Listek. Nedolžno obsojen. Resnična povest. — Spisal L. Heitzer. (Dajje.) «Zakaj praviš «sva»? Jaz, jedino jaz sem kriv. 0, zakaj se niaem takrat ravnal po opominu umirajoCega očeta. Njegove besede, na| iščem pota resnice, k Bogu, so mi vedno donele po ušesih, in peklo me je učilo, kako naj ta glas v notranjosti zadušim, ko so predsodki rodili v meni ta črni, nesramni sum. Oh, bridka, pekoča muka, ki sem ai jo sam pripravil. Oni plemeniti mož trpi kot žrtva svojega prepričanja, svoje duhovniške dolžnosti kazen grdega budodelstva, in jaz, ki sem njegov tožnik in ki kazen desetkrat bolj zaslužira ko on, jaz živim —» »Patrik, kaj koristi to lastno toženje?* pretrgal mu je brat govor, «ni še gotovo, da je tvoj strah opravičen, midva raorava imeti prej dokaze; priznavam, da zdaj verjetnost jako podpira njegovo nedožnost, ali » ¦ Dokaze, dokaze?* vzdihnil je Patrik, «tukaj (pokaže na prai) je dokaz. Moja vest se je vzbudila, in ta mi pravi, da niaem nikoli trdno veroval v njegovo krivdo. Še zdaj vidim tisti boječi pogled pred sodiSčem, kako me je prevbogi pogledal, ko sem zoper njega pričal. V tisti uri sem spoznal, da duhovnik mora biti nedolžen, in Henrik, notranji glas me je opominjal, naj povem, kar mislim; a zadržaval me je ponos in atrah, da bi videl, kako se do sedaj čisto očetovo ime sumniči. > «In zdaj, Patrik, kaj boš zdaj storil?* vpraša Henrik z vidno razburjenostio. «Še vprašaš, brat?? odvrne Patrik bolestno začuden. «Kaj drugega, ko nedolžnemu obsojencu takoj prostoat pridobil. «In najin oče, Patrik?» začudi se Henrik, «premisli, da ae to ne more drugače zvršiti, ko z vedno sramoto očetovo, ako ga izdava za goljufa?» Patrik je glaano zaiečal: «0h Henrik, to bo zame največja kazen, a drugače ne morem, — ne Henrik, ravno zaradi očeta sva to dolžna. Njegovo dejanje pravičnosti pred smrtjo se ne sme oskruniti z dejanjem krivičnosti. ki bi bila Se veliko tisočkrat hudobnejša ko to, kar je zagrešil. Oče je poSkodoval prijatelja na premoženiu, midva sva pa vzela duhovniku njegovo duhovniško čast, njegovo prostost — prav za prav več ko njegovo življenje. Ali v resnici misliš, da naj Se nadalje vbogemu jetniku tega ne povrneva, kar ava mu, fie tudi ne vedoma in hotorna, vendar z lahkomisljenim sumničeniem vzela? Henrik, to bi ti hotel, to bi mogel?» Henrik, je naslonil glavo v dlan id nekaj časa mislil: «0 Patrik, kaj hočeva? zgubiva zaupanje, ki ga stavijo na poštenje naše hiSe. Naše ime bo kmalu na nečasten način na vsakem jeziku!* »Govori moj brat Henrik tako?» čudil se je Patrik žalosten, «to je pač vse postranska stvar pri toliki krivici, ki jo morava popraviti. Ali mislis, da hočemo arečo in mir ohraniti z goljufijo, katen se naj nadalje kar udamo? Hočeš, da ae midva enkrat, kakor najin ubogi oče na smrtni postelji valjava, raučena od vesti in sicer se z gorjimi očitki kot on? Očetu je še bilo mogoče krivdo po duhovniku odstraniti iz duSe; midva pa ne bi mogla; zakaj deaet sramotnih let bi mu ne mogla nikoli in nikdar poplačati in povrniti.* Nastal je precej dolg premolk, med katerim ata se bojevali v Henrikovi duSi dolžnoat in samovoljna ljubezen. Potem je rekel odločno: «Naj vlada pred vsem pravica, Patrik, dasi mi je grozno težko, soprogi, ki je tako trdno prepričana o častnem imenu naše obitelji, to priznati* «Stoj Henrik, nato nisem mislil, ne, to se ne sme», in 6rez malo časa je pristavil: «Vem Se drugo pot, srčno ljubljeni brat.» — »Povej mi jo, Patrik!* iKrivdo prevzamem jaz^ jaz sam. dobro' šam io hočem pretrpeti.* «Patrik!» — Rekel bom, da sem jaz denar vzel, da bi neznan dolg pokrilU «Patrik, za božjo voljo, ne nastopaj takoj drugega krivega pota!» «Saj ni laž, fte to rečem. Jaz sem vsoto vzel, namreč iz denarnice naše, in skriven dolg se je s tem pokril; ni to res?» «V gotovem pomenu, da; toda si ne navlečeš s tem posredno krive prisege, ki je še strasnejša ? Nikdar in nikoli tega ne privolim. Odpusti, da sem le za trenutek na se mislil. Brez ozira na posledke v veljavi hočeva to storiti, kar nama vest svetuje?