PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jubilejna številka ob petletnici 'Primorskega dnevnika' Naje uredništvo pripravlja ob priliki pete obletnice izhajanja (Primorskega dnevnika* posebno jubilejno štpvllko. Prosimo vse sodelavce in čitatetje, naj s svojim sodelovanjem prispevajo, da bo naša Jubilejna številka čim popolnejši pregled petletne borbe in dela naprednega gibanja na Primorskem ln ^RgpSj^jgTVO Vo VI - Štev. 92 (1483) Firrr ■■■ ■ ■ ■---- Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek k. maja 1950 Cena 15 lir jtonko Babič longo in dogovor Uto -TOGLIATTI . eni izmed zadnjih številk - a "Ipnitai), in sicer Z dne 'ni 1Pr'!a f‘ *•> ie Long o napi-I uoodn;' članek pod naslo-jT! «KPi In Trst». V tem Poleniirira Lonrjo z * denarnim časopisom «11 ki očita KPl odgovor-J za sedanji položaj Trsta, Trst Je danes ni priklju-Italiji. Kaj odgovarja na ta očitek? On se naj-SWi, da bi dokazal, kako tedaj, Se jc vodila bor-Try, (p-red mirovno poni mogla vplivati na po-rzaških komunistov, ker bili odvisni od KPl, so tržaško komunistično vodili ljudje za-k?" Komunistične partije £*tavije. Dalje na očitek ti-Joj,*'* Tempov, da ni KPl ni-l Obsodiia stališča tržaških Sp ki so se borili za jrw(itev Trsta k Jugo.-lavi-J^ Lonoo hiti sklicevati na “hve KPl, ki je že od ■ ,etj° na kaj sklicevati! Sčno° Se na si;°i° °P°riu' k'ln n(l^onnlistiČno sta- Mrtvil; 0a le takrnt za' ne bori su dn revolucio' ,lta m . tržaškega proleta- Sbnivrl °0ve avantgarde — Seta,..-' V' Takrat je tržaški T-od vodstvom svoje jr • • • • Jtalia “Etične partije izvedel H«?° rev°lucijo z orožjem Si( , ’ bsvojii si je oblast in to^tt* °)(>0 ~a ohranitev in J. T0U te revolucionarne zmg-P bji t? k' bilo mogoče le. če im,, Trst priključen l^dem ok k novi ratični Jugoslavi• I kor ni imelo v svo ** ,e Pa vodstvo KPJ r r, ni borbi nikoli per-(fk.! rev°lucije, ampak J* .skrbelo, kaj bo rekla P*» o njeni politiki. Da tf« Jyrc(^ italijansko na-j,,_o in imperialistično . Y° postala soodgovorna S>«io _.i»r —'■•ju tržaškega prolp k* n °na jo raje kričala, da S0?n'c težnjo proletaria-Sn.^j^fi oblasti Po revo \ konl poti- amPflk da v £b%yTcretncm primeru ne Ntr' Na se tržaški prale \ 'hto^veno briga za to-'»kosti* spričo višjih t!iC| «„ 1,1 interesov Italije )\m '>r>alističniml interesi H.Sa^bnržoazUp). In to sc t *Qkrat, ko je trža- C0,W t’ ^>tem ko si je C’ bodj, v rokah os?;o.jil ob-V’ itri-i borbo proti zu- V k; . ^talistični interven-V, t»Hn'n pozneje uspela Utr-'tfkrj-, rok tržaškemu ‘h tudi po zaslugi Je ^kontrarevolucionarne k\ Kpk kfijS y leh besedah se de-tlj/fi,1 yi takšna politika \}k 'liero >;e Longo danes '‘Suri očitke r1 > •ki: te’ In ima prav, Sčkpfio m -«S: tul zasluqct ki . . -Vl naPravilu «.iuoji» S Sir* kot s takš- , ržoa»! nal n0 poil %u,n’ rau'ji 711 mogoče slv-^,t(t lrcteklosti jc to V. - Pt-fpol^a na po. Sit^rde rekli — v jonskega impe-pki, °*u do tržaškega Jfis? ^‘a politika sicer Ih in ^kn^lonaln‘m i in te-*° ur, ^to.,ceW Sloven-^{» i r.r,' 0 žerner hinav-h> ■ zavesti množic vseh jugoslovanskih republik...«. «Nova Jugoslavija se je postavila na pet naglega gospodarskega razvoja na področju industrije, elektrifikacije in tehničnega napredka kmetijstva Obe držav i imata dvoji gospodarstev, ki se v sedanjem trenutku izpopolnjujeta in Jugoslavija ne želi drugega, kakor da Umore j Mene™° dh' Šimo trgovinsko pogodbo. i bo izstavila temelje za tesno sodelovanje tl obojestransko koristi,. . . «Pri maršalu Titu in prt nje-govih najožjih sodelavcih sem našel popolno razumevanje za italijanska narodna vprašanja in zlasti za borbo, ki 1° mora italijanski na, od za obrambo-sooje gospodar-politične neodvisnosti—'>■ «Maršal Tito mi je izjavil, da je pripravljen pristati na to. da pripade Trst Italiji, t. i. Pod suverenost italijanske repu i-ke, če bi Italija pustila Jug o-slavi ji Gorico, ki je tudi po podatkih našega zunanjega ministrstva v veliki večini slovanska. Edini pogoj, ki ga marša 1 Tito postavlja je ta, da dobi Trst v italijanski republiki av-tonomi statut., hi bo dejansko demokratičen in ki bo cmogo■ čil Tržačanom, da vladajo svoje mesto po demokratičnih načelih« «Mislim, da je čas, da se nehamo posluževati tržaškega vprašanja za sejanje nesloge med obema narodoma, ki sta oba delavska naroda in ki morata najtesneje sodelovati, da se enkrat za vselej osvobodita vsakega imperialističnega zatiranja in da si zgradita svobodno in srečno življenje—*■ «Z obiskom (V. Jugoslaviji) sem več kot zadovoljen, Skle-nil sem, da bom služil dvema stvarema: stvari moje države in pa stvari miru in mednarodnega sodelovanja med narodi... Mislim, da smo dosegli uspeh glede teh stvari. Italijanski narod lahko na vsak način zdaj vidi in razume, da je seda) možnost sporazuma in sodelovanja s Titovo Jugoslavijo poslala resnična, kar smo si vedno želeli. Našo vlado čaka zdaj dolžnost, da prevzame potrebno pobudo za ustvaritev dejanskega sporazuman. Tako Togliatti: No, danes pravi Longo, da so se časi spremenili, Se več!. On Pogovor maršala Tita z bivšimi italijanskimi partizani divizije „_____ Živeli v najboljših odnosih z italijanskim narodom ■^k< . i'iii ~tw—btt——inirrfiim1—ii i —hiiujii jlmimiiii i —para——Taa—w«m i im xnmi man——nap——b——mwi—b—iWfcg—— ■ je želja narodov FLRJ, je izjavil maršal Tito in poudaril: „Ako se spuščamo v nekatere drobne zadeve in se zaradi njih prepiramo, bomo teže našli podlago za sporazumevanje" (Od našega poročevalca) BEOGRAD. 3. — Maršal Tito je sprejel sinoči v Belem dvoru 36 zastopnikov bivših italijanskih partizanov y Jugoslaviji, ki jih vodi bivš; komisar divizije eltalia« Carlo Cutolo, in predstavnike članov odporniškega gibanja z Norveškega na čelu s komandantom Narvika podpolkovnikom Thor-mondom Strandom, ki so prišli na obisk v Jugoslavijo kot gosti Zveze borcev narodno-osvi>-bodilne vojne. Sprejema St. se udeležili tudi podpredsednik vlade Edvard Kardelj, iu^oslo-vanski poslanik v ltalij, dr. Mladen Ivekovič in zastopnik: Jugoslovanske zveze borcev. Zastopnikom italijanskih par. tizanov je maršal Tito dejal: (Italijanski partizani so nam vedno dobrodošli, kakor so nam dobrodošli vsi tisti, ki so bili z nami v najtežjih časih in ki se danes na Hcu mesta v naši državi lahko prepričajo, da se •niti za las nismo oddaljili od tistih namenov, idej in nalog, ki smo si jih postavili še med vojno. Najbolje je, ko prihajajo ljudje v našo državo, da vidijo na lastne oči, kaj se pri nas dela in gradi. Naši ljudje, brez razlike, kot voditelji tako vsi ostali državljani naše socialistične države, je nadaljeval maršal Tito, gojijo do italijanskega naroda najtoplejše simpatije. Zagotavljam vam, da boste v katerem koli kraju, kamor boste prišli, našli simpatije ne samo kot gostje iz sosedne države, temveč simpatije, ki so izraz priznanja soudeležencev velike osvobodilne vojne. Vidite, naše ljudstvo smatra tudi danes, da so z njim napredni ljudje v Italiji in v drugih državah, ki delajo na isti stvari, se pravi, da se borijo za mir in okrepitev dobrih odnosov na svetu. Ko danes govorimo o odnosih med Italijo in Jugoslavijo, mislimo na odnose med ljudstvom in naprednimi ljudmi Italije in narodi Jugoslavije. Mi nismo v nobenem primeru spremenili svojega stališča do italijanskega ljudstva zaradi napadov, samovoljnega pisanja in obrekovanja reakcionarnih in lašističnih elementov in nam je sodelovanje z Itali- janskim narodom zelo drago. Vi, ki ste bili borci tu v Jugoslaviji, ste lahko nosltelji teh misli in želj narodov Jugoslavije, da živijo v najboljših odnosih z italijanskim narodom. Nobena vprašanja, ki so obstajala qli obstajajo med nami in Italijo, ne morejo biti razlog, da bi se dobri odnosi med našima državama pokvarili. Samo čc bomo hodili po tej poti, bomo lahko pustili ob strani drobne zadeve in gledali v perspektivi, kakšne koristi imajo iz dobrih odnosafv naši dve državi in naši narodi; samo v tem primeru lahko pravilno utiramo svojo pot. Tudi obratno, ako se spuščamo v nekatere drobne zadeve in se zaradi njih prepiramo bomo teže našli podlago za sporazumevanje. Tudi vi tovariši, ko se povrnete v Italijo, povejte j italijanskemu ljudstvu, kamor i koli pridete, da Jugoslo\ ansJti narodi ne želijo nič drngega kot dobro italijanskemu narodu in dobre odnose z njima V nadaljevanju svojega govo ra z italijanskimi partizani je maršal Tito-izjavil: «Vi greste lahko, kamor koli želite in vidite lahko vse, kar hočete od nas vedeti, ker rhi nimamo ničesar skrivati. Za nas je važno, da se napredni ljudje, ki prihajajo k nam z dobrimi nameni, prepričajo na licu mesta, kaj Je resnica in kaj ni, da vidijo, kaj smo do sedaj uspešno izvršili in kaj še nismo mogli, ter da o tem govorijo tako kakor jim njihova vest zapoveduje. Hočemo, da se ljud. je, pri nas prepričajo, da je resnica, za katero se mi borimo, važna ne samo za nas, temveč prav tako tudi za vse napredne ljudi na vsem svetu. Vi kot borci osvobodilne vojne, imate pravico, da poveste italijanskemu narodu, ali je tisto, kar se o nas piše, točno ali ni. Tudi vi ste dolžni, da se borite za to resnico tudi sedaj po vojni, ker ste se za to, kar mi sedaj ustvarjamo, borili in med vojno prelivali kri, a mnogi od vaših tovarišev so dali tukaj tudi svoje življenje).’. Ko je pozdravil goste z Norveške. je maršal Tito izjavil: «Nam so dragi vsi napredni ljudje sveta, vši so nam dobro- PRVOMAJSKE PROSLAVE V JUGOSLAVIJI Veličasten prikaz delovnih zmag ki označujejo zmagovito pol narodov FLBJ v socializem Maršal Tito sprejel ameriške napredne študente - Izjave dveh članov delegacije italijanskih partizanov na beograjskem radiu BEOGRAD. 