AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND. OHIO, FRIDAY MORNING, JVIARCH 28th, 1930, LETO XXXII.—VOL.XXXII Cleveland dobi novo poštno poslopje v vrednosti nad tri milijone I z Washington^ se poroča, da so je zvezna administracija končno odločila postaviti novo poštno poslopje v Clevelandu. To bo poslopje, ki bo poslovalo v zvezi z novim kolodvorom na Public Square, ki bo odprt za promet avgusta meseca, dočim bo Viovo poštno poslopje gotovo v letu 1902. Sedanje glavno poštno po-•lopje v Clevelandu je postalo -rcteano za vse zvezne posle v Clevelandu. V prostorih, kjer se ■edfj nahaja pošta, bodo nameščeni potem, ko se zgradi novo cslopje, samo« zvezna sodnija, :olninski urad in državljanski '.rad. Vse poštne zadeve se premestijo v novo poslopje, ki bo v •irektnem stiku z novo železniško postajo, in se bo pošta lahko oliko hitreje razpošiljala naprej. Novo poštno poslopje v Clevelandu, katerega začnejo jraditi takoj spomladi v prihodnjem letu, bo veljalo $3,100,000. Cleveland raste. Nova javna po-lopja so potrebna vsepovsod. -o—-- Slovenski Napredni Klub Slovenci v Euclid Village so "»red časom organizirali Slovenki Napredni Klub, ki še sedaj irav marljivo posluje. Da se pogovorijo o nadaljnem delu, se sklicuje za prihodni četrtek, S. aprila, j&ko važna seja. .Vsi člani naj bodo navzoči, pa tudi ostali Slovenci so prošeni, da pride-io, če mislijo pristopiti. Seja se vrši v Frank Strumbljevih prostorih na Bliss Rd. V soboto j 2 card party Bivši ameriški vojaki slovenskega rodu, ki so zbrani pri Lake Shore Post, American Legion, priredijo v soboto, 29. marca, v prostorih Frank Mervarja na 60. cesti in Bonna Ave., prijazno bard party. Igralo se bo tarok, poker, sixty-six, marjašalo se bo in igralo vse druge mogoče igre, kar kdo želi. Lepa darila in okrepčila. Prijatelji so prav prijazno vabljeni. Pošteni ljudje Pred dvema letoma je neko slovensko dekle dobilo v našem uradu $1.00 preveč drobiža pri plačilu nekega računa. Dekle se je sedaj spomnilo na to in nam prineslo v četrtek dolar. Dolar smo pa podarili dekletu, rekoč i da človeka pač iskreno veseli, ko ' dobi še tako poštenega človeka! na svetu. 400 rekordov Mr. Anton Mervar, slovenski trgovec' z muzikalijami, rekordi in radio aparati, 6919 St. Clair Ave., nam sporoča, da je te dni poslal v Ljubljano, na zahtevo, 400 slovenskih Columbia plošč, za katere ste peli Josephine Lau-sche-Welf in Mary Udovich. Pač dokaz, kako sc za te lepe plošče zanimajo v domovini. Vlak in bus Na železniškem križišču na Miles Ave. in vzhodni 131. cesti je v sredo zvečer zadel vlak Erie železnice v potniški bus. Slednji je skoro uničen, a poškodbe so dobili samo trije potniki. Kriv je voznik busa, ki je zadnji trenutek, ko so se nižale varnostne rampe, zavozil preko proge. Banket hranilnice The Custodian S a v in g s & Loan Co., ki ima svoje hranilni-ške prostore na 15335 Waterloo Rd. priredi v torek, 1. aprila lep banket v prostorih S. Del. Doma. Hranilnica je zadnje čase zelo lepo napredovala. Senat je potrdil cenzuro gotovih knjig Hill Grove Inn Poznani prvovrstni restav-rant, kjer se je vršilo že mnogo slovenskih zabav in banketov, Hill Grove Inn, je prevzel v svoje lastništvo naš poznani rojak Mr. Joseph Kunčič. Priporočamo rojakom to podjetje, zlasti kadar hočejo prirediti poročne slavnosti, bankete in enake prireditve. Tam dobijo polno postrežbo. Columbia plošče Mr. Krist Mandel, 15704 Waterloo Rd., nam naznanja, da ima sedaj v zalogi tudi najnovejše Columbia slovenske plošče. Opozarjamo na tozadevni oglas i v današnji številki. Mr. Frank Budan V zadnjem poročilu daroval-[ cev za slovenski radio program je bilo omenjeno, da je Mr. : Frank Boldan daroval $5.00. I Pravilno ime je Mr. Frank Budan, 3855 St. Clair Ave. r ' ■ U'" ■',. 'V'" Pogreb v soboto Ranjki Josip Šturm, o kate-jrega smrti smo že poročali, je j bil doma iz vasi Fužine, fara i Zagradec. Pogreb se vrši v soboto zjutraj pod vodstvom Josip Žele in Sinovi. Obisk Obiskal nas je stari znanec Jakob šubic, ki sk je vrnil iz Pennsylvanije, kjer se je nahajal dve leti. Ustavil se je pri Mr. Anton Oštirju na Carry Ave. DOMOVINA NO. 73. Nov stroj je iznajden za sladkorno žetev. Opravlja delo 150 mož Clewiston,' Fla., 26. marca. Ko so iznašli traktorje in stroje za sejanje, obdelovanje in žetev na ogromnih žitnih poljih seve-ro-zapada, je tisoče farmarskih delavcev zgubilo delo. Ravno tako se bo zgodilo, ko pride v,'južnih državah v uporabo novi stroj za žetev sladkornega trsa. Novj stroj, ki se bo uporabljal za žetev .sladkornega trsa v obširnih nasadih Floride in Louisiane, i-, zmožen, da požanje na uro 20 ton sladkornega trsa, in obenem izloči listje od stebla. Stroj • opravlja isto delo, ki ga je doslej izvršilo 150 delavcev, ki so pa morali biti izurjeni. Dosedaj sta samo dva taka stroja v uporabi, toda pbnesla sta se tako, da so naročili nadaljne štiri. Stotine poljskih delavcev bo zopet zgubilo delo. -o-- Pevski zbor "Jadran" praznuje desetletnico Znameniti pevski zbo,r "Jadran" praKnujc v nedeljo 30. marca slavnpst desetletnipe svojega obstanka. Slavnost se vrši v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Popoldne se vrši koncert, pri katerem prijazno sodelujejo pevski zbori "Zarja," "Zvon,' "Zorislava" in "Cvet." Začetek ob 2. uri popoldne. Zvečer -se pa uprizori spevoigro "Spominska plošča," s spremljevarijelfTOrke- • stra. