Ceiia i n s e r a t o m i cek
stran Din 2000.—, po! stra-ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-. */« strani Din 250-, Via str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20.
Izhaja vseko sredo. ¡Cenej Letno Din 32.—, polletno Din 16,—, četrt« letno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603,
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113,
Cerkev
šola.
Načrt novega ljudskošolskega zakona je v ministrstvu prosvete že izdelan. Izdelala ga je komisija, sestavljena iz oseb, ki pripadajo profesorskemu in učiteljskemu stanu. Iz ministrstva prosvete je ta načrt bil prenesen v ministrstvo pravde, kjer pa o njem in posameznih njegovih določbah še ni padla zadnja beseda. Minister pravde je namreč nekatere njegove določbe, zlasti one, ki se dotikajo vzgojnega prava cerkve, vzel resno v pretres in oceno. Ker je temu ministrstvu pridruženo nekdanje ministrstvo ver, spadajo v njegov delokrog tudi cerkvenopolitični zakoni, t. j. zakoni o razmerju države do cerkve, o pravicah posameznih cerkva in verskih organizacij. Pri katoliški cerkvi gre zato, da se njene razmere v naši državi uredijo potom konkor-data = pogodbe med rimskim papežem in našo državo. Pri sklepanju te pogodbe bo šolsko vprašanje igralo veliko ulogo.
Cerkev m šoia.
Kakor so poročali časniki iz Beograda, določa osnutek ljudskošolskega zakona, kakor ga je izdelala komisija prosvetnega ministrstva, 14 predmetov pouka: učni jezik (srbo-hrvatski in slovenski), zgodovina, zemljepis, računstvo itd. Veronauk je izven teh učnih predmetov, vendar je obvezen, poučevali pa ga bodo duhovniki ali učitelji,, kakor to želi večina staršev. Kjer ni pripravnega učitelja, poučuje duhovnik. Ako duhovnik poučuje veronauk, ga ne plača država, marveč mora cerkev sama skrbeti za njegovo vzdrževanje. Program in knjige za veronauk predpisuje minister prosvete po zaslišanju pristojne cerkvene oblasti.
Spričo teh vesti je treba pripomniti, da smatra katoliška Cerkev vzgojo mladine kot svojo pravico in svojo dolžnost, ki ji jo je izročil in naložil sam njen božji Ustanovitelj. To pravico si <je Cerkev pripisovala in to svojo dolžnost je izvrševala od svojega postanka pa do današnjih dni. Vsako kratenje te pravice je Cerkev obsojala in vsako poseganje v izvrševanje svoje učne in vzgojne dolžnosti je odklanjala.
Papež Pij IX. je 8. decembra 1864 obsodil ta-le nauk: »Vsa oblast nad javnimi šolami, v katerih se poučuje in vzgaja mladina kakšne krščanske države, se more in mora izročiti državni
oblasti, in sicer tako, da se nobeni drugi oblasti ne prizna pravo, mešati se v zadeve šol. Vse ljudske šole in sploh vsa javna učilišča se naj docela odvzamejo oblasti Cerkve, njenemu nadzorst vu in vplivu, ter se naj popolnoma podvržejo volji civilne in politične oblasti, da se uravnajo po načelih tistih, ki so na vlasti, in po pravcu javnega mnenja.« Pij IX. je ta na.uk obsodil kot kriv, krivičen Cerkvi in njenim pravicam in škodljiv ljudstvu.
Leon XIII. je porabil vsako priliko, da je krščansko ljudstvo opozarjal na važnost šolskega vprašanja. Opominjal je tako: »Šola je bojišče, na katerem se mora odločiti, ali bo človeška družba ohranila svoj krščanski značaj. Šolsko vprašanje je za krščanstvo vprašanje za življenje in smrt.« Sedanji papež Pij XI. je med drugim francoskim romarjem 2-5. maja 1925 izjavil: »Največja moč krščanskega naroda v sedanjem času je krščanska šola in najboljše delo je kristijanizacija šole. To vprašanje je življenskega interesa ter mora geniti vsako srce.«
Odločno in izrazito je Pij XI. stališče katoliške Cerkve poudaril pri sprejemu profesorjev in učencev gimnazije v Mondragoni 15. maja t. 1. s temi besedami: »Naloga vzgoje pripada predvsem in v prvi vrsti Cerkvi, rodbini, o-četom in materam. Njim pripada ta pravica na temelju naravnega in božjega prava in zato nespremenljivo, nuj no in brezpogojno. Država se ne sme desinteresirati (kazati nezanimanje) na vzgoji, temveč jo mora podpirati v vseh stvareh, ki jih rodbina in posameznik sam iz sebe ne more storiti. — Predvsem pa mora država spoštovati božjo pravico Cerkve. V gotovem oziru se more reči, da je država poklicana, dopolniti vzgojno delo Cerkve in rodbine, ker ima država več ko vsak drugi sredstev, ki so ji bila stavljena na razpolago za potrebe vseh, in je zato samo pravično, da jih država uporabi v dobro onih, od katerih izvirajo. V eni točki se ne bomo mogli nikdar zediniti, če bi se namreč hotelo rodbini ali Cerkvi vzeti ali zmanjšati pravico, ki jima jo je dala narava in Bog na polju vzgoje. Če kje, potem smo tu nepopustljivi!«
Takšno je stališče katoliške Cerkve v šolskem vprašanju. To svoje stališče je Cerkev vedno in dosledno branila z besedami in dejanji. To Stališče je Cer kev uveljavila pri sklepu vsakega kon-
kordata, ki ga je zadnji čas sklenila s kakšno državo. Tako je bila v najnovejši konkordat — sklenjen 11. februarja t. 1. med papežem in Italijo — sprejeta ta določba: »Italija priznava veronauk v javnih šolah kot krono in podlago javnega pouka, in sicer v obliki katoliškega izročila. Vlada pritrjuje, da se bo veronauk, ki se že poučuje v javnih osnovnih šolah, tudi poučeval v srednjih šolah po programu, ki ga bota skupno določila sveta Stolica in vlada. Ta pouk bodo vršili duhovniki in redovniki, ki so potrjeni od duhovne oblasti, pa tudi svetni učitelji in profesorji, ki morajo v to svrho imeti spričevalo sposobnosti, ki ga daje škofijska oblast. Ako škof to spričevalo u-makne, izgubi dotični takoj pravico poučevati veronauk. Pri pouku vero-nauka na javnih šolah se smejo uporabiti samo takšne učne knjige, ki so potrjene od duhovne oblasti.«
To stališče Cerkve jemlje v poštev ter vodi o njem račun sedanji minister pravde, ko pretresa in ocenjuje predloženi mu načrt novega ljudskošolskega zakona . . .
Občina in šola.
V številki našega lista z dne 8. maj-nika smo poudarili načelo, da je šola po svoji naravi in svojem pravem namenu nadomestni in dopolnilni zavod za familije. Vzgoja otrok je dolžnost in pravica staršev. Ker pa starši nimajo vedno ne časa ne sposobnosti, da bi izobraževanje otrok obdržali v svojih rokah, stopi na njih mesto šola. Vendar pa starši te svoje pravice in dolžnosti ne dado tako popolnoma iz rok, da bi pri vzgoji svojih otrok v šolah in glede na uoiteljstvo ne imeli nobene besede več.
S tem je tudi podana pravica občine kot skupine v določenem okolišu sta-nujočih družin. Ali jemlje osnutek novega šolskega zakona to pravico občin v poštev? Med tistimi določbami novega zakonskega načrta, ki so potom časopisja prodrle v javnost, se ne nahaja določilo, ki bi zajamčevalo take pravice občin in drugih samoupravnih teles. Tudi prejšnji načrti, izdelani od komisij na prosvetnem ministrstvu, niso vsebovali določila o takih pravicah.
To pa, kar po naravi gre vzporedno s pravicami, namreč bremena, se nahaja po poročilih časnikov v novem zakonskem načrtu. Politične občine i-majo med drugimi dolžnostmi, da preskrbijo potrebno zemljišče za šolo, za
Šolsko zemljišče, šolski vrt, zgraditi morajo šolsko stavbo, nabaviti opravo in učila, skrbeti za kurjavo in razsvetljavo šolskih prostorov, za ureditev šolskega kopališča itd. Nadalje bi morale občine skrbeti za učiteljska stanovanja, za kurjavo in sploh vse, kar pač spada k stanovanju. Ako človek Sita ta časopisna poročila, se mora nehote vprašati: Ali občine vse to zmorejo? V onih določbah zakonskega načr-
Posvetovanja zunanjih ministrov Male antante. V Beogradu so se začela dne 20. majnika posvetovanja zunanjih ministrov Male antante, ki bodo trajala z izleti vred do dne 27. maja.
Naša mornarica na potovanju. Deset edinic naše mornarice je odplulo na potovanje po Sredozemskem morju. Prvi svečani pozdrav in sprejem našega brodovja je bil na Krfu od strani Grčije.
^Svetozar Pribičevič se je preselil iz Zagreba, kjer je bival toliko mesecev, v Beograd.
Trgovinska pogodba med Jugoslavijo In Francijo je podpisana in uveljavljena s 15. majnikom.
Jugoslovanska izseljenlška kvota za Ameriko, ki je bila prvotno določena na 671 oseb, je povišana na 847. Ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu se bo lotilo takoj reševanja prošenj in bodo šle letos v Ameriko pred vsem žene in otroci taistih, katerih možje so že v Ameriki.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Glavna proslava desetletnice obstoja Velike Rumunije. Smo že poročali, da proslavlja Rumunija v letošnjem maj-niku lOletnico, odkar je povečana v Ve liko Rumunijo po vojni. Glavno slavlje se je vršilo dne 20. majnika v Albl Juliji in je vozilo tjekaj iz Bukarešte 45 posebnih vlakov.
Pogodba med Vatikanom in Italijo sprejeta v zbornici. Fašistična zbornica je sprejela dne 14. maja s 357 proti 2 glasoma lateranske pogodbe, ki uveljavljajo ureditev razmer med papeževo državo in Italijo. Tudi zakonski osnutek, ki se nanaša na konkordat in verske družbe, je bil v fašističnem parlamentu odobren soglasno. Berlinski majniški nemiri. Nemčija dolži sovjetsko Rusijo, da je povzročila ona po svojih agentih krvave majniške nemire v Berlinu in je uložila radi tega tudi protest na sovjete. Dunajsko časopisje sedaj razkriva, da je oče krvavih majniških dni v Berlinu znani bivši madžarski diktator in krvolok Bela Kun, ki živi že več let na Ruskem. Dunajski list »Die Stunde« piše odkrito, da je bil Bela Kun pred dnevi osebno Dunaju, kjer je organiziral tajno komunistično centralo, katero je policija odkrila. Na Dunaj se je pripeljal iz Berlina, kjer je vodil komunistične iz-ffrede.
ta, izdelanega od komisije na prosvetnem ministrstvu, ni po poročilih listov nobene odredbe o tem, da bi učitelji to morali plačati. Ali naj občine preskrbijo učiteljska stanovanja, kurjavo itd. brezplačno? To bi za naše slovenske ob čine, ki imajo po veliki večini večraz-redne šole, bilo pretežko breme. Naše občine so večinoma revne, težko nosijo sedanja bremena, nove težke obremenitve pa ne bi mogle zlahka prenesti.
Dvajsetletnica velikega rodoljuba. Dne 3. majnika je minulo 20 let, kar je postal župnik pri Št. Ilju v Slov. goricah znani sloviti govornik in organizator č. g. Evald Vračko. Domača župnija je proslavila 201etnico delavnega in priljubljenega dušnega pastirja z veličastno pobožnostjo. Cela župnija se je izkazala. Vse je tiste dni ob duhovnih vajah prišlo v cerkev in se zahvaljevalo Bogu za dobrote, ki jih je delil skozi 20 let po zglednem dušnem pastirju. Vse je tekmovalo v zahvalah in častitkah. Gospod Evald Vračko je od leta 1909 naprej deloval v Št. Ilju z veliko vnemo za narodni, verski in gospodarski napredek te važne postojanke. Imel je težke borbe z narodnimi in verskimi nasprotniki. Ob začetku svetovne vojne je bil žrtev germanskega sovraštva napram slovenstvu. Odgnali so ga v Gradec v zapore, dasiravno niso vedeli, kaj je zakrivil. Samo iz golega sovraštva do vzornega slovenskega duhovnika in rodoljuba so ga vrgli v ječo, kjer je skupaj z dekanom in kanonikom č. g. Čižekom iz Jarenine trpel več tednov za svoj čisti značaj in ljubezen do slovenskega rodu. Ali tudi to preganjanje ni bilo večno. Prišla je rešitev. Gospod Vračko je župnijo Št. Ilj čisto preustrojil, da je res vzgled narodne, krščanske in gosporasko-na-predne župnije na naši državni in narodni meji. Tu, cvete domača Posojilnica, Prosvetne društvo, Orli in Orlice se živahn8 gibljejo, Kmetijska podružnica, Električna zadruga se dobro razvijata v gospodarski prospeli faranov, Slovenski dom ponosno gleda v dolino in kliče slavo svojemu zgraditelju. Posebno lep pa je napredek v župniji v verskem oziru. Marijine družbe se lepo razvijajo, apostolstvo mož in III. red so na višku in središče krščanske organizacije. V župniji skoro ni hiše, kjer ne bi bile knjige Mohorjeve družbe ali kak dober časopis udomačen. Za časa njegovega župnikovanja so kraji ob meji po njegovi zaslugi tudi drugače lepo napredovali. Proti Mariji Snežni, po najbolj blatnih krajih se je zgradila cesta, ki bo še poznejšim rodovom velika dobrota. V Št. Ilju se je postavilo tovorno postajališče, v Cirknici nova železniška postaja, napeljala se je elek trika iz Avstrije, žična železnica iz Št. Ilja na Sladki vrh v tovarno itd. Že pred leti je bil gospod župnik Vračko imenovan za1 duhovnega svetovalca. Kralj ga je oblikoval dne 1. decembra ob priliki desetletnice naše države z re
dom sv. Save. Tudi mi se pridružujemo njegovim častilcem in mu kličemo: Še na mnoga leta!
Malgajtsvcl! V nedeljo dne 9. junija t. 1., ob 8. uri zjutraj zbor v Guštanju, Pridite vad! Natančen spored se bo objavil v vseh slovenskih časopisih.
Blagoslovitev novih zvonov v Lini-bušu pri Mariboru. V soboto dne 24. t« m. se prepeljejo trije novi zvonovi, izdelek mariborske zvonolivarne »Zvono glas«, v Limbuš. V nedeljo dne 25 majnika pa se novi zvonovi blagoslovijo in dvignejo v zvonik. Cerkvene obreda izvrši prevzvišeni lcnezoškof dr. Andrej; Karlin. Novi zvonovi tehtajo 420, 75® in 1400 kg.
Združitev občin. Ob priliki zborovanja Županske zveze v Mariboru se je; razpravljalo tudi o združbi občin. Pri tem je bila predlagana še najbolj primerna rešitev vprašanja o združenju' občin, da naj bi se iste same dogovorile, kateri kraji in vasi bi naj tvorile pri hodnje večje občine. Krajevne lege,-prometna sredstva in kolikor mogoče enaki splošni interes prebivalstva krajev, združenih v občino, naj bi se pri tem posebno upoštevali. Upamo in obljublja se, da bo na ta način predlagana rešitev združitve občin najbolj odgovarjala splošni koristi ljudstva in u-prave ter da se bo tudi od oblasti vpo-števala!
Nameravana priklopitev Erčsvm k Ptuju. Ker je bilo iz časopisnih poročil posneti, da je mestni svet ptujski v seji dne 28. februarja t. 1. izrazil željo, da bi naj kompetentne upravne oblasti' velik del občine Ivrčevina priklopile k' mestu Ptui, je občinski odbor v Krče-vini v svoji seji dne 5. maja t. 1. soglasno sklenil, da priklopitev odklanja v svojem in v imenu vseh prebivalcev, ki so se že pismeno izjavili, da nočejo biti prikl(<pljeni mestni upravi. Noben del občine Krčevina nima značaja mesta ,naspi otno so po celi občini med poljskimi kulturami raztresena posamezna bivališča. Mi smo torej seljaki in nismo meščani. Ostane naj torej vse lepo pri siarem, ali pa naj se nas združi s kmetukimi občinami.
Preslikana župnijska cerkev v Slov. Bistrici. Lansko leto je bila tukajšnja samostanska cerkev lepo na zunaj prenovljena ^er znotraj je dobila lepe nove klopi in drugo, tako da je res sedajj prav lep&. in kras za celo mesto. Letošnje leto je pa prenovljena, oziroma lepo preslikana župnijska cerkev, katera je pa bila tega dela tudi skrajno potrebna. Človek, ko stopi sedaj v te dva krasni cerkvi, se res počuti iznenadno veselega in ga neka vzvišena moč kar, vleče v te hiše božje.
