slovenske delavske dvorane, ker smo imeli ravno pred par meseci precej velike stroške, ko smo povečali prostore. Zato sedaj potrebujemo, da se napravi. ena taka veselica, ki bo v korist SDD in nikomur ne bo žal, če bo zapravil dolar ali pa dva. Zavedajte se, da smo pri tej stavbi vsi gospodarji. Torej mislim, da je tudi vseh enaka dolžnost tudi delovati v ta namen. Vs-i se moramo potruditi in ni treba, da bi kdo zaostajal, ali da bi bil kaj prikrajšan pri kakšni stvari. Vsak naj pomisli, če je storil svojo narodno dolžnost pri SDD in če je kateri kaj zamudil, ima sedaj še vedno priliko, da to popravi in nadomesti. Pri Slovenski delavski dvorani, jaz to vedno ponavljam in poudarjam in pišem ter sem že mislil, da mi bo kdo ugovarjal, da se jaz največ vtičem v to stvar. Mislim pa si, dragi rojaki, da nekdo se mora, saj jaz nimam od tega, če pišem, drugega kot samo delo in mogoče tudi kritiko. Saj veste, da kdor dela, napravi tudi pomote. Saj tudi Barbiča kritizirajo. Rad bi pa videl, da bi se še kdo drugi kaj oglasil iz naše naselbine. Ce ljudje čitajo dopise vedno od enega in istega poročevalca, se tega naveličajo. Nekateri, ki so se čutili precej napredni pri tej dvorani, so jo sedaj pustili na cedilu in skočili v drug tabor, a se bodo že še vrnili nazaj. Odbor je pridno na delu, da preskrbi vseg^ potrebnega in tudi kuharice. No, 10 društev mora pa tudi nekaj biti. Pričakujemo najmanj tisoč članov in članic. Posebno še zato, ker bo tudi maškaradna veseli- ca in prav lepe nagrade in sicer za najlepšo in za najgršo masko itd. In vse to gre v korist Slovenske delavske dvorane. Upam, da se bo vse trlo. Igrala bo omenjeni večer izvrstna godba naših domačih fantov. In vstopnina bo samo 25 centov. Torej vsi na Prince Ave. 27. januarja ob sedmih zvečer. Vsi ste prav prijazno vabljeni. Na svidenje! Anton Vatovec. Poročilo iz Euclida Prošlo nedeljo se je vršila letna seja ali občni zbor Kluba društev Slovenskega društvenega doma. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Anton Laurič, podpredsednik Frank Rupert, tajnica Marion Bašel, 18913 Cherokee Ave., blagajnik Frank Segulin, zapasnikarica Frances Klein, nadzorni odbor: Frank Podboršek, Robert Kunstel in Frank Kosten, publicijski odbor John Korošec, Gusti Zupančič, Frank Tabor, Mary Šter, George Nagode. Ti odborniki so se zavzeli s skupno pomočjo, da se uresniči naša želja in se odplača še ostali dolg ob koncu leta. Zadnji teden sem omenil v svojem dopisu različne veje Doma, a danes pa hočem o deblu drevesa, oziroma Doma in to je Klub Ljubljana. Že teče 11. leto, odkar so se zavzeli člani tega kluba in priskočili domu na pomoč v uri potrebe. In še danes klub neumorno deluje za procvit doma. Njih načrt je predelava še ostalega, to je pročelna stran doma. Z skupno pomočjo ne bomo več dolgo gledali tistih starih "blakov." Čast in priznanje Klubu Ljubljana ! Čas hiti in že smo pred vrati predstave "Kdo je mrtev?" ki jo bo podalo dramsko društvo "Naša zvezda," ko je bila omenjena igra podana pred leti v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., se je kar trlo občinstva. Vsak je bil radoveden, kdo je mrtev. Tisti napis z naslikano rakvijo in angelom ob strani je kar vlekel ljudi od vseh strani na predstavo. Tudi pri nas gredo vstopnice precej hitro izpod rok, čeprav nimamo tistega privlačnega napisa in kakor izgleda bo dvorana zopet nabito polna. Igralci se na vso moč trudijo, da bodo v nedeljo pravilno izvršili svoje vloge. Režiser, Peter Šter, jih prav pridno vadi, da ne bo nepotrebnih napak. Zato vas na tem mestu prav vljudno vabim, da nas posetite v kar največjem številu. In tudi naše bližnje rojake iz okolice prav prijazno vabim, saj ob priliki se tudi iz Euclida vedno radi odzovemo. Torej še- enkrat, v nedeljo 28. januarja vsi v Slovenski društveni dom na poset igre: "Kdo je mrtev!" Vstopnina je 40 centov; igrala bo godba Krištof bratje. Na svidenje! John Korošec. )) 'fUtlUt jateljem, naj store isto. banje, ki ga oblasti prijaz"1 dajo, se skuša najprej usidr-katoliških zasebnih šolah i"' novah za višjd izobrazb0.