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina k popoldanski prireditvi je 50c, zvečer pa $1.00 in 75c. Po koncertu se bo servira-lo v spodnji dvorani večerjo .za vse goste. Po igri se pa vrši prosta zabava s sodelovanjem Iva-nush orkestra. Društvo "Jadran" je podarilo slovenskemu občinstvu krasen radio program brezplačno, itf se slovensko občinstvo pozivlje, da odplača to s tem, da se v obilnem številu ude- i leži te lepe prireditve pevskega društva, ki praznuje desetletnico. Krasna igra "Mlini pod zemljo" Kdor hoče vedeti, kako so živeli stari Rimljani, kakor so v starem Rimu trpinčili sužnje, kako se je krščanstvo moralo boriti s poganstvom — naj pride v nedeljo 30. marca v Slovenski Dom na Holmes Ave., kjer se bo Predstavljala prekrasna igra "Mlini pod zemljo." Vstopnice dobite že lahko v predprodaji v trgovini Mr. Lavricha na Holmes Ave., vogal 156. ceste. Pet ubitih v rudniku v West Virginiji Arnettsvilje, W. Va., 27. marca. Plin je povzročil v Yukon rudniku včeraj razstrelbo, ki je zahtevala življenje petih premo-Sarjev, dočim jih je šest še ved-fto v rudniku, a se smatra, da so Pri življenju. Razstrelba se je Pripetila 4000 čevljev od ustja l'udnika, in sicer ob 2. uri zjutraj, ko ni bilo mnogo rudarjev i delu. letniki, ki plačujejo šerifom za vožnjo Peoria, 111., 27. marca. Dva j P°možna šerifa sta v avtomobi-Peljala pet jetnikov v držav-zapore. Spotoma pa so morali radi silne snežne nevihte zapustiti avtomobil, in ker oba Pomožna šerifa nista imela nosnega denarja s seboj, je eden 'zttied jetnikov obema posodil da so lahko z vlakom nadaljevali vožnjo proti zaporom. Tretji izkaz poskusnega! glasovanja je zopet ugoden za mokraše Znani ameriški tednik "Literary Digest," ki je upeljal med ameriškim narodom poskusno glasovanje glede prohibicije, da se pronajde, kaj pravzaprav ameriški narod misli o prohibi-ciji, pravkar priobčuje tretji izkaz taga glasovanja. Vseh gla-sovniq je bilo razposlanih 20,000, 000, in dosedaj je vrnjenih že j 1,244,483. Državljanom so bila stavljena tri vprašanja, in sicer: 1.. Ali ste za strogo spolnjevali jo i 18. amendmenta in Volstead postavo? 2. Ali ste za to, da se dovoli lahko vino in pivo? 3. Ali j ! ste za to, da se prohibicija od-i pravi ? Rezultat tega glasovanja i I je dosedaj sledeč: Da se prohibicija strogo spolnuje je glasovalo 333,978 oseb. Da se dovoli uživanje lahkega vina in pive je j glasovalo 383,117 državljanov, in da se prohibicija absolutno odpravi, je pa glasovalo 527,388 oseb. Ljudje, ki so na prvo vprašanje odgovorili "da," so suha-či, oni pa, ki so na drugo in tretje vprašanje "da," so pa mokri. Iz gorej navedenih številk vidimo, da so mokri naprej pred su-hači 3:1. Vseh suhih glasov je 333,978, dočim imajo mokri dosedaj 910,505 glasov. To glasovanje je vzbudilo ogromno zanimanje po vsej Ameriki, in suha-čem kar v glavo ne gre, odkod se dobi toliko mokrih glasov, ko so vendar trdili, da je ogromna j večina ameriškega naroda za | prohibicijo. -o- Republikancem se obračajo hrbti Washington, 27. marca. V republikanskih krogih je nastalo veliko vznemirjenje, ker pada ena republikanska postojanka za drugo. V okraju', kjer je doma bivši predsednik Coolidge, in ki je bil vedno republikanski, je >bil pred kratkim izvoljen demokrat v kongres. V Jackson county, Mo., je bil zadnji teden izvoljen demokrat, dočim je okraj zadnjih 12 let zastopal republikanec. In včeraj so v Kansas City, Mo., izvolili demokratskega župana in solidno večino demokratskih councilmanov. In to v mestu, kjer so dolga leta gospodarili republikanci. Poka, poka nekje! Tarifna postava se ma-maščuje nad republikanci Washington, 27. marca. Ljudje, ki poznajo politične razmere, prerokujejo, da bo pri letošnjih »'olitvah za kongresmane pro-1 padlo najmanj ' 60 republikanskih kongresmanov radi tarifne postave, ki je silno omržena pri državljanih v zapadnih državah. ' Računa se, da bo radi te postave tudi mnogo delavcev zgubilo de-ilo. Bacili papagajeve bolezni najdeni Berlin, 27. marca. Dr. Lewin-thal od Koch zdravstvenega zavoda v tem mestu naznanja, da je odkril psittacosis bacile, ali i bacile, ki povzročajo papagaje-; ; vo bolezen. Bolezen se prene- j j se na človeka potom ptičjega kljuna ali pa potom prahu, ki ga j otresa ptič. Sedaj se zdravniki trudijo, da iznajdejo serum pro-| ti tej bolezni. j O roparskih napadov od I torka do četrtka je bilo sporočenih policiji v mestu, j * Farmar Piggot v New Orleans je bil obsojen na 18 mesecev ječe, ker je imel še. vedno I nekega zamorca kot sužnja. Vlada zopet trdi, da se je delavski položaj v marcu precej zboljšal Washington, 27. marca. Administracija predsednika Hoo-i ver j a trdi, da se je splošni de-; lavski položaj v mesecu marcu znatno zboljšal. Brezposelnost, glasom izjave vlade, se je znižala za 10 procentov. Poleg tega pa prihaja na dan z izjavo American Federation of Labor, delavska organizacija, ki je izjavila, da je .zatrdilo vlade glede j boljšega delavskega položaja, de-'loma resnično. William Green, predsednik delavske federacije, je izjavil, da se splošnega zboljšanja na delavskem polju sicer i še ne opaža, toda dejstvo, da ria-daljni delavci v marcu niso zgubili delo, je znamenje, da se položaj izboljšuje. Poročila iz vseh krajev dežele naznanjajo, da je bilo pri 24 največjih industrijah dežele v februarju 22 procentov delavcev brez dela, v marcu pa 21. To je za en odstotek zboljšanja. Nenavaden povratek zime koncem marca je ustavil mnogo gradbenih podjetij. Nad 500.000 delavcev po vsej Ameriki, ki so zaposljeni v gradbeni ali stavbinski industriji mora čakati nadaljne tedne, da se vreme zboljša in se začne z delom. Iz Washingtor.a se tudi poroča, da je kongres odobril predlog, da zvezna vlada letos potroši $235,000,000 za nove zgradbe in pota. Prvotno je bila določena i svota samo za $115,000,000. In vse to pomaga k odpravi brezposelnosti. Stenski papir Opozarjamo na oglas poznanega papirarja Mr. Jack Bonča, 6105 St. Clair Ave., ki je jako znižal cene stenskemu papirju in delu papiranja. V zalogi ima sedaj najnovejše vzorce za stenski papir. Governer države Michigan v prepiru z zvezno vlado glede državnih pravic Lansing, Mich., 27. marca. Governer države Michigan je videti zelo energičen človek. Država Michigan je hotela zgraditi j svojo lastno radio postajo, toda j zvezna vlada je naznanila, da ne , bo dala dovoljenja za konstruk- j cijo postaje. Governer je odredil, da se začne z delom in je zagrozil zvezni vladi v Washington u, da če bi zvezni uradniki hoteli zabraniti zgradbo postaje, da jih bo dal zapreti. Generalni državni pravdnik v Michi-ganu je dobil direktivo, da se bori proti zvezni radio komisiji do skrajnega konca. Država Michigan namerava zgraditi radio postajo, potom katere bi ozna-njevala glede pobeglih kaznen-cev. Governer Green trdi, da ima država absolutno policijsko oblast v svojem lastnem teritoriju, in ta oblast je zagarantirana potom zvezne ustave. In če država hoče zgraditi lastno radio postajo, nima pri tem zvezna radio komisija ničesar opraviti. Z Utežna vlada je