Smrtno ponesrečil. V pondeljek dne 13. majnika je smrtno ponesrečil na Dolu pri Hrastniku mladi tesar Ivan Verdeu, doma nekje pri Celju. Bil je zaposlen pri zgradbi dolske nove šole« Na visokem odru je padel skozi odprtino in zdrčal navzdol. Med padcem j« še imel toliko samozavesti, da se je o-prijel z močjo mimo napeljane električne žice. Takoj po prijemu žice ga jM streslo, moral jo je spustiti, padel aH tla in obležal mrtev.
Nogo mu je zlomilo. V kamnolomu v Zagorju ob Savi se je pripetila v pon-dcljek zvečer nesreča. Voziček, naložen t raznim materijalom, je potisnil ob zid mladega delavca Grahka. Priskočili so mu sicer tovariši urno na pomoč, vendar so ga oteli iz nesreče z rlomljeno nogo.
Neurja po Bosni In Srbiji. Dne 16.
In 17. majnika je razsajalo srdito neurje z nalivi po: Bosni, Hercegovini in po Srbiji krog Kragujevca. Nalivi so bili tako siloviti, da je bil pretrgan ce-8o promet za nekaj časa.
Kako se je godilo hrvatskim romarjem na Reki? Krog 1000 Hrvatov je priredilo te dni pod vodstvom svojih ško-jfov romanje v Rim ob priliki proslave papeževe 501etnice. Na kolodvoru v Reki sta se ustavila oba hrvatska romarska vlaka. Hrvati, ki bivajo na Reki in spadajo pod Italijo, so hoteli na kolodvoru pozdraviti svoje rojake. Niti ene ga reškega Hrvata niso pustili, da bi bil vsaj videl romarje. Zaprli so kolodvorsko restavracijo, da se nikdo ni mogel razgovarjati z rojaki. V restavracijo so smeli pač romarji, a ne reški Hrvati. Romarji niso smeli zapustiti niti za eno minuto kolodvora in si morali kupiti okrepčila v restavraciji, če ravno so jih plačali 200 do 300% dražje, nego so običajne cene. Očividci pripovedujejo, kako so zaračunavali enemu romarju malenkost kisle vode 3 Din, takoj drugemu že 9 Din!
Član Prmeeve bassde pod ključem.
Dne 19. februarja t. 1. je bil v Zagrebu ob;2en Prpič mali in njegovi trije tovariši. Na prostem in nekaznovanih je še ostalo nekaj članov te proslule družb?. Pred dnevi so aretirali v Skoplju n ..ega Rebiča, ki je bil Prpičev sodrug in pomagač. Rebiču se je posrečilo pobegniti ter izginiti. Pribežal je v Skop-Ije, kjer je dobil mesto bančnega uradnika. V banki si je znal kmalu pridobiti s pridnostjo ter vestnostjo v službi zaupanje predstojnikov. Slučajno so ga spoznali in vtaknili pod ključ. Re-bič ima na vesti celo vrsto roparskih umorov, ropov ter vlomov, radi katerih bo dajal odgovor pred sodiščem v Osi-jeku dne 3. junija.
Zrakoplov »Zeppelin« se je moral vrniti s prekooceanskega poleta. Že par-krat smo poročali, da bo obiskal zrakoplov »Zeppelin« v drugič Združene a-meriške države v dneh od 15. do 20. t. m. Iz pristanišča v Fricdrichshafenu ob Bodenskem jezeru se je dvignil v zrak dne 16. maja od 8.58 zjutraj. Na krovu je bilo 40 mož posadke, 8 potnikov ter veliko število poštnih zavojev in ameriška pošta. Zrakoplov je prevozil del Francije in krenil preko Španije do Gibraltarja. Tukaj so ugotovili na enem motorju tako težko ter nevarno napako, da se je vrnil zrakoplov nazaj v Friedrichshafen v popravilo. Na povratku ga je presenetil na Francoskem siloviti vihar. Vodja zrakoplova dr. Eckener je prosil Francoze za pristanek, kar so mu tudi dovolili in mu šli na roko. Zrakoplov je moral pri Stati v francoskem mestu Toulonu na vojaškem vežbališču. Na zrakoplovu •ta delovala le še dva motor .
Zopet nov — največji aeroplan. Junija meseca letošnjega leta bode začel nad Bodenskim jezerom s prvimi poskusnimi poleti novi — doslej največji aeroplan na svetu. Letalo dogotavljajo v Aiternhein v Švici. Nosilo bode ime »Do. X« in bo last Dornierevih delavnic. Peruti, ki držita letalo v ravnotežju, sta dolgi 50 m. Gonilo ga bo šest Siemens-Jupiter motorjev in bo proizvajal vsak 500 konjskih sil.
Izredna brzina na železnici. Francosko železniško ravnateljstvo je pričelo s poizkušnjami, da dvigne polagoma brzino vlakov do 100 km na uro. Na železniški progi Paris—Cherbourgh so imele te vožnje sijajen uspeh. Brzovlak št. 353 je prevozil progo s povprečno hitrostjo 112 km na uro, ponekod je brzel celo z naglico 150 km. Tračnice in pragovi so bili popolnoma kos novi nalogi. Kmalu bo stopil v promet na isti progi vlak, ki bo rabil do Pariza le samo 3 in pol, namesto sedanjih 5 in pol ur. Pripeljal bo ameriške potnike, ki pridejo z oceanskimi ladjami.
Strašen in živinski bratomor. Grozen zločin je izvršil 181etni kmetski sin De-metrijo Palaksis v vasi Kalanta na Grškem. V prepiru radi denarja je napadel svojega starejšega brata in mu od zadaj razklal s sekiro lobanjo. Iz razbite lobanje je iztrgal možgane in jih pri priči požrl. Ko so prijeli žandarji bratomorilca, je izpovedal, da je ubil brata radi tega, da bi si pridobil z zav-žitkom bratovih možganov njegovo pre brisanost.
Neprijetna zamenjava dveh uglednih mrličev. V dunajski bolnici sta umrla pred dnevi dekan in župnik fare Schützen Jožef Paar ter en župnik iz Tirolskega. Obe krsti sta bili na željo sorodnikov in župljanov prepeljani v domači fari. Dekana Paara so že res tudi za-grebli v Schützenu prav slovesno. Naenkrat pa je dospelo na bolnico iz Ei-senstadta na Tirolskem obvestilo, da so tamkaj odprli krsto ondotnega župnika in ugotovili, da leži v njej ondot-nim faranom popolnoma tuj duhovnik. Bolnici je bilo jasno, da je zamenjala oba mrliča in je bil tirolski župnik pokopan v Schützenu in gospod dekan pa na Tirolskem.
Starček utonil v kavi. Vedno utone veliko ljudi v vodi, da bi pa kdo utonil v kavi, se do sedaj menda še ni fiulo. Ta čuden slučaj se je zgodil nedavno v Čikagi v Severni Ameriki. Ko je Miha Culhan, star 70 let, mešal vrelo kavo v velikem kotlu, ki drži 100 galonov, je po naključju padla v kotel vrečica kave. Culhan je stegnil roko, da bi prijel vrečico, a pri tem je izgubil ravnotežje in se prevrnil v vrelo kavo, da je vsled opeklin potem umrl.
Boljševiki odpravili nedeljo. Ruski boljševiki so odpravili nedeljo kot de-laprosti dan. Mesto v nedeljo bodo praznovali na Ruskem sredo.
Strašna nesreča v ameriški bolnici V mestu Cleveland se je zgodila v on-dotni bolnici strašna nesreča, koje posledica je 150 mrličev. Na danes nepojasnjen način je nastalo več eksplozij, ki so zanetile ogenj ter strupene pline. Ob času grozne nesreče je bilo v bolnici 306 bolnikov, veliko strežnic in zdra-
vnikov. V presledkih so sledile tri velike eksplozije, nakar se je razširil goreči plin po celem poslopju. Požar je u-nel tudi zalogo zdravil ter kemičnih sestavin. Bolniki, strežnice in zdravniki, vse je tiščalo proti durim ter oknom, da bi se rešili grozne smrti. Na-stali strupeni plini so bili najhujše vrste in so zadušili ljudi v nekaj sekundah. Od plinov zadušene bolnike so našli v naslonjačih, zdravnike, ki so še držali v mrtvih rokah inštrumente, — sestre mrtve s termometri v rokah. V bolnici so se doigrali nepopisno grozni prizori. Žrtve so morili strupeni plini, ogenj in obupna zmeda. Reševalni po-iskusi so bili otežkočeni radi plinov. Gasilci so se morali opremiti z maskami da so lahko udrli v prostore nesreče ter začeli z rešilnim delom. Vseh mrličev je gotovo nad 150, precej ranje nih in več jih je radi plinov oslepelo.
Poplava ruskega veletoka Volga. — Največja reka na Ruskem Volga je zad nje dni tako narasla, da je prestopka bregove na več mestih. Najhujše poplave so krog mest Nižji Novgorod in Ribinsk. Poplavljenih je 300 vasi. Vaške hiše razdira valovje in uničuje setve. Kmetje so pobegnili iz vasi v mesta, kjer so bolj varni. Poplava je naraščala od pondeljka dne 13. majnika do srede dne 15. majnika in bo ostalo na tisoče kmečkih ljudi brez strehe. Reka Volga se je dvignila nad navadno stanje 12 m ter porušila obrambne nasipe. Sovjetska vlada je mobilizirala v poplavljenih pokrajinah moške od 18. do 40. leta. Naloga mobilizacije je, popraviti razdejane nasipe in kolikor le mogoče zavreti še nadaljne poplave.
Marsikdo se je že kesal, ker nI takoj
naročil vremenskega vsevedeža, ki pove vreme za 18 do 24 ur naprej. Čemu tudi VI odlašate? Pošljite 25 Din po položnici št. 14.263 ali v znamkah, pa Vam ga dopošljemo poštnine prosta Obenem bomo priložili poljubno knjigo, ki si jo Vi lahko izberete in sicer eno izmed sledečih: Fantič, Slovensko dekle, Prepevajte, Poj te, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarčki, Dina-mit in antidinamit. Naročite takoj, da ne bo prepozno! — Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 15.	544
Nekaj Izvanrednega Vam nudi nakup birmanskih daril ▼ trgovini ur in zlatnine M. Ilger in sin v Mariboru, Gosposka ulica 15. Samo prvovrstni proizvodi po čudovito nizkih cenah, kar jamči ogromna izbira. Tudi na obroke brez po viška cen.	580
Kdor hoče dobro obutev, si kupi Karo čevlje v Mariboru, Koroška cesta štev. 19.	559
»Črni križ pri Hrastovcu« je bila povest, ki so jo čitatelji »Slovenskega Gospodarja« brali z največjim zanimanjem. Mnogi pa je niso mogli prebrati v celoti. Tem priporočamo, da si naročijo knjigo, ki obsega celotno povest. Knjiga stane 18 Din, vezana 28 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mar r i boru.
Januš Goleč:
Orod Trogfošcan.
Po Halozah je grad Trakoščan že od nekdaj v pregovoru. Ako ni Haložana dolgo iz cerkve ali odkod drugod, upra šujejo: Ali si bil v Trakoščanu, da te ni bilo tako dolgo? Ako je videl kedo kaj izredno lekega, pravijo: To je pa tako lepo, kakor v Trakoščanu.
Kje je Trakoščan, ki je med narodom v pregovoru radi odaljenosti in lepote?
Od železniške postaje Hajdina pred Ptujem se moraš peljati z vozom preko Leskovca in Cvetlina 24 km in si pred gradom Trakovščan v hrvatskem Zagorju. Na vse strani je Trakoščan do prometnejšega kraja oddaljen nad 20 km in od tod pregovor o njegovi oddaljenosti.
Grad je že od nekdaj last še danes zelo premožnih hrvaških grofov Draš-kovič. Zgodovinsko znan je že 1. 1234, a je obstojal mnogo poprej. Pozidan je na živo skalo, ni bil nikdar razrušen in je do danes v najboljšem ter najlepšem stanju. Že pod rajno Avstro-Ogrsko je bil znamenitost. Trdili so, da je v celem cesarstvu najboljše zgodovinsko ohranjen in najbolj dragoceno opremljen. Ogledavali so si ta biser srednjega veka: bogati Angleži, Francozi ter Amerik anci.
Kakor že omenjeno, stoji velika in veličastna grajska stavba na zaokroženem hribčeku na živf* skali. Hribček je spremenjen v mikaven park. Pred vhodom v grad še vidiš dvigalni most, kakor je bil običajen v srednjem veku. Preko mosta prideš do drugih železnih vrat, na katera je pritrjen v starih časih običajni, iz brona uliti ter umetniško izdelani trkač. Ako dvigneš napravo in jo spustiš po železnih vratih, odmeva močan udarec po celem gradu. S trkačem so klicali vratarja. Ko ti odprejo ta vrata, zagledaš pred seboj zbir ko topov, od tedaj, ko so se pojavili, do bronastih v novejšem času. Med topove so pomešani topiči za nekdanje radostno streljanje.
Krog in krog gradu je obzidje s številnimi strelnimi linami.
Notranjost gradu: vitežka soba, spre jemnica, obednica, sobe za domačo gospodo in tujce so po zgodovinsko znameniti in dragoceni opremi okrašene tako dragoceno, da bi za izkupiček le samo ene navaden smrtnik živel celo življenje brezskrbno ter v izobilju kakor francoski bog.
Povsod po stenah in sobanah je orožje od zgodnjega srednjega veka do modernejših časov: sulice, dragoceni meči, helebarde, puške in pištole z dragocenimi uložki ter dragulji. Veliko je lepo izdelanih in popolnoma ohranjenih jeklenih vitežkih bojnih oprem. Ena je od viteza, ki se je udeležil križarskega pohoda v sveto deželo.
Vse polno je starih, bogato izrezljanih in kot novo dobro ohranjenih miz, omar, stolov in postelj.
Koj v prvi sobi je stara ter boga'ta knjižnica. Shranjene so še vse listine ter nisma na Krofe Draškoviče od raz-
nih cesarjev, kraljev ter mogočnjakov do predzadnjega avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa I.
Slik starih, posvetnih ter svetih, oljnatih in bakrorezov, pa tudi novodobnih je po vseh stenah skoro da preveč. V knjižnici je visoka oljnata slika iz leta 1665. Spodaj leži mrtev v polni boj ni opremi zgodovinsko doznani ustano vitelj rodu Draškovičev in je pri truplu letnica 1234. Iz njegovega srca raste mogočno deblo. Na deblu so slike Draš kovičev od leta 1234 skoro do danes. Po steblu navzgor so podobe onih, ki so bili gospodarji na gradu ter imeli družine. Na stranskih vejah vidimo glave duhovnikov, opatov ter škofov iz rodbine grofov Draškovič.
Lovska zbirka v rogovju, nagačenih živalih ter ptičih in v slikah je zelo, zelo bogata in jo vidiš po vseh hodnikih.
Porcelan, namizno orodje, prti, preproge, zavese, posteljne opreme so za navadnega človeka neprecenljive vrednosti.
Na sredini grajskega dvorišča je v živo skalo usekan in 22 m globok vodnjak.
Za temeljiti pregled gradu in njega vsebino bi človek rabil dobrega pol leta in ne par ur.
Lahko trdim, da sem videl med vojno po Madžarskem, Galiciji ter Rusko-Poljskem veliko najbogatejših gradov, a doslej še nobenega, ki bi se lahko vsaj primerjal, kaj šele kosal glede zgo dovinskih znamenitosti in bogastva s Trakoščanom.
Pod grajskim gričem se razteza par km dolgo, 8 m globoko in 48 oralov obsegajoče mično jezerce. V jezercu gojijo krape, po trstinju gnezdijo in se skri vajo divje race in se bahavo šopirita dva labuda. Jezerce je obdano od gozda in prevažajo po njem splave za turbinsko žago, katero goni voda iz jezera.
Velikanski ribnik ali jezerce izpraznijo radi rib vsako peto leto. Voda odteka najmanj 5 dni, a predno se zopet napolni, rabi nekaj 10 in 10 dni. Po glo-bokejših tolmunih, ki se ne dajo izprazniti, se skrivajo težki krapi ter ščuke.
Trakoščansko jezerce je eno najmič-nejših, kar sem jih videl.
Radi umnega ribogojstva je poleg glavnega ribnika še 5 manjših.
Pri gradu je še danes 2600 oralov goz da in od tega 70 odstotkov smrek ter jelk.
Veliko njiv in travnikov je vzela agrarna reforma. Vinogradov je 28 oralov.