^ radiu in s predavanji in 28"*"* vanji med ljudstvom hoW'jjva je tega gibanja razširiti č'"njan v vso javnost. Obenem Pa lel. peli tudi vse sile, da se u^.svoj razširi katoliški tisk v pušl nogah, od slovstva ck>' d"' — časopisov. rada IZ DOMOVIN^ —t- Pa £ —Žaloigra bohinjskih 8»o y pred sodiščem. Na ljfj na skem okrožnem sodišču jObrn razprava proti SS-letneffm na ferju Janku Škantarju s čevega laza, ki je bil P< da je 17. septembra bli leta zakrivil zaradi nepri0 pi vožnje veliko avtomobil*-)'60! srečo. Njegov avtomobil ii terem so sedeli svatje ^ J Ivan, Ravnik Angela Antonija, je na brodsk®" za stu čez Savo zdrknil v f Ve< podrl leseno ograjo in nil v pet metrov globok«|0r . Ta nesreča je terjala š^a J{ ve. Utonili so Anton, 1 Janez mlajši in France B^mi Šofer in drugi so se Sp. rešili iz Save. Obtoženi i« soti Škantar se je zagovarjaj n občina tega mostu že d"1 ''a popravila. Na mostu Sfniti debele deske že delno stf. Se Na obeh koncih je bilo*em opozorilo, da je vožnja it( dovoljena le do teže 1.0fllPd gramov. Šoferjev avtfJ 11 sam pa je tehtal 1,027 * mov. Šofer Janko SI Sa ki je bil že lani zaradi |al> vidne vožnje obosojen J: v mesec dni zapora, a jej llStT miloščen, je bil zdaj ot>(ille s na pet mesecev zapora. ' P —Nova šola v Gornji ;J> da pri Laškem je bila v nedf®ec i decembra blagoslovljenle- 2 sedanja šola., ki je,imel>J° ' eno učilnico, pridobi z d0| 1 dve šolski sobi in pisarn0' ba je solidno in lično iz (Ma iif bo v ponos ondotni d°'£ *ud< in a vh ___________________Zi Taki, ki jih rado zebe£aje zdaj tresejo od mraza. T a 1 ga baje imeli zadnji ted6!^, ni se je pa ravno prav| ^ Malo je manjkalo, pa dil golorok po St. Mraz! Kaj bi ljudje re^ ^ nem mrazu, ki je vladaj' v Ljubljani, v stari ko" ? ^.^ Menišije poročajo, da ^ [j tak mraz, če verjame^ ^ . ne, da je mleko sproti E,^12 valo, ko so molzli krave1Q vijo, da ni bilo treba nic' k 1 ker je mleko zmrznilo Ce verjamete al' f v#linc ledene palice. Tako >, mleko iz hleva kar v nej vje se ■vzdt |e«e] vzn Boj zoper umazano čtivo na Filipinih Po ameriškem zgledu so tudi katoličani na Filipinih začeli oster boj zoper umazano čtivo. Nastalo je veliko gibanje, prava ■križarska vojna," ki zbira člane v vseh krogih po otokih Filipinov in člani prevzamejo dokaj stroge dolžnosti, kako se bodo vsak v svojem delokrogu borili zoper tiskano umazanijo, ki na račun človekovih islabih strani skuša delati dobiček, člani ob sprejemu polože prisego, v kateri se zavežejo: "Obljubljam, da ne bom kupoval nobenih nen-ravnih časopisov in listov, ne bom [ jih bral ne doma ne v uradu, ne j bom zahajal v trgovine, ki tak: tisk prodajajo. Pripravljen sem, j da bom, kolikor je v moji moči,! vse nenravno slovstvo uničil in j da bom prigovarjal svojim pri-j kot drva. To je mraz Kakor rečeno, tudi ljani je bil strašans^1 Tak mraz je bil, kako't^ roča iz zanesljivih vii'°V.;ah j, zeblo celo tisto Muzo. ijj^. venec nad Prešerno^0 ;jj0 j' tam pred Frančiškani' javori jo je zeblo v roke, da Je.najjli la v petek, ko je bilo f ftieso mraz, predevati venec y roke in si otrple roke Ot0lc[ i< dihanjem. Mestni oCtijeni zdaj bavijo z načrtom. Jju,„ drugo zimo Muzi P1 muf, da bo lahko roke ^ L ^ ' Vidite ,to je mraz, n^f ^ sapica, ki smo jo imel1 jj^.1 landu zadnji teden. Ja Na Willardu, Wis. P* ,VL0 . , , , tfrH ne s m tak mraz, ker me >> • , . , . , pp.- ' ne vabi na obisk. • ima za to svoje življe" JL J; št eno srčno željo in (,i|a2ri(i bi me še enkrat pošten0^ kakor njega dni ^a ^. Če zna Tone tako ^ i pe, kot je znal vča-1 pomaranče, potem bo'11 ma ostal. Tisto bi If Askf lahko enkrat pozabi'- X ga enkrat okepal iz2 fflstiki kozolca, ko je pelja'1 ; ist0» f»»»'»MmmiiiiiiiiiiiiiinMMniiiiiiiii»miniiii»t»»»mimjmmmnHmi»m» WINNET0U šolah m' obrazbft Po nrm4kftm i*rir»ik« k. m»j» uiji in^'"'iHiiiitiiiiiiiiuiuiiniiiini»i»tMmni sir! Ne SP°-:šinti ^njam 8e> bU katerega nem P , tel. Čeprav," _ pokazal je ia se svojo gorjačo, ki mu je bila ;k v ^puško, in ki ji je Liddy pra-i do- — "čeprav bi moja Liddy rada šla spet v svate." — pasti —1" lVlHr°bro žetev so dale, zelo do->, ce se ne motim. "a saj bodete sami videli, ijskihfo vode bo v vratih, mislim. Na Uu; na svidenje!" ■»iObrnil se je in gt u t za ,-letnen"m na stražo, tarju 'J|li smo dalje bil,!!£n0gOVOra se™ posnel, da bra lfoMizu skrivališča, kije slu- U ".t HPP"erijskim lovcem, trap-'m0bS -f ln kožuharjem za biva- J • ftaii enand imenoval svoj ^ St ft?"" Sam Hawkens je rodrf sa stražo in vhod ni mogel knil hll f166" Pozor»° sem se ■10 1" t,1'/a bi »ašel "vrata," ylobojje dejal Sam. nt0"' °Zka' da sem * raz- rance^ rokami dosegel njene S^eje viselo črez >tozem ^ ske n potok tekd lg0Va Ail ^ ŠirinL D»o Potoka u že de bila trda skala, ki ni snreie- rstuXTi:ajranjšega -™o- « L1!11"*1 v tistega, ob ka-6 b V ktelT PO dolini in 2V avt^' in zavil vdso ,i!e ^ ,027^° P« vodi 1 °tesko- Bredh , $ Sam i Pa ni ie bil° mno- Uk° Hi ^ dal! Tav Povedal, ko je Zarad le v t e,b0mo nagli mnogo jsojeii v vratih." a jef^o dolgo jezdili pa so se ?daj ob(žne soteske, por,r~e takobIizu gku GOrniiec in "t Je Zdel0' ^teske bo lVrit ^ nenam bodo pot za- oziral, kod Z Z dof FirehaV T°da !