prepovedala zgraditev postaje, toda governer je kljub temu dal povelje, da se začne graditi, in je izjavil, da bodo državni policisti aretirali zvezne agente, ako se drznejo delo ustaviti, nakar bo seveda zadeva prišla pred sodni j o, ki' bo ukrepala, ali ima governer prav ali predsednik v Washingtonu. Zadeva je jako zanimiva, ker se gre tu za. gotove državne pravice in gotove pravice zvezne vlade. Konvencija Dne 26. maja se prične druga r e d n a konvencija Slovenske ženske Zveze v Sheboygan, Wis. Ker ima država Ohio osem podružnic te Zveze, bo pač častno zastopana na tej konvenciji. V državnih zaporih v Missouri se je začasno spun-talo 750 kaznencev Jefferson City, Mo., 26. mart ca. Ko je včeraj prišlo v obed-nico 750 jetnikov, da se vsedejo h kosilu, so začeli razgrajati in divjati, ko so videli na mizah jed, ki je znana pod imenom "Irish stew." V državnih zaporih v tem mestu se nahaja 4000 kaznencev. Dve uri so jetniki divjali in razgrajali ter zahtevali boljšo hrano. Ravnatelj zaporov Leslie Rudolph je končno z mirnimi besedami pomiril razgrajače, ko jim-je obljubil, da bo uvedel preiskavo, če je hrana v resnici slaba in bo v bodoče boljša hrana. Na to so se ka-znenci pomirili, zavžili so svoje kosilo in v redu, po predpisih, odšli iz obednice v svoje celice. Ravnatelj zaporov je nato sam poskusil hranp, ki so jo zavžili jetniki, in se prepričal, prvič, da je bilo meso že preležano, drugič, da. je bil krompir le napol skuhan. Ker so pa kuharji v jet-nišnici kaznenci sami, je ravnatelj dal vedeti kaznencem, da on, ravnatelj, ni odgovoren za kuho, pač pa kaznenci sami. Ko so zvečer prišli jetniki v obednico so dobili sledečo večerjo: kuhane češplje, kruh, sirup in kavo. Vsi so se mirno obnašali. Ko so začeli kaznenci razgrajati v obednici, je ravnatelj hitro telefoniral po vojaštvo ,ki je dospelo v trenutku, ko so se kaznenci pomirili. Njih nastop je bil nepotreben. Ravnatelj je obljubil, da bodo dobivali kaznenci odslej vsak dan sveže meso. Na sejo Članice Oltarnega društva krščanskih mater fare Device Marije Vnebovzete v Collinwoodu, naj pridejo na sejo dne 30. marca popoldne ob 3. uri, ker bo .nekaj posebnega. Zanimanje za Narodni vrt v Clevelandu je videti precej veliko V Četrtek zvečer se je v dvorani št. 2, S. N. Doma, zbralo kakih 100 naših Slovencev in Slovenk, ,da slišijo nadaljna po-j jasnila glede Narodnega vrta, to je, glede zemlje, katero je maslo j podarilo Slovencem v Rockefeller 1 parku, in da :;e kaj definitivne-! ga ukrene. Zemlja je naša in naredimo z njo lahko kot hočemo ! glede planiranja in dekoracije. Zato je bil sklican shod, da so | o tem kaj ukrene': Seveda, v zadetku bi imel narod stroške, da okrasi dotični "Narodni vrt," toda kakor enkrat je dotični kos zemlje nasajen s cvetlicami in drčvesi, odtedaj, naprej bo mesto nadalje skrbelo. Po več pojasnilih in debatah, se je konično, organiziral stalni odbor, ki bo vodil vso stvar. Ta odbor ima razne pododbore, kot finančni, demokracijski, propagandni in tako naprej. V odbor so )ili imenonvani. Frank Suhadol-nik Jr., Ray Grdina, Anton Ter-bovec, Ivan Zupan, Louis J. Pire, Vatro Grill, James Rotter, Ivan Zorman, Anton Grdina, dr. Mally, Leo Kushlan, Frank jSurtz, Jos. Mihaljevich, John Ivančič, Agnes Zaloksfr, Mary Kuhar, Jos. Renko, Mrs. Zupan, j Mrs. Brezovar, John Potokar, dr. Seliskar, prof. Jakac, Lud-I vik Medvešek, Mr. Prusnik, Jos. Zalokar, Jos. Pograjc, dr. Kern, i Mr. Zupančič, Frank Jakšič, df. Oman, Mrs. Simčič, dr. škur, Jos. Zorman. Janko Rogelj, Ma-I ry Ivanush, Matt Brajdich, Rev. Stajakovich, Paul Schneller, Mr. ; Grošelj, dr. Perme, Rev. Relic, John« Mar n, Frank Brassier, : John Mihelich, Frank Oglar, | Rev. Ponikvar, Louis Zorko, Rev. Jager, Rev. Slaje, Matt Petrovich, Stanley Zupan, Louis ! Kolar, Matt Grdina, Mr. in Mrs. Plevnik, Jos. O grin in John ! Breskvar. O delovanju tega odbora bomo seveda poročali. "VREME" > ■ 5.. ■•■•.■■—~r—i— ker so strehe večinoma s slamo krite. Ne rečem, da ravno pančič, nabiralca Ambridge, Pa.—Zelo se mi dopade vsak nedeljski slovenski radio program. Slišimo ga prav dobro. Posluša ga še več drugih rojakov pri meni na moji Victor radio aparat,, o katerem jaz mislim, da je eden najboljših, kar si jih more navaden delavec nabaviti. Rojaki tukaj imajo vsake vrste radijev, pa ne morejo programa iz Clevelanda tako jasno in razločno dobiti, kot na moj radijo. Prosim, ako bi vam bilo mogoče še enkrat deti na program "Hišica ob cest' stoji." (Slišali jo boste na Velikonočno nedeljo. Op. ured.) Rad bi tudi slišal pesem "Tam na vrtni gredi." Torej, ako je mogoče, ustrežite mo ji želji. .Priloženo vam pošljem $1.00 v podporo slovenskemu radijo programu in želim, da bi ga kar naprej izvajali. Pozdravljam vas jaz in tudi drugi rojaki iž Ambridge, Pa. Anton Rosenberger, 138 Maplewood Ave. KJE? Ko cvetka skromna — zvonček beli ' prihod pomladi zazvqni," brž vsaka stvar v nabavi celi , zaspane mane si oči. In v lepi slogi vse deluje, da zime spon se oprosti; vse skupni smoter navdušuje, da svoje združijo moči. Naravo zvonček že ta skromni k življenju složnem obudi . . . a kje dobiti zvon ogromni, da, Slovence k slogi prizvoni ? Hvala lepa, visoka gospa in veseli me, da se zanimate za mo je članke. Veselega srca in iz dna duše Vam povem, da bom še naprej, kjerkoli bom mogla in imela priliko, igrala vlogo Slovenke. še se bom postavljala z narodno nošo: Srce ti dam, o domovina, žrtvujem rada ti v dar, da v čast nam bode zgodovina, v sramoto pa nikda.r — nikdar Srčne pozdrave vsem naročili kom A. D. v Ameriki in tam da leč za morjem, v nap lepi SlpASp ni j i. Vam udana Mar janca Kuhar jeva. Benwood, W. Ya.—Ja sam danas prvi put imao sreču, da čujem vaš program na radio, i veseli me kad čujem da Vi bra-ča Slovenci, znate onako umilja-, to, da osvojite srce svakog Sla-vena, kad predgovorno označite vaš program. Godba je izvršna, pjesina je hvalevredna, isto je glavno; neka se širi slovenska reč. želim da opet čujem vaš program,, i čestitam vašoj slogi i požrtvovnosti. Hrvati bi trebali da se u vas ugledaju pa i oni da stupe pred "micrafort," jer ovo je doba radija. Još jednom hvala vam, i moje čestitke svima pjevačima i godbi "Bled." Sa mnogo pozdrava ostajeni vaš, Mile Pejrltovič. P. S, J a bi vas rriolio, da od-svirate ili odpjevate jedan hrvatski komad "Junak iz Like." Bela Ljubljana, O.