Grad Trakoščan zasluži, da si ga o-gleda vsak Slovenec, kateremu je za zgodovino, stare ter novejše dragocenosti. Ako živita lepota in dragocenosti trakoščanske graščine že stoletja v slo venskem pregovoru po razsežnih Halozah, potem je gotovo ta znamenitost še danes vredna obiska in vsaj površnega ogleda!
Traki za misale, lepi svileni, 8 za knjigo, so dospeli. Stanejo 85 Din. Naročajo se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Heralini ofohl.
Bogzna, koliko tisoč in tisočletij ža obstoja naša majka zemlja. V raznih dobah je prestala tisočletja mrazu ter: toplote. Razne spremembe v temperaturi so tudi spreminjale njeno zunanjost. Celi deli zemlje so se pogreznili; zopet dru$i so se dvignili iz morskih? globin na površje. Stvarnik je pustil vzrasti nove dele sveta, katere je od-kazal človeštvu v bivališča.
Najlepši in najboljši dokaz za trditev, da vstajajo iz dna morij novi deli zemlje — sveži svetovi, so nam tako-zvani koraljni otoki.
Koraljne otoke vidimo v najbolj toplih morjih Indijskega ter Velikega ali Tihega Oceana od Indije do Južne Ama rike.
Kedo je povzročitelj stotine koraljnih! otokov?
Učenjaki so se prepirali do sredine prejšnjega stoletja: ali je ustvaritelj koraljnega otoka rastlina ali žival? — Danes so dognali naravoslovci, da so stavbeniki koraljnih otokov živalice, ki spadajo v vrsto morskih polipov.
Korala je majhna cevka, ki doseže 2 cm dolžine. Zgornja luknjica cevke so usta. Krog ust so mali ter fini lističi, ki se imenujejo tentaklji. S pomočjo ustnih lističev povzroča živalca vrtin-čke v morski vodi in usesava na ta način za življenje potrebno prehrano. —; Korala se nekako sama pritrdi na dno morja na: skale, kamenje, da, na stene potopljenih ladij. Na zunaj izločuje koraljni polip apnene snovi, kakor to opazujemo pri raznih školjkah.
Od koral izločeni apnenec ima rdečo barvo pri takozvani »plemeniti korali«, katere nosijo ženske na vrvicah o-krog vratu. Pri nas na deželi pravijo ljudje: ovratnica je iz rdečih koravd.
Ako naj povzročijo korale nastanek! celega otoka, so potrebne za tak nastanek in ustvarjenje milijarde in mili* jarde živalic, ki so se naselile na skup nem mesiu na dnu morja. Iz skupnega' življenja več milijard koral vzrastejo koralni panji. Koralni panj raste ter, se širi precej naglo. Na starih panjih poženejo novi — sveži. Stare in izživele živalce poginejo.
Sedaj je treba odgovoriti na vprašanje: kako se povspnejo majčkeni podmorski zidarji in stavbeniki na površino morja?
Po letih in letih se gromadi en koraljni panj na drugega, dokler ni doseženo površje. Kakor hitro prilukajc» korale nad morsko gladino, se naselijo na njih pri razburkan ju morja, pri njegovem dviganju ter padanju (plima in oseka) vsakojake morske rastline. Naš ta način so nastali tekom tisočletij in vzrastli k morskih globin stoteri koraljni otoki v Indijskem ter v TiheM Oceanu.
Razni morski toki so nanosili na površje koral semena palm, sadnih ter drugih dreves in rastlin. Ko je bil koraljni otok odet z rastlinami, osenčen z drevjem, so priletele nanj ptice, sa je naselil človek in ta je pripeljal s ča«-som na otok še vse mogoče vrste CP vali.
Koraljni otoki so pojav najbolj južnih morij le radi tega, ker je predpogoj življenju koralnjega polipa izredna luč in kar najbolj vroče podnebje.
*
Ameriške združene države imajo 600 železniških družb, ki so vse zasebne. Kar se tiče tehnične in trgovske organizacije, so ameriške železnice enake. Največja družba je »Pennsylvania Railroad Company«. V njene železniške naprave je uloženih nad 2 milijona dolarjev, to je 10.5% vseh investicij drugih železniških družb. »Pennsylvania« je bila prva družba, ki je upeljala iV železniški promet vse najbolj moderne naprave ter iznajdbe.
Pri družbi je zaposlenih 213.947 u-službencev. Njih plače znašajo letnih 873,875.686 dolarjev, pokojnine na leto 4,761.996 dolarjev. »Pennsylvania« poseda sledeči vozni park: 7347 lokomotiv, 8121 osebnih vagonov, 271.318 tovornih, 4956 težjih tovornih in 400 raznih voz.
Na leto se vozi po tirih te družbe: 140,184.622 potnikov, 229,509.596 ton tovora in 7 milijonov paketov, to znači H7% potniškega prometa in 11% tovornega v vseh Zedinjenih državah.
Železniške proge družbe letijo preko največjih industrijskih središč in kraljev, v katerih prebiva 60 milijonoy lju-!di. Vseh postaj je 4500. »Pennsylvania« $yeže 20 mest z nad 100 tisoč prebivalci, 1150 mest z nad 10 tisoč prebivalci in 263 mest s 5000 prebivalci.
Ameriški ekspresni vlaki družbe »Pennsylvania« imajo poleg salonskih, spalnih, jedilnih voz še vagone za pu-senje in za razgled. Potnikom so na razpolago: kopalnice, brivci, pisalne mize in telefonske zveze z vsako postajo. Radijo naprave se pri ameriških Vlakih niso obnesle in so jih opustili. iTreba je še posebej povdariti, da so ameriške železnice: varne, hitre, ko-modne in je takoj zveza v vsako poljubno smer.
ffri¥€ Stile O fi¥fiiiSa.
Škorpijon.
Po celi Sloveniji je posebno živinorej ¡eem znan škorpijon. Ob severni meji pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu so bili in ¡najbrž so še gotovi živinski sejmi, ko 6o prodajali kmetje v steklenicah škor-foijone. Pri Sv. Duhu je bilo na prodaj jtega strupenega mrčesa, kolikor ga je Ikedo hotel. Na škorpijona v steklenici jso nalili oljčnega olja in izpostavili ste klenico nekaj časa solncu. Šla je med ljudstvom govorica, da se v steklenico Eaprti škorpijon s pikom sam usmrti, strup iz njegovega repa se razlije ter (pomeša z oljem. Škorpijonovo olje je posebno zdravilo, ako govedo piči ka-Ka, če mu oteče grlo itd.
Vera v škorpijonov samomor in zdra Vil no moč njegovega strupa je med pri-prostim slovenskim narodom že prastara.
Zanimivo je tudi, kaj nam vedo poročati o škorpijonu razni naravoslovci in znanstveniki.
Dr.Wills je služil kot zdravnik 15 let v Perziji pri telegrafski družbi »Overland«. Cul je od Šveda dr. Favergrena, ki je bil dalje časa v perzijski službi, da si ujeti, kot raki veliki škorpijoni, ki so doma v Perziji, v ujetništvu sami s pikom končajo življenje.
Dr. Willsu je prinesel nekdo prav velikega črnega škorpijona. Napravil je z opeko tlakovano ognjišče in v razdalji pol lakta od sredine je natrosil v krogu gorečega oglja. Da bi opeka ne bila na sredini prevroča, jo je omočil z vodo in nato izpustil na ognjišče v steklenico zaprtega škorpijona. Žival je tekla trikrat okrog gorečega oglenja, se ustavila na sredini, zvila rep proti glavi, se pičila in obležala pri priči — mrtva.
Naravoslovec Biddie v Madrasu v Indiji je imel velikega škorpijona pod steklenim zvoncem. Vzel je stekleno lečo, zbral solnčne žarke skozi steklo ter spelcel žival na gornjem delu telesa. Kakor hitro je čutil škorpijon opeklino, je dvignil rep in se usmrtil z — lastnim strupom.
Od tod domneva, da je škorpijon kot jetnik samomorilec.
Celo zadevo so sedaj enostavno razjasnili.
Škorpijon prime sovražnika ali plen s prednjimi škarjami. Koj nato dvigne s strupom oboroženi rep preko glave in usmrti jetnika. Ako začuti škorpijon v ujetništvu izredno vročino kje na telesu, je prepričan, da se ga je lotil sovražnik na dotičnem mestu. Po občutku opekline si zasadi sam strupeno želo v lastno telo in pogine.
Taka je resnica s samoumorom pri slovenskih živinorejcih znanem škorpijonu.
Druge živali.
Kari Hagenbek, ki se je pečal veliko z ujetimi divjimi živali, pripoveduje to-le:
V	kletko zaprta pisana hijena je začela lepega dne s tako naglico z zobmi česati meso s sebe, da je poginila in jej ni bilo pomoči. Časopisje je razbobnalo vest o samomoru najbolj divje zverja-di. Hagenbek povdarja sam, da so se hijeni uneli možgani, so jej radi tega utrpniii nekateri deli telesa in v podivjanosti si je žival brezčutne kose mesa sama iztrgala.
Znano je tudi, kako levi, tigri in dru; ga zverjad buta in se zaganja ob kletko, ako pride že bolj odrasla v ujetništvo. Tega ne dela iz samomorilnega namena, ampak iz hrepeneja po svobodi, za katero je ustvarjena.
V	severnih krajih živi takozvani le-ming (vjsta miši) in po gozdovih sibirska veverica. Živalce se sčasoma tako razmnožijo, da jim postane kraj bivanja pretesen. Lepega dne se odpravijo v milijardah od starejših sorodnikov in se spustijo na potovanje. Ko pridejo do reke, jih poskače na stotisoče v vodo, utonejo in preko nagromadenih mrličev poskačejo druge živalce na — drugo stran.
To nikakor ni samomor, ampak nagon, doseči prikladen kraj za novo naselbino.
V	Solutre nad franfcoskim mestom Lijon v dolini reke Rone so izkopali 40
tisoč okostnjakov divjih konj iz prazgodovinske dobe. Časopisje je trdilo, da so se živali usmrtile same.
Proti tej trditvi ugotavlja profesor Wiemann sledeče: Na severu v Laplan diji beži pred enim volkom zasledovalcem na stotine severnih jelenov. Ako pridrvijo na pobegu pred prepad, poskačejo eden za drugim vanj in se ubijejo.
Gotovo je tudi onih 40.000 konj nagnalo v neprostovoljno smrt kar celo krdelo jamskih hijen, ki so se podile za divjimi konji v predzgodovinslcih dobah.
Koliko divjih kozlov ali koz najdemo nad najbolj globokimi prepadi poginje nih v hudi zimi od lakote. Žival izstrada in nikdo še ni trdil, da bi se bil pognal gams od lakote v prepad.
Pri izbruhu požara se ne da živina iz hleva, posebno ovce ter svinje ne. In zakaj to? Živalim je pojav plamena, dima, vročine nekaj izrednega. Ako pa še živina vidi plamen zunaj hleva, se sploh ne da ven, ker se čuti varno edino le v hlevu, kamor se je zatekala nemoteno že dolgo.
Živimo v žalostni povojni dobi mno-žečih se samomorov. Brezverci skušajo upravičiti samomorilno manijo s tem, da trdijo in pišejo, da se tudi živali naveličajo življenja in si ga same prostovoljno končajo. Na zgorajnih vzgledih vidimo, kaka brezvestna izimšljotina je trditev: živali so samomorilke.
Samomor je premišljen in nasilen poseg v življenje.
Žival ima dva nagona: ploditve in samoobrambe in se niti najmanj ne zaveda, kaj in kaka je smrt!
*
Befllfa iMfM.
Našim čitateljem je znano, da se pečajo naravoslovci in tudi drugi bogatejši ljudje z raznimi zbirkami: metuljev, hroščey, ptičev, rastlin itd. V Mo-nakovem na Bavarskem so odkrili t« dni moža, ki poseda v celi Evropi največjo zbirko stenic. Ni naravoslovec, ampak knjigotržec.
Stenice Monakovčana so seve nabo-dene na iglah in shranjene po lepih ter snažnih omarah. Opremljene so z latinskimi imeni in natančno je zabeležen tudi njihov rojstni kraj. Kralj stenic je posestnik 40.000 živalic in med temi jih je veliko takih, ki so redkost ter posebnost. Naravoslovje pozna 20 tisoč vrst stenic, bavarski knjigotržec jih pa ima še enkrat toliko in po njegovi trditvi jih je gotovo še celo trikrat toliko. Polje stenic je še presneto neraziskano.
V zbirki niso samo navadne rujave posteljne stenice, ampak tudi rumene, modre in zelene. Nekatere vrste so o-premljene z Mestečim oklepom. So stenice, ki imajo na hrbtu po kačje zakrivljene črte, vse mogoče risbe, pike: bele in črne. Najbolj redka stenica je doma po pogorju Himalaja nad Indijo, je srednje velika in svetlikasta. Sploh' so stenice zelo različne velikosti. Nekatere so le neznatne pikice, druge s« razvijejo v dolžino 12 cm. Velike vrsto
¡e najti po južni Ameriki. Ako razpro-3tre južnoameriška stenica peruti, je >odobna našemu netopirju. Ugriz mr-}esa povzroča na človeškem telesu inetja.
Stenice se ne razlikujejo le po barvi ter velikosti, ampak tudi po zunanji ibliki.
Kralj stenic je lastnik štirioglate ste
Spominski dan 21. majnik.
Narodil se je Andrej leta 1590 v pokrajini Sandomirski na Poljskem. Njegova rodbina se je vedno odlikovala s pristno krščanskim mišljenjem, zato )e bil Andrej tudi globoko verno vzgojen in je kmalu kazal veliko pobožnost in vzgledno krščansko življenje. Bog ga je zato poplačal s poklicom v redovni stan. Stopil je v jezuitski red in si je prizadeval posebno za to, da bi postal v vsem podoben Kristusu. Tako se ni čuditi, da je napredoval v sveti čednosti in da je kar gorel apostolske gorečnosti, ko je bil leta 1622 posvečen v duhovnika. Najprej je deloval z velikimi uspehi v Vilni za spreobrnjenje kri vovercev in grešnikov. Ko je v Vilni izbruhnila kuga, je s tako požrtvovalnostjo skrbel za bolnike, jih tolažil, jim delil sv. zakramente, a jim tudi drugače stregel, da se je kuga prijela tudi še njega. A vendar ni umrl, ker mu je božja previdnost odločila še veliko nalogo in veličastnejšo smrt.
Poljska je imela takrat veliko trpeti od vpadov raznih ruskih tolp, ki so vpa dale na Poljsko in nadlegovale prebivalce predvsem radi njihove katoliške vere. Na svojih pohodih so te tolpe napadale posebno samostane in jih skušale uničiti. Morili so z veliko grozovi-tostjo duhovnike in redovnike, med temi tudi 30 do 40 jezuitov. V takih razmerah je deloval Andrej Bobola. Ilodil je od kraja do kraja, hrana sta mu naj večkrat bila kruh in voda, prenočeval je velikokrat pod milim nebom. Bog je blagoslovil delo in žrtve svojega gorečega služabnika. Mnogo zastaranih grešnikov se je spreobrnilo, dobri verniki so hrepeneli še po večji popolnosti in mnogo onih, ki so bili ločeni od kat. Cerkve, se jih je zopet povrnilo. Pri sovražnikih Cerkve pa so netili ti vspehi »lovca duš«, kakor so imenovali Andreja, veliko zavist in sovraštvo in so sklenili, da ga bodo spravili s pota. — Pridrla je zopet ruska tolpa, ki je imela nalogo, da v jame in umori Andreja. Dobili so ga na potu v mesto Janov. Najprej so ga pobili na tla, nato so ga privezali k drevesu in ga pretepali tako neusmiljeno, da je tMla kri kar v curkih na tla. Ko so si tako ohladili nad nedolžno žrtvijo prvo jezo, so ga začeli s šibami tepsti po glavi, da so se kmalu pokazale gole kosti. Takega so potem vlekli v Janov. Tam so zahtevali od njega, da odpade od kat. Cerkve, on pa je milo prosil ln rotil svoje mučilce,
niče, druge so podolgovato okrogle kakor slive.
Ni treba misliti, da se preživljajo vse stenice s človeško krvjo. Največ teh sitnežev napade žuželke, rastline ter cvetlice.
Ena vrsta stenic plava po vodi.
Ako je tako ogromno število stenič-nih vrst, jih človeštvo ne bo nikdar zatrlo in iztrebilo.
naj vendar spoznajo svojo zmoto in se vrnejo v kat. Cerkev. To je njihovega načelnika tako raztogotilo, da je s sabljo zamahnil po Andreju, ki se je pod «ilnim udarcem zgrudil na tla. Zatrjeval pa je še naprej, da je pripravljen za katoliško vero umreti. Njegovo k nebesom uprto oko je jezilo enega izmed njegovih rabljev; zato je potegnil bodalo in Andreju iztaknil oko. Toda vse to je bil šele začetek njegovega mu-čeništva.