3. — Bsogra-jski I povorki v Beogradu manifesti-| ter so znali ostati dosledni v listi posvečajo največ prostora rali svojo er.o nest in odl čnost |«vojt borbi. Duh v katerem so poročilom o prvomajskih pro- v tor'ri ,a zgiad tev socializma, “e dvignili, je bil duh mterna- t _ v . .» t_. .. .... — cionalizma. miru in svobode za vseh, ter socialistične. bodočnosti za vse človeštvo. Tajnik partijske sekcije KPl v Cislago in odbornik Zveze borcev v Varese Mario Moiano pa je izjavil: Tovariši komunistične partije Italije! Govori vam jugoslovanski partizan, vaš tovariš, tajnik sekcije KPl v Cislago in odbornic zveze borcev v Varese. Pričel sem semkaj kot dober marksist, ljubitelj resnice in stvarnosti, da vidim, kaj Se dogaja in kako se vodi tu borbs za socialistično državo. Ne vodi me noben predsodek, neben nritisk, ko vam podajem to izjavo. Govorim enostavno kot Italijan Italijanu. kot komunist komunistu Tudi jaz sem imel kakor vi dveme, hotel sem razčistiti razna vprašanja, toda sedaj ne več! Kar sem videl te dnj tu v Jugoslaviji sem luhko spoznal, kako gre Komunistična partija Jugoslavije Dod vodstvom ju- š.avah v Beogrrdu in vsej dr žavi. Poudarjajoč, da se je Prvi maj svečano proslavil po vsej državi, poudarja «Borba» pod naslovom «Veličastna prvomajska proslava v Beogradu je pokazala pripravljenost in sposobnost našega ljudstva, da s svojimi silami zgradi socializem«. »Politika« poudarja, da so delavci mesta in vasi iz vse države v veličastni prvomajski celo trdi, da bi današnji direktni razgovori med Italijo in Jugoslavijo o tržaškem vprašanju bili samo v škodo Italije, ker je cona B že dejansko priključena k Jugoslaviji in bi se razgovori irodili sanlo o usodi conc A Tržaškega ozemlja. Tukaj Longo dosega višek hinavščine in potvarjanja zgodovinskih dejstev. On hoče lažno prikazati vso stvar kakor da jc takratni dogovor pomenil pristanek Tita, da se ves teritorij, ki ga obsega današnje STO, ki takrat še niti obstajalo ni, priključi k Italiji. On sc dela pozabljivega, kakor da ne ve', da je v tistem dogovoru šlo samo za mesto Trst, ne pa za ostali teritorij, ki bi moral biti priključen naravno k Jugoslaviji. Pozablja tudi da bi Trst res prišel pod suverenost Italije, ampalc da bi imel avtonomni položaj z res demokratično upravo in kjer bi bili zagotovljeni obojestranski interesi Jugoslavije in Italije. Se bolj nesramen je Longo pri vprašanju Gorice. On pn-avi, da je res Tito zahteval v zameno za takšen Trst Gorico, ampak da bi bila vendarle naloga italijanske diplomacije, v nadaljnjih direktnih pogajanjih rešiti Gorico za Italijo. Na kratko rečeno, Longo se opravičuje pred «sio.jo» buržoazijo, češ, če je Togliatti, da «reši» italijanstvo Trsta moral pristati na zahtevo Tita, da gre Gorica k Jugoslaviji, bi pa bila naloga italijanske diplomacije grofa Sforze oslepariti Jugoslavijo na kakšen način za Gorico. Res čudna so pota izdajstva revolucije. Naravnost težko je gledati, kako ljudje, ki imajo svojo revolucionarno pretek klost, slepo sledeč politiki Ko-minforma, padajo tako nizko, da jim ni mar nit i Za najbolj običajno človeško dostojanstvo, poštenje m resnico. Naj pa Longo ve, da ie še poštenih ljudi na svetu, da so ogromne množice proletariata in delovnih ljudi, v revolucionarne sile katerih Longo več ne verjame, ki bodo pometle s takšno jezuitsko, hlapčevsko in kontrarevolucionarno politiko dovče-rajšnih voditeljev delavskega gibanja in si z revolucijo utrle pot do osvoboditve. Naj Longo tudi ve’, da se bomo vsakodnevno, vztrajno in dosledno borili za pravilno, re-volucionamo-demokratično rešitev tudi tržaškega vprašanja, rešitev na kakršni je zainteresirano tudi delovno ljudstvo 1-tallje. Prepričani smo da naša borba ne bo zaman in da bomo tudi v tem vprašanju končno dosegli zmago. Pokazali so številne neve proizvede, ki so jih izdelali v lastnimi silami v d-mačih tovarnah. «Rad». dušilo glavnega odbora Sindikatov Jugoslavij > poudarja da so bila prvomajske proslave v Jugoslavij: veličasten prikaz delovnih zmag. ki ozr.ačujeio zmagoslavno po. jugoslovanskih narodov v socializem. Listi objavljajo tudi poročila o bivanju inozemskih delegatov. ki so prišli na prvomajske proslave v Beograd. Vsi listi poročajo o svečanem sprejemu. ki ga je včeia! priredila Zvrz« borcev Jugoslavije na čast delegaciji italijanskih partizanov in pripadnikov norve. škega gibanja odpora Dal'e objavljajo listi na vidnih mestih poročilo o sprejemu skupine naprednih ameriških študentov pri maršalu T:-tu. Ob tej priliki jo maršal Ti-to v razgovoru s študenti, člani glavnega odbora ameriške progresivne stranke izrazil upanje, da bo tudi ameriška napredna m’adina v me’ah svojih mežno-ti delala za utrditev dobrih odnosov med posameznimi državami (Borba« objavlja tudi izvleček predavanja o Jugoslaviji, ki ga i» imel britanski javni delavec Z/lliacus na london skem radiu. Dva člana delegacije bivših italijanskih partizanov, ki se je v Beogradu udpležila prvomajskih proslav, sta govorila na beograjskem radiu. Voditelj delegacije Carlo Cutollo je izjavit med drugim: Po žrtvah oborožene borbe so Jugoslovanski narodi, ko so položili orožje in se lotili dela, znali ohraniti isto navdušenje in istega požrtvovalnega duha naškega voditelja maršala Tita po čisti marksistično - leninistični poti. Zato je vse laž. kar izjavljajo kominformističnl voditelji, agenti imperialistično policije ruskih voditeljev. Tovariši, verjemite ml, tu se v resnici dela za ljudstvo in z ljudstvom. Vsakdo od vas lah-hko vidi in se prepriča, kar sem videl jaz. kadar koli to želi, in s tem vabilom vas pozdravljam in vam pravim: Ne sprejemajte laži farizejskih italijanskih komunistov, pač pa iščite resnico za vsako ceno, za zmago pravega socializma! došli, iz katere koli zemlje prihajajo, ako prihajajo k nam z dobrimi nameni, da bi naši državi pomagali v današnjem položaju, ko hočejo z raznih strani našo državo, naše delo in naša stremljenja obrekovati. Potrebna nam je moralna podpora naprednih ljudi v svetu, da bi mogli usmeriti svoje delo in graditi boljšo socialistično družbo. Smatramo, da svobodna in neodvisna Jugoslavija, močna gospodarsko in politično znotraj. z idejami mirnega sodelovanja z vsemi, ki takšno sodelovanje želijo, in s čvrsto odloč. nostjo, da se bori za mir, lahko odigra veliko vlogo v svetu kot važen činltei.j v tem pogledu Mi imamo edino željo, živeti z vsemi v miru in s svojim zgledom, če je to mogoče, pomagamo tudi drugima. Gosti so z odobravanjem sprejeli besede maršala Tita in nato ostali z njim v prisrčnem pogovoru cele tri dre. Bivši italijanski partizani so se no K:i-beda, v Jugoslavijo boiilj za r&snico o njej in mnogi od njih sr, bili zaradf takšnega stališča izključeni iz Komunistično partije Italije, mnog; pa pričakujejo, da se jim bo to po vrnitvi iz Jugoslavije zgodilo. Toda oni so s ponosom govorili 0 svoji borbi zw zmago resnice o Jugoslavija Bivši kmisar italijanske divizije »Italia« Carlo Cutolo je izrazil s sledečim, besedami čustva bivših italijanskih partizanov, ki so se borili v Jugoslaviji. «Tovariš maršal, pozrumo vas iz vojne. Pod vašim vodstvom smo se borili in vemo, da boste tudi sedaj zmagali. Sprejnljali smo vaše delo za časa vojne in vemo. da je Komunistična partija Jugoslavije že tedaj postavljala osnove nove socialistične Jugoslavije. Jugoslovanski narodi se niso borili samo za avojo svobodo, ampak za viši« cilje, za svobodo tudi ostalih narodov On volite, tovariš maršal, da vt-m povem, d* je |a-nova • Jugoslu-viia v našem prepričanju r.d šla dalip po svoji pot; v .vorin-lizem, kot to mnoej mislilo A morda prav zaradi tega delajo neprilike vaši državi. Zato mi- Kfimin f iirmističnim zaslepljencem! Poslušajte, kaj je govoril Pajettu v rimskem parlamentu: (TISTO, KAR SMO ZAHTEVALI, NI LE POTRDILO, DA SE MORA VSE SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE VRNITI ITALIJI, TEMVEČ JE TUDI PRAKTIČNA AKCIJA DA SE BO TO ZGODILO: OBJUBLJANJA IN USTNE IZJAVE PROTI AKCIJI, KI JO VODI TITO, NIKOMUR NE KORISTIJO . . .» Podobna namigovanja na «praktične akcije« in slično, smo doslej slišali le s strani najbolj zakrknjenih in najbolj neodgovornih fašistov, vojr.ohujskaških zločincev, ki si želijo vojno in ki bi hoteli italijanski narod spraviti v novo tragedijo. Takšno politiko, kakršno hoče Pajetta v imenu KP Italije in ki je dejansko politika italijanskega imperializma, ki ga je Lenin imenoval «cunjasti imperializem«, ta isti Lenin takole označuje: (Revolucionarno - demokratska, t. j. revolucionarno -buržoazna Italija, ki se je osvobodila jarma Avstrije, Italija iz dobe Garibaldija, se končno pred našimi očmi pretvarja v Italijo, ki zatira druge narode in ropa Turčijo in Avstrijo, v Italijo grobe, odvratno reakcionarne umazane buržoazije, ki se peni od zadovoljstva, da so tudi njo pustili, da pri plenu sodeluje«. (Dela, zvezek 18, str. 289-290 v ruščini). Takšno je bilo Leninovo mnenje .o italijanskem iredentizmu, ki je fiostal lasten danes tudi italijanskim kominformistom v Italiji in v Trstu, iredentizmu, ki je vedno zahteval Trst, Istro in Gorico in zaradi česar je /talija tudi sodelovala v prvi. svetovni vojni. Lenin je smatral, da je pohlep Italije po teh krajih s Trstom vred, nepravičen, da ta pohlep nima nobene zveze z interesi italijanskega delavskega razreda. Pa ne samo to! Tako je pisal Lenin tedaj, ko so bili ti naši kraji v sklopu avstroogrske monarhije ne pa v svoji nacionalni in socialistični državi. Kaj bi Lenin mislil šele o današnji Italiji, ki hlasta za ozemljem in za slovenskim ljudstvom vg njem, ozemljem, ki pripada ali ki bi moralo pripasti slovanski in socialistični državi! in kaj bi mislil o kom-informistih ter njihovih voditeljih, ki kot italijanski kom-informisti podpirajo razrednega sovražnika pri tem hlastanju za plenom, kominformistov, ki ponujajo sodelovanje buržoaziji in zahtevajo, da se ustvari imperialistična fronta! Prav gotovo je, da Lenin ne bi nikoli dovolil takšne diplomatske note glede imenovanja guvernerja, ki bi omenjeno imperialistično fronto blagoslovila in podprla! Italijanski koniinfornmvct pa na Lenina ne samo pozabljajo, temveč ga tudi izdajajo! (Nadaljevanje na 2. strani) LAKE SUCCESS, 3. — Začasni glavni tajnik OZN Byron Pice Je včeraj obvestil preflsednlka mednarodnega sodišča, da glavni tainik ni dobil nobene- ga obvestila s strani Bolgarije, Madžarske in Romunije, ki b! potrdilo. da so te države določile svojega predstavnika v arbitraž- ni komisiji. Znano le, da je pred mesecem dni mednarodno sodišče na zahtevo glavne skupščine OZN — oziroma nekaterih zahodnih sil — določilo, da morajo zgoraj Imenovane države določiti svojega predstavnika v arbitražni komisiji. Odgovor prizadetih vlad bi rr.oral priti v 30 dneh. Prizadet« vlade obtožujejo London In Wa-shlngton, da kršita predpise mirovne pogodbe v zvezi s člove-Canskimi pravicami. MMita partizanom Slovenske Koroške CELOVEC, 3. — Jugoslovanske oblasti so dodelile stalno invalidnino še tridesetim bivšim partizanom iz Slovenske Koroške. 20 bivših partizanov Iz Slovenske Koroške že dobiva invalidnino od jugoslovanskih oblasti. Skrb jugoslovanskih oblasti za bivše partizane iz Slovenske Koroške, ki so se borili v sestavu slovenskih edinic NOV Jugoslavije, je naletela na velik odmev pri hivSih partizanih ln prebivalstvu Slovenske Koroške in to tem bolj. ker avstrijske oblasti ne nudijo nobene pomoči žrtvam fašizma v Slovenski Koroški. Danes sestanek namestnikov za Avstrijo LONDON. 3. — Predstavniki zahodnih sil so sprejeli predlog sovjetskega delegata Zarubina in se bodo sestali jutri ter razpravljali o mirovni pogodbi z Avstrijo. Avstrijska vlada je izdala poročilo, da je zavrnila sovjetsko zahtevo, naj bi se znova sestavil člen mirovne pogodbe, o katerem je bil že dosežen spo-| razum. Gre za člen, ki se na-i naša na denacifikacijo in demilitarizacijo. Trygve Lie pojd Tajnikove izjave o njegovem potovanju po evropskih prestolnicah In v Moskvo madzari vabilo itemce nat se vrneio DUNAJ, 3. — 12 tisoč madžarskih Nemcev, ki so jih z Madžarskega izgnali v Avstrijo in sedai živijo v Avstriji, je sedaj dobilo ponudbo s strani madžarskih ob lasti, naj se vrnejo na svoje domove. V zvezi s tem je madžarski predstavnik na Dunaju izjavil na tiskovni konferenci, da I« madžarska vlada prišla do tega sklepa, ker primanjkuje delovne sile na Madžarskem. PARIZ. 