—Dne 31. maja in 1. junija bomo praznovali pomembno obletnico p r i nas. Prvega junija bo namreč minilo leto, kar se je ustanovila "Bela Ljubljana" v Euclidu, O. Ljubljanski meščanje in društva so se zavzela, da obhajajo to obletnico ustanovitve slovenskega mesta. Pripravljajo se, da napravijo to slavnost tako, da bo največja, kar se jih je vršilo do danes in bo to v Ameriki čisto nekaj novega. Naša bela Ljubljana je prav taka, kot njena sestra v Jugoslaviji: Ima Gruberjev kanal, mesarski most, Ljubljanco, žabjek, policijsko postajo ali magistrat, poštno hranilnico, šole in več drugih inštitucij, kakoršne veliko mesto potrebuje. Naše mesto Ljubljana je staro samo eno leto, prebivalstva pa šteje nad 10,000 ljudi, kakor nam pove župan Frank Močilni-kar. Slovenci, ki stanujejo v okolici in na periferiji mesta, se naseljujejo v Ljubljani tako hitro, da sta propadli dve vasi: Žužemberk in Kurja vas. Odborniki ljubljanskega mesta so na zadnji konferenci sklenili, da se zavzamejo vsi skupaj in si preskrbijo nekako središče, kajmor bodo vozili trgovci in farmer j i svojo robo. Sklep vseh odiborov je bil, da se ustanovi '"Zeleni plač" in ta bo pri Taboru na Recher Ave. in tam okrog, ter na Vinski ulici. Slavnost odprtije "zelenega plača se bo vršila 31. maja in 1. junija. Odbor vabi vse slovenske trgovce, da odprejo na "zelenem placu" v beli Ljubljani trgovine in razstavijo svoje blago in robo, ker blago bodo prišli kupovat Gorenjci, Dolenjci, No-tranjci, K r aš o v c i, Ribničanje itd. Za vse informacije lahko pokličete Kenmore 2565-M.\ Nadaljni program te velike slavnosti boste pa še brali v tem listu. Anton Vehcvec, 19100 Keewanee Ave. je vaje. Vsa čast njihovim vaditeljem. Krasna je bila točka, ko je vse članstvo in naraščaj prikorakalo na oder, 218 po številu, nakar je imel Rev. M. Jager zelo pomemben govor. Ko je bil govor končan, je godba zaigrala ameriško himno, katero so vsi telovadci zapeli. Bil je v resnici krasen prizor. Druga polovica programa je bila še boljša od prve. Vzelo bi preveč prostora omenjati vsako posamezno točko, toda v splošnem je bil ves program izboren. Krona celega večera je bila pa gotovo točka "Ples kresnic." Občinstvo kaj takega sploh še nikdar prej videlo ni in še danes ne vedo, na kakšen način se je vršilo. Vsa čast vaditelju, ki jih je izučil to točko. Da nekoliko opišem to točko. Dvorana je bila čisto temna, ko se naenkrat pojavi na odru 12 zvezd, ki najprej v modri barvi migljajo sem tei tje v raznih kolobarjih. Naenkrat se barve spremenijo v belo, zatem pa v rdečo, modro in belo barvo. V resnici nekaj krasnega. Kot zadnja točka na programu je bila simbolična vaja "Naprej zastave slave." člani so jo z vso fineso izvršili. . Krasen in užitka poln večei je bil. Da bi nas naši vrli Orli le še večkrat razveselili na en ali drugi način. Trud je v resnici velik, toda uspeh, kot je bi) zadnjo nedeljo, mora biti v obilno plačilo vsem vaditeljem, va-diteljicam in vsem, ki imajo s prireditvijo trud. Bog živi: Eden navzočih. •v Ce verjamete, aP pa ne... DESETLETNICA PEVSKEGA DRUŠTVA "JADRAN" Deset let je minilo, odkar so ustanovitelji pevskega društva "Jadran" zasadili plug v ledino ter pričeli orati kulturno njivo! Ni jim bilo vse s cvetjem posuto' in pregaziti so morali marsikatero težkočo......Trdna volja, ker so se zavedali, da so njih nameni čisti, njih cilji le v korist naroda, se niso ustrašili neprilik in korakali so v sporedni črti, korak za korakom, od uspeha do uspeha. Ni mnogo, deset let v življenju človeka, toda mnogo je deset let v življenju organizacije, katera daje človeku duševne hrane in razvedrila v vrtincu borbe dolastnega obstanka. Menda ga ni človeka, ki ne bi rad slišal petja v svojem materinem jeziku, in ne človeka, ki mu ne bi lepo petje ganilo srca. Spominjam se dogodbice, katero so zabeležili slovenski časopisi v času svetovne vojne na avstrijsko - srbski fronti o nekem Srbu, ki je stopil na vrh okopa brez orožja in-pričel peti domo-tožno pesmico proti sovražniku, meneč v pesmi, naj mu ugasne mlada srbska duša in krogla naj mu 'prodre .boleče srce, ko vidi, da je poteptana njegova očetnja-va, Sto in sto smrtnih žrel je prežalo na ubogo žrtev, toda ko so čuli sovražniki njegovo pesem, peto v žalostnem tonit, ni počila niti ena puška, da bi ugas-M}a mladeniču življenje. • pel je tako lepo, da je napolnil celo sovražniku mila čuvstva v srce, in nihče si ga ni upal motiti v njegovi srčni bolesti. V lepem petju je čudotvor usmiljenja, dobrosrčnosti in ponosa. Kdor je pevec, ima tudi meh' ko"dušo in občuti vso globino v petju izražene besede. V petju lahko star mladgmU vzbudi življenje ljubezni in mlad staremu spomine miadeniške dobe. V petju je nevidna sila, ki nas zbližuje po krvi bratoljubstva, ker v tem je pozabljeno vse, kar nas je še včeraj; medsebojno delilo. Petje ne pozna sovraštva, pač pa ^amo ljubezen, ih .čimbolj poješ, tembolj se uklepaš v tesne vezi naroda in matere, ki ti je dala življenje. Dolžnost vsakega Slovenca je, da podpira taka društva, ne glede, kdo je eden in kdo je drugi, ker to je del kulturnega udej-stvovanja, ki ne sme poznati mej in ne preziranja. V petju smo drug drugemu bratje in sestre. Naslov dopisa pove, kaj hočem s tem dopisom povedati, zato se hočem omejiti in vljudno vabiti rojake iz Clevelanda in okolice na to prireditev, ki se bo vršila dne 30. marca t. 1. ob 2. uri popolddne in nadaljevala ob 7. uri zvečer v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. — Program je jako bogat in nudil bo vsakemu mnogo razvedrila; spored je pa tudi obširen, da ga je težko navajati, toda razviden je na drugi strani iz oglasa. Vse to se bo proizvaj-alo na slavnosti. Zelo ljubka je opereta "Spominska plošča" in škoda jo je zamuditi. Naj velja med nami staro geslo, ki pravi: Jaz sem nič, mi vsi pa mnogo. Joško Penko, zastopnik dnevnika "A.D." (Joško, večja nezgoda se mi ne more pripetiti, kakor da:vrže g. urednik, ko bo korekture čital, tole opombo v koš. Pa naj jo! če bo pa srečno zagledala beli dan, pa naj velja to-le: Kajpak, da bomo šli na "Jadranovo" prireditev, in privedli bomo tudi še kaj prijateljev seboj. Ne pozabimo, da nam so dali Jadranaši krasno urico slovenskega radio programa, in če na tej prireditvi spet slišimo česnikove sestrice in ostale pevce Jadrana, vemo, da bo to lep in užitka poln večer. — Stavec - Slavinčan). ORLOVSKA AKADEMIJA Zadnjo nedeljo se je vršila slavnostna telovadna akademija Orla. Prireditev je sijajno izpadla. Dvoraria je bila polna in točno ob 8.'