Vlekli so ga nato v neko klavnico in ga raztegnili na mesarsko klop. Z baklami so mu žgali kožo na prsih in na straneh. Med krohotom so mu izrezali na glavi nekaj kože in ravno tako na rokah. Andrej je vse prenašal mirno in stanovitno, iskreno je v teh mukah molil in prosil po Jezusovem vzgledu odpuščanja svojim mučiteljem. To jih je pa razjezilo do bssnosti. Izrezali so mu kožo na hrbtu, v rano pa so natla-čili na drobno razrezano slamo. Pod nohte na rokah in nogah so mu zabijali lesene žrebljčke, odrezali so mu ušesa in nos in skoz rano vzadi na vratu so mu iztrgali jezik. Ko so videli, da njihovi žrtvi ne bije srce, so mu zabili vanje velik žrebelj in so ga nato kakor divji začeli sekati s sabljami, dokler ni v teh neizrečenih mukah izdihnil svojo junaško dušo 16. majnika 1657.
Bog je začel svojega neustrašenega spoznavalca takoj po njegovi smrti poveličevati s čudeži. Leta 1719 so uradno odprli njegov grob. Truplo njegovo ni bilo čisto nič segnito. Medtem ko so trupla, ki so bila pozneje pokopana, že čisto razpadla, ravno tako lesene rak-ve, med njimi tudi Andrejeva, ni bilo na njegovem truplu opaziti še nobenih sledov razpadanja. Koža na njegovem truplu je bila še kakor sveža, udje ne kakor pri mrliču trdi, temveč gibčni. Ljudje so začeli mučenika Andreja častiti in se je na njegovo priprošnjo zgo dilo več čudežnih uslišanj. Pozneje so njegovo truplo prepeljali v Potoclc, leta 1920 pa so ga zavlekli v nek muzej v Moskvo. Papežu Piju XI. pa se je posrečilo, da je dobil svete ostanke nazaj, ki jih je dal prenesti v Rim, kjer so sedaj dostojno pokopani v cerkvi jezuitskega reda. Leta 1853 je bil Andrej Bobola prištet blaženim in se obhaja njegov spomin 21. majnika.
Človek kar strni nad junaštvom, ki ga je kazal blaženi Andrej Bobola v svojih nečloveških mukah. Vemo, da to ni bila samo človeška moč, temveč da je bila to pomoč Sv. Duha, kakor je obljubil Kristus: »Prejeli bote moč Sv. Duha, ki bo prišel v vas, in mi bote priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do/koncev sveta.«
Kaj pa mi? Kako smo nepotrpežljivi že v malih križih, kako se bojimo vsa-
kega napora v službi božji, skoro vsakega premagovanja samega sebe! Slabo znamenje to! Znamenje, da je Sveti Duh še malo prevzel naše duše. Kako je treba, da v teh dnevih, ki so posvečeni Sv. Duhu, iskreno prosimo, da nas prevzame in prenovi s svojim božjim ognjem.
Nov mučeniški svetnik. Dne 21. aprila t. L je papež Pij XI. izdal odlok, da se proglasi blaženim armenski župnik Kozma Karboniano. Ta je bil prej armenski razkolnik. nato je našel pot k katoliški edinosti, bil goreč dušni pastir in je umrl mučeniške smrti dne 5. novembra 1707. Sv. Oče je v svojem govoru povdarjal, da je bil ta mučenik nekaj časa čisto pozabljen, da je pa Bog v zadnjih časih z izrednimi dogodki pokazal svojo zvestobo napram svojemu zvestemu služabniku in poskrbel, da bo pozabljeni mučenik kmalu užival največjo slavo na svetu in da moramo tudi mi, tudi v težavah, upati na to božjo zvestobo.
Proslava Don Boska. V Rimu že delajo velike priprave za dan 2. junija, ko bo Don Bosko proglašen blaženim.
V	cerkvi Srca Jezusovega, ki jo je pozidal Don Bosko na željo Pija IX., bo slavnostna tridnevnica. V Rimu pričakujejo za te dneve do 70.000 romarjev, večinoma bivših salezijanskih gojencev. Dne 9. junija pa bo velika proslava v Turinu, kjer je Don Bosko večinoma živel in deloval. Prenesli bodo njegove ostanke iz salezijanske misijonske cerkve v cerkev Marije, Pomočnice kristjanov, poleg materine hiše salizejan-cev.
Krščansko žensko gibanje. Na Nemškem so slavili dne 5. maja 251etnico nemške krščanske ženske zveze, ki skr. bi za krščanskega duha med ženstvom.
V	Belgiji pa so te dni obhajali lOletni-co krščanskega ženskegaudruženja, ki ga je ustanovil veliki kardinal Mercier, in ki ima nalogo skrbeti v krščanskem duhu predvsem za delavske žene. Zdru ženih je v tej zvezi nad 29.000 žen, ki v, 20 odsekih skrbijo za razne potrebe delavskih žen. V Bruslju imajo 150 sku pin, ki zelo živahno delujejo, imajo za delavke skupne kuhinje, jim oskrbujejo dobro berilo, posredujejo službe iu delo, učijo v kuhanju, šivanju itd. itd.: Krščanska ženska zveza se je ustanovila tudi na Kitajskem in izdaja svof poseben list »Ženske pravice«, v katerem se borijo proti nečastnemu postopanju napram ženi, kakor je 3e na Kitajskem v navadi,proti prodajanju a-trok in drugim razvadam.
Važna naloga katoličanov. Beneški patriarh je izdal povodom zlate maš« Sv. Očeta pastirsko pismo, v katerem povdarja, da je ena najvažnejših nalofg in dolžnosti katoličanov sedanjega ča* sa, da sodelujejo pri dobrih časnikiS in da jih pomagajo širiti. Pravi, da j« to delo sedanjemu papežu zelo pri srcu in pravi nazadnje: »Zato čitajte krščanske časnike, dobre mesečnike in! knjige in se držite gesla: Ven iz krščanskih hiš s časniki, ki zastrupljajo duha in srce!«
Šolska nedelja. Na Nemškem so ofcn hajali dne 5. maja takoimenovano 5ot«
sko nedeljo, ko naj bi se verniki zopet spomnili na važnost verske vzgoje mla dine. Nemški škofje so izdali skupni pastirski list, v katerem stavijo zahtevo po katoliški šoli in pravijo, da nikakor ni dosti, da se pusti v šoli verouk kot predmet, temveč da se mora vsa vzgoja vršiti na verski podlagi, da se otrok tako nauči in navadi živeti iz Vere.
*
Lef&šnH iiaccilfe.
Dne 14. februarja letošnjega leta je prejel v Mehiki mučeniško krono jezuit p. David Maduro Vertiz. Vstopil je v jezutiski red v starosti 25 let 31. decem bra 1910. Bil je celo življenje miren ter postrežljiv mož, ki ni nikomur skrivil lasu, poln prave ter globoke pobožno-sti in ponižnosti. Odlikoval se je v u-melniškem goslanju in so mu bile gosli v prostem času najljubša zabava. En del učne dobe je končal v Mehiki, drugega na otoku Kuba in na Španskem.
Leta 1925 je zopet stopil na tla svoje mehikanske domovine. Eno leto po pri hodu v Mehiko je ustanovil v mestu Parras deško semenišče in posvetil vse svoje moči krščanski vzgoji mladine. Marsikateri njegovih učencev je sklonil začetkom leta 1927 mladostno glavo pod meč mučeniške smrti. Preganjanje njegovih gojencev je bilo začetek patrovega zasledovanja. Nasprot niki katoliške cerkve so razbobnali .vest da je poglavar ustaje, ki je usmerjena proti obstoječi vladi. Vsi pa, ki so poznali p. Maduro, so trdili enoglasno, da je povsem miroljubnega značaja, nobeden revolucijonarni duh, še manj pa sposoben, da bi bil organizator revolucije.
Ker druga duhovščina ni smela ter ni mogla ostati v mestu Parras, je .vztrajal edini p. Maduro. Dobro se je zavedal, kaka kazen ga bo doletela, če ga izsledijo. S časom so se le ublažila očito proti njem naperjena preganjanja in zasledovanja. Radi navideznega pomirjenja je zapustil skrivališče in se preselil v jezuitsko naselbino, koje predstojnik je bil. Vedno bolj pogosto so zaželeli verniki njegove tolažbe ter odpomoči. Nikdar ni odbil povabila.
Na pepelnično sredo dne 13. februarja 1929 je udri naenkrat v jezutiski samostan predstojnik policije. Zalotil je patra pri opravljanju službe božje, kateri je prisostvovalo krdelce neustrašenih katoličanov, kateri so že čakali na pepeljenje.
Patrov »zločin« je bil očividen: vršil Je službo božjo na tihem kljub tozadevni vladini prepovedi, torej se mora proti njemu uporabiti smrtna kazen. Duhovnika so zgrabili, ga pahnili v je-fco in ga obsodili na smrt, ne da bi se vršila vsaj na zunaj potrebna in po zakonu predpisana obravnava. Pred cevi .vojaških pušk postavljen, je prekrižal mirno in udano roke na prsih. Prestal je smrt za svojo vero ter duhovniški po klic v četrtek dne 14. februarja t. 1. — Ker se je mehikanska vlada prepričala, da je sama poskrbela z razglasom • usmrtitivi p. Pro za češčenje junaka »•re, je postopala v tem slučaju pov-
sem drugače. Prikrila je aretacijo in ustrelitev p. Madure kolikor mogoče. Na licu mesta, kjer so ga ustrelili, so ga tudi takoj zagrebli. Gotovo bo razkrila bližnja bodočnost še marsikatero zanimivost iz življenja ter smrti najmlajšega mučenika.
ic nevice.
Blagoslovitev novih zvonov v Stn-
denicah pri Poljčanah. Pri nas je v nedeljo, dne 12. majnika, presvetli gospod pomožni škof dr. Ivan Tomažič posvetil štiri nove zvonove, dva večja in dva manjša. Nabavili so jih z vse hvale vredno vnemo župljani s prostovoljnimi darovi. Po posvetitvi je šolska deklica v daljši, lepi pesmi, zloženi od korne novinke Magdalenk, raztolma-čila zgodovino in pomen novih zvonov. Milemu gospodu ši^ofu in vsem dobrotnikom prisrčna zahvala in Bog poplačaj!
Pogreb matere mnogo«:, g. arhidija-kona iz Konjic. Ob nepričakovano veliki udeležbi smo dne 13. majnika pokopali mater mnogoč. gospoda arhidi-jakona iz Konjic. Naj bo to njemu, kakor tudi njegovim bratom in sestram v tolažbo in dokaz, kako priljubljena in čislana je bila njegova mati. Spomin na rani ko pa ga vzpodbujaj, da jo posnema v njeni pobožnosti, delavnosti, skromnosti, posebno pa v ljubezni do bližnjega. Počivaj zlata duša v miru! V posebno zadovoljstvo je pa nam vsem požrtvovalnost konjiških pevcev, ki so kljub slabemu vremenu prihiteli tako daleč na pogreb. Bog jim povrni njih trud! Mi pa se jim iz srca zahvaljujemo za veliki užitek, ki so ga nam pripravili s svojimi krasnimi glasovi.
Novice od Sv. Petra pri Mariboru. Drugi del nove okrajne ceste do vrha Celestrine, ki bo skrajšana zveza Slov. goric z Mariborom, bo v kratkem zgo-tovljena ter je že sposobna za vozovni promet. Domačinom kakor tujcem priporočamo, da se zanaprej poslužujejo le nove ceste, to velja zlasti za pešce, in da opustijo hojo Čez nekdanje pešpoti čez gorice in sadonosnike, ker radi brezbrižnosti pešcev trpijo posestniki, ki so žrtvovali za novo cesto svoja zemljišča, dvojno škodo. Županstvo je izdalo prepoved nadaljne uporabe starih pešpoti v bližini nove ceste. — Dekliška šola priredi prihodnji teden izlet na Ponikvo, na kraj, kjer je tekla zibelka življenju velikemu prijatelju otrok škofu Anton Martin Slomšeku. — Pretekli petek je umrl v visoki starosti bivši viničar J. Berlič. Pokopan je bil v nedeljo ob obilni udeležbi in spremstvu dveh duhovnikov.
Sv. Višarje so najvišja božja pot, kamor zahajajo Slovenci že od nekdaj. Pred vojno je bila to skoro najbolj obiskana Marijina božja pot. Vsled razmer po vojni pa je obisk te božje poti težaven. Vsako leto priredi Slovenska krščanska ženska zveza zlasti za žene in dekleta romanja na to goro, ki dosega skoro 1800 m višine. Tako se bo tudi vršilo pod vodstvom stolnega kanonika dr. Klinarja v Ljubljani romanje letos dne 3. in 4. avgusta. Vožnja
od vseh postaj v Sloveniji do obmejne postaje Kranjska gora je polovična in vsakdo kupi vozni listek na vstopni po staji sam. Za vizum in za vožnjo po laškem ozemlju se pošlje obenem z natančnim naslovom 40 Din na Prosvetno zvezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 5. Ker je število romarjev omejeno na 800, zato prosimo, da bi p. t. župnl uradi in naše organizacije oznanili ver nikom, da naj se priglasijo za to romanje do 1. junija.
Mladeničem konjiške dekanije! V
nedeljo 26 maja se vrši na Brinjevi gori fantovski shod, ki se ga udeležijo fantje iz vseh župnij konjiške dekanije. Služba božja se začenja ob 10. uri. Cerkveni govor ima dr. Josip H o h -n j e c, predsednik Prosvetne zveze, sv. mašo daruje m. g. konjiški arhidiakon Franc Tovornik. Po cerkvenem o-pravilu je zborovanje fantov. Govorijo domači fantje in govornika iz Maribora dr. V a t o v e c in I. K r o š 1. Na tem zborovanju si bodo naši fantje začrtali smernice k pomlajenemu družbenemu in gospodarskemu delu. Mladeniči, — pridite!
Krščanska ženska zveza v Maribora priredi dne 6. in 7. julija t. 1. romanje v Rajhenburg ob Savi. Polovična vožnja je dovoljena na vseh postajah od Št. Ilja, Ptuja in Dravograda proti izkaznici, katero da Krščanska ženska zveza vsakemu udeležencu proti plačilu 5 Din. Prijave do dne 15. junija in denar za izkaznice sprejema predsednica Katarina Bauman, Maribor, Cvetlična ulica 23. Odhod vlaka iz Maribora se bode pravojasno objavil v »Slovenskem Gospodarju«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Preval'«. Na praznik sv. Trojice dne 26. maja obhajamo pri nas pomembno slavnost. Katoliško prosvetno društvo odkrije ta dan spomenik v svetovni vojni padlim in pogrešanim vojakom. Društvo se ni ustrašilo ne truda ne stroškov, da je zbralo potrebna sredstva, da dobe tudi naše vojne žrtve primeren, dasira-vno skromen spomenik. Slavnost bo celodnevna. Ob pol desetih dopoldne bo na pokopališču slovesno odkritje z govorom, deklama-cijo, petjem in slovesno sv. mašo. Popoldne ob treh je v društveni dvorani akademija. Ker še precejšen del stroškov ni krit, pričakuje društvo prav obilne udeležbe!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Benedičani in sosedje, ali že veste, kaj bo v nedeljo dne 2. junija pri Sv. Benediktu? Orli in orliški krožek' vprizorijo zelo lepo štiridejansko igro s petjem: »Dan sprave«. Obenem se bode vršil tudi srečolov z 250 krasnimi dobitki. Cene srečki 2 Din. Radi kupujte srečke ter se v velikem številu udeležite naše prireditve domačini in sosedje! Na svidenje!
Sv. Jurij ob Ščav&ici. Kakor je razvidno iz priprav, bo telovadna akademija orlovsko or-ganizacje res prav sijajna. 19 točk ni samo na sporedu, temveč že tudi skrbno pripravljenih. Gre torej za res! Še enkrat vse prav prisrčno vabimo v nedeljo dne 26. majnika 1929 na veselo svidenje pri gospodu Pergerju točno ob pol štirih popoldne! Bog živi!
Velika Nedelja. Orliški krožek pri Veliki Nedelji priredi na trojičko nedeljo dne 26. t. m., popoldne po večernicah, v Društvenem domu lastno orliško telovadno akademijo i
zelo pestrim sporedom. Vsi, ki cenite delo naše mladine, pridite gledat v obilnem številu to prireditev! Ne bo vam žal.