3. — Na tiskovni kon. ferenci, ki jo je imel danes zjutraj v Parizu Trygve Lie, je med drugim omenil da bo 10. maja odpotoval v Moskvo. Glavni tajnik OZN je med drugim dejal: «Prihodnio sredo bom odpotoval v Moskvo. Konstantin Ziščenko, drugi tajnik za zadeve Varnostnega sveta me bo spremljal na poti. V Moskvi, kjer bom ostal nekaj dni, nameravam obiskati nekatere sovjetske osebnosti. Ce bo Stalin v Moskvi, upam. da se bom sestal z njim- Od teh obiskov v štirih prestolnicah ne pričakujem važnih rezultatov, ne takojšnjih uspehov. Upati pa je treba, da bodo te izmenjave misli prinesle sadove čez dva ali tri mesece. Od 1945. leta ie položaj postal vedno bolj napet ne samo za Združene narode, pač pa tudi za bodočnost sveta. Sedaj govorijo o dokončni delitvi sveta na dva tabora. To pa lahko samo še ojača obstoječa nasprotja, ustvarja nova tekmo. To lahko privede do vojneRa gospodarstva, do gospodarstva, v katerem so revni in lačni obsojeni na revščino in lakoto. Prinaša vojnohujska-ško propagando z vsemi histe-rizmi in prepaai ter onemogoča možnost spo. ažurna o nadzorstvu nad atomsko energijo. Taka pot pripelje prej ali slej do tretje s.ttovne vojne. Druga pot je ona Združenih narodov. •Ta nas ne pelje v vojno pač pa možnost te čimbolj odvraču. Niti naim.inj ne dvomim, kaj si bo izbii.ia večina narodov na svetu. Ti so za Združene narode- Vendar ne morem verjeti, da bi si katera vlada želela vojno Se v tem letu je treba no. praviti nove velike napore, da se napravi konec hladni vojni. Jasno, da je prvi korak v tem ta, cia postanejo Združeni narodi pripraven kraj za sreču-nje, kjer bi se lahko pogajali, ki er bi mirno uredili različna stališča in obstoječe spore med in še poostruje oboroževalno velesilami. Skušal bom storiti O De Gasperijevih Irnih^ metrih in zvonikih Iz Rima poročajo, da se je včeraj popoldne v rimskem senatu oglasil po tržaškem vprašanju sam predsednik klerofa-šistične vlade De Gašper i, ko je odgovarjal na več tozadevnih interpelacij. Povedal ni seveda nič novega, kar bj ne bili že vedeli iz govora njegovega zunanjega mnistra Carla Sforze. Tudi De Gasperi vztraja še nadalje, da mora Jugoslavija prepustiti Italiji obe coni Tržaškega ozemlja kakor so Ji »obljubili« 20. marca pred dvema letoma v Washingtonu. Londonu in Parizu. Pri tem je■ De Gasperi dodal: «Ne delamo vprašanja glede metrov in zvonikov. Zapadnim imperialistom pa je zapretil: (Pridružili smo se atlantskemu paktu in gremo za uresničenjem evropske skupnosti. Toda naše energije ne bodo mogle biti mobilizirane v to svrho če narod v vsakem trenutku čuti zbadanje trna. ki ie zaboden v njegov bok«. Glede Istrskega okrožja pa še je prtti predstavnik rimskega cunjastega imperializma razrepenčil nad Jugoslavijo s tem, da bo poslal v Beograd dokumentacijo o ((nasilnih dejanjih v škodo Istranovi) med volitvami 16. aprila, dokumentacijo, ki jo je zbralo rtfegouo zunanje ministrstvo in ki jo bo zahteva, da Se v Istrskem okrožju «obnovi varnost« ter da se prav tam ((obnovi položaje v pričakovanju *dokončne rešitve«. Kot zaključek vseh teh katoliških in demokratičnih ter mi-votjubnih zahtev pa je De Gasperi povzel: nF-o zahtevamo ničesar, kar bi lahko motilo delo obnove ali miru. ničesar, kar bj žalilo čast ali interese Jugoslavije, temveč 1» iščemo modus vivendi, ki bi imel pečat dostojnosti in mirne rešitve« Me d svoj govor pa je vpletel zgodovino vseh pogajanj, ki so so vršila okrog tržaškega vprašanja od konca vojne Pri vsem tem seveda De Gasperi ni opazil, da so italijanski imperialisti — rimski in beneški — liberalistični ali fašistični ali klerofašistični in sedaj tudi kominformističnl prišli v svojem hlastanju po tujih ozemljih vedno tako daleč do koder so jih bili narodi ’ teh ozemelj prisiljeni pustili. Bili so v Dalmaciji, dokler jih hrvaško ljudstvo ni s silo izgnalo, prav tako so bili v Ljubljani, na Sušaku, Ogulinu, Novem mestu. Idriji, Logatcu, Postojni in na Reki, v Pulju in Pazinu, Tolminu in Ajdovščini v Solkanu in v Sežani, vse do 'tedaj, dokler jih ni ljudstvo z poslal tudi trein zapadnim si- njihovim orožjem pognalo, da lam. Dodal je še, da Italija 1 so se kontaj na Tagliamentu krvavih glav ustavili. Se da včeraj so zahtevali asacri con-finis na Julijskih Alpah in no Snežniku, potem so rekli, da bi radi vsaj Koper in Buje Z vsem Istrskim okrožjem, in da pri tem ne bi niti delali vprašanja za kakšen meter ali zvonik ali pa celo za več metrov in več zvonikov, kajti De Gasperi je besedo meter in zvonik rabil v množin' Kakšna velikodušnost! Bog ve ali so v Rimu izračunali, koliko metrov men razdalja n. pr. od Ljubljane do Sežane? Ali Pa od Ogulina do Rižane ali pa °d Zadra do Vi-iinade? Bog ve, ali imajo v St turovem zunanjem ministrstvu kakšen odsek, ki se bavi štetjem zvonikov na področju med sedanjo ital;Jansko-ju-goslnvansko mejo in n. pr. se-vero-vzhodno mejo tako imenr vane medvojne prve. druge in tretje okupacijske cone njihove okupacije Balkana. Bog ve ali imajo v tem odseku n pr. tudi statistiko tistih zvonikov, katere je njihova tipjska spre menila v strojniška in topovska gnezda ln s enter i(i je pobijala naše ljudstvo; ter tistih zvonikov, ki so jih v svoji rimskokatoliški vnemi zaradi tistih ciljev pobožno razrušili, pa tudi zažgali, če je bilo treba Pr; tem «niso nikoli zahtevali ničesar, kar bi moglo mo- bi žalilo čast ali interese Ju-goslavije«, da se izrazimo t besedami samega De Gaspinju. Vse kar so počenjali lK kar počenjajo, je v imenu »iskanja modusa vivendi, ki bi imel pečat dostojnosti in mirne r. ct-ven. Tudi meje v Julij'ki’x Alpah in na Snežniku v Stsk. in v Mrzlih vodicah nad Crlkve-nico in nad Splitom so bile vedno v znaku »modusa vtven di», ki je bil «improntuio ttllh dignita ed una soluziong pači-ficas, pri čemer niso nikoli delali vprašanja o metrih ,n o zvonikih, kajti velikodušnost je bila neizmerna tudi tedni k« sedaj. Pa ne samo velikodušnost'. Tudi trnje jih je vedno zbadalo in tudi v vsakem trenutku1. Ko so imeli zasedeno n. pr. Ljubljano in Split, jih ,e tnrje tako zbadalo, da so zahrepeneli po donskih nižinah! In bog ve, kakšno trnje bj jih zbada!.'), čc bi bili ostali tam, zlasti če pomislimo, da v svojih Strokovnih vojaških revijah njihov znameniti za takšno trnje najobčutljivejši general Messe prav zadnje tedne pisan o junaštvu svojih vojakov na omenjeni h nižinah, junaštvu, ki su ga občudovali sami nacistični generali. Pri vs:m tem seveda ni prav nič čudno, da so ti verni rimskokatoliški možje pozabili — tako popolnoma pozibili na tlti delo obnove in mini«, še j tisti lep mu k ic svetega pisma man) pa seveda «ničesar, kat I o brunu p lastnem očesu in a smeti v tujem. Le nekaj dni je minulo, odkar smo na tem mestu našteli vsa r.asif-a ki jih dopušča De Gisp?rijeva vladi nad Slovenci v Italiji, uti vlada, ki zbira dnkumen'c o »nasiljih«, v istrskem okrožju Svetujemo D ■ Gas; eri ti mr k omenjeni dokumentaciji pri lož i načrt jn sezram delo anj • i'Sch klerofašisti'nih CLN-ov-skih in kominfoimist čnih ter o ristiin h »kvader, ki 'o b ih n" delu IC. aprilu v Istrskem okrožju Bi>o bi tudi dobro č bi prilci'l grozilna pisma, ki so jih CLN-ovci pošiljali kan didatom Ljudske fionte. Ne b bilo sla bo če bi k te, doku-mentaciii priležil tudi kakšna fotografijo <> napadih noija o* vri hodu p arnika ,z Kot ra v Trst Gl d aeobhodne rotrebe pri laganja izrezkov iz šovinističnega časopisa. zlasti glasil njegove stranke, ro>e’-: o nn t'sii't č'ankov, v k'>trrih s n i ib ti ča sopisi prisiljeni demantirati sa distične vesti o mrtvih in ranjenih, glede takšne potrebe pa niti nočemu izgubi ati besed Kar se p-< tiče bedastega po navijanja: dajte nam vse. kar imate, pa bomo priiitelji, sv e tujemo našim čitateljem. da si prečitajo naš današnji uvodni člantk, razgovor maršala Tita ki ga je imel pred nekaj dnevi s tujimi novinarji, in n,egov razgovor, ki ga je imel včeraj z bivšimi italijanskimi partizani v. Jugoslaviji. vse mogoče, da pride do take rešitve, kar si želim že tri leta«, V odgovoru na razna vprašanja novinarjev je Trygve Lie odločno zanikal vesti, ki krožijo v New Yorku, da bi imel posebno Trumanovo poslanico za generalisima Stalina. Glavni tajnik OZN je dejal, da je glavni namen njegovega potovanja oo raznih prestolnicah ta, da dobi neposredne informacije, ila vidi predstavnike držav in jih obvesti o položaju. Trygve Lie je še poudaril, da nekateri organizmi OZN ne vršijo svojih poslov normalno zaradi ne. katerih praznih mest jn pa zaradi vprušanja kitajskega predstavništva. ki še ni rešeno. Glede tega je Trygve Lie omenil svoje mnenje, da prisotnost delegatov LR Kitajske pri OZN nikakor ne sili, da bi države članice morale navezati diplomatske stike z LR Kitajsko. Juridično rešitev tega vprašanja pa bodo predložili mednarodnemu sodišču v Haagu. Glavni tajnik OZN je poudaril, da je v tem vprašanju razpravljal med potjo po raznih prestolnicah, vendar pa je poudaril, da je stanje ostalo tako, kakor je bilo 22. aprila, ko je odpotoval iz Lake Successa. Trygve Lie je omenil še, da se bo razgovarjal tudi glede indonezijskega vprušanja. Trygve Lie bo jutri z letalom odpotoval v Amsterdam- Po krajšem bivanju na Holandskem pa bo odpotoval v Švico, Senator Taft za znižanje fondov Marshallovega plana VVASHINGTON, 3. — Senator Taft Je danes ponovno vztrajal v svoji tedenski kroniki, ki so Jo objavili republikanski časopisi, na' bj v bodoče fonde Marshallovega plana znižali za 20 odst Ko te 80 ameriški kongres odobril Marshallov plan — je poudaril Taft — so ZDA razpolagale s presežkom 8 milijard dolarjev. Drnes pa imajo 6 milijard dolarjev primanjkljaja. V istem članku Taft nasprotuje tudi nakazilu ♦S milijonov rtolarlev za zaostale dežele na svetu AnoieSAi sindikalisti v Ljubljani LJUBLJANA, 3. — Angleški sindikalni predstavniki so prispe. 11 v Ljubljano Iz Beograda, kjer so prisostvovali prvomajskim proslavam. Angleška delegacija, ki bo ostala v Ljubljani nekaj dni, si je ogledala Titove zavode »Litostroj« in pa sindikalne počlL niške domove v bližini Ljubljane. Centralni komite Zveze sindikatov Slovenije je gostom priredil banket. , PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Pogovor maršale Tila ; bivšimi italijanskimi partizani Mie Jlalia" (Nadaljevanje sl. strani) slini, da gre tu 1-. za poskus, da se interesi delavskega raz- reda oziroma ljudstva Jugoslu Zahtevamo mir in red! vije in interesi proletai uta sveta podvržejo interesom, ki jim niso mternacionalistični.