-uri se je začelo s programom. Prva točka je bila nastop mladenk, ki so prav lepo izvedle proste vaje. Vrsta za vrsto se je pomikala na oder in ena je bila boljša od druge. Prav izborno in mnogo boljše od lanskega leta so nastopili z vratolomnimi vajami akrobati p o d izvrstnim vodstvom Joseph Sterka. Vaje na orodju so bile '.zborne. Lepe so bile vaje članic, ki so prepevale sledeče pesmice v sprem-Ijevanju prostih vijj:."Sem slovenska deklica," "Kukavica" in "Vsi so prihajali." Naraščaji so vsi brez izjeme dobro delali svo- Dr. Ernest Watzl in Mrs. Mary Horvat h McGrana-han, ki sta pred nekaj dnevi na Duna ju, Avstrija izvršila skupen samomor. O slučaju so pisali vsi časopisi, ker je bil dr. Watzl znana osebnost v Clevelandu in menda sploh po vsem svetu. Dr. Watzl zapušča v Clevelandu ženo in dva otroka, * ' Mrs. Horvath 'pa soproga. St. Clair Merchants League March 26. „ , , Harc Krajc /»lobar.. 1R9 18» UalVerbic...... 1(10 147 202 Starnfe]..., 13!» Hi; miPauJich. .. 1»0 J08 1715 Mally...... 144 147 2i4|08rnik______ 1.B4 U8 Ifiii Kalish...... ins 160 188|BukoVnik 166 170 138 Blind...... 130 180 IJj) Dejishar.. 2X2 157 145 740 766 8461 88.2 700 817 Kara Plk -ivtkovuki 145 142 182 Klaus...... 228 170 244 Codip...... 126 135 177 nebevec.. 142 146 158 Om|in...... 150 214 157 Seliskur,... 156 112 124 Anzlovan 155 112 146 Lucie...:.... 169 160 145 Pouelnik.. 145 191 210 Jaksic...... 168 166 193 721 794 872 848 743 864 Saj ga vsi poznamo, Toneta Grdineta. Saj je menda on, ki največ potuje po tej deželi. Kdor pa potuje, mora imeti čedno obleko, da se postavi. In kdor ima pa čedno obleko, mora biti tudi gladko obrit. No ja, kako bi pa tudi izgledalo, če bi kdo hodil okrog v zatahmašnem gvantu, obraz bi imel pa kot de-teljno strnišče v jeseni. Prigodilo se je, ne morda slučajno, ampak namenoma, da je prišel Tone Grdina v Collinwood. S tako naglico se je odpravil z doma, da se je pozabil obriti. Predno bi pa imeil stopiti pred zbrano občinstvo v Collin-woodu, se slučajno pogladi po obratu in v svoj smrtni strah opazi, da, je po njegovem obrazu zavelo zimsko ivje. Kar zbodlo ga je v roko, ko je z dlanjo vlekel po ostrih ščetinah in premišljeval, ali naj grede nazaj na St. Clair, ali naj stopi do kakega prijatelja, da iriu za pet minut posodi britev. Toda v tem se pa spomni, da ima tudi Collinwood finega brivskega mojstra, ki človeka tako lepo in nežno obrije, da se človeku kar luštno zdi, in to je naš mojster Martine Rakarjev. Pa je Mr. Qrdirta stopil v Ra-karjevo brivnico. Njegov prihod je spravil Martina iz ravnotežja in v veliko začudenje, ker Tone ni njegov "štihen kostimar," pa ni Martinu niti na misel prišlo, da se je prišel Grdina brit. Rakar je pač mislil, da se je prišel Tone vpisat v pevsko društvo Ilirija, česar bi bil Martine prav vesel. Tone ima namreč; včasih dober bas,,kadar je glih pri volji. Slovenci imamo' namreč največkrat samo dva glasova: po .čez m pa bas. Tone, kadar ima govorarico, govori v visokem tenorju, če je pa v veseli družbi pa bas poje. Po mojem mnenju je bas bolj praktičen, ker se izgubi med drugimi glasovi in če jo kdo udari po stranskih potih' iz viže, se to ne opazi. Martin je že mislil vprašati Toneta, kedaj bo prišel k prvim vajam, ko se-ta vsede komodno na udobni brivski stpl in z nežnim glasom ukaže: "Obrij me, Martin, pa dober "žob" napravi, da se bom postavil." "O, to se pa -že naredi, to," postrežljivo reče Rakar in se za-suče, vzame brivno britev, prime na enem koncu za jermen, pa švigne parkrat z britvijo po jermenu, da je kar žvižgalo. "Takega kostimar j a je treba pa dobro oglajštat," si 'misli Martin, "da bo še drugič prišel in da ne bo rekel; da ne znamo v Collin-woodu briti." Pa je Martin Toneta lepo namazal, da se jo njegova brada zmehčala, kot tepka, če leži en teden na peči. Potem je pa zavihtel ostro britev in pričela se je umetna operacija, ki nam je moškim tako potrebna, kot nas vsakdanji kruh. Ko je bil Martin gotov, je namazal Toneta še z raznimi dišavami in mazili, da je Toneta kar ščegetalo v nos od same prijetnosti. Tone vstane, gre pred zrcalo in se opazuje, pa začne majati z glavo. Martin se prestraši misleč, da je napravil slabo delo in si že v duhu predstavlja, da tega kostimarja ne bo nikdar več videl. Še nikdar se ni Martinu primerilo, da bi bil kdo nezadovoljen z njegovim delom. • Tone ne reče nič, samo ogleduje se in maje z glavo. Končno se pa le obrne .Tone k Martinu in reče: "Vi mislite, da ste naredili fino delo, pa se motite. Obrili ste me, toda čez par dni bom moral zopet nazaj k vam, da me obri-jete. Toda tistega, ki ga jaz obri-jem, ga ni pa več nazaj." "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays _NABOCNINA:_' Za Ameriko, celo leto------M B' i Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 ii 'tkmmm, m Ml--M.M | Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po ramašalcih: celo leto tS.50; pol leta 13.00 Za Evropo ln Kanado je Ista cena kot sa Cleveland po poštL Posamezna Številka S cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatre naslovite: Amerlika Domovina, __0117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0838._ JAMBS DEBEVEC and LOUIS J. PIBC, Editors and Publisher« Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187»._ «.83 No. 73. Fri. March ?8th, '30. Če verjamete ali ne, vreme je spremenljivo. Vfeme upljiva na človeka, na mišljenje, na moža in žeho, tla dekleta in fanta, na veselice in koncerte, vreme je 'zatieVa, *s katero se ni šaliti. ' ^ * ■■ :r Vreme imamo vsak dan, spreminja se štirikrat 'gotov« na leto, ko dobimo spomlad, poletje,, jfcsert'in' žimo*. To je naravno vreme. Spomladi rado dežuje, v poletju je vroče, v jeseni grozdje zori, polagoma začne padati dež, in v zimi dobimo pa sneg i,n mraz. In vsa