> zavite v gost brš- šel sem za njim in prilezel v kotlino. Koj sem prostor vzel v posest in ga sčasoma preuredil za bivališče svojim lovcem. Izprva pa sem sam gospodaril v dolinici." "Sam — r "Da. In neštetokrat sem ušel rdečkarjem, kot bi se v zemljo vdrl, da so zaman vohali za menoj. Sedaj pa prebivam tu s svojimi lovci. Tukaj tudi shranjujemo kožuhovino in prezimuje-mo." Presunljiv žvižg je zadonel po kotlini. Tu pa tam se je razgrnilo grmovje ob vznožju sten in prikazale so se postave, ki jim je bilo na tisoč korakov daleč videti, da so državljani divjega za-paaa. Bili so člani Old Firehan-dove lovske družbe in žvižg je menda bil znamenje, da se morajo zbrati. Odjezdili smo na s¥edo kotline, lovci so se zgrnili krog nas in pozdravljali svojega vodjo. Will Parker se je preril skozi gnečo, pozdravila sva se, čisto iz sebe je bil, da me po dolgem času spet vidi. Tudi Winnetou je starega znanca prijazno pozdravil. Sredi' bučnega pozdravljanja in govorjenja, kakršnega so si smeli lovci seve le v takem varnem zavetišču privoščiti, je Winnetou razsedlal konja, ga z lahnim udarcem pognal na pašo, si naložil sedlo in jermen je ter odšel. Tudi jaz sem dal svojemu vrancu popolno svobodo, se otre-sel radovednih lovcev in stopil po dolini. Old Firehand je bil zaposlen, ni imel časa za svoje goste. tovarniške razmere • arno' dalje vv- 36 nemoteno jez-Pisarn°i Wlnnetou - „„ niim » izj udeč otni steno. la skozi navpi" " V «ia opazi« T jezdil za nji" i al h vhobrš1^ za*ri- Zastor 7€!k predor. Kakor 10 :T»enf J Lv'lnWh. Tn, m Se sukal po ^l^^^sem videl, St. (eaklSUme«3e Vohr] t0" diereKf3e sPredai . vlad«1^'Pred°r - * ljala bleda j sem čul Končno je kol da 1 sem ven S,? ie ^zširi! in zle- Podob^1'^0 sotesko' ki ^ti ** i^nenadi6 "H* odprla, ma prvi. Jba Jtlino od , J Clst0 okroglo s1' »ePristoplT^^ obdano je veni J" Gosto gr" „ p' se vzrj-f robove kotline TS Z 0 tUdi P° stenah ' So-nn]fnem pa so rznilo rako car v v „1, ?'l|ie p „nv u unu pa ene r1«»s: roke ;ni rtom zi t z grmičjem. čre- »t o - os, a 10 se Pasle po tra- MU oVO delom 86 Pre^aH med ?rn J IncU?l"ma 0^jaki, ki slu- HaV°VOrno S6"1 Za ^uvaje in za d \}fnaihne ddeloma mešanci bl r reso velja!le Pasme, ki njihovo /eneC "Tole je ? 1Zredno slaščico. ^Pld J md!" je pravil v Abr'2arnejŠi Sm° V ldnamovem naro- ne |§°kazal na A Sem vprašal in "Ne fl dru^ konec doline. im Jkozi. Ir, ko, da bi miš mogla n' ai'fla Priti l Zunaj se sPloh ne kotline. Tiste vi- V^arsikat aj nedostoPne. že leri rdečkar Ju!" pre ko ne ivlje" ti « -Mj mi rdečkar se je plazil • .fNil?' Pa. ni slutil, da tile tU pn- vam je tole zavetje VČ&SI J sem ga našel." bi ^ ites^afed°val sem racoon po so- lbl 'n ""'li i'- T° po "jej prejle pri-je Predoru, ki ga alKlat se »i bršljan zakrival, l j al Kotline je bila podobna orjaški polkrogli, na zgoraj odprti in od zunaj nedostopni. V pradavnih dobah je bila kotlina brez dvoma žrelo vulkana, saj so gorske tvorbe v tem delu Skalnega gorovja po večini vulkanskega izvora. Vulkan je ugasnil, dež in solnce sta tisočletja drobila skale, napolnila dno nekdanjega vulkana, rastlinstvo se je naselilo ter pokrilo kamenje in pesek na dnu kotline z rodovitno zemljo. Voda si je izgrizla izhod skozi kako razpoko in ustvarila predor, edini vhod v dolino. Old Firehandov "lovski grad" je bil gotov. Stopil sem ob robu doline. Za gostim grmovjem sem opazil v stenah votline, zagrnjene s kožami, stanovanja in skladišča lovske družbe. Po številu teh stanovanj sem sklepal, da je Old Firehandova družina zelo velika. Tisti dan jih je bilo le malo doma, večina je bila menda na lovu po gorah. Visoko na skali sem opazil kočo, narejeno iz vej in kamenja. Od koče bo lep razgled po dolini, sem si mislil, in gledal, kod bi se dalo priti k njej. Pa nobene steze ni bilo videti, le sledove stopinj sem našel. Stopil sem za njimi. Blizu koče sem že bil, ko so se odprla vrata in ven je stopil mlad človek, skoraj še otrok. Ni me opazil, s hrbtom obrnjen k meni je stopil na rob skale, si zasenčil z dlanjo oči in pozorno gledal v dolino. Pisano lovsko srajco je nosil, usnjate hlače, od boka do glež-njev obšite z resicami, in mokasine, obilo okrašene s steklenimi biseri in ščetinami ježevcev. Krog glave je imel, ovito rdečo ruto in rdečo prepasnico krog ledja. Radoveden sem bil, kdo da je. Šel sem za njim in stopil na skalo. Čul je moj korak in se naglo obrnil. Ali je bilo res—? Ali sem se samo motil—? Veselo iznenaden sem vzkliknil. "Harry—! Ali je mogoče?" Pristopil sem in mu ponudil roko. (Dalje prihodnjič) Kako je več kot 3,000,000 poslovnih podjetij in več kot 170,-000 tovarn v Ameriki uspevalo tekom leta 1939? Ali so prodajalne lani več prodale kot pred petimi leti, ko se je izvršil zadnji poslovni popis (Census of Business)? Ali so tovarne proizvedle več blaga kot leta 1937, ko se je zadnjič izvršil tovarniški popis (Census of Manufactures) ? Kako se poslovno delovanje v splošnem more primerjati z onim leta 1929, največjega leta za posle in industrijo