« Ko je izjavil, da je v Jugoslavija videl ogromno navduše nje, s katerim ljudstvo gradi socializem, je Cutolo dejal, da se bodo bivši italijanski partizani 'borili, da bo "esn.lca o Jugoslaviji prodrla v ovet. Nje govini besedam se je pridružil tudi Mario Moiano. ki ie izjavil da bodo italijanski partizani. ko sc bodo vrnili v Italijo.'začeli diskusijo o Jugoslaviji v organizacijah Komunistične partije in povedali, kar so. videli. On je izjavil, da italijanski komunisti želijo razpravljati o nepravičnem napadu na Jugoslavijo, toda na se danes razpravljanje o Jugoslaviji ne postavlja na dnevni red v celicah italijanske partije, ter da je diskusija celo prepo vedana. Na pripombo nekega člana delegacije, da hočejo. iz KPI izključiti vse tiste, ki sina' strani Jugoslavije v spuru s Kominformojn, je maršal Tito dejal: «Tako so nekoč delali oportunisti, socialisti proti komunistom. Vprašanje izključitve iz partije v takšnem primeru je samo formalna zadeva. To ne pomeni, da je tisti, ki je izključen, prenehal biti komunist. Glejte, je dodal maršal Tito v smehu, jaz sem izključen iz Kominforma, pa vseeno nisem prenehal biti komunistu. Preprečevati ljudem, da bi videli resnico in jih izključevati iz partije, če to oni vseeno hočejo, — je nemarksistič-no in nekomunistično. Prav zato je človek lahko popolnoma miren, ker bilo bi napačno, če bi samo poslušal druge a sam se ne bi boril. Danes je dostojno boriti se za načela marksi-zma-ieninizma in za pravilne odnose ne samo v posameznih partijah, temveč tudi med socialističnimi državami Leta 1948 so nam rekli, da bomo v šestih mesecih propadli; da nas bodo požrli, so nam najprej rekli, požrle kapitalistične dr. žave. Potem ko se to ni zgodilo, so rekli, da bomo vstopil v imperialistični tabor. Potem ko je prešel rok tudi tega njihovega prorokovanja, a mi nismo prešli v imperialistični tabor, so v zadregi enostavno začeli trditi, da smo vstopili v imperialistični tabor. Toda ta zadeva, ali smo mi vstopili ali nismo v imperialistični tabor, se ni mogla in se ne more skriti in oni so bili prisiljeni, da si izmislijo tudi četrto laž — da smo mi fašisti. Medtem pa je razumljivo, da nihče na svetu ne more postati fašist zato, ker nekdo drugi trdi, da je on fašist. Zato so vse njihove muke in želje ostale tudi tokrat brez rezultatau. Maršal Tito je izjavil, da se je na prvi pogled zdelo, da je mednarodno napredno gibanje s sporom Kominform — Jugoslavija dobijo velik udarec. »Toda, — je dejal maršal Tito — stvar je treba vzeti v celoti. A ko se v celoti gleda, potem se vidi, da je mnogo bolj globoka, kot pa se je zdelo v začetku. V končni liniji ima odpor, ki smo ga mi nudili, dejansko ogromen pomen za nadaljnji pravilni revolucionarni razvoj v svetu, ker se borimo za pravilne odnose med socialističnimi državami na svetu. Ta borba ima sedaj meddržavni značaj in ni borba med gibanjem v eni in gibanjem v drugi državi kajti po pretekli vojni je nastala cela vrsta novih socialističnih držav. Smatramo, da je gledanje Sovjetske zveze na odnose, ki naj vladajo med socialističnimi državami zgrešeno t. j. da je zgrešeno mišljenje, naj bodo vse te države podrejene eni veliki državi«. ((Različna je zadeva odnosov komunističnih partij, ki ne stojijo na čelu države, in odnosov med tistimi, ki so na čelu države, ker tiste, ki so na čelu države, imajo povsem druge naloge kot pa partije, ki nimajo oblasti v svojih rokah. Komunistična partija, ki nima oblasti, se bori za izboljšanje socialnih pogojev dela in življenja delavskega razreda, ona je v opoziciji nasproti vladajočemu razredu v svoji državi in se bori za oblast. Direktive, ki dobiva takšna partija iz nekega centra, so bolj splošnega značaja. Celo tudi takšna partija mora gledati na specifične pogoje in potrebe delavskega razreda, ki ga ona vodi, mora gledati na to, kaj je koristno in kaj ni. Toda komunistična partija, ki vodi državo, ki ima oblast v rokah, kot je recimo primer pri nas, ima mnogo širše naloge in mora mnogo bolj upoštevati splošne potrebe ljudstva svoje države. Zelo pazljivo mora reševati posamezna vprašanja in je popolnoma nemogoče, da bi prejemala direktive s tiste strani na kateri teh pogojev in trenutnega položaja v državi za katero gre sploh ne poznajo. Ona mora sama iskati svojo pot, paziti vedno na to, da deluje v skladu s končnim ciljem — uresničenjem socializma«. »Ko se stvari tako postavijo, potem se vidi, da je bilo neizbežno, da pride do spora med nami in onimi, ki stvari niso tako postavljali, temveč so ime li napačne pojme o naši državi in o naših potrebah ter so hoteli, da se vse šablonsko pre-naša. Vam je že znano, Mkaj je prišlo do vsega tega. Toda mi mislimo vztrajno ostati na tem in verujemo, da bomo z*na-gali. Borba, ki jo vodimo, je v končni liniji koristna za med narodno delavsko gibanje, ker tisto, kar mi vršimo danes, ne bo potrebno, da dela nekdo drugi jutri« — je zaključil mar. šal Tito. „ B. STANISAVLJEVIC Odgovorni upravitelji, ki jih je postavila oblast naj se zavedajo, da je njihova dolžnost omogočiti mirno in nemoteno delo v stavbi v Ul. Montecchi. Dotiro uspele prvomajske manifestacije tržaških delovnih množic, so spravile komm,or-miste v bes Spri:o dejstva da z vsemi njhovimi provokacijami in terorističnimi dejanji, ki so jih vršili v dneh pred praznovanjem delavskega praznika 1. maja, z napadi na tovariše, ki so lepili prvomajske lepake, s pozivom naj njihovi pristaši preprečijo praznovanje I, maja demokratičnim množi c um, s parolo kominformistič-rte frakcije, naj se «1- maj praznuje v borbi proti titoizmu » niso uspeli, da bi ne tržaške množice dostojno in veličastno praznovale svoj delavski praznik, so danes organizirali provokacijo proti tovarišu Eugeniu Laurentiju. Tov. Laurenti je kakor običajno prišel na uredništvo ((La voce di Trieste*. ki un;( ivoj sedež v Ul. Montecchi 6. V isti stavbi imajo tudi svoj sedež kominformistična glasila «L’U-nita*. «ll Lavoratorerr in ('Delov ter V. rajon Icominf or mistične partije. Ti sedeži so postali središče kominfcrrmistič-nih provokatorjev v stavbi Tržaškega tiskarskega zaveda, kjer se tiskajo slovenski in italijanski demokratični listi in kjer imajo tudi svoja uredni. štva. Znani kominformist Ar-turo Calabria je prvi opazil prihod tov. Laurentiju. Okoli II. ure so prišle k tov. Laurentiju tri žene, ki so jih Poslali kominformist' in ga pričele izzivati. Ko jih je dostojno odslovil, da nima z n j mi ničesar opraviti, se je kasneje pojavila večja skupina razjar- jenih kominformistk, ki so pričele zmerjati Laurentija in druae tovariše s psovkami iz korninformističnegu slovarja Zunaj na hodniku pa so pripravljeni čakali trije ali štirje moški in nekateri uredniki «L'Unitd* in «11 Lavoraiore*. Prav v istem trenutku se je pojavil tudi tet). Vladimir Kenda, katerega so izzivalke oblile s črnilom Okrog 12. ure, ko so. vidali-jevke že več kot poldrugo uro razgrajale, sta se pojavila dva policista, katere je pozval sodniški sekvestrator podjetja, ki ga je sodišče postavilo na zahtevo kominfnrmistov, S namenom, da odstranijo razgrajače Policija se je «nedo!žno» javila tov Laurentiju ter ga vprašal i, f.e Naše žene so dobile prehodno zastavico v prvomajskem tekmovanju V prvomajskem tekmovanju je bila izmed množičnih organizacij ASI2Z najboljša in odnesla je zato prehodno zastavico. Dodeljena ji je bila na podlagi poročil, ki obsegajo tekmovanje vključno do 27. aprila. Tiste zadnje dni pred prvim majem, ko se je delo ko. pičilo, so tudi napravile največ in niso štedile svojih sil, ne noči, ki so jih prebedele na stadionu. Gnane od nekega globokega notranjega čuta dolžnosti do naj večjega praznika moči in borbe delavskih množic so mogle vse in še utrujenosti niso čutile. Pa poglejmo nekoliko,, kaj vse so storile in zbrale do 27. aprila: zbirka v denarju 313.535 lir prostovoljnih ur 1981; 394 vpisov novih članov v množičrta organizacije; 275 dečkov, deklic, fantov in deklet so napotile na pot vzgoje in resnega dela v naših pionirskih in mladinskih organizacijah; 193 novih naročnikov so pridobile za demokratični tisk, 96 knjižnih zbirk so prodale in nabrale so 170 kg živeža za naše politične pripor. nike, ki ves čas čutijo njihovo toplo materinsko skrb. To je samo nekoliko številk, mnogo pa je še tistega drobnega, nikjer zapisanega dela. «Kdo bi ga tudi pisal« jih slišiš, «saj ni važno, važen je le naš velik skupni uspeh«. Na prehodno zastavico pa so le nadvse ponosne. Vsaka je napravila pri sebi sklep, da se bo še tesneje oklenila dela v organizaciji, ker hočejo, da bo tudi v bodoče prva med prvimi. Ce bo res tako, je težko prerokovati. V mladini bodo imele vsekakor resnega tekmeca in tako je tudi prav. Sotruclniki! Citatelji ! Prispevajte članke za ju- bilejno številko ((Primorskega dnevnika«, ki bo izšla sredi tega meseca ob peti obletnici izhajanja našega lista ! Opišite najvažnejše in najpomembnejše dogodke iz borbe in dela našega gibanja! V znamenju ml p us I m/ Miljskim ladjedetniškim obratom se obeta brezdelje Prejšnji teden smo por očali, da namerava podjetje Marti-nuzzi odpustiti nekaj delavcev in vajencev, vsega okoli 20 oseb. Zaradi tega je prišlo v soboto do pogajanj na uradu za delo med zastopniki ladjedelnice Martinuzzi in predstavniki sindikatov, ki so šla za tem, da bi ukrep ladjedelniške direkcije preklicali. Toda tudi tcikrat sindikalni voditelji niso uspeli in so se pogajanja zaključila z malo koristno obljubo, da bedo odpuščeni delavci prišli kot prvi v poštev, čijn b-o ladjedelnica zopet pričela obratovati s polno paro. Po izjavah zastopnikov uprave ladjedelnice Martinuzzi bodo kanalu dokončali dela poslednje manjše ladje, nakar bodo v tem podjetju prenehali z vsako aktivnostjo. Čeprav je bila s tem v zvezi dana obljuba a strani tukajšnjih oblasti, da bodo odpuščeni delavci dobili zaposlitev pri drugi lad-jedelniiški družbi v Miljah, t. j. Felszegi, ne kaže, da bi se obljube uresničile, ker se je tudi podjetje Felszegi znašlo v enakem položaju kakor Martinuzzi. V petek zvečer so bila pogajanja med sindikalnimi predstavniki in združenjem obrtni- PRIZIVNO SODIŠČE OBSODILO ERSILIJO ČOKOVO Stražnik Bortoiini žalil, potem pa je najprej še tožil. kov, v glavnem zaradi brivskih delavcev, ki zahtevajo povišek na percentualah in uveljavljenje zajamčene minimalne plače, o čemer smo tudi že poročali v preteklem tednu. Toda tud; v tem primeru ni prišlo do povoljoe rešitve, ker gospodarji brivnic niso hoteli upoštevati predlogov sindikalistov. Končno so imeli v petek popoldne zborovanje pripadniki ustanove nočnih čuvpjev. Razpravljali so o plačah stalnih čuvajev in o prejemkih onih, ki so dodeljeni pregledu trgovin v posameznih mestnih okrajih. •— Združenje gospodarjev je pripravljeno doplačati po 5.6 lir od ure preglednim čuvajem in 50 lir stalnim