Mala Nedleja. Na trojičko nedeljo dne 26. t. m. priredita Slomškovo prosvetno društvo in Dekliška zveza proslavo materinskega dneva z mičnimi točkami (govori, deklamacijami, petjem in tamburanjem) in trodejansko igro »Mati spokornica«. Kdor ljubi svojo »zlato mamo«, bo prišel na njeno proslavo. Mamice, tudi ve predvsem ne pozabite priti na svoj ča-Bten dan! Vstopnina navadna.
\ok hnfige.
Knjiga za duhovnike. V zbirki Stern und Steuer pisatelja Haringa je izšel drugi del pod naslovom »Christus und die Kirche.« Knjiga obsega izredno glo boko zamišljene članke o razmerju Cerkve do Boga in do ljudi. Božje poslanstvo Cerkve dandanes najbolj napadajo in izpodbijajo sovražniki vere. Ta knjiga pa je apologija tega božjega poslanstva. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 80 Din.
»Devica Orleanska« je leto? predmet velikih slovesnosti na Francoskem. Je minilo 500 let, kar je ta priprosta deklica rešila Francosko, nato pa morala zgoreti na grmadi. Vse njeno življenje je popisano v lepi knjigi z večbarvno naslovno podobo Device Orleanske. — Knjiga stane samo 8 Din, s poštnino 9.50 Din, in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Imate »Dom«? — »Gorje, kdor nima doma«, je dejal slovenski pesnik. To pa nam je v izredno lepi kmetski povesti »Dom« popisal pisatelj Keller. Knjiga je vzbudila med kmetskim ljudstvom živahno zanimanje. Človek jo čita kakor da bere o sebi. Knjiga se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 22 Din, vezana 35 Din.
Cene In scimsli® poročila
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 18. majnika so pripeljali špeharji na 46 vozeh 112 zaklanih svinj, kmetje 13 voz krompirja, 12 vozov sena, 4 voze otave, 5 vozov slame in 8 vozov škopa. Svinjsko meso je bilo po 15—27.50 Din, krompir po 2—2.50, seno po 200—225, o tava po 215—225, slama 80—90 in škop komad 2—2.25. Čebula je po 4 Din. Pše niča 3, rž 2.50, ječmen 2.25, oves 1.50—1.75, koruza 2.50 ajda 2, ajdovo pšeno 5—6, proso 2.50, grah 14 Din. Kokoši so po 35—45, 1 par piščancev 50—90, race 25—40, gosi 75—80, puran 80—140, domači zajci 5—20, kozlič 80—90 Din, Karfijola po 5—15, česen 16—20, kislo zelje 5, kisla repa 2, glavnata solata 12—14, jabolka 6—10, suhe slive 10—12, mleko 3—3.50, smetana 12—14, surovo maslo 40—44, jajca 1—1 " med po 18—20 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 14. majnika 1929. Prignanih je bilo 9 konj, 15 bikov, 130 volov, 365 krav in 11 telet, skupaj 530 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 9.50 do 10.15 Din, poldebeli voli od 8.50 do 9 Din, plemenski voli od 8 do 8.50 Din, biki za klanje od 7.25 do 9.50 Din, klavne krave debele od 7 do 7.75 Din, plemenske krave od B do 7 Din, krave za klobasarje od 5 do 5.50 Din, molzne krave od 6.50 do 7.50 Din, breje krave od 6.50 do 7.50 Din, mlada
7.50 do 9 Din.Prodanih je bilo 325 komadov, za izvoz v Avstrijo 18 komadov, v Italijo 56 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 17. majnika je bilo pripeljanih 427 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: mladi pra šiči 5 do 6 tednov stari komad 100 do 125 Din, 7—9 tednov stari 225—250 Din, 3-4 mesece 350—450 Din, 5—7 mesecev 480—550 Din, 8—10 mesecev 580—750 Din, 1 leto stari 1000—1200 Din, 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 koza 250 Din. Prodanih je bilo 318 svinj in 1 koza.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso in meso od bikov, krav in telic 1 kg od 12 do 18 Din, telečje meso od 15 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže od 15 do 27.50 Din.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky in Co., Dunaj). Prignanih je bilo 8464 pršutarjev in 2641 špeharjev. Iz Jugoslavije 144 pršutarjev in 1312 špeharjev. — Cene: špeharji: najboljši 2.60, I 2.45—2.55, II 2.40—2.42, kmetski 2.45—2.60. Pršutarji najboljši 2.80, normalni 2.30 do 2.70. Trgovina je bila zelo živahna, pršutarji za 20 grošev dražji, špeharji pa začetkom za pet grošev dražji potem pa je cena ostala enaka ceni prejšnjega tedna. Prihodnji sejem bo danes v sredo dne 22. maja 1929.
Ževinski sejem v Sv. Urbanu pri
Ptuju se vrši dne 25. maja t. 1. *
Oospotiarsita ©Hfcsili.
Za vinarski kongres in za občni zbor Vinarskega društva za Slovenijo v Krš kem, ki se vršita v dneh 25., 26. in 27. majnika t. 1., je polovična vožnja dovoljena za osebne in brzovlake, izvzem ši orient-expres, za čas od 22. do 30. t. m. Vsak udeleženec vzame na svoji domači postaji cel vozni listek, žigosan z mokrim žigom dotične postaje. Ta vozni listek velja tudi za povratek, če se izkaže s potrdilom, da se je udeležil kongresa in občnega zbora. Radi tega voznega listka na postaji Videm-Krško ne oddajte, na občnem zboru pa zahtevajte tozadevno potrdilo. Razpored tega kongresa je bil objavljen v dnevnem časopisju in v društvenem glasilu »Naše gorice«. Vinogradniki, udeležite se vinarskega kongresa in občnega zbora Vinarskega društva v obilnem številu!
Znižana trošarina na žganje. Ministrstvo financ je izdalo obvestilo, da je ministrski svet na predlog ministrskega predsednika trošarino na žganje znižal od 18 Din na 14 Din za hektoli-tersko stopnjo, in sicer z veljavo od 15. aprila t. 1. Ministrski predsednik general Peter Živkovič se je na svojem inšpekcijskem potovanju po Srbiji prepričal, da je od uveljavljenja novega trošarinskega zakona trgo z žganjem v Srbiji popolnoma zi. .a. Z ozi rom na slabe letine pa je potrebno, da se letos promet žganja vzdrži na prejšnji višini ter da se po možnosti poveča. Vsled tega je bilo potrebno znižanje trošarine na žganje.
Občni zbor Hmeljarskega društva v Žalcu. Dne 26. maja t. 1. se bode vršil občni zbor Hmeljarskega društva v Žal cu. Ker se do danes še ni nič pozitivnega glede signiranja hmelja sklenilo, pa bodisi obvezno ali samo fakultativno, naj mi bo dovoljeno na nujnost te re šitve opozoriti. Hallertau je svoje na sade povečala, kupci (pivovarne) od klanjajo nesigniran hmelj vsled znane Tnfnipulacije z mešanjem hmelja, v bo
doče bo sploh se s signiranim hmeljem mogoče kupčije sklepati in prav zato je sedaj zadnji čas, da se na občnem zboru to silno pereče vprašanje načne, če hočemo letos naš hmelj prodati. Jaz grem v vsako stavo, da bodo kupci zahtevali signirani hmelj in radi tega se naj na občnem zboru vse potrebno u-krene, da ne bodo hmeljarji pri prodaji zadrževani in naj se uredi tako, da bodo vse podružnice imele zadostno število listin (certifikatov) na zalogi in ob" enem naj si vsaka podružnica izvoli komisijo treh članov za signiranja hmelja, ker če bi se hmelj mogoče samo v Žalcu signiral, bi bilo to izključeno, da bi se to ogromno delo zamo-glo samo v Žalcu izvesti. Postala bi pa nika in zmešnjava, kakor v babilonskem stolpu in posledica bi bila ta, da bi ostal hmelj neprodan. Imamo že razne hmeljarne, vsaka taka naj bo pooblaščena, da sme hmelj po predpisih1 signirati. Podružnicam, kjer ni hmeljarne, je dovoljeno, da izdajo potrdilo, da je hmelj iz njenega okoliša, navesti je ime producenta ter ime kupca v svr-ho kontrole, nakar ima kupec na prosto, katere hmeljarne se hoče poslužit! ali pa tudi za to, če ne bi producent za< mogel svojega hmelja prodati, da si' pusti njegov hmelj hitro signirati ter ga potem lahko odpošlje sam, kamor mu drago in da misli, da ga bo lahko prodal. V eni sami hmeljarni je to popolnoma nemogoče in je potrebno, da še o tem že sedaj kaj ukrene. To so le glavni obrisi, kateri naj se pri zborovanju opilijo. — Č.
Velika, nepoštena manipulacija z mešanjem hmelja odkrita — se je poročalo, da pa ne bo kake zamenjave s firmami, ker so si v imenih podobne, naj služi kot pojasnilo: Hmelj je mešala firma Jakob Kann, koji lastniki so: Karl in Willi, Berlin. Pri nas dobro poznamo tudi gospoda Kohn, zastopnika firme Sigmund Kohnstamm; ta gospod Kohn in njegova firma Sigmund Kohnstamm so v vsakem oziru vrlo re-elni in vsakega priporočila vredni gospodje, kar naj služi v vednost.
Zgcdsiji roj. Za druga leta ne, a kljub letošnjemu slabemu spomladanskemu vremenu je dobil zgoden prvi roj dne 9. maja 1929 Zdravko Sagadin, kmet in gostilničar v Sestržah pri Majšpergu.
Prvi roj. Mlada in navdušena čebelarja Franc in Slavko Lekše v Mozirju sta dobila v nedeljo dne 12. majnika lep močen prvi roj, kar je za tukajšnji kraj in posebno z ozirom na letošnjo zakasnelo pomlad vsekakor zgodaj. — Naj jima donese obilo medu!
Podružnica Sadjarskega društva v Križevcih pri Ljutomeru se Hranilnici in posojilnici v Križevcih najuljudneje zahvaljuje za velikodušni dar 1000 Din za prispevek k društveni škropilnici. S tem velikodušnim darom je pač pripomogla k veliki izboljšavi narodnega gospodarstva. — Odbor.
»Flugs« patentirane kose s kosirjem. Zahtevajte prospekte in navodila brezplačno. Iščem zastopnike in prodajalce v vsakem kraju proti visoki proviziji. Generalno zastopstvo za SHS: Josip Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica
št. 36.	sai
Na letošnjem IX. pomladanskem ve-lesejmu v Ljubljani od 30. maja do 9. junija bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, Št. Vida in Vižmarjev bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva, kakor: v raznih interieurih, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lu-žila itd. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidno-sti, ker bo razstavljeno blago po hva-liteti prvovrtsno, cene pa priznano vse skozi konkurenčne. Opozarja se torej, da vsak obiskovalec letošnjega pomladanskega velesejma uporabi to priliko In si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu »E«.
*
Proti prevelifti trošarini no vino.
Na zborovanju Glavne zadružne zveze in raznih zadružnih organizacij v Beogradu 13. maja je bila sprejeta tale spomenica, ki je bila izročena finančnemu ministru:
Po novem trošarinskem zakonu je povišana dosedanja državna trošarina od 35 na 100 Din za 1 hI vina. K temu pride oblastna trošarina za celo državo, približno 50 Din za hI, dočim so občine pooblaščene, da lahko pobirajo 50 do 100 Din za hI. Ker je finančno stanje posameznih občin zelo slabo, je gotovo, da se Bodo tega zakonskega do ločila čim bolj poslužile in bo tako hI vina obdačen s približno 250 Din trošarine.
Radi tega Glavna zadružna zveza g. ministra opozarja na to-le:
V mnogih krajih bi bili naši vinogradniki zelo srečni, ko bi mogli svoje vino prodati hI za 250 Din. Pomislite je, da naši vinogradniški kraji pred stavljajo takozvane pasivne kraje. Noben kmetijski pridelek v naši državi ni tako obdačen kot vino. Pridelovalni stroški za vino se iz leta v leto višajo. Cene za vino pa padajo, ker smo izgu bili tudi zunanja tržišča, pa tudi notranji konzum je padel. V kleteh ne katerih vinogradnikov se nahajajo neprodane tolike količine vina, da so pri šli v velike finančne težave. Zlasti pa bi bilo uničujoče, če bi se nova trošarina popolnoma uvedla, ker bi kon zum v notranjosti še nadalje padal. Iz vozna premija 50 Din za hI ne bo pomagala, ker so vsa inozemska težišča za svoje potrebe založena, v ostalem je pa itak borba sama na sebi že težka. Zvišanje trošarine na vino ima lahko najslabše posledice. Od nje bode odvisno okrog 100.000 članov družin.
Zato je zadružništvo mnenja, naj se pristopi k reviziji tega zakona. V kolikor se bo novi zakon izdeloval, prosi zadružništvo, naj finančni minister za sliši mnenje zadružništva.
Dr. med Klara Kukovec se je vrnila in ordinira zopet: Krekova ulica 18 I, Maribor.	633
Maribor. Strašen udarec je zadel družino g. občinskega svetovalca in trgovca Janko Tavčarja v Mariboru. Soproga Josipina je že delj časa bolehala na živcih. V soboto dne 11. maja zvečer okoli 9. ure je odšla od hiše in se je z dravskega mostu spustila v Dravo. Ljudje, ki so tedaj bili na mostu, niti niso mogli pri skočiti, da bi jo zgrabili. Padla je z velike višine v reko. Sirota je v deročih valovih kričala na ves glas in klicala na pomoč, pa je bila rešitev nemogoča. Predno je rešilni oddelek bil obveščen in so ljudje prišli s čolni za njo, je sirota v bližini železniškega mostu že utonila. Ljudje so na obeh straneh Drave slišali in opazovali, kako se žena bori z valovi, a nihče je ni mogel rešiti. Mrtvo truplo je Drava vrgla na suho blizu Sv. Marka niže Ptu ja, odkoder so ga pripeljali v Maribor. Na dan nesreče soprog niti ni bil doma. Bil je na posestvu pri Vitanju. Pogreb rajne se je vršil ob veliki udeležbi v sredo dne 13. maja. Cel Maribor je čutil s težko prizadeto Tavčarjevo družino. — Mestna občina je v seji občinskega sveta dne 15. maja oddala dela za zgradbo novega kopališča ob Dravi na Felberjevem o-toku. Stavbena dela je dobila tvrdka Jelene in Šlajmer, mizarska Potočnik, kleparska Karba, steklarska Kovačič, slikarska Holzin-ger, pleskarska Škof, lončarska Heričko. Delo mora biti deloma izvršeno že do dne 1. julija. Radi tega bodo podjetniki izvrševali delo noč in dan. Napelje se do Felberjevega otoka elek trika, da bo svetila delavcem pri nočnem delu. — Pri mestnem pogrebnem zavodu so ae dogodile nerednosti. Revizija je pokazala, da nekaterk" nastavijenci mestnega pogrebnega zavoda niso vpisovali in odrajtali vseh vplačil in dohodkov. Menda znaša manjkajoči zne sek okoli 150.000 Din. Zadeva je v strogi preiskavi. — Ljudje zadnji čas zelo umirajo. Ali so to posledice silnega mrazu po zimi ali kaj? Zdravniki imajo mnogo posla. — Na razna vprašanja odgovarjamo, da dobro znani zdravnik dr. Alfonz Wankmuller ordinira vsak dan v hiši Spodnještajerske ljudske posojilnice na voglu Gosposke ulice in Ulice 10. oktobra v I. nadstropju. Zjutraj začne zdraviti že ob 7. uri. Sicer se ga pa dobi vsak čas na stanovanju v hiši mestnega električnega podjetja v Frančiškanski ulici. — V enem tednu je nad 10 oseb vložilo prošnje za zgradbo stanovanjskih hiš. Ljudje se bojijo, da bi bili na zimo brez stanovanj"' in radi tega hitijo z zgradobo novih hiš.
Št. Danijel nad Prevaljem. Na Križevo popoldne smo tukaj položili v prerani grob Li-kebovega Nanta, posestnika Likebove kmetije v Belšaku. Pred enim letom mu je umrla mati, po kateri je prevzel posestvo. Ravno eno leto je bil gospodar, ko mu je nemila smrt u-trgala nit življenja, da je moral leči v prerani grob. Dasi že nekaj časa bolehen, vendar ni bilo misliti, da bo moral tako kmalu umreti. Toda zadnji čas se mu je jelo hitro slabšati in umrl je v najlepši moški dobi, star 43 let. Bil je veselega značaja, vedno je prepeval in bil s svojim lepim glasom daleč naokrog poznan. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ko se je zbralo ljudstva od blizu in daleč da ga je spremilo na njegovi zadnji poti k Sv. Danijelu. Ob odprtem grobu mu je domači moški pevski zbor zapel ganljivo ža-lostinko v slovo, ker je v življenju vedno tako rad prepeval. Tudi gospod župnik je izrekel nekaj ganljivih besed, kako je bil rajni priden pri delu in se trudil za povzdigo kmetije, a zraven pa bil vedno vesel in prepeval, bil je tako blagomilega značaja, zato ga ohranimo v blagem spominu, on pa naj v miru počiva!