v ameriški zgodovini ? Odgovore na ta vprašanja nabira federalni popisni urad (U. S. Bureau of Census), pod vodstvom trgovinskega tajnika Mr. Harry L. Hopkinsa, in ravnatelja popisnega urada, Wililams Lafie Austin, in to z največjo mogočo hitrostjo. Dne 2. januarja tega leta je popisni urad začel izvajati poslovni in tovarniški, popis za leto 1939, s pomočjo 6,500 izkušenih pomagačev moškega in ženskega spola, ki obiščejo vsako poslovno podjetje in vsako tovarno v tej deželi. Poslovni popis in tovarniški popis sta del največjega popisnega podjetja v svetovni zgodovini. To se naziva šestnajsti desetletni popis (Sixteenth Decennial Census), kajti največji del istega bo šestnajsto ljudsko štetje, izvedeno v Ameriki. Začne dne 1. aprila. Prvo se je izvršilo leta 1790, kakor je zahtevala ameriška ustava, in od te daj se je izvedlo vsakih deset let od tedaj naprej. Drugi popisi, ki se izvedejo 1. 1940, vključujejo popis poljedelstva, rudnikov in kamnolomov, irigacije in osuševanja in prvič v naši zgodovini, popis stanovanjskih razmer (Census of Housing). Večina teh poslednjih popisov začne dne 1. aprila vzporedno z ljudskim štetjem. Poslovni popis bo vseboval vsako vrsto važnih poslov v Ameriki, velikih in malih. Prodaje, razporejene po vrsti blaga, s strani velikih poslovnih podje- tij, kakršna so veleprodajalne vsakovrstnega blaga (department stores), združena gledališča, veletrgovina na drobno z mnogimi podružnicami in vele-tržci na debelo, bodo vse navedene v tem popisu, pa tudi poglavitno poslovanje manjših podjetij, ki jim bo predložena posebna pola vprašanj, namenjenih za trgovine, ki so v 1. 1939 napravile manj posla kot za $20,000 vrednosti. Teh 6,500 uslužbencev popisnega urada, ki prinašajo k ameriškim podjetjem tiskovine v izpolnitev, dostavlja to posebno kratko tiskovino vsaki grocerij-ski trgovini, mesnici, podajalni-ci sadja in zelenjave, restavraciji in jedilnici, prodajalni deli-kates, pekarni, trgovini opojnih pijač, lekarni, tobakarni, mali trgovini suhega blaga, prodajalni stare robe in drugim vrstam malih trgovin na drobno v tej deželi. Druga pola vprašanj se rabi za nabiranje podatkov o takozva-nih postrežnih obrtih, kot so kinematograf ična gledališča, bri-vniče in saloni za olepševanje, čevljarne, urarne, garaže, biljar-dnice, itd. Ta vprašaln pola se tudi rabi za nabiranje podatkov o malih tovarnah, ki so 1- 1939 napravile manj posla kot za $5,-000 vrednosti, kajti tovarniški popis ne pokriva tako malih tovarn. Lastnikom obratov, kakor že prej" navedenih in mnogih drugih, postavijo se taka vprašanja, kakor: kdo je lastnik podjetja (posameznik, drago vi, korpora-cija itd.), vrsta posla, koliko ljudi je zaposlenih in kolik je njihov zaslužek, blago v zalogi, znesek prejemnih računov, kake vr ste blaga so največ prodali 1 1939 in druga osnovna vprašanje te vrste. Popis tovarn, ki se od 1. 1919 naprej izvaja vsako drugo leto, vporablja eno glavno vprašalno polo za raznovrstne tovarne in 147 posebnih vprašalnih pol za večje in važnejše industrije, ki jih je približno 400. Leta 1937 je tovarniški 'popis naštel več kot 166,000 raznovrstnih tovarn, ki so v onem letu skupaj proizvedle več kot $60,000,000,000 vredno sti produktov in so zaposlile pri bližno 8,600,000 moških in žensk. Isti popisni vslužbenci, ki prinašajo vprašalne pole za poslovni popis vsem trgovinam, prodajalnam itd., dostavljajo tudi vprašalne pole za tovarniški popis. Kake rezultate pričakuje popisni urad od teh svojih popisov poslov in tovarn? Številke proizvodnje in prodaje blaga v Ameriki so bile za leto 1935 precej, nizke v primeri, recimo, z letom 1929. Mi vemo , da so od tedaj šle gori — ali za koliko? Tonam pove popis. In odgovor zanima vsakega poslovnega človeka in sploh vsako osebo, ki živi v tej deželi. Ti popisi bodo tudi pokazali, koliko služb je v poslu in industriji. Ali je leto 1939 ustvarilo več služb? Ako je temu tako, v kakih poslih in industrijah? Več služb pomenja več ljudi, ki dobivajo plačo, in več plač pomenja vejo kupno silo. Kupna sila pa je .ona, od česar je odvisno zdra v je posla, naj bo posel še tako majhen ali še tako velik. S tema popisoma se bo tudi nabralo mnogo važnih podatkov po številu raznih vrst podjetij v raznih delih dežele. Vsakdo, ki namerava začeti kak posel na lastno roko, dobi precej dober pojem, da-li je v mestu, kjer hoče začeti posel, že dovolj poslov iste vrste, ako prouči izide popisa Kar ti popisi dejansko izvajajo, je seštevanje bogastva in po slov te dežele. To je j ako važna naloga za demokratičen narod, kjer vsakdo hoče vedeti kaj je na stvari. Popisovanje pa ne more biti nikomur v škodo, kajti o posameznih koščkih informaci je, tako nabranih, se čuva popol na tajnost. Ista postava kongresa, ki