čuvajem pod pogojem, da b; se uveljavil lOurni delavnik za prve in 8umd delavnik za stalne čuvaje. Včeraj dopoldne so se pričeli razgovori na uradu za delo, nanašajoči se na delovno pogodbo, ki zadeva prodajalke v pekarijah. Sindikalni predstavniki namreč zahtevajo, naj bi se tudi ts prodajalke okoristile s pogodbo, ki je v veljavi za uslužbence pri ostalih trgovskih obratih. Sinoči pa so se nadaljevala pogajanja za raztegnitev delovne pogodbe na vse trgovske uslužbence. Na tem sestanku bi morali določiti dokončne plačilne pogoje uslužbencem trgovske stroke. KOLEDAR Četrtek 4. maja Florijan, Valhun' vzide ob 4.49, zatone ob Qtedaiia obtožen a oprosti'o. ker j D 4 | javnega funkc.e-arja in držav-JIM BO RAZBIL GLAVE. N i i liana. Ta scdba nas privede do to izzivanje je Čokova stop.il i j skoraj absurdnega ' zc.kl učka, prot' njemu in ga rahlo sunila, j da mora državljan, katerega Strain'k je izgubil vsako raz I javni funkcionar jzzeve in se sodnost ter se s klofutam, de- ga potem tudi dejansko loti. fansko lotil šibke i-, žene. Bo- i nastaviti takemu funkcionarju ris je seveda skočii n.n pomc-č ] še desno lice ter biti vesel, di svoji mami ter ju skuša i raz- ga ne prijavi sed Ro n pa dvoji ti ter pri trm logično cdri- i ne daj. da bi se kakšr.a mat; nil vstran nesramnega in na- | postavila v bran svojega c frontnega Bortolinija. { ka, katerega se je lotil, kot v tem primeru, kakšen nasilen stražnik. Tudi ona bi bila de- To je dogodek, kot smo ga nei razpravi 31. anuarji litos slišali iz ust velikega števila prič. ki so poštavile na taž na-s lnega stražnika, ki -p seveda pr d sodniki, tajil vse, tudi besede o uničenju naše rase. Takrat na razo av j r>a ,-e b ra stražnik oklofuta! j hoče prijaviti kakšno osebo. Ko k[op ^ ^ kr,ltkem izvršil jim je tov. Laurenti odgovoru. takole: Dne 13. avgusta lani. dp ne mara napraviti nobene gg se pijP 'mladeniči, med ka-prijave, so policisti odšli, ne ! terivii je bil tudi Boris, igral: da bj napravili v stavbi red. ; na cesti pred hiš o. k er stanu Medtem ko so kominformist- - iftakof* ke kričale v stavbi so se vi'(Klavdija Merci, češ da j,- po dalijevske pretepaške skupine j škodoval robido. komaj zasaje-postavile na vogalih okrog \ no drevo. Ves razburjen se e stavbe in čakale, da b; napadle j nato obrnil tudi do Sergija tovariše Pr: izhodu'. Vso to i Udoviča z besedam i: «Kaj mr akcijo je vodil kominformistič \ oledaš kot pajac* 'v m-h nje i i o-iari k i mu prisalil toplo klofuto Tani pretepač Edcardo Piert ki , M kot pobesnel skakal okrog j B^a Ur ga zanodil domov. ' Ko mu je ov odgovoril da *■> sta bila izzvana rd iavnegi ] nilec odvetnik Zen var o najlep funkcionarja. | še označil lake in podobne j'iv- «Delikt», zaradi katerega sta j ne funkcionarje i besedami: bila Cok Ersilija in njen -'in j ((Vedenje tega stražnika si Boris postavljena na zatožno morajo vzeti kompetentne ob- lasti za zgled, kakšni bi stražniki ne smeli biti«. Proti oprostilni sodbi okrožnega sodišča pa je javni tožilec Buratini vložil priziv, katerega je včeraj pred prizivnim so- ležna stražnikovih klofut, ken ča!q bi na zatožni klopi ter bila končno še obsojen-:, kot jc bila Ersilija Cok. Ce je že sodišče zišč tilo Bruna Bortoiini a. nas kljub temu zanima, kakšne no': anj -d-scivlivske more le proti njemu p,-'vzelo policijsko poveljstvo. MISLIMO. DA B! SE MORALO RAVNATI PO NASVETU BRANILCA ODVETNIKA ZEN N ARA TER Sl GA VZETI ZA ZGLED, KAKŠEN STRAŽNIK NE SME BITI. Poziv kominformističnim svetovalcem IZLET PLANINSKEGA DRUŠTVA na Slavnik in v Slivsko jamo -Dimnipo bo 21. t. m. Odhod ob 5.30 iz Ul. F- Severo. Vpisovanje do vključno 9'. t. m. v čevljarni Gec v Rojanu, Trg Tra^ i Rivi 2 in v čevljarni Pirc Settefontane 3. Ul. so r; je hiše, in dajal navodila sv mira škvadram. Cas bi bil, da bi sodni upravitelj preskrbel za mir v stavbi Zavoda tržaškega tiska, kjer imajo sedež uredništva demokratičnih listov. Da se napravi mir in omogoči mirno delo v stavbi je treba odst aniti ko-minformistična gnezda, ki so s? nasilno vselila t) stavbo in leže skoro dve leti izzivajo in motijo delo na redakcijah. Nov postopek 19 i jeklom na strojih V laboratorijih družbe We-stinghouse v Pitts-burgu so izpopolnili načrt za prevleko s plastjo jeklene litine obrabljive dele strojev, kakor kroglične ležaje, izreze batov itd. Gre za atomizator, kj je sličen pištoli za razpršilno pleskanje in ki pietvarja kovino v paličicah v tekočino in jo razprši podobno kakor lak. že doma. je klofutnil tudi nje Cia ter mu s pendrekom grozil da mn bo razbil nlavn. Drugi del jrkriminalnena dejanja se je rriel kmalu natn s še l.olj nesrečnim in nedo to-janstven m nastopom farnega funkcionarja stražnika Bort li ni ja, ki je s rt~pn’C hiš- k ie,-stanuie, kr' 'sl proti Er sili j Čokovi in njenemu možu Emilu- mTo prekleto raso je treba uničiti!« »Katero? ga je vnraša! Emil Cok »Prav vašo!« Cez kake pol ure Se je dogodek nadaljeval na cct-l pred hišami Čokove in Bor olinijeve družine Iz svoje hiše je prišel Bortoiini Bruno in mahajoč z rokami kričal »Vse vas bom dal zapreti! Vas bom že spravil na pravo mesto!« Ker mu je Ersilija Cok odgovorila, naj pusti pri miru tuje. otroke, je izgubil še tisti drobec dosto,anstva ter jim je S KRETNJO ROKE PROTI diščem pod predsedstvom Fcr ziatija zastopal višji javni tožilec Battigi - Stabile. TUDI SLEDNJI SE JE S SVOJO IZJAVO. CES DA SO VSI PREBIVALCI TISTE CESTE (LO-NJERSKA CESTA) NEKAKO NAGNJENI PROTI AGENTOM vil Nv NEKiNMERi v°icto I Umorjenkina sestra Vincenca Ob 10. dopoldne je bilo, ko so včeraj čistilci min razstrelili 500 kg težko letalsko bombo, katero so načli na nekem travniku pri Boljuncu v globini 2 metrov. Danes ob 19, se bo v Dolini ponovno sestal občinski svet na izredno sejo, ker na prejšnji, ki je bila 27. aprila, ni bii izčrpan ves dr.evni red Razpravljali bodo še po položaju STO-ja, o osrednji mlekarni v Trstu, o ustanovitvi stalnega mesta varuha pri novi šoli v Domju ter o imenovanju začasne občinske babice O zadnji točki bodo občinski svetovalci razpravljali v tajnosti. Ostali del seje pa je javen in lahko vsakdo prisostvuje. KOMINFORMISTICNI OBČINSKI ODBORNIKI IN SVETOVALCI DOLINSKE OBČINE — pozivamo vas, da na današnji občinski seji-jasno poveste, ali se strinjate z izjavo vašega kominfor-mističnega somišljenika v rimskem parlamentu, poslanca KPI Giancarla Pajette, ki je dejal: »RESNICA JE, DA BI SE Z IMENOVANJEM GUVERNERJA IN ODHODOM CET USTVARIL TAKSEN POLOŽAJ, KI BI ODPRL POT ZA NADALJNJO PRIKLJUČITEV TRŽAŠKEGA OZEMLJA K ITALIJI«. CEPLJENJE OTROK PROTI DAVICI IN KOZAM Občinski higienski urad v Trstu sporoča, da se je pričelo spomladansko cepljenje otrok proti kozam in davici. ki bo trajalo do 31. t. m. Cepljeni mo. rajo biti vsi otroci rojeni v letu 1948 in v prvem trimesečju 1949 (na splošno vsi otroci, ki so dopolnili 1. leto starosti) ter oni otroci, ki so bili rojeni pred navedenim rokom in niso bili do sedaj cepljeni iz kakršnega koli razloga. Cepljenje je obvezno in se vrši dnevno od 16 do 17 v prostorih Higienskega urada v Ul. Cavaria 18, vhod z Ul. Duca d’Aosta. Slovensko gospodarsko združenje sklicuje v smislu člena 7. pravil zborovanja strokovnih skupščin zaradi izvolitve novih strokovnih odborov in za obravnavanje perečih vprašanj posameznih strok. Skupščine, ki se jih smejo udeležiti člani detične stroke, bodo v uradnih prostorih SGZ v Trstu Ul. F. Filzi 10-1. v naslednjem redu: Danes 4. maja ob 15. uri stroka prometnikov. Danes 4. maja ob 20. uri stroka prodajalcev kuriva: v petek 5. maja ob 10. uri stroka mesarjev: v petek 5. maja ob 20. uri stroka obrtnikov. Za sklepčnost skupščine ob prvem sklicanju, t. j. ob določeni uri je potrebna navzočnost vsaj polovice članov stroke. Ce bi skupščina ne bila sklepčna v prvem sklicanju, bo sklepčna eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih. Odsotne člane lahko zastopajo drugi člani, katerim moraio dati za to pismeno pooblastilo: vendar ne sme imeti noben pooblaščenec več kot pet pooblastil. Tajništvo SLOVENSKO' N 4 R 0 0 I\l 0 _ gleohism za Tržaško ozcffljj® II: RADIO JUG0SL.C0NE TRST} (Oddaja na srednjih va 212.4 m ali 1412 kc) poročila v slovenščini. tranja glasba. 12.00: Iz 0Lilš:t sveta. 12.30: Zabavna ju g 12.45: Poročila v jtalijaP^i-gve4 objava sporeda. 13.00: Nji časa — porodila v 13.15; Iz romantičnega - mjU sveta. 13.45: ja Stojan_Stenovič s _s\^{taliJsf' NOČNA SLUŽBA LEKARN : navanzo. Ul. Bernini 4, tel. 94819: Millo. Ul. Buonarroti 11 tel '90488; Minerva. Trg sv. Frančiška 1. tel 6862: Mizzan, Trg. Ve-nezia 2 tel. 4905: Tamaro-Neri, Ul Dante 7, tel. 7623: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju tipata stalno nočno službo. Samomor ali nesreča? RAVEN NASILNEGA BORTO LINIJA Z IZJAVO O PREKLE. TI RASI IZ OBEH IZJAV SI NE MOREMO KAJ, DA BI NE NAPRAVILI LOGIČNI ZAKLJUČEK, da sta obe posledica šovinističnega nas rojenja in sovraštva do slovenskega ljud-stva na Tržaškem ozemlju. Na veliko začudenje je prizivno sodišče prvotno sodbo ovrglo ter obsodilo Ersilijo Čokovo na 4 mesece zapora, čeprav z vsemi olajšavami, ki jih določa zakon, to je pogojno z nevpisom v kazenski list Borisa pa je oprostilo zaradi privilegija juridičnega odpuste kazni. Nezaslišana sodba prizivnega sodišča jc v zasmeh vsem prebivalcem, ne samo Slovencem Sodba je lahko rečemo, v potuho vsem policistom, katere ie treba vedno in na vsak način ščititi, pa čeprav so ruiho t a dejanju v popolnem nasprotju s pravicami in dolžnostmi je namreč na vseh zaslišanjih in kljub vsem dokazom odločno ! obložena, da je umorila taiila- da bi bila morilka. Na svojo sestro Kalarino vsak načir.-bo lahko. delo sodnikov ne Kot kaže, se je prvo dejanje strašnega zločina v Ul. Capi-telli 4, kjer je bila z udarci z opeko umorjena 55-letr.a zbiralka cunj Katarina Fabjančič, zaključijo nekaj dni tega v prostorih kriminalnega oddelka civilne policije. Slednja je namreč po večdnevr.