narava je podvržena tej spremembi vremena. Narava — in tudi ljudje. Precej stoletij pred Kristom sta živela'dva slavna grška umetnika-slikarja, ki sta se sku-5ala, oziroma, ki sta tekmovala medsebojno, kdo zna naslikati lepšo, bolj življen&ko sliko. » In je rekel umetnik: Naslikal sem krasno grozdje, ki je bilo tako zapeljivo, da so prišle ptice in ga začele zobati. Drugi umetnik pa je odgovoril: "Naslikal sem sliko dekle ta, ki je pričelo jokati, ko sem jo poljubil! Seveda je eden umetnik napram drugemu govoril alegorično, to je, v prispodobi, ker vsakomur je ugajalo njegovo delo. Niti prvi niti drugi umetnik ni resnično mislil, da je kaj enakega mogoče, ako je bil eden ali drugi: pravi umetnik. Ker pravi umetniki ne poznajo laži, pač pa podajajo resnico in umetnost, kot so jo spoznali tekom svojega življenja. v Poleg umetnikov pa imamo v življenju tudi praktične ljudi, osebe, ali skupino oseb, ki vedo, da se od umetnosti ne da živeti, pač pa se-ozirajo na praktično stran življenja in skušajo sebi in svojim prijateljem, znancem, sorojakom olajšati življenje, jim gladiti pot v žjvljenju psladiti kolikor mogoče veliko kupo grenkobe in bridkosti, katero mojra uživati vsak izmed nas, ko gre skozi življenje. Pri tem se nikomur ni1 treba bahati ali ponašati, da je naredil toliko in toliko. Dolžnost vsakogar jfe, da naredi, kar more. To je življenska naloga. Naredimo kar moremo, o tem nam je pesnil že nepozabni slovenski pesnik, Vsakdo je zmotljiv, vsakdo dela napake pri najboljšem mišljenju. Če pa kdo pride v tem današnjem času, in trdi, pbtem ko je bil komaj deset let na javni pozornici življenja, ko se je SKUŠAL udejstvovati v našem javnem življenju z napadi na vero, na narodnost, v splošnem na vse, kar je slovenskemu narodu originalnega, pristnega in stoletja svetega, in če tako podjetje potem en dan napada redovnice, drugi dan vero, tretji dan Boga, potem pa pride zagovornik vere, Boga in redovnic, pa prinese denar, dolar onim, ki so se trudili v potu svojega obraza, da zasramujejo ono, za kar je on poklican v življenju, da propagira, brani in razširja, potem je "vreme" tako, kot ob silnem tornadu, ki pride in gre hipoma, toda povzroči ogromno škodo. In sicer ne v škodo onemu, ki je dobil dolar, kajti je dobrodošel farizejem, z^lotom, narodnjakom, bankam, vsakemu posamezniku, ker brez njega na tem svetu ni življenja, pač pa je tako početje v škodo nadsvetnim ciljem onemu, ki Je plačal dolar zopet onemu, ki napada dolar, ki je bil darovan v svrho namena, za katerega je bil prvotno darovan. Upamo, da razumete. In o tej točki se bo dalo še! precej povedati, in od časa do časa bo "Vreme" se zjasnilo in povedalo nasi'm prijateljem resnico. DOPISI '•"V; i /':>"■ KILLS PAIN Ves papir za kuhinje, prej 12c in 15c, sedaj 8 C Ves papir za kuhinje, prej 18c in 20c, sedaj -....... .. 10<- in 12<* Ves papir za spalne sobe, prej 12e in loc, sedaj . .Zelo lep in trpežen papir, prej 18c in 20c, sedaj ....... 10<> in 12^ Ves papir za jedilne sobe, prej 15e in 18c, sedaj 10<* Fini papir za jedilne sobe, prej 2Qc, 22c in 25c, Sedaj .............................-,v................ ...: ......... 15^ Papir, prej 30c, 40c in 45c,, sedaj 20<» in 25i-dy? Bomo že poglihali, ampak bojim se te pa nič ne, da boš vedel. Kiča pa še manj. Nič ne prosim, ampak "befel" dam našim fantom, da pridejo na 8. aprila v Newburg VSI! Če vas ne bo najmanj 30 navzočih, se bo predsednik od jeze napil, (kar ni njegova navada). V torek 1. aprila pa VSI na sejo. Imamo zelo važne stvari na dnevnem redu, kot: senviče, in špaga (pozor shorty!) Zadnji torek je bil izid streljanja sledeč: Baraga 139 Dolenc J 119 Gole 167 Hoffart 152 Jerič 112 Jerman 95 Janževich 120 Klaus 87 Kaušek J. 110 Koželj 152 Leonardi 120 Legan 126 Močilnikar 138 Marn 112 Mlakar ' 159 Mandel 144 Prišel 140 Prijatelj 153 Preveč 91 Pevec 106 Praprotnik 115 Sepic 148 Satkovič 118 Turšič 176 Zabukovec 117 Ogrin 145 Žagar 90 Za naše gospodinje KUHINJA Pljuča svinjska z rižem. Skuhaj polovico svinjskih pljuč, med kuhanjem jim prideni korenino peteršilja, košček korenja, čebule in žlico kisa; kuhana pljuča vzemi iz juhe, ki jo postavi v stran, pljuča, ki si jim odstranila kar je trdega, pa dobro zreži in sesekljaj. Razgrej v kozi eno žlico masti, vroči prideni nekoliko drobno zrezane čebule, da se nekoliko zarumeni in pa pljuča, katera med vednim mešanjem duši 2 minuti; nato prideni pol litra opranega riža hi praži I minuto, nato prilij V-j litra juhe. v kateri so se kuhala pljuča (pj> ne vso naenkrat), velik ščep popra in majaronovih plev, za noževo konico cimeta in nageljnovih žbic, osoli in pokrito kuhaj 20—25 minut, da se riž zmehča. Jed naloži na krožnik in postavi s kislim zeljem in kuhanim krompirjevimi kosi na mizo. Svinjsko meso z rižem in stročjim fižolom. Pol funta svinjskega mesa zreži za oreh velike kosce, ki jih deni v kozo, posoli in pokrite kuhaj (s pai žlicami vode) pol ure. Nato prideni eno žlico masti in nekaj koscev čebule ter praži, da se prav malo zarumeni. Nato prideni 4 pesti riža, premešaj in Pusti nekaj minut stati, nato Prilij 1 liter juhe ali gorke vode; čez 1/4 ure pa en krožnik posebej kuhanega, na poševne kosce zrezanega fižola. Vse narahlo premešaj in vse skupaj kuhaj . še 10 minut. (Fižol je dober tisti, ki ga imaš v soli ali drugače shranjenega.) Svinjsko meso s paradižnikom. Zreži pol funta mastnega svinjskega mesa na majhne kocke kakor za guljaž. Koščke posoli in povaljaj v moki. Nato jih stresi v kozo, v kateri si razbe-lila za žlico masti in zarumenila Par koscev čebule. Ko se meso Nekoliko zarumeni, prideni dve žlici pretlačenih paradižnikov, ^tiri pesti riža in soli, zalij z juho ali vodo toliko da stoji čez ^eso. Vse skupaj pari še 15— 20 minut. Svinjsko meso z makaroni. Skuhaj p o 1 funta poparjenih Makaronov v slani vodi 20 mi-^ut. Nato jih stresi na rešeto, "a se odteko, pol funta svinjske-mesa pa razrezi na lešnik ve-.ll?e kose, deni ga v kozo, posoli Potresi nekoliko s poprom, Prideni eno žlico masti, nekaj koscev čebule in par žlic vode. in diiii^ da se zmehča. Posebej pa skuhaj 2 paradižnika (če jih imaš v slani vodi) s 1,4 litrom vode, kuhane paradižnike z vodo vred pretlači skozi sito. Naloži v kožo ali skledo naj prvo makarone, potem polovico : mesa, nato zopet makarone, kij jih potresi z nastrganim navadnega sirom (za eno žlico), nato mesto in ostale makarone.