določa izvedbo popisa, obenem jamči, da se ne bo niti drobtinica nabranih informacij nikdar razodela nikomur. Gradivo se le rabi, da se pripravijo statistične tabele, in nikak del istega se ne sme vporabiti za svrhe davkov, regulacije ali preiskave. Češki prostovoljci v Franciji, ki bodo kmalu poslani na fronto proti Nemcem. Težave prvega vojnega fotografa Fotografski aparat danes že spremlja človeka na vseh njegovih potih. Tudi z vojnih področij imamo vse polno slik in celo filmskih posnetkov. Na nemško francoski meji pride med prvimi stražami do kakega spopada, srečajo se nemška in francoska lovska letala tam nekje za Re nom, na angleški obali so protiletalske baterije v pripravljenosti in ob prvem pojavu izvidni-ških letal začno delovati z vso ihto — čez dve uri že vidimo vse te prizore v časopisih, ki jih raz-našalci ponujajo po ulicah Pariza, Londona in Berlina, čez dva i dni jih vidimo v živih slikah na 'filmskem platnu, v naslednjih dneh gredo vsi ti posnetki vojne po ostalem svetu: fotografija! in filmsko snimanje, vse to je postalo že kot samoposebi razumljiv spremljevalec vojne. In vojna, o kateri nimamo fotografij, je skoro pravljična in tako stara, da si ne moremo napraviti no- bene prave predstave o njej, to je vojne pred Trojo ali pohod Hanibalove vojske čez Alpe, kar vse se izbgublja nekje v nejasni zgodovini. Ilustrirana vojna nam šele prav stopi pred oči, kakor nam je stopila nekdanja "Vojna na Daljnem vzhodu." Toda kljub vsemu temu je vojna fotografija še zelo mlada znanost ali bolje povedano: zelo nov način pridobivanja vsakdanjega kruha. Nekdaj so vodilni možje fotografijo gledali bolj postrani in so bili nevoljni na može, ki so jih lovili s čudnimi zabojčki in stojali v rokah. Knez Bismarck se je 1. 1866 silno raz-hudil na nemške časopise, ki so objavili sliko, na kateri je on v razgovoru z neko Paulino Lucca, slavno operno pevko tistega časa. In ko se je angleški kralj Edward VII nekoč dal — oziroma samo pustil — fotografirati na kolodvoru Victoria v Londonu, mu je nato prišepnila njegova žena kraljica: "Če bi bila jaz ti, Eddy, tega ne bi dovolila. . ." še manj pa je znano o križih in težavah prvega vojnega fotografa Mathewa Bradyja, ki je ohranil v slikah ameriško sece-sijsko vojsko, ki se je bila med leti 1861 in 1865. Mathew Brady je prvi izkušal, koliko je posel vojnega fotografa težji od posla vojnega poročevalca. Poročevalec sedi v kaki kantini in piše svojemu listu tucli o prizorih, ki so se dogodili že zdavnaj in je sam slišal samo pripovedovati o njih, fotograf pa mora biti prav v pravem trenutku zraven, sicer mu je prizor za vedno ušel. Če hoče imeti sliko o življenju v prvih vrstah, mora iti pač v prve vrste, če hoče imeti sliko, kako izstreli top, mora iti pač h topu . . . Prvi, ki mu je ta lov za prizori bil vsakdanji kruh, je bil Mathew Brady. Spremljal je čete ameriškega severa, vedno v prvih vrstah, vedno v glavnem stanu, vedno ob strani hrabrega predsednika Lincolna, vedno povsod. Zato pa ga tudi ostali poročevalci, "peresarji," niso pozabili. Bil jim je zelo privlačna zanimivost bojnega polja in so ga na dolgo in na široko opisovali, kako opravlja svoje delo. Kako hodi med bojnimi vrstami, ves obložen s kasetami, s stojalom, s skrivnostnim črnim zabojem, na glavi pa visok cilinder, ki naj bii mu med vojaki dajal večje dostojanstvo in večal ugled. O vsa ki sliki, ki je prišla v časopise Newyorka, so bralci vedeli, kako jo je Mathew Brady ujel, kako se je približal topničarjem in jih prosil, da so ob topu stali po trideset sekund, snemanja "na moment" takrat še ni bilo, kako je ujel kako skupino vojakov v njihovih zakritih gnezdih in postavil pred nje svoj črni zaboj, si pokril čez glavo črno zaveso in meril, meril — in v časopisu je bila slika teh vojakov. Mathew Brady je bil znan po hrabrosti, spretnosti, bil je pionir neke nove tehnike, ki pa jo danes že Miklavž nosi otrokom. Po končani vojni je kaj rad pripovedoval svoje dogodivščine, ki jih v takem na pol pustolovskem na pol resnem življenju ni bilo malo. V bitki pri Frideriks-burgu še zašel tako daleč v prve postojanke, da mu je južna vojska vsevprek prestrelila visoki cilinder. Nič več ga ni mogel nositi. Ko je poveljnik severnih čet general Grant videl njegovo zadrego, mu je dal častniško čepico, ki jo je Brady nosil še z večjim ponosom kot pa prej cilinder, ki je bil konec le samo civilno dostojanstvo. Ko se je vojna že bližala koncu, je nekoč v bitki pred Yorketownom zašel pred vrste južne vojske in se začel pripravljati, da bi jih slikal. Ti so; najprej presenečeno gledali čud-j nega moža, vsega natovorienega z raznimi zabojčki. Brady je najprej postavil stojalo, nato nanj namestil aparat, ki .je takrat zavzemal še dokaj