-ih zaslišanjih izročila sodišču umorjenkino sestro Vint enco z obtožbo, da je umorila svojo sestro Katarino. Zadnjo besedo o tem še vedno v temo zavitem zločinu bo imelo tukajšnje porotr.o sodišče, ki bo moralo dokončno ugotoviti, če je Vincenca v resnici morilka ali ne. Policija je baje proti njej zbrala celej vrsto dokazov, najvažnejšega, to je ustnega priznanja, pa iz nje ni mogla izvleči. Vincenca Dober plen žeparja Včeraj je na glavni policijski postaji prijavila Grili Fedora iz Ul. Raffineria 9 žeparsko akcijo, ki se je dogodila že 29. aprila letos. Tega dne proti večeru se je pori stebri Chiozze sprehajala zgoraj omenjena Fe dora. Bila je toliko razmišlje-na, da ni začutila tuje roke, ki ji je segla v žep površnika ter ji iz njega izmaknila denarnico, v kateri je bila 5 g težka zlata verižica, 2 zlata uhana 2 diamantoma, zlat prstan diamanti in rubini, zlato nalivno pero, 305 lir ter osebni dokumenti. Ko se je Fedora za vedla, je bilo že prepozno in ji ni preostalo drugo, kot žepar sko akcijo prijaviti na policiji. SPREMEMBA STATUSA VOJAŠKIH ČASTNIKOV PRI CIVILNI POLICIJI V TRSTU TRST, 3. (AIS) — Od prvega maja dalje- preidejo rezervni častniki britanske vojske, kj so pri civilni policiji iz vojaške uprave pod civilno policijsko upravo. Pravice in položaj prizadetih častnikov v civilni policiji ostanejo neizpremenjene. Uniforma bo posebna modra uniforma s priznanimi policijskimi znaki položaja. Med poletnimi meseci bodo nosili kaki-uniforme, ki bodo tudi imele policijske znake položaja. Dokler ta uniforma ni ria razpolago, bodo še nadalje nosili sedanjo -vojaško uniformo. Položajih in njihova 'odgovarjajoča zavezniška vojaška stopnja so: Glavni načzcrni-k — polkovnik: namestnik glavnega nadzornika, vrhovni intendant — podpolkovnik: višji intendant — major; pomočnik višjega intendanta — kapitan. BREZPLAČNI VIZUMI ZA PRASKI VELESEJEM ki bo od 14. do 28. t. m., bodo izdajali češkoslovaški konzulati proti predložitvi sejmske izkaznice, s katero bodo uživali obiskovalci še razne druge ugodnosti. Pojasnila v Trstu daje Češkoslovaški narodni odbor v Ul. Valdirivo 21, III. Včeraj ob 13 so na UL kirurški oddelek glavne bolnišnice prejeli 62-letnega upokojenca Vianella Guglielma iz Ul. San Marco 10- Zdravniki, ki so ga takoi preiskali, so ugotovili, da je bolnik zastrupljen s svetilnim plinom ter opečen po obrazu. Njegova žena Josipina, ki svojega moža premljala v bolnico, je zdravniškemu osebju povedala, da je ob 11 dopoldne odšla na trg. Njen mož je bil ob njenem odhodu na. postelji v spalnici. Ko pa se je okrog 13 vrnila domov, ie nr.-la svojega moža nezavestnega v kuhinji, pipa svetilnega plina pa je bila odprta. Policija je uvedla preiskavo, da b; ugotovila, če gre za samomor ali nesrečo. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 3. maja se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 8 umrlo-pa je 8 oseb. Poročili so se: šofer Rihard Piccoli in delavka Marija Deve scovi, mehanik Giacinm Cavale-ih gospodinja Dorina Bordin vo.iak ameriške vojske Norman Allen in šivilja Silvana Volpato posestnik Bmifield Billie B. in gospodinja Mariagrazia Zanier vojak ameriške vojske Greenblatt Reuben in gospodinja Joyce Po-well. vojak ameriške vojske Jauk Joseph in gospodinja Živka Di mič. težak Ivan Lušič in gospo dinja Josipina Cekada, vojak meriške vojske Barker Ernest in gospodinja Edda Cagliari. Umrli so: 46-letna Jolanda Bressan, 59-letna Ivana Jerneti vd. Vacalebre, 84-letna Josipina Zak vd. Bratina. 71-letni Andrej Germani; 60-!etni Gvido Otten-schlaeger. 87-letna Marija Fa-bretto vd. Pravisani. 78-!etni Ivan Vecchiet, 70-!etni Josip Nobili. Nogo si je zlomil Včeraj ob 14.35 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 63-letnega strugarja Lenardona Josipa iz Ul, Indu-stria 5, ki ie imel zlomljeno desno nogo ter se bo moral zdraviti cd 40 do 60 dni. Nesreča se je dogodila malo prej v Ul. San Marco, kjer je pri podiranju neke stare stavbe padel ponesrečencu na nogo težek tram ter mu jo zlomil. ifhito in Plim otoki dmi mik l * • C V soboto, 6. t. m. ob url gostovanje v gledal®01 v KOPRU HelimJn°vt: Kobilic1 z igro Lillian JV ilovi* ČETRTEK 4. 5. 1950. 6.30: Jutranja glasba. 6.1L* ročila v italijanščini MAJ* sporeda. 7.00: Napoved ca»j, * i/onščinl. »J-Lji (ital.). 14.00: Pester spog-jSr io. 14.30: Pregled tiska v ‘""jie Sčini. 14.45: .Pregled t.sM ^ veriščini. 17.30: PolitičneL alJjsdv* nosti (ital.). 17.45: jjjH valčki. 18.00: Samospevi M»Lure. Lipovška. 18.20: Znane uv j,« 18.45: Poročila v brvascm • Glasbena medigra. l9-*s’poj#* la" v italijanščini. 19-30.tjna |ljS' a V HdujdiKJtiiii, * ■ ,Afna . / slovenščini. 19.45: r^iiai 33. 20.20: Pogovori o . (slov.) 20.30: Poje komor^rtrniK 21.00: RadijskiJgJ ^ Trsta, .ii.uv: i\auijj®‘.cf»rSAy (Slov.). 21.15: Igra orkes|S„ten telbev, 21.35: Prokofjev-jr&ri-za violino in orkester v , jislit11' 22.00: Potovanja po soc* etii) Jugoslaviji (ital.). 22.20- ^0jt in ...—->* nn. ■*.* 22.2?: . filmska glasba. 23.00- ^j! vesti v italijanščini. 23.05- j^jr vesti v slovenščini. 23.10- -e|j nji spored. 23.15: Večerne dije. LJUBLJANA, MARIBJJJ rel. postaja AJDOVSCI^ TU#1 (Oddaja na valih 327, 212,4; 202,1 m > DNEVNI SPORED ZA cET DNE 4. V. 1950. ^ 6.15: Napoved čaša,. P"ol)ja«> vremenska napoved >n g dnevnega sporeda. 6.30. ■ 0*i«. ske narodne pesmi, 7.00-,1 časa, poročila in radrisk* 7.10-8.00: Jutranji koleri. ^ Iz opernega sveta. J ved časa in poroču?- '■‘•'-m bavna glasba raznih ' .prf 13.20: Oddaja za P'?nl, ■*“ vitev). 13.40: Orkestralna za mladino. 14.00: Piša® tojan Stenovic s jVer? 14.30: Ljudska 8 izvaja Stojan Stenovic Ljvrf kapelo. 14.30: Ljudska "j N (ponovitev). 14.50: SamoSP^fA- kolaja Rimski—Korzakova, 5* Od Novih akordov do mospevi Marijana Lipovsk Pogovor s pionirji. .l,'t'ls> Slovenski vokalni -kvinte 19.15: Ciklus Beethovnovi?- m sonata št. 8. 19.40: AnW®“. P»’ rak: Slovanski plesi.. 2u Beof'. tični komentar Kado 20.15: Igra Orkester D°.nwn)°l hees. 20.30: Poje tržaški ' zbor (Prenos iz Kopro*- KINO TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7000-7050, pa- pirnati šterling 1560-1590, dolar 633J336, telegrafski dolar 639-640, švicarski frank 147-148, 100 francoskih frankov 178-180, avstrijski šiling 22-23. zlato 810. (lilllllllllMItlllllUIIHUlllHIIHIIIllUHIIIIIIIIIIIIIIHtIHIllllillllllllllUlllllllllllimiillllllliinillltlllllllllltIH UllltllllllltllMIIIIBIIIIIIIMIlillillBlIIIIIIUIIIIIIIIlUHIUIIIIIIIIHIBIB llllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIHM 1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII svojo tehniko in poglobil tudi .judski koncert Tržaške filharmonije V nedeljo je bil prvi dopoldanski simfonični koncert po nižanih cenah; na ta način naj Dva koncerta v gledališču Verdi bi se nmonočil tudi slabše situi- I («Rastoralnu»), VII. in IX. sim- I trpela. Dirigentove kretnje so ranim slojem obisk gledališča fonijo predstavlja najbolj zna- bile često nelogične; imeli smo «Verdi». Lepo število poslušalcev je prisostvovalo nedeljskemu koncertu in ne rečemo dvakrat, da je bilo med njimi najbrže več resničnih ljubiteljev in poznavalcev glasbe kakor pri ostalih imfoničnih koncertih katerim morejo zaradi visoke vstopnine prisostvovati le imovitejši sloji. Ravno zato pa smo mnenja, da bi moral biti spored takega ljudskega simfoničnega koncer-ta sestavljen nekolik.o bolje, resneje; vsekakor bi lahko izostala predelava Schubertove «Ave Marije», ki že po svojem značaju spada u povsem drugačen okvir. Lahko glasbo in raznovrstne predelave ima vsakdo v Trstu možnost pri-često poslušati, zato naj bi prav «ljudski koncerti» tudi preprostim poslušalcem nudili nekaj zares kvalitetnega in vzgojnega. Po uvodni uverturi k Rossinijevi operi «Viljem Tell» je I. del koncerta izpolnila V. sim fonija Ludviga van Beethovna na dela največjega simfonika vseh časov, je mogoče za Beethovnovo ustvarjalnost najbolj tipično. In to ne samo zaradi svoje solidne in veličastne gradnje ter silne invencije marveč tudi zaradi globokega odmeva, ki mu ga je vtisnila skladateljeva notranja duševna borba. Znana je rečenica ((Tako trka usoda na vrata*, ki se nanaša na štiri uvodne tone. ki sestavljajo vso ritmično osnovo prvega stavka. Mračnost in duševno borbo ki veje iz prvih treh stavkov, pa prežene zmagoviti, svetli finale, ki učinkuje kakor vzklik odrešenja. Interpretacija te kakor tudi ostalih Beethovnovih mojstrovin je že tako dognana, ria najmanjši pogreški pri izvedbi vplivajo porazno. Ne mislimo pri tem na subjektivno noto. ki jo vtisne izvedbi interpretacija posameznega dirigenta, pač pa na grobe napake. Izvedba Beethovnove V. simfonije pod tak tirko g. Cesara Barisona je bila v marsičem pomanjkljiva. Predvsem ja bil ritem često To znamenito simfonično delo, preveč samosvoj in je ze zaroki 'skupno s lil. («Erotca»), VI. Idi tega celotna zgradba precej otis, kakor da si člani orkestra dostikrat niso bili prav na jasnem o dirigentovih namenih (III. stavek — Allegrof). Posrečilo pa se je dirigentu, da je lepo izpeljal zadnji stavek, tako da končni vtis ni bil preveč pokvarjen. Spored drugega dela koncerta ni bil najbolje izbran. Razen mogočne in svetle .uverture k Wagnerjevi operi ((Mojstri pevci norimberški* ki je tehnično in muzikalno zelo leno izmet e-la, sta bili na sporedu še dve skladbi V orkestralni predelavi. Najprej briljantni VVebrou rondo «Povabilo na ples* op. 65, ki ga je za orkester priredil Felix Weingartner, in nato Schubertova «Ave Marija* v dirigentovi predelam. Nismo načelno proti takšnim sporedom, vendar pa smatramo, da je v obsežni simfonični literaturi dovolj lahko dojemljivih, efektnih in glasbeno visoko vrednih skladb, ki bi jih lahko uvrstili v spored namesto predelav, zlasti če so to predelave takih glasbenih del, ki zares ne pritičejo v okvir simfoničnega koncerta. — r — Pianist Nikita Magalov Lepo izbran, zanimiv spored si je izbral za svoj torkov koncert znani ruski pianist Nikita Magalov. Slišali smo v prvem delu graciozno Haydnov0 sonato v f-duru, ki s svojimi jasno izklesanimi temami in čvrsto obliko ne more zatajiti avtorja, ki je v vrsti velikih klasikov prvi reformiral in razvil sonatno obliko, katera je z Beethovnom dosegla najvišjo razvojno stopnjo (seveda pojmovano v smislu ((klasičnk* senatne oblike). Haydnu sta sledi-da dva Schubertova impromp-tuja op. 90, od katerih je posebno prvi v g-durtr poln tiste lirike, s katero je dunajski romantik napolnil svoje številne pesmi. Prvi del sporeda je zaključila znamenita Beethovnova sonata op. 57, imenovana tudi «Appassionata». Demonska sila prvega stavka in transcendentalna lepota, drugega, vse pa povezano v monumentalno l zgradbo, približuje to delo največjim simfoničnim stvaritvam slavnega mojstra. V drugem delu koncerta Pa nam je Magalov predvajal celotno zbirko «Slike z razstave* Modesta Mu-' sorgskega. To delo je slavni ruski skladatelj napisal pod vtisom slikarske razstave akvarelov arhitekta Hartmana (leta 1874). Obsega deset stavkov, naslovljenih z imeni posameznih slik. Uvod in medigre, imenovane ((Promenada*, tvori tema z variacijami, ki nazruiču-jejo, kako hodi skladatelj po razstavi od slike do slike. Tudi v «Promenadah* je izraženo razpoloženje, ki ga je zapustil vtis slike. Ne moremo reči, katera 'od slik je boljša, vse pa dajejo sijajen realističen zvočni komentar fantastičnim tragičnim in komičnim motivom posameznih slik. Nikita Magalov, ki je svojo pianistično kariero začel že davno Pred drugo svetovno vojno, je med svojim udejstvovanjem še temeljiteje izdelal glasbeni izraz. Zd; se nam pa, da Pianist včasih pozablja, da je klavir vendar občutljivejši od orkestra in je treba silo, katero vloži v interpretacijo svojega notranjega dožioetja, inštrumentu primerno dozirati. To velja prav posebno za prvi stavek «Appassionate», ki je zaradi pregrobg interpretacije na ta način deloma izgubila na svoji lepoti. Vse to pa ne zanika dejstva, da je pianist poleg briljantne tehnike, ki je prišla do izraza zlasti pri Ilayd-novi sonati in Schubertovem impromptuju v e-duru, pokazal v. 