* «Kaj torej najprej štoriva, Henrik? Jaz sem tako zmešan, da komaj kaj jasnega, pametnega mislim. Ali grem takoj k sodniku, da skusi poskrbeti, naj se obsodba prekličeV* «Ne, Patrik», odgovori Henrik, ki je zopet postal hladnokrven; «midva poiščeva sama natankih dokazov za nedolžnost duhovnikov¦.>; raorda se na ta način omogoči, da bo dobro ime vbogega očeta nekoliko rešeno.» *%? $m «Čemu iskati dokazov? Ali ni to pismo dovolj jasen dokaz?» «Ne, Patrik, najprej izveva kaj o stanovališču Rožerja Veita ali njegove obitelji, potem potuješ tje in pozveš, ali je vsoto 20.000 dolarjev prejela in od koga jo je prejela?» «Misliš, da se je dal spoznati duhovnik, ki je pri sodniji s čudovito odločnostjo molčal!» «Tega sicer ne mislhn, ali bil je gotovo pri Veitovi družini ali je vsaj denar po korn drugem odpremil. Prvo potrjuie že to, da je duhovnik takoj po očetovi smrti odpotoval. Ce je pa denar po kotn drugem odposlal ali po pošti, bo vendar soglasni čas dokazal, da je bila pri nas izgubljena svota odposlana.» «Kaj praviš, bi si sodnija oproščenie duhovnika iz je<5e takoj poskrbela, če ji po- veva, da ni duhovnik ukral našega denarja?» «Sodnija hoče dokazov, brez dokazov ne bo niti tožbe povzela niti duhovnika iz- pustila.* — «Tedaj bom Tsaj avojo prvo dolžnost spolnil; duhovnika obiščem v ječi in mu tolažbe vlijem v duSo. da ne verujeva več v njegovo krivico in da si vae prizade- neva, ko bi mogla, n|8govo čast pred svetom rešiti in njegovo kazen prikrajšati.« fStori to Patrik, jaz poiščera skrivnega redarja, naj poišCe družino Veitovo*  XVII.  «Tako, gospod Bellini, na cilju smo», reče uradnik. ki je vedel Patrika po hodnikih jetniških, »tukaj za temi durmi. Dobil sem ukaz, da vas pustim z duhovnikom samim, polajSanje za jetnika, ki mu je je privolil ravnatelj. Vedite«, nadaljeval je paznik, «da sicer jetnikov nikdar samih ne puščamo z obiskovalci; tudi v celice nikogar ne pustimo, temveč obiskovalci morajo skoz omrežje se pogovarjaU z ietniki.* Patrik ie )e napol slišal paznikove besede; kajti bal se je bližnjega trenutka, čeravno si ga je že dolgo želel. Z izrazom globokega poniževanja v očeh, obličje bledo kakor stena, je zrl na izvesek, ki je bil pripet na durica: «Pavel Karner, roj. 15. julija 1856. Tatvina. 10 let.» Patrik je odskočil prebravSi te besede, in kričeč glas se je privil iz grla. »Hočete videti, če ga še poznate?* vpraSal je paznik in premaknil majhno deščico izpod izveska, in pokazalo se je kakor tolar veliko stekleno okence. Prestrašeno je zrl Patrik v okence; pntem pa je nehote vtaknil oko v odprtino: Tara je sedel na nizkem stolcu jetnik. Navidezno ni slutil, da ga kdo opazuje; bil je scela zamišljen v svoje opravilo. Njegove roke so pletle iz gladke slame tanke pletenice. Pridno so se premikali prsti med seboj, in pletenice so se podaljševale v marljivih rokah vidoma. Včasih in vftasih so pridne roke vendar poftivale, in delavčevo obličje se je obrafialo proti tlom, kjer je Patrik žagledal odprto knjigo z zlato obrezo. Zdaj je jetnik zopet vzdignil glavo, in obličje se je obrnilo proti stropu nakvišku. Oh iz teh očij svetiia ni bridkost, ne brezupnost; duh tihega miru in pobožne udanosti se je vzdigal iz njih; gotovo so ustnice izgovarjale kako tiho prav gorečo molitev. Globoke brazgotine pa, ki ao se vrezale v njegovo čelo in srebrni trakovi v laseh govorili so glasno o hudih bojih, v katerih je pribojeval ta tihi srečni mir. Patriku pa je hud vdarec ranil srce v tem trenutku; ustnice so se mu tresle, roke trepetale, da je neprevidoma zaškripal mali zapah. Zdaj je vstal bankir in poslušal, in paznik ž njira; kajti skozi tesna vrata udarjali so jima na ušesa glasovi žalobne spokorne pesmi. Poslušavca sta natanko sliSala, kako je nesrečnik vzdihoval v svoji žalostinki nekako te-le vsebine: «V bridkostnem trpljenju k Tebi hitim, o Gospod moj in moj Bog! Pri tebi iščem uamiljenja v vsaki dušni potrebi. Na Tvoj sv. križ obračam svoje oči, križ, ki je izvir vseh milostij. Jezus, Jezus, ne zavrzi me, vbozega greSnika. Oh, usraili se me!» Kod«c sledi. Smešničar. A.: »Prijatelj, kaj pa ti pravis o novem mariborskem vodovodu?« — B.: >E—, kakorSen »Gemajnderot«, tak pa vodovod!«