veliko obliko, vse skupaj pogrnil s črno zaveso in izginil pod njo. Vojaki južne vojske, ki kaj takega še svoj živ dan niso videli, so se ustrašili in zbežali — Brady je bil ob lepo sliko, ker prizorov v gibanju njegov aparat še ni znal ujeti. Ni čuda, da mu je slednjič predsednik Lincoln stisnil roko in ga pred vso vlado pohvalil. Bradyju pa kljub temu po končani vojni ni preostalo drugega kot da se je spet zaprl v svoj fotografski atelje, kjer je čakal birmance in novoporočen-ce, ki jih je vse rad ovekovečil. Njegove vojne slike pa so izšle v posebnem albumu, ki je doživel velikanski uspeh, saj je bil prvi proizvod vojnega fotografskega poročevalca. o- IZ PRIM0RJA -Trst. Po treh mesecih je zopet dovoljen avtomobilski promet. Oblasti opozarjajo pešce in kolesarje, ki so se odvadili avtomobilom, da vozijo previdno in prav tako avtomo-biliste, da vozijo počasu. —Trst. Tržaško sodišče je obsodilo 40-letnega Ivana Šub-lja, stanujočega sedaj v Rimu, na 1,500 lir denarne kazni, ker se je izdajal za odvetnika. Isto tam bo prišel na zaslišanje Alojz Žerjal, ki je v oktobru lanskega leta umoril v neki gostilni pri Sv. Ivanu Rozalijo Godničevo, s katero je imel lju-zenske vezi preko šest let. Tudi Jakob Markežič se bo moral zagovarjati zaradi poskusa premišljenega ubojstva, ker je ranil Ido Pavšičevo v Miljah in ker je hotel zažgati njeno hišo. Končno bo prišla pred sodnike tudi služkinja Emilija Šrtova iz Kala pri Kanalu, ki je za-vratno umorila staro posestni-co Cristofidis. —Gorica, V decembru je poteklo 20 let, odkar je bila ustanovljena sedanja državna knjižnica' (Biblioteca Governativa), ki ima svoje prostore v poslopju stare goriške gimnazije. —Črni vrh. Pred sodiščem se bo morala zagovarjati Ana Poženelova iz Griž, ker je poslala preko meje svojo 18-letno sestro, da bi ji prinesla jestvin, kave in sladkorja. _____ MALI OGLASI OBNOVITE si svoja tla v hiši hitro in lahko, če si izposodite naš "Floor Sander." Stenski papir odstranite na lahek način, če si izposodite naš "Steamer." Mi dajemo Eagle znamke, dodaten prihranek za vas. Zavasky's Hardware Co. 6011 St. Clair Ave, Tel. EN-5141. (Jan. 25. Feb. 1,8, 15.22,29.) Delo dobi dekle za hišna opravila; mora imeti rada otroke; nič pranja; nič kuhe in dobra plača. Pokličite Dr. Rosen, FAirmount-7578. (22) Odda se stanovanje vse prenovljeno, pripravno za novoporoenca, obstoječe iz 3 sob (kopališče, klet in sploh vse ugodnosti). Vprašajte na lObJ E. 61st St., stanovanje pa se nahaja na 1048 E. 71st St. (22) Delo bi rada dobila dekle, 22 let stara, v res-tavrantu ali gostilni. Vprašajte na 1110 E. 63rd St. ^ East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za Povila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro. - Kraška kamnoseška obrt J 5425 Waterloo Rd. KEnmore »^-M EDINA SLOVANSKA izdeloval Nic a nagrobnih____ m m POPUSTA dobite na novih Maytag pralnih strojih. Dobite tudi popust za vaš stari pralni stroj. norwood appliance & furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. SPOMENIKOV V prcmrnjokopu Hartley,: If. Va. nosijo mrit" r War je izgubila življenje, ko, je. nastaja. ruzgtrelbu -v- rorf:. ■iidnika. nlSarjcv In z vero v to, z vero v vas bodoče dni vam oznanj'am nad to krsto ne besede žalosti, temveč radostno vest — Kristus je vstal!" "Res je vstal!" je bučeče zado-nelo iz stotin prsi, ki sta jih govor in prodira i glas propoved-nika pretresla. Začela se je služba božja za mrtve. ščekin se je hotel na vsak način posloviti od pokojnika; prinesli so ga na nosilih in mu pomagali, da se je dvignil. Obraz Jeremije je bil po običaju pokrit z naličjem, vidni sta bili samo na prsi zloženi grmadi — roke in bakreni križ, naslonjen k njim. Ker se ni mogel skloniti, je Ščekin samo iztegnil svojo edino roko in stisnil mrliču prste. "Z Bogom . . ." je rekel tiho. "Počivaj v miru!" Po splošnem slovesu je množica dvignila težko krsto na rame in jo med prepevanjem "večna-ja pamjat" ponesla v jame. Ves trg, vse morje ljudi se je križalo in jokalo ter gnetlo k vhodu vanjs. Položili so Jeremijo tja, kamor je želel: med ščenka in Tju rjo. Dve in trideseto poglavje Na srečo za samostan Nemci niso slutili tega, kar se je zgodilo v njem, in, obsedevši v svojem taboru, niso poskušali, da bi ga s silo zavzeli. Tretje jutro po pokopu Jere mije, ko je bila končana velika maša, se je prerinil do oltarja k igumenu Klim in mu nekaj zaše petal na uho. "Menda vendar ne?!" je začudeno spregovoril oče Paisij in nezaupno pogledal Klima. "Kakor je Bog svet!" je odgo voril ta in se prekrižal. Klimova novica je bila čudo vita: Nemci so urno podirali svoj tabor in odhajali. "čte ni to kakšna zvijača, da bi nas v kako past zvabili!" je govoril nezaupni Klim, ogledo val okolico in iztegoval