'svoji interpretaciji tudi temeljito dognanost in 'doživ-Ijenost. Prava njegova «točka» je bil ciklus ((Slike z razstave* pa bodisi v nežnem, prisrčnem plesu piščancev v jajčni lupini bodisi v zmagoviti poslednji sliki «Velika kijevska vrata*. V vseh Je pianist lepo izčrpal realistični skladateljev glasbeni izraz. Na koncert je prihitelo številno občinstvo, ki je navdušeno ploskalo virtuozu in ga prisililo, da je dodal izven sporeda še štiri točke, ki so kar nekako dopolnile sicer krajši drugi del sporeda. " -*• r IZLETI V MESECU MAIU 28. MAJA IZLET v POSTOJNO 28. in 29. dvodnevni MAJA IZLET v LJUBLJANO 28. in 29. dvodnevni MAJA IZLET v MARIBOR m CELJE 2J. in 29. dvodnevni MAJA IZLET na BLED Vpisovanje d0 10. maja pri vseh potovalnih uradih in pri ((Adria-Espress* .— Ulica F. Severo . 5, telefon 29-243. Rossetti. 21: Makario: klepetulja«, revija. Excelsior. 15.00: «Matador VVilliams. ntefv Fenice. 15.00: «Pirati M®1 , Tt-hnikolor. .pri*’ Filcdrammatico. 16: * blok«, B. Don'ewy. (iSrnič** Alabarda. 13.3o: sd* Pečk, J. Wyman. Garibaldi. 15: «MestO Dick Powell. rnl0»ir Ideale. 16.00: «Večna h»tv .„ Paul Muni. ae,, 1 Impero. 16.00: «Moč uso" Viale. 15.30: «Lepotice v' "ar. ■ Rita Hayworth. Tehn>k,Agv Vittorio Veneto. 20.30: ** in stare čepke«. * a Vtr Adua. 15.00: «Gospod * j- Charles Chaplin. v w Armcnia: 15.30: «C.ospa jt linu«, B. Grable. Azzurro. 16.00: ((Vohunu1- ,' Eelvedere. 16.00: «Lepct"- $ pališču«. .m Lumiere. 15.30: «Trpo^ ubija«. ,j|t' •Ob morju«. Zaprto. Marconi. 16.00: «Hiša 2 \tt> Massimo. 15.30: «TragL’ p-banda«. Tehnikolor. -d*1 Novo Cine. 16.00: «NS hitija«. ,aiiia Odeon. 16.00: »Dobri v .at- C,ary Cooper Radio. 15.30: len Dietrich. Savona. 15.00: «Leg'iJa Dick Povvell. , j« Venezla. «Canacabana»- K' Vittoria. 15.0(1: «Venic OVK**' o»sC «Zapelj''r „11 .s®)1 R. Mitchum, Sv. Vid. 16.00 (■Surov^^j MAL! OGI^ i<5 5000 lir plačan. za,„i0» LA Cankar, »Servo Bori®1 upfaV ral Bambič). Ponudbe ZAŠČITA IZUMITELJEV TRST, 26. (AIS) — Da se zaščitijo nepatentirar.i izumi, vzorci trgovski osnutki in zaščitne znamke, ki bodo razstavljene na tržaškem velesejmu v letu 1950, odreja Zavezniška vojaška uprava v nedavno podpisanem ukazu št. 79 začasr.o zaščito za razstavljalce v času tržaškega velesejma, od 27. avgusia do 8. septembra 1950. Ta ukaz stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu Zavezniške vojaške uprave, verjetno 1. maja 1950. Naznanja-!!)0 1 a je a. t. ni- PJJ , le zn j prejninula mama, stara mania Marija pert(l Trst 4. maja pč*’1# Žalujoči: s'^'peP% Franc: hčerke r j.n Ivanka S tem izrekamo zahv koli način počastili spomin natega dragega F ra n<-a Posebno se zahvaljujemo Planinskemu-Trstg in Kopra, Osvobodilni fronti, Prosve1 štvu v Rojanu ter Kmečki zvezi. Rojan 3. V društvu tnemu drU' 1950. 2alujoči> družina jOOPC' Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32 v Se o proslavi 1. maja Slovencev v Italiji Haše ljudstvo ne bo odnehalo dokler ne bo doseglo svojih pravic Vib smo že v včerajšnji šte-našega lista povedali je insočglavi množici sprego-tudi predsednik Demonične .fronte Slovencev v _"*nji dr Lambert Mermolja ie: de*Qnes te 7,103 Ze nad pet' “«et let se zbiramo na da-as^Ji dan in z ljudskimi mani-j^tacijanij proslavljamo ta \™nwodni praznik delavske-^V^reda. Prvi maj je za de-ljudstvo odmor v pro-uivni delavnosti, ko pregle-*"ojo borbo p preteklosti in načrte za borbo v v metu krogle, diska in kopja ter v teku čez drn. in strn. Izidi tekem za pokal 1. maia NAJMLAJSI. Tek 60 m najmlajši 37 tekmovalcev: 1. Vižintin Aldo 8” 5/5 (Dijaški dom); 2. Ferletič Aldo (Doberdob); 3. Gergolet Jožef (Doberdob); 4. Vogrič Florijan (Dijaški dom). Tek 60 m za najmlajše, 12 tekmovalk: 1. Jarc Tatjana 9” 3/5 (Doberdob); 2. Bonin Lilijana (Steverian); 2. Mikluš Emil m 4.81 (Pevma); 3. Cotar Zorko m 472 (Dijaški dom); 4. Šuligoj Bogdan m 4.61 (Dijaški dom). Met krogle, 15 tekmovalcev: I. Furlan Slave m. 12.82 (Pevma); 2. Komel Severin m. 12.05 (Pevma); 3. Pahor Renato m II.50 (Dijaški dom); 4. Kodermac Severin m 11.47 (Pevma). Met diska, 8 tekmovalcev: 1. Komel Severin m 26.11 (Pevma); 2. Maraž Alojz m 22.20 (*Steverjar.O; 3. Vogrič Lucijan m 21.30 (Dijaški dom); 4. Je- KDO BO PRVI PRI METU KROGLE? len Jožef m 17.57 (Diiaški dom). Met kopja, 19 tekmovalcev: 1. Bensa Anton m 34.56 (Pevma); 2. Komavli Rudi m 34.26 (Pevma); 3. Stekar Bruno 'm 31.62 (Steverjan); 4. Komavli Jožef (Pevma). Prvi v vsaki tekmi je prejel v oceni prvi 4 točke drugi 3. tretji dve, četrti eno, vsi ostali pa polovico točke. «Pokal 1. maja« si je osvojil Dijaški dom (82 točk); drugo me6to, Doberdob (53 1/2 točk); tretje Pevma (45 1/2 točk); četrto Steverjan (27 točk); peto Podgora (9 točk); šesto Oslavje (3 točk); sedmo Stan-drež (1 točko). Tek čez drn in slrn Mladinci - 14 tekmovalcev: 1 Antonelli Orlando, Ronke -tekmovalec (izven); 1. Obid Ivan (Dijaški dom); 2. Gergolet Metod (Doberdob); 3. Jarc Aleksander (Dijaški dom); 4. Gril Dominik (Vrh). Mladinke - 17 tekmovalcev: 1. Lavrenčič Ada (Doberdob); 2. Pelicorj Zmaga (Doberdob); 3. Gergolet. Alma (Doberdob); 4. Jarc Tatjana (Doberdob). Najmlajši - 18 tekmovalcev: 1. Vižintin Aldo (Dijaški dom); 2. Gergolet Jožef (Doberdob); 3. Gergolet Andrej (Doberdob); 4. Culeto Marijan (Dijaški dom). Pokal v teku čez drn in strn si je osvojil krožek iz Doberdoba z 84 točkami; drugi Dijaški dom (69 točk); tretji Vrh (15 točk). Kolesarska dirka, 13 tekmovalcev: 1. Legiša Miroslav (Jamlje) 50’ (izven); 1. Makovec Rudolf (Standrež); 2. Ju-ren Benjamin (Vrh); 4. Cotič Alojz (Gorica). Po rezultatih, ki smo jih zgoraj objavit; predvsem pa po številni udeležbi mladine v tekmi za prvomajski pokaj je zanimivo ugotoviti, da je Pri- tegnil v borbo za osvojitev tega pokala res naiširšo mladino na Goriškem. Tekmovanje za prvomajski pokal Je ustvarilo množično osnovo v športu, ka; je pogcj za uspešno nadaljnje razvijanje množičnega športa. Mladina je te dni pokazala, da ii je veliko na tem, da se šport čimbolj’ razširi in da zajame res vso slovensko mladino v teh krajih. Zaslužno je zasedel prvo mesto Dijaški dom. ki je s tem tudi prejel prvomajski pokat. Imel Da ni samo najboljše re- zultate, ampak je daleč prednjačil po številu udeležencev. Tesno za niim so se uvrstili tekmovalci iz Dob-vdoba, ki so bili tudi zmagovalci teka čez drn in strn. Zelo dobre rezultate je dosegla mladina iz Pev-me, in sicer v teku na 100 metrov, v metu krogle, diska in kopja. Nedvomno bi zmagali, čP bi imeli v svoji tekmovalni skupini več udeležencev. Zelo veliko udeležencev je bilo iz Steverjana in Pcdgore. V teku čez drn in strn pa so Se zelo dobrn odrezali mladinci z Vrha. Proslave 1. maja v Beneški Sloveniji Beneški Slovenci se na Prvi maj niso pripravljali v tako veliki meri kakor je bilo to na Goriškem, in to iz enostavnega razloga, ker niso • mogli najti nobenega primernega prostor« za manifestacijo. Kljub vsem preprekam Pa se proslavljanju niso odrekli, ampa.k so vseeno sklenili, da bodo ta dan proslavljali tako, da ga bomo bliž. nji ;n oddaljeni prebivalci za dolgo časa pomnili Na dan pred prvim maiem so prihajali na sedež posamezni Slovenci, kjer so se poraz-govorili o važnosti proslavljanja prvega maja, o ning°vem pomenu za delovno ljudstvo vsega sveta, predvsem pa o nalogah, ki čakajo Beneške Slovence v zvezi z njegovim prihodom. Na sedežu so se tako zglasili predstavniki skoraj vseh vasi. Kresovi gore po gorah Sklenili so tudi med drugim, da bodo na predvečer zažgali po vseh višjih hribih kresove v znak proslave tega dne In res so okoli 8.30 zvečer najprej prižgali Prvi kres, potem pa še ostale, tako da je v najkrajšem času po vseh višjih in vidnejših mestih gorelo 10 kresov. Grmade je bilo videti celo iz oddaljenih furlanski vasi, Oni, ki v prvem trenutku niso vedeli za kaj gre, ker kaj takega niso bili vajeni, so biti zelo zmedeni. Predvsem pa so se črne slutnje porajale v možganih orožnikov, ki jih je preplah dovedel celo do tega, da so pričeli s strojnicami streljati na enega • izmed kresov, ki je gorel y bližini meje. POKAL «1. MAJ» ZA ZMAGOVALCA CEZ DRN IN STRN, TEKMUJEJO MLADINKE TUDI KOLESARJI SO SE POMERILI VEČTISOČGLAVA MNOŽICA NA PRVOMAJSKI PRIREDITVI V SOVODNJAH Jišnji Prihodnosti. Ta praznik /ntzuje v -sebi pretekle bitke && jamstvo za naše ’uspešno Prihodnjih dneh. Obe-l*1 je to simbol enotnosti de-g^ega razreda, njegovih želja in ciljev po vsem ti maj je bil in je še ved-nbol borbe delovnega čin-vsega sveta zg skrajšani ni urnik, za, pravico do ^kalnega in političnega or-•?nitiranja, za enakopravnost narodi in prenehanje za ti-^te narodnih manjšin. Je borbe za odpravo brez-l°*eIriosti in revščine, za bolj--Jj življenje vseh ljudi in za frap.o suženjskega življenja 1 kolonialnih narodih. Tudi slovensko ljudstvo m z Cen Dem°kratična jronta Slo-»ai££V 17 praznuje da- nimi I/raln'k skupno z delov-sveta vseh narodov kat ji) 0 57710 se danes tu- naših' da se pomenimo o Uspehin njenih bodočih Sjje 10 in da prealedamo našj >*Sodie*Sko ljudstvo v Italiji za °čeno boriti se še naprej ____________ sjj '0je narodne in ilovečan- i vaik; kre,r,ravicc’ za boljšo socialno (T)0b »tgp človeške družbe. Pre-nHva?‘ sm°’ dff bomo pri tem i Podporo ne samo vsega ite, ljudstva, ampak tudi i*rih ”aprednift Italijanov, ka-iji šteuilo narašča iz dneva ,®n tudj če si nekateri nji- --1 UCfvun.li , vedno bolj priza- ,..a3°, da bi jih z najbolj de-|nii lužni; še nadalje obdr-lut ternl *n ohranili pri njih k manjvrednosti italiian-jil”° Proletariata, ki je po i Vem mnenju nezmožen k^°stojno akcijo. , ljudstvo v tem svojem t, >u ne bo odnehalo, dokler i (o?<>Se ovojih pravic, čeprav “ bo 1° zaveda. da bo njego-!o,a *e težka in naporna d v "sko ljudstvo v Italiji g!e-pMn^r‘hndnost v dro m za-o. d in je trdno prepriča-&nC|?tt do tudi zanj posijalo ° se v njegovih vrstah aktivno udejstvoval. Med prvo svetovno vojno so ga italijanske oblasti, ki so po prihodu 'italijanske. vojske pričele upravljati te kraje, poslale v begunstvo v Južno Italijo. Po končani vojni se je kmalu vrnil v svoj rodni kraj, kjer je ponovno nastopil službo. S svojo pridnostjo si je napravil vzorno posestvo. Bil je tudi znan in sposoben čebelar, čemur se je posvetu zlasti po upokojitvi. Med Podgorčani je bil Jakob Klavčič zelo priljubljen mož. Ob njegovi smrti so uvideli, da so z njim izgubili pridnega in zavednega Slovenca. Družini izrekamo iskreno sožalje. Pogreb bo danes popoldne ob 17.30 izpred hiše žalosti pri cerkvi. me „ L . Pravičnost tzh a bo ) Jin° Priti tisti fdn0 1 ui b0 končano Uverjerti prišel, ker mora čas. ko bo-razedna na- ... za ‘tfin S0Ura«DO med narodi in k, ? D P vi K ^A? n i * fr l— til 1 (er si bo delovni človek Zai‘s, mlr Uei , " • mai. dan dela in mi- CoVo butrii *° Poslušalci nagradili ^ 70 Ploskanjem. Objg116 pr'redilve '^m0 izide športnih ^0|haku lti 80 bile v okviru i|j kih proslav. Tekmo- ^nci tMOnlrii ir: pionirke, °ci So ‘n mladinke. Udele. 