| Zmešaj 1 žlico kisle smetane s pretlaqenimi paradižniki in po-lij po makaronih. Postavi za 14 ure v pečico in postavi v isti pogodi na mizo (za 3—4 osebe). Rezančna potica s svinjino. Napravi iz enega in en četrt litra moke testo, ga razvaljaj in 6su,šene krpe zreži na prst širo-! ke rezance. Kuhaj jih v slani vodi 10 minut, kuhane odcedi. Medtem pa vmešaj tri žlice kisle smetane, dva rumenjaka, prideni pest suhe kuhane dobro sesekljane svinjine, eno pest drob-tin, sneg dveh beljakov in žliči-co drobno zrezanega zelenega peteršilja ali drobnjaka, ter od-cejene in ohlajene rezance, vse narahlo premešaj in stresi v po-mazano kozo, mešanico razrav-naj ter postavi v pečico in peci 20 minut. Pečeno zreži' in postavi kot samostojno jed s sola- i to na "mizo. Krompir s suhim svinjskim mesom. Dve v trdo kuhani jajci zreži na listke in ravno tako šest \ celih kuhanih in olupljenih krompirjev, prideni tudi 2—3 pesti kuhanega drobno zrezane-; ga suhega mesa! Namaži skledo s surovim maslom, obloži jo najprej s krompirjevimi listki, po vrhu potresi meso, potem jajca in zopet krompir, meso in jajca, čez vse pa polij Vi litra kisle smetane in postavi za % ure v pečico, da se nekoliko zarumeni. LTiixxixxxiiiixxxrxxxxxxxT MLADENIČI — MOŽJE! Obleka po vaši meri Mi vam izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristojala kakor rokavica na roki. HE $25.00 k Naročite si obleko ali suknjo pri pas ' Delo jamčeno JOHN MOČNIK 6517 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO Telefon: RAndolph 3131 ITyiminmn»TTm Radio Opozarjamo posluš alee slovenskega radio programa, da se bo slovenski program na Velikonočno neder ljo začel ob 2. uri popoldne, ne pa ob pol treh kot dosedaj. Slovenski radio program bo trajal na Velikonočno nedeljo od 2. do 4. ure popoldne. To velja samo za Velikonočno nedeljo, dočim se vrši ostale nedelje program kot doslej, od 2.30 do 3.30. PRIPOROČILO Seda i je čas, da si daste postaviti novo hišo, garažo, porč, ali staro popraviti, bodisi zunaj ali znotraj. Mi opravimo vsa mizarska dela, ka kor tudi barvanje, ki je trpežno. Se priporočam Slovencem za obila naročila. Točna postrežba in zmerne cene. 1 JOHN STEFE MIZAR IN BARVAH 1305 E. 55th St. Zakaj si podaljšati bolezen? $10.00 X-žarki preiskava za $1.00 Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moikih in žensk, se posvetujte z Doctor Bailey-Jem, ki je z uspehom zdravil tisoče liudi v zadnjih 30'ezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnanje žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko' nizke cene. če se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno. Doktor BAILEY "specialist" Soba h02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O. Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno. V nedeljo od 10. do 1. Mi govorimo slovensko fTTTIl I1I1IXXXIXXXXXXX3CXXX3 Velikonočni prazniki Pošljite denar svojim sorodnikom in prijateljem po našem inozemskem oddelku m I imamo direktne zveze z evropskimi bankami, s čimur vam je zagotovljeno točno izplačilo po zmernih cenah. Denar se izplača poljubno, v ameriških dolarjih ali v inozemski valuti. Incorporated. /849 gocietg formatting* i« v the City of Cleveland PUBLIC SQUARE VLOŽITE PRIHRANKE V HRANILNICO "Torej, gg. MIHAIJEVICH, še enkrat srčna, ker ste nam vse tako izvrstno preskrbeli. Priporočam tvrdko Mihaljevich Bros,, 6201 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, vsakemu Slovencu in Hrvatu, ki misli potovati v stari kraj." Slovenski trgovci in delavci so nam najboljše priče. 90 '/< slovenskih trgovcev kupuje svoje parobrodne listke pri MIHALJEVICH BROS., 65', Slovencev v Clevelandu in okolici se poslužuje naše agencije. Prepričani smo, da bodo Slovenci tudi letos prišli k svojim ljudem, kateri so z ljudstvom pri vseh prireditvah, ne samo ob času politične kampanje. N / Mi srfto s slovenskim narodom in slovenski narod je z nami. Za naklonjenost se priporoča Slovencem dobro znana in zanesljiva tvrdka Mihaljevich Bros. Co. mtttmtmttmmmxmtmtttmmttutmttt Dne 15. februarja, 1930 je Ameriška Domovina prinesla sledeči dopis od syojega naročnika Mr. Josip Šu-šteršiča i/. Radovljice, Slovenija. Je to dopis, ki govori sam fcase. Mi nimamo navade, da se sami hvalimo, zato rajše pustimo našim potnikom, da oni: sami izrazijo svoje mnenje o našem poslovanju. Dopis se glasi: "Radovljica, Gorenjsko, Jugoslavija.—Prosim, iprej-mite par vrstic iz mojega rojstnega kraja, iz Radovljice. Najprvo se moram zahvaliti tvrrlki MIHALJEVICH BROS., kjer sem kupil parobrodni listek, za tako izvrstno postrežbo. Vozil sem, se na parniku lie de France, na Francoski liniji. Imeli smo se na vožnji imenitno. Na parniku je bilo v^e tako moderno, čisto in hrana jako izberna. Res, francoska kuhinja je nekaj posebnega. Vsak potnik je bil zadovoljen in vem, da je zadovoljen vsak, ki se vazi na teh velikanih, kot je lie de France in drugi parniki te črte. Čistilec za stene, prej 10c zavoj, sedaj 4 za Lestve^ 5 čevljev $1.09 Lestve, 6 čevljev ....$1.39 Roller skates po 98^ $ Velika pralna deska 49(!' Lopata za štihat ......25^ ---------25 c Grablje ........................98^ Škarje za obrezavat 69t> 12-qt. posoda za vodo z stiskalom in brisačo ..............98r> Spomladanska razprodaja STENSKEGA PAPIRJA Dela govore! FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čez dan) Podružnica na 15335 Waterloo Rd. 1259 Union Trust Bldg. Suite 2, v SloV. Del. Domu E. 9th in Euclid Ave. A e ™ j o ™ 'Telefon Main 7260. Zvečer od 6:30 do 8:00- _____Telefon: KEnmore 1244 VAŠKA DOGODBICA Nekje na Gorenjskem je živel na mičnem hribčku sredi vasi, nasproti farne cerkve, precej premožen kmetic na preužitku. Star je bil 65 let. Na spodnjem koncu vasi ob cesti, katera je vodila v bližnji trg, je gospodaril na vzornem gospodarstvu, njegov sin edinec, ki je bil že tudi poročen in pameten gospodar. Vstajal je zgodaj in pokladal je živini krmo v jasli. Oče, gorenjska grča, se ni več mnogo menil za delo, ampak je rajši užival sadove pridnih rok iz mladih dni. Tudi njegova žena je