svoj gosji vrat. Popoldne se je uganka pojasnila: kakor kača se je privlekla iz gozda pskovska vojska, ki je razbila in razpršila glavno nemško armado pod Pskovim ter hitela otimat svojo prednjo trdnjavo — Pečerski monastir. Vojsko je privedel posadnik Tenšin. Z nepopisnim navdušenjem zvonjenjem zvonov, s kriki in solzami so sprejeli Pečerci svoje rešitelje. Igumerv je šel s križem v roki skozi vrhnja vrata k njim v cerkvi so odslužili zahvalno službo božjo. Radovali so se branitelji, ra-dovali so se tudi Pskoviči, da niso našli samostana v rokah sovražnikov, toda najsrečnejši in najzadovoljnejši od vseh je bil Tenšin, ki je zagledal svojo Gru-njo. Deklica se je že popravljala in začela hoditi. Čemeren in siten je postal edi-nole Naum. Grunja si je belila glavo, toda ni mogla razumeti, za kaj gre. Popoldne, ko je Tenšin kakor po navadi legel, da se odpočije od nasitnega obeda, kakršnega obleganci že davno niso videli, se je šla Grunja, ki se ves čas ni ločila od očeta, poslednjič spre- hajat in poslavljat od samostan-cev. Pod hrastom je opazila Nau-ma, ki je sam sedel na kamnu. "Vsi se veselijo, samo ti si se začel žalostiti . . . zakaj ?" je rekla Grunja in stopila k njemu. Naum jo je nenavadno pogledal in vstal. "Si mar bolan?" "Zdrav.. ." je odgovoril smehljaje se. Grunja je sedla, se naslonila s hrbtom na drevo in z blaženim nasmehom dvignila obraz. "Kako lepo je živeti na svetu !" je rekla. "Kako je sinje nebo in ti listi — kakor zlato! Kako prekrasno šume hrasti, kakor da se pogovarjajo ... o čem! Pripovedujejo, kaj so videli " je odvrnil Naum, vrteč bilko. "Ali jih ne razumeš?" "Ne, jih ti?" "Pa povej tudi meni!" Grunja je obrnila pogled v nasmiha-joči se in zdajci pobledeli obraz Nauma. Njej je kar na lepem začelo biti srce. "Izvoli torej poslušati. — Ta, veliki, pripoveduje, da je živel na svetu Ivan — popovski sin brez imenitnih dedov in prade-dov. In živela je bojarska hči odličnega rodu, Marja Nikitična. Zgodilo se je, da sta hkrati prišla v ta samostan na božjo pot. In zgodilo se je še to .. ." Naumu je glas rahlo zatrepetal, "da je bedak Ivan pozabil, da je popovski sin in se brez pameti zaljubil v krasotico Marjo Nikitično." Naum je umolknil in se je obrnil vstran. "No, a ona?" je zašepetala Grunja. Zdaj pa je ona poblede la, a Naumu so se pobarvala li ca z rdečico. On je zmajal z ra mami. "A ona — se ne ve! . . . Sede vala sta pod temi hrasti, se po govarjala in razšla — tuja, vsak v svojo stran. On se je v žalosti topil, a ona . . ." ■ "Ni res!" je ušlo Grunji, to da tako, da jo je Naum prijel za roko. "Tega hrast ne pripoveduje!" "Kaj "To, da je Marji Nikitični vseeno, čigav sin je on! In ona Grunja ni končala, temveč se je sklonila Naumu na prsi Vroči poljubi so nadomestili besede. A o naju, kaj bodo potem hrasti drugim pripovedovali?" je vprašala Grunja, položivši Naumu roke na rame, in ga gledala vsa srečna. "To pa naj drugi Ivan pove svoji Marji Nikitični!" je odgovoril Naum, sijaje kakor ona. # ■ Tenšin se je sladko pretezal na pernici, ko je Grunja previdno pogledala skozi sobna vrata. Ko je videla, da oče ne spi, je sedla k njemu. Tenšin jo je ljubeznivo potapljal po rami. "Papa," je zašepetala Grunja, skrivaje svoj zmedeni in žareči obraz njemu na prsih, "veliko besedo ti moram povedati." "Kakšno, hčerka?" je vprašal začudeno in jo s prstom privzdignil za podbradek. Ona se mu je spet krepko pritisnila -z obrazom na prsi: "Dovoli mi, papa, da se omožim!" "Kaj ?" Tenšin je mahoma sedel. "S kom?" "Z Naumom . . ." in Grunja je povedala očetu vse, kar je njen izvoljenec storil zanjo in za ves samostan. Tenšin se je zamislil. "Kdo pa je ta Naum?" je rekel. "Ali ni tisti,, ki je bil v Sveti deželi?" je zdajci pristavil, ko se je bil nečesa spomnil, "Prav tisti . . ." "No, potem ga pa poznam!" je veselo oživel Tenšin. "Tudi o-četa njegovega sem poznal — dobri ljudje so!" Razprostrl je roke. "No, kaj torej, hčerka? Ako te je ta Naum umel smrti oteti, zakaj bi se potem oče pravdal z njim ft: pa?'! Ščekin je sedel z bojarinjo Go-lovljevo, ko je naglo vstopila Ta-sja in povedala novico, ki jo ji je pravkar Grunja sporočila. Bo-jarinja je vzdihnila. "Kako pa je to mogoče?" je vzkliknila. "In oče je privolil?" "Zakaj pa ne bi privolil?" je vprašala Tasja. ' "še izmišljaj si, zakaj!" je odvrnila Golovljeva. "Ali je popovski sin za posadnikovo hčer?" "Ko bi bila kmalu umrla — je bil dober popovski sin, a ko je prišlo veselje on ni zanjo!" je rekla Tasja. "Ne, mamica, to ni po božjem!" Bojarinja je opazila razdraže-nost v hčerinem glasu in je u-molknila; čez trenotek se je obrnila k ščekinu, ki je s prstom risal neke vzorce po namiznem prtu. "No, tako Bog za nesrečo zmerom veselje pošlje!" je ona vzdihnila. "Je že