8’ t>oh. iz dijaškega do- 79)8 r!,'rc*0ba, Steverjana, ^SlaV>n DArlnnoA 'dio4-'Jsiavia, Podgore )kmovali so v te-v višino in daljino, T.i’ skoku 6kl KINO VERDI. 17: «Obzidje Malapa-ge», I. Miranda. VITTORIA. 17: «Sodite me, če vam uspe«, G. Rogers. CENTRALE. 17: «Mlada vdova«, J. Russel. MODERNO. 17: «Sedmi križ«. EDEN. 17: ((Naskok«, V. Mac ture. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesar e Battisti 2 - Telefon 70 Novi udarniki SPISAL: Vzlic bradi, katera mu je bila zarasla obraz, sem ga ven dar spoznal. Ni me pograbila Jeza, ker to, kar se je bilo zgodilo v Loki, sem bil že davno Izbrisal iz svojega spomina. Kot sorodnik Je prišel pod mojo streho in kot takega sem ga hotel sprejeti. Zato sem spregovoril: «Ti si Marks? — K mizi sedi in najej se! — Od kod prihajaš?« Sedel je k mizi in odgovoril: »Naravnost iz Davč. — Nisem mislil, da me spoznaš, Izidor«. «Slaba bi bila, da bi svojega bratranca ne spoznal«, in vprašal sem: »Kaj pa oče Jeremija? Je pri dobrem zdravju?« «Pri zdravju je že, ali siten je, da ni izhajati ž njim«. Hotel je povedati še več, pa mu nisem pustil, ker je bilo morda kaj takega vmes, česar ni smela slišati družina. Pozval V veliki d^urant Piranskih ladjedelnic je bi'n v,ned jo 30. aprila proslava, na kateri so bili ratg.a en, j. u....mike in nagrajeni delavci tega podjetja, ki so se posebno izkazali pri delu i n s tem pripomogli k dvigu ladjedelni-ške proizvodnje ter k izvedbi delovnega r.airta. Pri otni so bili vsi delavci in nam -ščenci ladjedelnice, predstavniki sind.kalne organizacije in ravnateljstvo. V imenu Ivijet a je imel nagovor tov. Jurdana. ki je podčrtal pomen dogodkg, ko prejemajo najboljši in najvestnejši delavci nagrado za svoje napore v korist skupnosti, Za tem je sledila razglasitev udarnikov in nagraditev 56 delavcev, katere so vsi prisotni burno aklam:ral:. Novi udarniki so naslednji tovariši: Farenzan Peter iz Pirana, Bosi Mario, električar iz Izole (presegel normo . ra 35 odst.), Radin Jože iz Novega grada,' tesar (prekoračil normo za 70 odst.). No-vello Alojz iz Vidma (Italija), tesar (prekOiačil normo za 5o cdst ). Za temi pridejo Terrazzer Bernard, mehanik iz Pirana, Jeličič Peter delavec iz Pirana, Klun Marino mizar iz Portoroža. Prvi je presegel normo za 40, drugi Za 60 in tretji za 50 odst. Kot eden najboljših, delavcev v tem podjetju se je izkaza! Desinan Igino, tesar, doma iz Strassolda pri Cer-vinjanu, ki je presegel normo kar za 120 odst. Končno so še Ruzzier Al/eo in Pitac-co Mario, oba jz Pirana Prvi je kot tesar dosegel 40 odst. in drugi kot mizar 45 odst. nad normo. Toio Jože iz Stivang je dosegel nad normo 60 odst., tesar Trani Anton iz Pirana Pa je prihranil na materialu 10 odst., normo pa je prekoračil kot njegov že preje imenovani tovariš Desinan zg 120 odst. Tako šo se uvrstili tudi ti sem ga torej, da naj se najprej naje in da mi pozneje lahko vse pove, kar mi povedati hoče. Jedei je za tri in morda še za več oseb. Ko je odšla družina, smo o-stali z Marksom in Jurijem pri mizi, da smo izpili nekaj vina, kar se ni moglo opustiti, če je prišel sorodnik v -hišo! Marks je veliko pripovedoval: da je Jeremija Wulffing star kakor zemlja, da visi na svojem posestvu kakor klop na pasjem repu in da hoče imeti, da naj mu otroci tlačanijo in le tlačanijo. On, Marks Wulf-fing, postaja starejši, in ni je kmetije, katere bi se ne upal prevzeti in pametno gospodariti na nji. Tudi ima že izbrano nevesto, ki bi rada prišla v Davče, pa seve ne za deklo, pač pa za ženo, ki daje poslom ukaze. Tudi on noče biti več brezplačen hlapec, kar je očetu že povedal. Ta se ni dal premakniti, ker je trmast, kakor je trmasta vsaka nemška glava, najsi je stara, najsi je mlada. Z očetom sta se torej grdo udarniki med dolgo vrsto tistih, ki so že dosegli to najbolj častno odlikovanje, kar jih pozna naša sodebra družba in ki dokazuje razredno zavest našega delavstva, katero je vselej prip avljsno na žrtve za skupnost. Čežarji ■ Pobegi Zadružniki iz Gabrovice so nas obiskali Zadružniki iz Gabrovice, ki so ustanovili v Sloveniji prvo delovno zadrugo^ so prav na IX. obletnico ustanovitve OF obiskali svoje tovariše iz delovne zadruge v Cezarjih Pobegih. Dopotoval; so s tistim kamionom, ki,ga jim je podaril maršal Tito kot najboljšim zadružnikom Slovenije. Pri tej priliki so si ogledali tudi obalna mesta Koper, Izolo, Piran in Portorož. V Pobege so prišli ko se je že znočilo. Domačini, brez razlike ali zadružniki ali ne, so jih sprejeli kot stare znance in prijatelje. Zadružniki iz vasi so jih povabili na skromno proslavo, čemur so se Gabrovčani odzvali. Predsednik delovne zadruge iz Cežarjev-Pobegov Jakomin^Vik-tor je pozdravil gost< v imenu vseh zadružnikov in ostalega prebivalstva. Pri tej priliki je prikazal navzočim, da so bili ravno zadružniki iz Gabrovice pravi pionirji kmetskega delov, nega zadružništva v Sloveniji in da so s svojim skuonim obdelovanjem zemlje 'pokazali kmetom v Cežarjih in Pobegih ter v neštetih drugih vaseh, da je kolektivno gospodarstvo naprednejše in plodonosnejše. Za tem je spregovoril še tov. Bertok Stelio. V svojih izvajanjih se je omejil na pomeni OF za Slovence in pri tem dejal, da OF ni bila koalicija vrhov, ampak vsenarodno gibanje, ki je izvedlo ljudsko revolucijo do končne zmage in ki gradi danes pod vodstvom KP socializem. Domača godba je ob pričetku in zaključku proslave zaigrala nekaj pesmi in ((Internacionalo«. Med prosto zabavo, ki se je razvila po končanem sprejemu, je mladina pričela plesati, starejši Gabrovčani in domačini Pa so. ob dobri kapljici obravnavali važna gospodarska vprašanja, ki zadevajo njihove zadruge in splošno gospodarstvo. Ob slovesu, ki je bilo za vso prav težko, so Gabrovčani povabili zadrugarje iz Cežarjev-Pobegov. naj jim prav gotovo Še v. maju vrnejo obisk. Zalirajte sadne škodljivce^ Sedanje podnebne razmere pospešujejo bolezni na rastlinah. Glede na to opozarja oddelek za poljedelstvo pri okrožnem LO v Kopru vse kmetovalce, naj podvzamejo odločno borbo proti tem boleznim, V ta namen naj uporabljajo zlasti tako imenovani SULICOL, ki pri trti nadomešča žveplo. Proti škodljivcem ha drevju je treba uporabljati arsenik iz sVinca in apna. Priporoča se tudi uporaba prahu DDT, ki je zlasti prikladna za uničevanje vsega rastlinskega mrčesa. Vsa ta uničevalna sredstva prodajajo kmečke zadruge. Foravnaite naročnino! Vse naročnike Primorskega dnevnika in tudi drugih časopisov obveščamo, da lahko poravnajo naročnino pri Centru liska v Kopru, Ulica Battisti št. 2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino. CENTER TISKA Izžrebane številke ljudskega srečolova ,, Prvi maj“ v Kopru Objavljamo številke loterije mestnega odbora za proslavo 1. maja v Kppru, k: so bile izžrebane v torek zvečer na zaključni prosti zabavi na Belvederski ravni. Pripominjamo, da. so med dobitki radioaparat, velik usnjen kovčeg, prašičja gnjat, šest botiljk likerja, velika ženska usnjena torba, dve hranilni knjižici po 2000 din vsaka, deset betiljk vina Berbera, kristalni servis za pivo, kristalni servis za vino. Tem sledi še 34 različnih dobitkov raznega gospodinjskega orodja, vina in živil. Izžrebane številke so naslednje: 9524, 7797, 3779, 2989. 7416. 9736, 1761, 3167. 0838, 8302, 8423. 1414 2016, 9662, 4590, 9293, 3099. 7081. 5069, 9441, 2764. 2541, 0612, 15-56, 3745, 0487, 9160, 9681, 6793, 9550, 8614, 6033 4627. 3876, 2059, 7949, 6318, 9189' 1547, 4966, 8065. 5333, 0951, 5281. Dobitke dvignite pri odboru za proslavo 1. maja na Trgu Brcllo, nad skladiščem «LI — PA«, prvo nadstropje. Radijski sprejemnik je dobila tov. Furlanič Antonija iz Manžana št. 45, delavka - udarnica iz tovarne «ZENA» v Kopru. Vzela je 10 listkov in so se njene tovarišice zaradi tega šalile na njen račun, čež da hoče na vsak način nekaj dobiti. Prav kot bi ji bila sreča naklonjena, in ker veliko prispeva za skupnost, jo je kar mimogrede nagradila. Poziv Komisije za začasno upravo imovine odsotnih o?eb AVTOBUSNI VOZNI RED PROGE KOPER-SKOFIJE-VALDOLTRA Odh. Koper K. Bertoki K. Ankaran Blok K Ankaran . Ankaran Prih. Valdoltra Odh. Valdoltra Ankaran K. Ankaran Blok K. Ankaran K. Bertoki Prih. Koper 15.00, 19.15 15.10 19.25 15.15, 19.30 15.25, 15.35, 15.45, 19.40 15.55 19.50 6.20, 16.00 6.30. 16.10 16.20 16.30 6.40, 16.40 6.45, 16.45 6.55 16.55 Likvidacijska komisija za likvidacijo komisije za začasno upravo imovine odsotnih oseb je izdala naslednji POZIV Pozivajo se sledeče odsotne osebe, katerih imovina je pod upravo komisije Za začasno upravo imovine odsotnih oseb v Kopru, da v smislu Člena 3 odredbe lO IOLO-a z dne 3.3,1950 najkasneje do 6. junija 1950 prevzamejo od likvidacijske komisije svojo irr.oviho same ali po pooblaščenih, ki se morajo izkazati z overjenim pooblastilom. Argento Francesco, Koocr: S. A.P.A.G. Arrigoni e Co. Izola, -Urpag; Alighieri Rosario, Piran; Apollonio Giorgma, Piran - Portorož - S. Bernardin; Argentin Riccardo. Novi grad: Antonini Antonio. Nova vas; Astori Bruno in Rustia Maria, oba iz Portoroža; Andreani Ferrucgio, Izola: Apollonio Ferruccio, Portorož; Apollonio Francesco, Ankaran: Blassich Alesšandro, Vanganel; Biak Enrico. Portorož. Banca Po-nolare Giuliana,' Piran; Bardella Attillo in Beltramini Giuseppe, oba Novi grad; Balos Giovanni, Salos Giordano, Bernardis Rosa, vsi Brtonigla; Brunoro Alfredo. Izola: Fabbrica Gas (Brunoro Alfredo) in Bonifacio Giorgio (Ci-nematografi), oba Piran; Bettoso Mario, Izola; Borsatti Francesco S. Lucija (Portorož), Borsatti Vit-toria, Bužanija (Umag); Baianza Fanni,' Umag: Bak Emanuele, Portorož: Boffo Italija, Bužinija (Umag); Bremitz Vittoria. Portorož: Bones Angelo, Bužinija — UPRAVA- ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38 0 AS,: «4 8.3£f£ “Tl^Tel.1^9-«7 čene^ og.7Sov?"°"S“k mm višine v širin, 1 stolpca: trgovsk, 80 finanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsa« »trm. i stolDCa za vse vrste oglasov po J0_din._ NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založmštvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska . Ljubljana, Tjrrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račitn pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST ' *:■? man ^ - dP' 4. n»ja 19 BWiWftHWftWWiViWjWiWftBlWllWiVWiViW^^^WWV^WftS^ vwWWWWVWWWW.SVWWvW^^WJVyWV^^^WWWWlWWA1KW I. MAJ V KOPRU IN BUJAH KJER Sl PROSTO VOUIO VERO IN POSTAVE