Marenberg. Samota, mir in nepokvarjena narava imajo čudovito moč do človeškega duha, v njih išče danes človek razvedrila in to-
lažbe. Zaduhla soba, tovarniški dim, cestni prah in ropot, poltika, strast in prepir duha moré in tlačijo, zatorej pridi vrh planin, ni-, žave sin, zlasti v tem prelepem pomladanskem času, v lepo dišečem zelenem majnikuf To resnico je spričala nedelja dne 12. majnika pri Sv. Pankraciju na Radelju. Vzlic skrajno; neugodnemu vremenu se je zbralo tam precejšnje število ljudi od obeh strani državne meje, prišlo je tudi iz Maribora mnogo izletnikov planincev, ki so zapeli nekaj lepih pesmi. Da ni bilo dežja, bi bil naval ljudstva naravnost ogromen. Radi čudovito lepega razgleda sta Radelj in Kozjak resnično mikava nejša nego Pohorje. Le žal, da letos dne IS. majnika pri Sv. Pankraciju ni bilo razgleda, ki je tam sicer tako lep in obesežen, gosta megla je zagrinjala pogled. — God sv. Ivana Ne-pomuka se je dne 16 majnika obhajal pri Sv. Janezu, veliki cerkvi ob pobočju Radelja, pravi lepo in veselo. Stari kraji, stare navade dobivajo zopet staro veljavo.
Sv. Urban pri Ptuju. Pretekli teden je bfl teden nesreč za urbansko faro. V pondeljek 6. majnika je moral Anton Krajnc, posestnik v Ločkem vrhu, zaklati mlado, najlepšo kravo. V torek jutro okoli 7. ure pa je izbruhnil požar pri Alojziju Flegarič, posestniku na Der-stelji. Vkljub vsej pomoči in ker je bilo vse s slamo krito, se zaradi močnega vetra ni dalo nič rešiti. Pogorela je do tal hiša in gospodarsko poslopje z vsem inventarjem razen nekaj malega obleke. Veter je s tako silo nastopil, da je po preteku par minut začela goreti skoro 10 minut oddaljena hiša Jožefa Tenšek, kamor je veter zanesel žareče utrinke. Imenovani si je komaj pred par meseci kupil to po-sestvo. V četrt ure oddaljeni vasi Vintarovci so ljudje strehe branili pred gorečimi utrinki in hiše izpraznovali. Bilo je nekaj groznega videti, kako se je veter igral s plameni! Oba. se priporočata, da njima dobri ljudje poma< gajo, da prideta zopet k svojim domom. —» Sredo jutro pa se je obesil Anton Veršič, pt* sestnik v Svetincih. Prejšnji dan se je ponesrečil pri vožnji gnoja edini sin in to je pognalo 741etnega starca, da si je v zmedenosti duha končal življenje.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Najboljši nas zapuščajo! S to nnslijo v srcu smo stali potrti ob odprtem, s prvim pomladu m cvetjem posutem g.'obu. kamor smo poi _>2' i telesne ostanke predobre, zveste hčerke Marijina, Marije Plaveč iz Bolehnečic. Dobri Bog jo je poklical k sebi prvo soboto majnika po kratki mučni bolezni pljučnici, v 42. letu starosti. Z njo ja izgubila zlasti Marijina družba nad vse de-lavncyin požrtvovalno namestnico, ki ie vedno prav pricino in z veseljem prinašala cveija prekrasnih šopkov. Še osjm dni pred smrtjo je zadnjič okrasila oltar svoji nebeški Materi v domači cerkvi. Zato nas je njena kratka bolezen in nagla smrt neizmerno presenetila. Toda misel, da ni prišla praznih rok pred božji presto, nas tolaži in daje upanje, da obhaja pri svoji zaveznici v družbi Marijinih o-trok večni majnik neminljive sreče in rajske blaženosti. Počivaj v miru do svidenja nad zvezdami!
Spnhlja pri Ptuju. Prostovoljno gasilno dru štvo v Spuhlji pri Ptuju priredi na telovsko nedeljo dne 2. junija slovesno blagoslovitev nove motorne brizgalne z veliko vrtno veselico in tombolo s pestrim sporedom. Po tomboli se prične velika vrtna veselica s prosto zabavo in slično, pri kateri bode sodelovala godba na pihala. Točilo se bode pristno halo-ško vino ter sveže pivo, za jedila bode preskrb ljeno. Ker je čisti dobiček tombole in veselice namenjen za odplačilo motorne brizgalne ter gasilnega orodja, vabimo k obilni udeležbi vsa gasilna društva, kakor tudi vse prijatelje ga-silstva.V slučaju slabega vremena bo blagoslovitev, tombola in veselica prihodnjo nede-^ ljo dne 9. junija. — Odbor.
Očeslavci. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi na dan 2. junija vrtno veselico s tombolo pri Antonu Mlinarič v Stavešincih,
Dobitkov bo veliko in lepih. Tablice komad po 3 dinarje. Vabimo občinstvo ter vsa sosedna društva na obilen obisk, da ob priliki razvedrila tudi žrtvujete nekaj za dobrodelne namene. — Odbor.
Slov. Bistrica. Dne 13. majnika se je v Slov. Bistrici poročila Jurčič Julijana, vrla Marijina družbenka iz Kovačevasi, z Rak Štefanom iz Laporja. Na gostiji se je nabralo za preslika-nje župne cerkve 110 Din. Vsem, ki so prispevali, najiskrenejši: Bog plačaj, novoporočen-cema pa želimo obilo božjega blagoslova v novem stanu!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Na binkoštno nedeljo je bil slovesno blagoslovljen križ obče spoštovane in priljubljene družine Kramber-ger. Znamenje križa sta postavila starša v spomin in zahvalo, da se je vrnil pred leti iz svetovne vojne srečno njuni sin Franc. Ob priliki blagoslovitve so nabrali 110 D za mariborsko bogoslovje!
Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Prvič po prevratu se je zgodilo, da so prišli pretekli teden na romanje k Sv. Trojici Avstrijci in sicer iz Strassa. Nazadnje so bili tukaj L 1917. Radi vizuma in prestopa črez mejo jim niso delali ovir ne avstrijske in ne naše oblasti. Kakor znano, je prihajalo pred vojno vsako leto v procesijah vse polno Nemcev k naši romarski cerkvi. Tudi sedaj smo lahko mnenja, da bo nemških romarjev vsako leto več.
Sv. Juri] ob Ščavnici. Na gostiji gdč. Alojzije Topolnik in gospoda Alojza Gomzi v Se-liščih so nabrali gostje na pobudo g. Alojzija Neudauerja trgovca v Gornji Radgoni, za Dijaško kuhinjo v Mariboru 94.60 Din. Vsem darovalcem najlepša hvala!
3Lapela pri Radencih. Dne 12. t. m. sta sklenila medsebojno nerazločljivo zvezo vrla mladenka Marijina družbenka Anica Rautarjeva iz Turjanskega vrha s pridnim, dobrim mladeničem Ivanom Merčnikom, strojnikom v zdravilišču v Radencih. Na veseli gostiji so evatje darovali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 100 Din. Vsem dobrosrčnim darovalcem tisočeri: Bog plati! Novoporočencema pa obilo sreče v novem stanu!
Polenšak pri Ptuju, Pretekli teden smo položil v svež grob na našem pokopališču mladega moža, očeta in gospodarja Tomaža Jan-iekovič iz Hlaponec. Rajni je hil miren, pošten in skrben ter skozi več let pokopič na domačem mirodvoru, kjer je skrbel za lep red. Ni se ustrašil nobenega dela, ne truda. Marsikateremu sofaranu je v teh letih izkopal grob — a sedaj smo drugi njemu — seveda še tako preranaga. Zadnji čas je bil tudi dveh občin mrliški ogleda. Kar nenadoma pa je v najlepši moški dobi končal življenje. Star pregovor pravi, da nesreča nikdar ne počiva; in da ne vemo ne dneva ne ure, ko nas kliče Gospod, še je to pri rajnem v polni meri uresničilo. V sredo zjutraj je odšel zdrav in vesel pomagat kopat šoder svojemu sosedu, a proti večeru, ko so že dokončevali delo, se je utrgala plast kamna in zemlje precej visoko nad njim in se zrušila ravno na njega, ga zasula in tako nesrečno pobila, da je ostal na mestu mrtev z zlomljenim prsnim košem, glavo, eno roko in nogo. Pri tako nevarnem delu bi pa bilo tudi od ljudi zahtevati večje pazljivosti in treznosti. Pokojnika je spremljalo na njegovi zadnji poti obilo ljudi, a smemo reči, da nobeno oko, tudi trdih mož, nJ ostalo suho oh pogledu na ubogo žalujočo ženo in osirotele majhne otročiče. Dragi Tomaž, počivaj v miru, ostalim sirotam pa naše sožalje! — Tri dni zatem pa smo že zopet imeli pogreb' dveletnega otroka Florijančičevega iz Lasigovec. Prav pogosto se torej oglaša smrt sedaj tudi pri nas in neizprošno kosi, ne glede na starost ali mladost!
St. Janž pri Velenja. V času najlepše se razvijajoče narave smo pokopali dne 10. majnika v najlepši dobi življenja, komaj 39 let staro gospodinjo in mater Cecilijo Golob. p. d. La-hovko. v PireSici. Za vratna j etika ii je tzko-pp.la prezcodnff «mb. r>p orTraje se rm C> osiro-
telih, deloma še nedoraslih otrok. Tretjered-niki so spremili svojo sosestro z gorečimi svečami in v mnogem številu k zadnjemu počitku; tudi drugih sočustvujočih pogrebcev se je mnogo nabralo. In prav veliko se je tudi molilo. Prav lepi in krščanski pogreb je bil to. Ljubi Bog in sočutna ljubezen občanov naj tolažita globoko potrtega moža in žalujoče otroke, rajni pa se razcvitaj lepši, večni majnikl
Gornjigrad. Letošnja pozna pomlad je končno tudi pri nas razgrnila svoj pisani šotor. Naglo skuša dohiteti svojo zamudo: kakor na povelje pravljične kraljice vstaja izpod njenih rok zelenje in cvetje, se razgrinja po dolini in hiti višje in višje, k vrhu Menine in tja do »spečega meniha« Rogatca. Zrak je nasičen dišav in solnčni žarki se razposajeno veselijo zmage nad snegom in zimo. Ej, lepa je pomlad v gornjesavinjskih dolinah, lepša ko kjersibodi! — Celo mrtvaški zvonovi v teh dneh pojejo nekam mileje, rahleje. In pojejo že skoro cel teden. Kar štiri mrliče smo imeli v enem tednu, kar je pri nas nekaj redkega. V petek dne 10. majnika smo pokopali županovo ženo Kristino Mermal. V soboto pa so prinesli možje od Križa sem k zadnjemu počitku spoštovano Brglezovo mater. Dolga vrsta pogrebcev za njeno krsto, poslovilne besede č. g. dr. Alekšiča ob grobu in solze v očeh navzočih so pričale o priljubljenosti te izredno vrle krščanske matere in gospodinje. Isti dan je bil pokopan tudi Janez Podlinšek, na mrtvaškem odru pa še leži, kot to pišem, Ana Krebs. — Še tole iz Gornjegagrada: Dne 13. t m. je vprizorilp tukajšnje Kat prosvetno društvo petdejansko dramo »Lepo Vido« pod režijo požrtvovalnega Jamskega Matije, ki je znan kot spreten igralec in navdušen naš društveni delavec. Igra je za naše razmere dobro uspela in napravila na vse globok vtis. Tudi obisk je bil dober; med drugimi nas je počastil tudi gospod srezki poglavar. — Škoda, da v Gornjemgradu ni kake večje dvorane s stalnim odrom za take in podobne prireditve. V graščini Je sicer lepa dvorana, ki pa sameva tam v II. nadstropju in se je silno težko povzpeti do nje. Pa ne mislimo reči s tem nič hudega!
Križ pri Gornjemgradn. Umrla je po dolgotrajni in mučni bolezni v 71. letu vdova, po-sestnica Marija Miklavc-Berglez. Rajna je bila verna in vzorna gospodinja, dobra žena in mati, gostoljubna in radodarna za reveže. Bodi ji žemljica lahka, odpočivaj po trudu in trpi j en jn!
Jurklošter. Na kvaterno nedeljo bo pri po-družni cerkvi sv. Trojice, župnije Jurklošter, sv. opravilo ob desetih i običajno procesijo. Vabijo se vsi okoličani k obilni udeležbi! Ofer bo za novi zvon.
Sv. Jedert nad Laškim. Žalostno so brneli naši zvonovi na sicer vesel praznik Vneboho-da. Spremili so s svojo pesmijo k večnemu počitku 641etno Heleno Golouh, po domače Sa-dovšico, kmetico iz Rečice, verno ženo usmiljenega srca, ki je po kratki bolezni zapustila moža in sina. Na sedmini so pogrebci zbrali 110 Din za novo marborsko bogoslovnico, z Soljo, da bi tudi Helenina duša po bogoljubnem življenju obhajala radosten vnebohod.
Globoko pil Beržicah. Dne 17. majnika }• umrla po precej kratki bolezni Nežika Cizel, katera je morala zapustiti že v zgodnjih letih tukajšnje življenje. Bila je naročnica »Slo*. Gospodarja«. Bodi ji žemljica lahka!
Evlng, Westfalsko, dne 12. majnika 1929. — Dne 28. aprila t 1. smo praznovali v Evingu blagoslovljenje nove zastave slovenskega katoliškega društva sv. Barbare. Bila je prav lepa slovesnost. Popoldne ob pol dveh smo imeli v farni cerkvi slovesno službo božjo in blagoslovljenje zastave. Blagoslov je opravil preč. gospod duhovni svetnik I. Kalan in asistirala sta čč. gg. Tensundern in Fischer. Po blagoslo vitvi smo imeli kratek sprevod po koloniji do društvene dvorane, kjer so bili govori preč. gospodov in mali teater in izreden ples malih
deklic. Počastilo nas je s svojim obiskom devet sosednih bratovskih društev s precejšnjim številom. Tudi nas je v društveni dvorani pre-častiti gospod župnik Peters obiskal in nas je prav ginljivo opominjal, da se cerkve in nje« nih naukov držimo in razumemo med seboj, kar nam je zelo potrebno, ker če ni sloge, jei vsaka reč zastonj. S hvaležnostjo se zahval ju-« , emo vsem prč. gospodom duhovnikom in so« sednim društvom, ki so nam pomagali ta lepj dan proslavljati 1 Tudi se moramo prisrčno za* hvaliti botru in botri, gospodu Karlu Becke ia gospej Mariji Regul, ki sta nam tudi gmotno mnogo pomagala. Najprisrčnejša hvala pa na| doni našemu prezesu preč. gospodu vikarju W. Fischerju. On se trudi in ubija za nas, dal bolje ne more, iz ljubezni do nas in da nas| vspodbuja in podučuje. Naučil se je slovens« kega jezika in nam je vedno v vseh rečeh pri pravljen pomagati, oh, da bi se tudi mi malo več in večkrat spominjali njegovih zaslug na« pram nam! Živeli vsi naši dobrotniki!
Izjava, Podpisani Jakob Lisnik, p. d. Gaber* nik v Jamnci, občina Sv. Daniel pri Preva« ljah, izjavljam, da nisem nikdar in nikoli * nobenih zadevah plačnik za mojo ženo Ma« rijo Lisnik, kar naj zadostuje za vsakogar* 644
Mlinarskega pomočnika rabim za takoj, traj« nega, treznega in zanesljivega. Alojz Kupec, mlin, Sv. Pavel pri Preboldu.	64S
Šivalni stroj Sinner se proda: Maribor, Melj« ska cesta 3, Maribor.	64S
Umljivo. Učenec prinese na policijski urad veliko usnjato mošnjo, katero je bil našel. Ker je mošnja prazna, povpraša komisar dečka: »Kako je mogoče, da bi bila tako velika in močna mošnja docela prazna? Kje si jo našel?« — »Našel sem jo v davkariji« in takoj je verjel gospod komisar, da je našel prazno.
Usodni nahod. Višji državni pravd-nik pride v jetnišnico ter vpraša nekega jetnika: »Kaj pa je tebe spravilo v. ječo?« — Jetnik: »Nahod.« — Državni pravdnik: »Kaj? Nahod te je spravil vi ječo?« — Jetnik: »Da, gospod! Imel sem silen nahod in ravno, ko sem lezel skozi okno v notarjevo stanovanje* sem moral kihniti; to je vzbudilo gospoda, ki me je ujel in spravil semkaj.«
Gost (že precej vinjen): »Ali meni s« zdi, da sem imel seboj palico!« — Krč-mar: »O, to ima vaša žena, ki vas čaka; pred vežo.«
Židovska radodarnost. Bogat židovski milijonar je kupil graščino. Njegoš oskrbnik je prišel k njemu in rekel? »Gospod, led na graščinskem ribniktl je že dovolj debel. Kaj naj storimo M lanskim ledom, katerega je še mnogo ledenici?« — »Razdelite ga med ubog« ljudi!« je odgovoril Žid.