tako na svetu: skupaj smo živeli tu, zdaj pa se zopet razkropimo, vsak, kamor je. ... A ti, Vasil Petrovič, kaj boš počel zdaj? Dovolj je . . . tudi zate je čas, da prideš k pameti!" Ščekin se je žalostno nasmehnil. "Kdo me mara?" je rekel, ne da bi dvignil glavo. "Pokveka sem, brez roke. . . . Izgubil sem vse tovariše. . . , Samo eno mi je žal — da me je vražje kopje zadelo v roko, a ne v sence. Tedaj bi ležal sedaj poleg Djako-na in konec bi bilo vsega! No. morda ne bo treba dolgo čakati." V daljnem kotu se je začulo pritajeno ihtenje. Ščekin in bojarinja sta se ozr- la in zagledala Tasjo. "Mamica!" je zakričala, ker se ni mogla več zdržati, in se z jokom vrgla ostrmeli materi na vrat, "mamica, povej mu no ti, da ga ljubim!" "Kaj praviš, kaj praviš? Zavedi se, neumnica!" je brž rekla bojarinja in vstala s klopi. "Molči, takoj mi nehaj!" Tudi ščekin se je dvignil izza mize. "Počakaj, bojarinja!" je rekel in prijel Aleno Ivanovno za roko. "Ako se je ona s tako besedo zagovorila — potem ne potrebujem nič drugega na svetu. Mati, blagoslovi naju . . ." Tasja je dvignila z materine rame svoj mokri, ves solzni obraz, pogledala Ščekina, ki je tako od srca izpregovoril te besede, zagledala njegove sreče polne oči in mu zdajci ovila vrat s svojimi drobnimi rokami. "Dekle, si mar ob pamet? Proč pojdi!" je zakričala Alena Ivanovna, pograbila hčer za roko in jo skušala potegniti od ščekina. Ta je bojarinjo nalahko odri- nil. "Ne dam! . . . Tudi z eno roko bom čuval svoj zaklad !"■ je rekel šaljivo ter oprezno in ljubeznivo objel Tasjo in jo potegnil k sebi. "Torej blagoslovi naju, mamica!" je rekla radostno deklica z obrazom kakor cvet v rosi. "Uh, to dekle!" je vzkliknila bojarinja ter se umeknila in mahala z rokami. "Gospod, kakor je Tvoja volja! — Sama se je o-možila!" * V temnih jamah so na steni "glavne" ulice Pečerskega mo-nastirja še danes vidne nagrobne plošče z napol izbrisanimi na pisi, napravljenimi po ukazu i-gumena Paisija. S težavo sicer, toda vendar jih je mogoče razbrati. Na eni stoji: "V leto 7009 u-bien bystj na rati ot nemec li-vonskih Nikita Ščenkov." (V letu 7009 je bil na vojski od livon-skih Nemcev ubit Nikita Ščenkov.) Na drugi: "V leto 7009 ubien bystj na rati ot nemec li-vonskih Semen Tjurjin." (V le- tu 7009 je bil na vojski od livon- vrtu skih Nemcev ubit Semen Tjur-jin.) Med njima se nahaja počena plošča z neveščakom neumljivim napisom: "Inok Ieremija prestavi j s j a mesjaca, Septembri j a v pervyj den v leto 7010. Hristos Voskrese." (Menih Jeremija je zapustil ta svet meseca septembra, prvi dan leta 7010. Kristus je vstal.) A ti hrasti, ki so videli in slišali vse, kar je tu opisano, šume še kakor prej na samostanskem (Konec.) —Bazovica. Zaradi P be na kolesu je 'padel«1 zadel! z glavo ob cesti« 26-letni Anton Žerjal i* ja. Prepeljali so ga ^ bolnišnico, kjer so AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti vsaki slovenski hisi ugotovili, da ima 22 njo. Nesrečno je pad^ kolesa 17-letni Boris S* Križa pri Trstu in ojj tlaku v nezavestnem^, PR( V Venski prosto] ste ] li pr deže rogrr ovolj |podn. tajnik uzik po vst lana r bili ashi; •Jeca o na desno John C«^1 ,pir ^ Na levo je William Bishop, .. ^ U| sta bila vodji "Krščanske fronte" v Brooklynu, N. v], in še 15 drugih je vlada zaprla »« obtožila nam^m38;()( strahovlade v deželi. ^enje ___—--—:----'le ohi KUPITE VSTOPNICO takra -uma, fc in v "Slovenski Rooseveltov 30. JANUARJA denar v fborr . C L Ml) da ________ ____-Jača. .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiittHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin'^je i - . nuza | Grand Opening ! I V SOBOTO, 27. JANUARJA BOM ODPRL GOST^fvet( = i-Ol ali p 'Jen je i Pal ( jbo ti SLOV. NAR. DOMU NA ST. Gotovina v banki, da zaupanj znano pod imenom BISHOP MILLS TAVERN (Bishop Rd. & Wilson Mills) FINA GODBA, IZVRSTNA KOKOŠJA VEČE^|riiC( FAVORS Slsed V nedeljo popoldne ob 2 muzikalni program ^ Se priporočam za obilen obisk PHIL MOČILNIKAR, Managers* Hllljj!|ns£ Elik( HEndersoO er ' na ^iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"11 ;eje] S ___ _ „ j.—, 9 nc 1 Jos. Zele in Sino^na pnč d< POGREBNI ZAVOD Avtomobili m bolniški voz redno m ob vsaki url na razP°" Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ^ati. S 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlo«" COLLINWOOD8KI URAD: 5 452 E. 152D STREET Tel.: KEii t y bo servirana SRNJAKOVA VEČERJA V NEDELJO VEČER V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. Začetek točno ob sedmih. jjja tem Po večerji bo igrala Frank Jankovičeva godba. Vsem jc garantirana izvrstna zabava in najboljša postre tfle fje Vas prijazno vabi EUCLID RIFLE m '-TTV^rV'TVTVTVTVT'VTYTV Ko so hrasti Šumeli , ; ZGODOVINSKI ROMAN i