Žnpanova razsodba. V neki vasi s« si napravili novo korito za napajanj« živine. Korito so napolnili do polovic« z vodo in ga potisnili do polovice v t« pripravljeno dolbino v zidu. Kmalu sd se nekateri kmetje začeti pritoževal
da je korito pregloboko v zidu, da ne more govedo poriniti tako daleč glave, da bi se napilo. Župan je sklical vaško komisijo, potisnil glavo do korita in zmagonosno zaklical komisiji: »Prepričal sem se na svoji glavi, da je korito dovolj prostorno tudi za največje govedo!«
V zakonu. Star samec: »Kako sem vesel, da se mi ni treba izgovarjati, če pridem pozno zvečer domov. Kaj pa ti svoji ženi rečeš ako prideš pozno?« — Mož: »Jaz veliko ne govorim. Rečem samo »Dober večeri« in vse drugo pove ona sama.«
Pri izkušnji. V neko zakotno vas pride šolski nadzornik preiskušat šolsko mladež. Prvo vprašanje stavi učitelj Časlovi Zorki in sicer: »Povej, Zorka, kako pravimo temu-le gospodu tukaj?« — Dekle molči. — »Ali, Zorka, bodi no, to boš pa vendar ja vedela, kako se imenuje tisti, ki druge izkuša?« — In Zorka odpre svoje rudeče ustnice in reče: »Izkušnjavec!«
Na trgu. Jud je razložil na trgu svoja čudotvorna zdravila. Držal je v roki stekleničko in vpil: »Poglejte, ljudje božji, to učinkuje proti vsakemu krču,
revmatizmu in božjasti; še sam sem si nadrgnil danes glavo ž njim! — Med gnječo pa pomežikne sosed sosedu: »Saj sem vedel, zato pa vpije, kakor bi ga iz kože deval!«
Občudovani konj. Daljni znanec: »Slišal sem, da imaš jako lepega konja naprodaj, pokaži mi ga no!« — Kmet: »Da, lep je zares ta moj »Madžar«, lep, celo tuji gospodje si ga hodijo ogledovat in ga bi radi!« — Daljni znanec: »Tako, tako, častitam! Kateri gospod pa ti ga je hotel zadnji odkupiti, saj mi boš to povedal, kaj ne da?« — Kmet »E, no, konjski klobasar!«
niki
Ravnokar je izšel en poueljiv spis. V njem se razpravlja o vzrokih, nastanku in zdravljenju živčnih bolezni. Jaz ¡pošljem vsakemu ta evangelij o zdravju popolnoma zastonj, ako piše na spodaj stoječi naslov. Tisočera zahvalna pisma dokazujejo edino obstoječi uspeh neumornega vestnega preiskovalnega (tel a ra dobrobit trpečega čk>ve-veštva. Kdor »pada K tej
veliki množini
živčno bolanih
kdo trpi na raatresenosti, tesnobnem čutu, slabem spominu, glavobolu, brezspančnosti, motenju prebave, preobčutljivosti, bolečinah v udih, na splošni ali deloma telesni slabosti ali na drugih neštetih pojavih
mora mojo tolažiino 6M	knjižico dobiti.
Kdor jo pozorno bere, bo dobil pomirjevalno prepričanje, da se najde navadna pot do zdravja in življenjskega veselja. Ne čakajte
in pišite ta&oj Se danes!
BRNST PASTERNACK, BERLIN & A. Michaclkirchplatz 18, Abt. 324.

od 30.maja do ¥0€Mf|0II 9. junija 1929.
Najboljši nakup vsakovrstnega blaga.
Spetljalsie razstave: pohištvo, avtomobili, poljedelski stroji, radio,
perutnina, zajci. Razstava meščanskih Sol 635	Slovenije.	_
700 razstavljavcev, 30 glavnih DlagovniH shopln.
Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, »Putnik«, gospodarske ustanove. Za stanovanje poskrbljeno. 50% popust na železnicah in avijonih. Popust na parobrodih.
- - ~	•	. •	' - ■ - •	"C - * -.	X
Mlinar, mlad, pošten, zanesljiv, išče mesta ▼ kmečkem mlinu. Naslov v upravi lista. 641
Sedlarskega vajenca, zdravega, poštenega, sprejme takoj Jož. Jug, sedlar, Žalec. 639
Službo samostojne gospodinje ali kuharice išče bivša župnijska kuharica. Najraje gre v župnišče, ali h kakemu starejšemu gospodu na deželi, ali tudi ▼ mestu. Naslov v upravništvu.	638
Kupim posestvo okoli 7 do 8 oralov s celim inventarjem. Naslov v upravi lista. 640
Kupim srednje posestvo v ravnini, s prvovrstno zemljo, na prometnem kraju, bliz« železnice. Cenj. ponudbe na I. Gradišnik, drevesničar, Dobrna pri Celju.	631
Kmečko posestvo v Cirkovcah se da v najem s pridelkom vred. Debenak, Cir-kovce.	636
»Izpovedi socijalista« bodo marsikateremu delavcu odprle oči, ko prebere to knjigo. Človek, ki je bil socijalist, pripoveduje v izredno zanimivi povesti, kako je spoznal zlo delo socijalne demokracije. Delavci in drugi, ki vas to zanima, berite to knjigo! Stane 16 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
»Rokovnjači izpod Tatre« in drug«
zanimive povesti iz lepih severoslovan-skih krajev obsega 23. zvezek Cirilov« knjižnice. Mnogim ugajajo ravno tak« kratke, a vsebinsko zelo živahne povesti, kakor so v tej zbirki zbrane. Knjiga stane 16 Din, vezana 28 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
ianuš Goleč:
lMcKdai in danes.
Rajni ptujski »Štajerc« je zelo veliko škodil vasem po Dravskem polju. Radi neprestanih hujskarij proti vsemu slovensko domačemu, milemu in dobremu je posurovela kmetska mladina. Ako je zašel tujec v štajerčijan-
sko vas, ni bilo prav, če je po stari navadi pozdravil; nahruljen je bil, ako je opustil pozdrav!,
Hvala Bogu, ravno na polju slovenske domačnosti se je spremenilo od danes po nekdaj razvpitem Dravskem polju ne le na boljše, ampak ponekod v — paradiž! i
Baš pred dnevi me je zanesla pot neko soboto proti večeru skozi nekdaj
zloglasno vas ob Dravi. Kako sem se čudil, ker od narave dobri Poljanec ni čakal na pozdrav, ampak mi klical sam svoj dobrodošli od otroka do odraslega moža. Presenetil me je pogled na dolgo vrsto vaških fantov, ki so zavili iz sela in je nosil vsak seboj škarje in drevesno žagico. Spremil sem pohod in dognal, da je krenila moška mladina v obširno drevesnico na občinski
gmajni na kraju vasi. Dekleta so že bila tamkaj in nekaj plela in okopava-la po posebnem oddelku ob drevesnici.
Kolika sprememba v priprosti za-dravski vasi od nekdaj do danes in to celo v soboto proti večeru. Po dvoriščih so pospravljali odrasli možje in ženice; mladina brez običajnega postopanja po vasi v — drevesnici
Iz radovednosti sem krenil v krčmo. Na povabilo je prisedel krčmar in za-Urožila sva v pogovor. Ker sem hvalil prijaznost in delavnost starejših ter 'mlajših vaščanov, se je smehljal zadovoljno in mi zaupal, da je prvi svetovalec v občini. Na uprašanje: Čegava jje drevesnica? mi je pojasnil, da je že dobrih 7 let občinska. Nerodovitno, s Sarom in ločjem poraščeno staro gmaj
no so preregolili v drevesnico ter vrt v poduk ter zabavo mladini.
Na slično in vse hvalevredno napravo še nisem bil doslej naletel na Dravskem polju. Povpraševal sem po vzroku začetka te kmetsko mladinske nadaljevalne šole in gospod občinski svetovalec me je radevolje poučil: kedaj, zakaj in kako sta se rodila občinska drevesnica in vrt:
»Po vaseh na Dravskem polju se pečamo s poljedelstvom in živinorejo. — Edini dobickanosni izkupiček nam je: krompir, luk, nekaj zrnja ter živina. Pašnike in travnike imamo pretej obsežne. Pašo oskrbuje šolska mladež. Bogve kako stara navada je med našimi pastirji, da pokajo po paši in va-
namesto _ ~ meseca na
SPPf&I^TO* t i I Gaa l it i I! I!! I t>an&rjX~
p iti ifiggm? K mi i^sjj^
P. m nT? iT « ! i'I'll t ! IZajČ&^T
miTirn s p w . ft
ri M roeaaej^w^^eö
• ía"

seh za binkoštne praznike. Vsak krep-kejši pastir si nabavi pred binkoštmi močen bičnik z dolgim bičem. Na bič ¿pletejo pokec iz konoplje. Kak dober teden pred binkoštnimi prazniki pričnejo vaje v pokanju. Najprej pokata po pašniku dva pastirja, po daljši vaji se vstopijo skupaj štirje, šest, osem — deset. Pokanje se razlega v »štih« in po strogem taktu. Izurjenost v pokanju kažejo pastirji na večer po vasi, Glavna predstava pokanja z biči je na binkoštne praznike od ranega jutra do pozno v noč. Kakor bi odrezal, neha fleckanje po praznikih za celo leto.
Pred več nego sedmimi leti je kupil v naši vasi hiško z vrtom upokojeni šolski upravitelj Plečnik. Muštral ja nas in našo deco nekaj desetletij na fari. Po zasluženi upokojitvi se je zatekel k nam, da bi preživel večer svojega življenja mirno v skromnem domu in na mičnem vrtiču.
Spominjam se živo in dobro, kakor bi bilo danes, na binkoštne praznike je šlo. Tu le nasproti moji krčmi je Plečnikov dom. Predbinkoštni večer je prižgal stari gospod luč. Razgrnil je časopis, da bi čital. Kar 6 pastirskih poka-čev je pričelo svojo vežbo na cesti ravno pred njegovim oknom. Pokalo je itakor na fronti in to dolgo ter nepretrgoma. Videl sem dobro, kako je pri-Mpela gospodova razdraženost do vrhunca. Vstal je, odložil časopis in nekaj iskal po sobi. Ugasnil je luč in stopil na cesto pred pokače. Mladež je pre kinila glasno vežbo, ko je zagledala pred seboj častitljivega moža. Smehljal se je prisiljeno, skrival levico za hrbet in začel mirno:
»Dobro znate, dečki! Jaz bi le rad vedel, kateri je vodja skupine poka-čev.«
Šolnikove besede so bile voda na mlin pastirjev. Vsak je drenjal naprej in hotel biti komandant. Ko sta bila dva največja tik pred navidez prijaznim gospodom, ju je zagrabil za srajci pri vratu in levica je ošvignila neusmiljeno. po dfeeh s krepko kneftro — jermen, ki ga rabijo čevljarji. Fanta
Mol ¥ sivi sukati.
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
Da povemo resnico, gospod Leblanc je bil tisto jutro zelo vznemirjen. Doma je pustil soprogo v težkih skrbeh in tudi sam ni vedel ne kod ne kam v celi zadevi. O njegovi običajni, bi dejal, službeni hladnosti in uradni korektnosti ni bilo sledu, naravnost vročinska razburjenost ga je spreletavala.
Seveda se je na vso moč premagoval in sku-Sal svoj nemir zakriti. Za vse na svetu bi se ne bil hotel izdati, pray nič ni hotel izgubiti na svojem ugledu v očeh suhljatega, neznatnega človeka, ki je prišel iz Pariza sem sitnarit in nadlegovat stare, izkušene uradnike.
Poln dostojanstvenosti se je predstavil, pozdravila sta se, sedel je in se nemudoma zatopil v val vsakdanjih najnovejših novic, govoril o novih knjigah, o gledališču, o vojski, o zmagah Napoleonovih, o njegovi bližnji zaroki — dokler ni mož v sivi suknji s svojim enoličnim, mirnim glasom ustavil ploho njegove zgovornosti in ga vljudno vprašal:
»Ali me je torej gospod podprefekt zato počastil ob tej rani uri s svojim ©biskom, da bi mi povedal najnovejše dnevne in politične novice?«
»Deloma, moj dobri gospod Fernand, dela-ma«, je odgovoril gospod podprefekt veselo. »Želel bi, da se malo pobliže spoznava — in,« je pridjal, kot da se je šele pravkar spomnil, »— in rad bi tudi govoril z vami o nekih mojih družinskih razmerah, ki sicer niso posebno važne, ki pa vendar dajejo mnogo skrbi moji soprogi in ki so tudi za mene nekako kakor skrivnost.«
»Popolnoma sem na razpolago gospodu pod-prefektu!« je dejal mož v sivi suknji brez vsake najmanjše sence kakega smehljaja.
»O — mislim,« je nadaljeval gospod Leblanc s tisto malomarnostjo, pomešano z rahlo prezir-nostjo, ki je prišla v navado med uradniki, kadar so govorili s tajnim detektivom, »mislim, da bi čisto lahko tudi sam opravil z zadevo. Pa stvar je zelo skrivnostna in ne dvomim, da bi zanimala tudi vas, četudi pravzaprav ne leži v območju vašega delokroga.«
To pot mož v sivi suknji ni rekel ničesar. Tiho je čakal, da gospod podprefekt nadaljuje.
»Kakor vam je gotovo znano,« je nadaljeval gospod Leblanc po kratkem molku, »imam
Izšel je I.in II. zvezek!
Res niste Se naročili
Mri Fiaip" MMt ?
Ne čakajte, dokler se Se dobi. Na<> 1000 knjig že raz-prodanih^ostanek bo kmalu! Pišite Tiskarni sv. Cirila * Maribor«.
sta kriknila in se zvila pod udarcem, tovariši so se razkropili, gospod učitelj £je mlatil po dveh s srditim: »Krucifiks, tieiland, aleluja, jaz vama bom že izte-pel to presneto fleckanje!« Dečka sta se valjala po tleh, stari Plečnik ju je preklestil, da sta se komaj potegnila fca mejo ob obcestni grabi.
Po opravljenem bičanju se je podal potolaženo v hišo, prižgal luč in znova eital.
Vražja mast, ni bil pri koncu prvega Stavka, že je stalo in pokalo pri oknu ¡10 fantalinov. Zopet je ugasnil luč, o-stavil izbo in seve dečjad narazen! — Gospod je krenil iz vasi in se vrnil v svoj stan šele proti jutru.
Na binkoštni pondeljek po pozni službi božji je povabil gospod Plečnik k meni v krčmo celi občinski odbor. Vsi Smo bili uverjeni, da nam bode dobri Vzgojitelj navil s posebno pridigo ušesa radi binkoštnega pokanja. Uprašal je le po gmajni in ko je bil siguren o njeni pravomočni občinski lasti, nas je nagovoril tako-le: »Možje, ki ste bili ¡vsi moji učenci, ni li škoda, da rasteta
f o obširni gmajni poleg malo trave le ar in ločje. Zanemarjeni svet je lahko pretvoriti z malenkostnimi stroški v drevesnico. Sadna drevesa po Vaših o-grajah so starikava, nerodovitna in jih bo treba obnoviti. Ako boste pametni in me posluhnili, Vam bo vrgči sado-nosnik več nego njiva in hlev. Odstopite del gmajne za občinsko drevesnico, ki naj postane pod mojim brezplačnim vodstvom kmetsko nadaljevalna šola za šoli odrasle fante!«
Enoglasno smo pritrdili pametnemu nasvetu. Še isto jesen so naši fantje tekmovali, kedo bo več zrigolil. Na spo mlad je bila drevesnica pripravljena, ograjena in posejana. Vsaki večji hiši ¡je odmeril Plečnik poseben kos v drevesnici. Mesto po vasi, v krčmo in pod okna so delali in še delajo fantje ob prostem času v drevesnici. Po nedeljah Sn praznikih popoldne je poduk v sadjarstvu, katerega vrši še danes naš dobri gospod.
Ko so videla dekleta iz gmajne dre-
vesnico, smo morali zrigolati še vrt, kjer goji dekliška mladež rože in zgodnjo zelenjavo.
Delo je zastonj, gnoj damo kmetje in glejte naše sadonosnike, kako zglodajo danes in pred sedmimi leti!
Na spomlad, v poletju in v jeseni so naši mladi v drevesnici ter na vrt«, po zimi pa pletejo po Plečnikovih navodilih iz obdravskega vrbja košare ter sto le in mize za mestno gospodo ter letovišča.
Dobrih sedem let ni bilo v naši vasi med mladino ne prepira, kaj šele surovega pretepa. Kazenski občinski seznam naših mladih je neomadeževan!
Tako zgleda pri nas v nekdaj vsestransko razupiti vasi Ob Dravi kmetsko nadaljevalna in vrtnarska šola, ki nas ne stane nič, nosi na leto lepe tisočake in je neprecenljivega vzgojnega pomena,«
"Po Je lepa, podučna in posnemanja vredna, resnična zgodba, katero mi je zaupal občinski svetovalec in krčmar iz obdravske vasi. Akcr bi si vzele za vzgled to vas in občino še druge po ma riborski oblasti, koliko na boljšem fit si bili štajerski Slovenci v gospodarskem in moralnem oziru!
Močne mišice, zdravi živci
■■■^■^■■■■■■MMMM
dnevno redno negovanje telesa
so najboljša obramba proti bolezni. Zato so ie naši dedje in pradedje imeli vedno v hiži in s priznanim uspehom dnevno upotre-bovali preizhušeno domače sredstvo in kozme-tikum: Fellerjev pri jetno dišeči >Elsafluid«.
»
L
Uporabljen na zunaj in znotraj, brani Felleijev »Elsafluid« od prehlajenja in okužerga, ker je tudi izvrstno ra-zkuževalno sredstvo in neguje roke,obraz,zoj^e, usta in dihala in je radi tega zanesljiv tudi pri influenei ter gripi. Pomešan z vodo se uporabi za grgranje, odstranjuje sluz ter na ta način obstranjuje vzrok kašlju in hrlpavosti. Proti bolečinam na potovanju deluje brzo in ugodno. Dobiva se v lekarnah in sorodnih trgovinah, poiskusna stekleničica za 6 Din, dvojna steklenica za 9 Din, velika špecijalna steklenica za 26 Din. Po pošti stane vsaj en zaboj, kateri vsebuje 9 pois-kusnih, 6 dvojnih ali 2 veliki špecjalni steklenici samo 62 Din. Trije taki zaboji samo 139 Din, vse že z vračunano poštnino in zavojnmo. Naročila naslovite točno na
EUBEN V. FELLEfi, Iskapnar, Stubica Bonja. Elzatrg 341. Hrvatska.
Kot zanesljivo sredstvo za želodec in čreva naročite obenem Fellerjeve blago delujoče Elsa-krogljice, 6 škatelj 12 Din.
J
majhno posestvo blizu Bourg-le-Roi, nekaj kilo-jmetrov daleč od mesta. Moja žena in otroci prekrijejo na deželi vse leto in tudi jaz rad pohitim tja, kadarkoli mi moje poklicne dolžnosti pripuščajo. Posestvo se imenuje Les Colombičres. liša je star gradič, svoj čas je bila last grofov lamers, stare royalistične rodbine, ki se je ob ičetku revolucije izselila na Angleško. Rodbina lamers se ni mogla sprijazniti z novimi razme-irami, kakor morebiti veste, zaman j jo je vabila Sama cesarska milost nazaj na Francosko. Ostali Iso na Angleškem, njihovo posestvo pa je bilo |>rodano v korist države in jaz sem ga kupil.
Hiša je že stara, pa po svojem slogu in po Uvoji zgodovini zelo zanimiva. Sredi velikega parka stoji, precej oddaljena je od mesta. Krog posestva je obširen gozd. Pravijo, da so se ob Siasu Karola XII. hugenoti skrivali v gradiču pred preganjanjem. Ker sem tudi jaz,« je pravil gospod Leblanc s samozavestnim ponosom, »iz Btare liugenotske rodbine, pač lahko razumete, gospod Fernand, da se še posebno zanimam za mojo posest.«
Gospod po&prefekt je pomolčal, si popravil
Satnico, djal eno nogo črez drugo in nadalje-prtjaena:
»Upam, da ne tratim brez potrebe vašega dragocenega časa, moj dobri prijatelj, ko vam pripovedujem te navidezno brezpomembne, pa v resnici zelo važne malenkosti?«
»Nasprotno, gospod podprefekt!« je vljudno odgovoril mož v sivi suknji. »Nasprotno! Z velikim zanimanjem vas poslušam!«
Ojunačen po teh bodrilnih besedah je gospod Leblanc pogumno nadaljeval:
»Moja družina, to vam moram še povedati, ni velika: moja žena, jaz in dva otroka, fant in dekle, Adela, ki ima štirinajst let, in Ernest, ki je pravkar dovršil dvanajsto leto. Dva hlapca imam in dve služkinji ter tri ali štiri ljudi, ki mi delajo v parku. In — tudi guvernanto imamo pri hiši, odgojiteljico mojih otrok, gospodično Marijo Vaillant. Pretečeno poletje je prišla k nam v službo, alengonski škof nam jo je toplo priporočil. In njeno obnašanje, to je tisto, kar je v zadnjih dneh tako zelo vznemirilo mojo ženo in mene.
Pa sodite sami!
Izprva sva si z ženo lahko kar častitala, da sva dobila tak biser, tako fino, izobraženo in ljubeznivo gospodično k najinim otrokom. Marija Vaillant je bila tistikrat pridno, veselo, duhovito
o o o
* >'U
a.» - °n
o o •
> o c a
J§sš
a> £J eA
5" 2 s« '■"«¡j
_. N cd
i««5» J2
« N es
■2 S Z
S? .3 5
D.!-1
S s "
tS 1
0201000053230100022348230002000153482323484853482353232323484800000002232302015348
iHiiiiuaiiiiiiiiiiiiitHniimMMIIUIIablla
r. p. vroic d mm.
v Janežovcih pri Sv. Urbanu, —===== Slov. gorice =====—
nudi t poljubnih množinah prvovrstne
zarezane sfreSnihe.
Pravilno žgano gosto blago, prezimi dobro in se tse lušči, ker n« vsebuje apna tndi ne vsrkava tako vode kakor nekateri drugi izdelki. Prekrije ravno kakor bobrovee, ter se doseie dobro zaprlo streho in gosi strešni krov. 591
dekle. In še lepo dekle je povrh. Otroka sta jo vzljubila, posebno Ernest se je je oklenil z vso svojo deško ljubeznijo. Po leti so hodili na dolge sprehode po bližnjih gozdih, ves pouk se je vršil zunaj v prosti naravi, Ernest in Adela sta prihajala vsa zdelana, pa zagorela, zdrava in vesela domov.
Dotedaj smo bili z njo vsi zadovoljni.
Na pozno poletje, ko se že daljšajo večeri,« Je nadaljeval podprefekt z rastočo zadrego, kajti bližal se je, tako je vse kazalo, vrhunec njegove povesti, »tedaj pa se je gospodična Vaillant na mah spremenila. Pojavilo se je v njenem obnašanju čudno nagnenje k nekaki neizbirčni koketnosti.«
»Koketnosti —?« se je nasmehnil mož v sivi suknji —
»Da, koketnosti!« je otožno ponovil gospod podprefekt. »Marija je začela pogledovati za vsakim možkim, ki ji je prišel blizu, pa najsi je bil hlapec ali gost, tujec ali domačin. In naravnost bolesten vpliv je dobila na mojo družino, vsako najmanjšo željo so ji izpolnili. Zdelo se je že, da niso več moji, ampak njeni služabniki, kar jih je moških v Les Coloml>;6rs. In ei.sio zanorila pa mi je mojega kletarja, Lavornay mu je ime, pre-
cej let že ima in pameten bi že moral biti. Ne samo da je nadlegoval gospodično Vaillant s svojimi ljubeznivostmi, še ljubosumen je bil na vse druge. Nazadnje smo prišli res v posmeh pri vsej soseščini.«
»Ali ste vi, oziroma ali je gospa Leblanc kaj storila v tej zadevi?« je vprašal mož v sivi suknji, ko je gospod Leblanc za trenutek šel po sapo.
»O da! Moja soproga je govorila z dekletom, jaz pa sem okregal Lavernaya. Marija se je ponižno opravičevala, Lavernay pa je bil ves skesan. Oba sta obljubila, da bodeta v bodoče pametnejša.
Vkljub temu, to moram koj pristaviti, nisem verjel hišnemu premirju.
In res sem za kakih štirinajst dni od nekega blebetavega človeka Cul, da se gospodična Marija ob večerih ukrade iz hiše in to ob taki uri, ko morajo pošteni ljudje že v postelji biti, in da črez pet minut neizogibno izgine za njo moj kletar. Človek, ki mi je to povedal, je govoril resnico. Kajti isto sem zvedel tudi od drugod. Naš policijski narednik ju je videl na takih nočnih pohodih in o zadevi poročal svojemu predstoj-i niku.
r
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sožalja ob bridki izgubi našega predragega soproga, očeta itd. gospoda
izrekam« tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Z ah val j u-j jemo se zlasti vsem onim, ki so nam v teh težkih urah a stali eb strani, in spremili blagopokojnega k veinemu po-| čitkn. Posebno zahvalo smo dolžni m. prež. g. kanoniku 3 is Jarenine za težavno spremstvo na zadnji poti in gi-nljivi tolažilen govor, iatotako preč. g. kaplanu in domačemu g. župniku. Nadalje še g. županu Kerenčiču za lep poslovilen govor in vsestransko zbranim izšolanim pevcem z njih rodjo g. org. Rosmanom za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Vsem in vsakomur posebej tisočera zahvala.
N» Ranči, dne 11. maja 1929. 626 Oiilija Drozg z družino in ostalo sorodstvo.
lodflNlis^i
prosti hrani, stanovanju in perilu. Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. 602
Vinoioč
Dreisiebner Ivan, Špičnik, odprt do 5. avgusta. 509
H ¡1H j n> lepi suhi črešnjev slll|lilll in jesenov les, de-belost3—4. Ciril Razboršek, Maribor, Taborska ul.33 623
Hlapec
za vso delo na kmetiji in pastir izvenšolski se takoj sprejmeta. Leopold Štemberger, Gabrovlje 24, p.Konjice. 622
i Ulumm PiMiEi & umm, nmn
ALEKSANDROVA CESTA
mm
469
Travorzo, cement, železo, poljedelsko orodje, kovale za stavbe, orodje za kovača, mizarje Ud., štedil-hufclnjska posoda, v veliki isblrl in po najnižjih cenah.
Pohištvo — Preproge
posteljnina, Mi, modpaci, zastori, posteljne odeje, pehišissna tkanino i. t. d. Baiboljše in najceneje pri
mu peéis, Miieon, Bops&a zs
Brezplačni ceniki. mi Brezplačni ceniki.
Den&r Itcl.lOŽit€i najboljše in najvarnejše pri
Spodnjestojerski ljudski posojilnici v Mariboru

Gosposka ulica
r. s. z z.
Uliea 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestuje!© po najugodnejši obrestni meri. i*^ Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. 1311
^o^obres« nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti bre» kakega odtegljaja.	i
1
emms>

dobijo starejše dame in mlada dekleta pri uporabi „Ideal-prsne kreme". Pri vsaki starosti, hiter in gotov uspeh. Navadno mazenje zadostuje in učinek se pozna takoj po prvi uporabi. Ideal je najboljše sredstvo za razvoj in ohranitev pre. Mnogo zahvalnih pisem. Cena: 16 Din 8 lončki: 34 Din 6 lončkov: 55 Din.
Dr. Nikol. Kemeny, Košice, poštni predal 12/L 15 ČSR
Velika moda
■o spomladanski in letni plašči, posebno če so fini in krasno izdelani. Predno si letos nabavite plašč, pod nobenim pogojem ne opustite si prejo ogledati novi ilustrovani cenik veletrgovine Stermecki, radi tega pilite le danes po njega, ker ga prejmete popolnoma zastonj. Cene plašče? so: modno križasti 258 Din, moderno melirani 850 Din, kasha 410 Din, kasha z svilo podložena 585 Din, coverkot 600 Din, 'casha dunajski modeli 840 in 1115 Din.
* .zen tega najdete v ceniku krasne modele od bluz, stumoT, kril, otročjih obleke in ve£ tisoč slik od mlh dragih predmetov. Kar ne ugaja «e zamenja ali rrne denar.
Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, ¿ter. 24. Slov.	159
mmaoms»
išče službo, žena razume tudi vsa hišna dela in kuhanje, vila Grozdni dvor, Selnica ob Dr.
625
Sedlarski pomSi"
Ivan Bezjak, sedlar, Cvetlična nI. 33, Maribor. 624
tMfifgSii 'Tiíü' i i

VeliK promet - maliicn aoiiiCcft!
O tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite še za 320 Dia fine štofaste moške obleke in že za 13S Din lepe štofaste oble. ke za dečke. Pravtam se dobč tudi najrazličnejši štofi za mošk« in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi vež »to drugih predmetov! Vse po najnižjih cenahl
Za obilen nakup se priporoča tvrdka
IVAN HASTNAH, CEHE
Kralja Petra cesta št. 15
223
X X
in vse
vrste
kože od domačih in divjih živali kupuje po najvišjih cenah I. RATEJ, trgovec, SLOV. BISTRICA. 402
Večjo množino bukovih in hrasiovih
cepljenih drv in okroglic lahko sedajšnje sečnje kupi
Rudolf Dergan, trgovec, Laško in prosi najnižje ¡ponudbe za meter klaftro vagon naloženo.	573
Ovile, kožiicje, nozfe
IIHRHH
gl veljaven cd 15. maja, je izšel. Dobi se v
j TIskarni sv. Ofcila v Mariboru in slane
p
t
ámmmm
i se v
slane g
"3 s r 5* □ u svs fs s s & s E S a s m H heu
Cefir za srajce od 10— lSDinm * Belo platno zasrajce od 8-14 D m Delene za celo obleko za 58 Din #•0	Blago za ženske obleke iz ovčje volne od
25—120 Din m — Blago za molke obleke od 40—250 Din m — Izgoiovijene moške obleke iz dobrega blaga h 290 Din — Izaolovljenl moški čevlji od 145-200 Dn - Izgolovl]en! ženski čevlji od 130-150 Din
Ovratnike
mehke, pol-irdc, trde, kattčuk!
Na drobno \ Na debelo 1
L PUIÜN, CELJE
Ustanovljeno 189 8 592
Apno in cement
najceneje ▼ glavni zalogi
H. ANDRASCHITZ, MARIBOR, Vodnikov trg i.

Velika izbira
kamgarna,
poplina, svilo že od
20 Pili
naprej se dobi
pri	408
L TRPIN-ii
Maribor, Glavni trg 17
I
a modra galica 98/99% „Mon-iecatfni", fino žveplo „Ventilator" se dobi po najnižji ceni pri tvrdki AUGUST ZLAHTIČ, Maribor, Grajski trg 1. 688
Dobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si sami napravite z esenco
Hosfin.
Istotako dober rum i
rumovim cvetom
oboje dobite le v Droge-rijiWolfram, Maribor
Slovenske, ulica. 394
Oglašujte
Vsak boter

se lahko prepriča, kako dobro in poceni dobi za letošnjo birmo ure, zlatnino ter srebrnlno pri
L MME§EP, UTOT
MARIBOR, Aleksandrova cesta šl. 27, blizu glavnega kolodvora (poproje Kifimann).	509
Prepričajte se, da j« moja reklama tudi resnična.
Samot opeka Iti samot moke.
se nabavlja najceneje v tovarniški zalogi
H. ANDRASCHITZ, MARIBOR,
472	Vodnikov trg 4.
Na novo otvorjena
mizarska delavnica
IDobijo se. vsakovrstne rakvo po naročilu, in zmernih cenah ter sploh v to stroko spadajoča dela. Pomočnike se sprejme. IVAN PERKO, Zg. Lenarska, Sv. Trojica, Slov. gor. 667
PEUGEOT McHdt
BHHIIB91
a
damski in moški dospeli a
cena od Din 1.460'— naprej. Dobijo se v trgovini 5 5 A. BREMEC, CELJE, Miklošičeva Uf. 2. 629 g ■ ■■■■■■■■■■BIBBinBBIHIHHBl
H
Vïr&otoG
Jerič v Počehovi odprl! 567
flM
3 tonski takoj v porabo je za prodat 545
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
' ■ '.......registrovani zadrugi z neomejeno zavezo ■	»
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
itiiniiiiiiiiniiiiiifliiuiiifliiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiHiuuiik. Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 75,000,000'—. Posojila na vknjižbo, po« roštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinnmiHiiiiiiiiuir
Za hranilna vloge Jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem,
lik.
Renlnl in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
^iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiu!iiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiii>iiiinifliiiiiiwwr
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar S Maribor«. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Gole« jr. Mariboru.