bila lepo rejena in ni nič zaostajala za svojim možem, s katerim je delila gorje in dobrote skozi 35 let. Možak je bil poštena in pobožna duša; vsako jutro je hodil pridno k sv. maši. Edina nadloga, ki je grenila življenje njemu in ženi, je bila hudomušna krava, ki je vedno brcala in otepala z nogami pri molžnji. Če je hotela ženica to delo opraviti, je moral možiček kravi na hrbet zlesti in jo zajahati, da jo je k tlom tiščal. Krava se je temu prilagodila in ženica jo je vsako jutro brez neprilik po-molzla. Nekega jutra pa je bila krava pri molžnji izredno muhasta in ni hotela upoštevati te stare navade. Možiček se spravi, kakor po navadi, kravo jahat, ženica pa začne molzti. Krava poskoči in možiček se je v tem trenotku nahajal med kravjimi rogovi, z glavo v jaslih. Ženica mu pomaga nazaj na odmerjeno mesto na kravji hrbet, in mu da v roko kravji rep, da ne bi padel zopet med rogovje. Za varnost padca nazaj ga podpre z lestvo, Proces se zopet ponovno prične, par sunkov in možiček je bil na tleh. Kunštna ženica pa si je znala pomagati in je storila tako: Moži} je spravila zopet na kravji hrbet in možu pod kravjim trebuhom noge skupaj zvezala z močno vrvjo, rtterieč* fia fcfo; kravo kljub temu nagajivost ugnala. Rečeno — storjeno. Možiček v grozi in strahu, privezan na kravi, občuduje modro glavico svoje ženke, katera je pričela vleči in kravo molzti. Krava poskoči, se utrga in jo ubere iz hleva;, in sicer naravnost po vasi. Možiček, privezan na kravi, in ona jo pa v kalopu švigne mimo sinove hiše. Sin je ravno na pragu stal ter ugibal, kakšno bo vreme. Sin že oddaleč zagleda ta čudni prizorr, mu z očmi sledi in naposled spozna očeta, ter ga v naglici jahajočega na mjmo drveči kravi vpraša: "OČe, kam pa tako naglo?" nakar mu stari s skoro jokavim glasom odgovori: "Osel, kaj pa sprašuješ? Kar kravo vprašaj kam gremo?" Tosobileše zadnje besede, katere je mogel še sin ujeti. Sin, ves zbegan, hi vedel, kaj mu je storiti, da reši očeta iz težkega položaja. Meneč, da je skočil v hlev, odpre svinjski hlev, iz njega pa švigne stara svinja in se m« zakadi naravnost pod noge, tako da je gledal nazaj, svinja pa je drvela naprej. Sreča mu je bila v toliko mila, da jo je z eno roko zagrabil za ušesa, z drugo pa za rep. Svinja je vzela ravno isti cilj kakor poprej krava z očetom. Po klancu navzdol se je kadilo, da je bilo kar veselje. Oče se je v tem oprostil mučnega položaja, ker se je krava upehala in ustavila v grmovju. Oče se ozre proti vasi in vidi, kako nekdo dirja njemu nasproti. Opazi svinjo in na njenem hrbtu jahajočega moža, kateremu šo se noge po tleh vlekle. Možiček stopi previdno na kraj ceste in čaka dir-jajočo žival, katera se je s kru-ljenjem in čudnim jezdecem njemu približevala, že ko je švignila svinja mimo njega, opazi širni in mu' zakličfe:'"Širi, karti pa ti tako naglo? Tukaj sem." Sin pa očetu nazaj zakliče: "Kadar se bo svinja ustavila, Vam bom' lahkd povedal" •'•■■■ KAko je bil6 potem, mi ni znano', ampak toliko Vem, da nesi^-če ni'bilo velike in pri življenju so ostali vsi, oče, din, krava in svinja. Josko Penko, Petrolej in pesek za dolgo življenje Hastings, Minn., 26. marca. Petrolej ne povzroča samo bogastva petrolejnim magnatom pa tudi zdravje človeku, po mnenju 96 letne starke Mrs. Austin Knapp. Stara ženica pravi, da vsak dan zavžije žlico petroleja in pol žličke peska, pa je zdrava kot riba in pričakuje, da bo še 200 let stara. Dober apetit, mi bi raje danes umrli kot uživali petrolej in pesek! Oglasi v tem listu imajo vedno uspeh! MALI OGLASI Stanovanje obstoječe iz štirih sob in kopali-šga se da v najem. 1152 E|. 60. St., zgorej. (73). Stanovanje se da v najem, 5 sob; kopališče, zgorej. Vprašajte na 968 East 77th St. (74) 'Prepričajte se Hiša naprodaj, 6 sob, lot 40x 118, kopališče, furnez, dve garaži, tlakana cesta in plačana. Kupi se z malim denarjem in drugo pa $22.00 na mesec. L. Petrich, 19251 Monterey Ave. KEnmore 0922—W. Stanovanje pet sob in kopališče se da v najem. Jako nizka cena za družino z dvema ali tremi otroci. 787 E. 89th St. spodaj. (75) ........................................ ■ ■..... , ■ ■ Stanovanje pet sob se da v najem, zgorej. Vprašajte na 7023 St. Clair Ave. {Mar. 28. 29. Apr. 5) ' ŠiSa ~ s kuhinjo vred "se da v najem, ali pa samo opremljena soba. Vhod za sebe. 426 E. 158th St. (75) Naprodaj je hiša 6 sob, blizu 185. ceste. Cena $4700. Hiša za dve družini, 5 sob zgorej, 5 spodej, na E. 172. cesti in Grovewood. Cena $8200. Takoj $2000. Hiša za dve družini, na E. 93; cesti, blizu St. Clair Ave. 5 sob zgdrej, 5 spodej. Prav poceni za $7700. Se vzame tudi lot na račun. Vknjižba po 6 procentov. Farma, 5 akr Slovensko Katoliško Izobraževalno Društvo v Collinwoodu DRAMATIČNI ODSEK "ADRIJA" IIIUIIIIHipill \ UPRIZORI "Mlini pod zemljo" ALI Zadnje ure poganstva v Rimu Igra v petih dejanjih V NEDELJO DNE 30. MARCA 1930. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMi '4» V SLOV. DOMU NA HOLMES AVE, OSEBE: • . :•' • i - t • J P ROB, rimski senator ............ j... ............... g. M. E. Rakar CECILIJ, njegov sin ....................._..............g. Jos. Končan VALENT, vojaški tribun, nečak Probov_________________________________.... g. J. Kaušek ITALIK, paznik Probovih sužnjev . _ ______t..................................g. J. Pezdirc NARZEJ, sužnik Probov .............................................. ......g. Jos. Glinšek NUMIDA, sužnik Probov ................................:.........1.'....:_____________1________g. M. Tekavec METRAN, lastnik mlinov ......... ....... ...............;.......................... g. F. J. Brassier ASKANIJ, paznik podzemeljskih mlinov.^_______________.-...........................________g. Al. Žužek ;SATURNU, Jupitrov svečenik ..........J....................i____________________________g. Seb. Trampuš OLIMPIJ, tovariš SaturnijeV ..................................................... . ... g. P. Kogovšek Poleg še nastopijo: sužnji, sužžnice, paganski duhovniki, vojaki. 0 m '"fa ZAČETEK IGRE TOČNO OB 7:30 ZVEČER -......... -..- ...._ ' Vstopnice po: $1.00, 75c, in 50c. Sedeži rezervirani. Omenjena igra "Mlini pod zemljo," se igra prvič na slovenskem odru v Clevelandu. Igra je tako lepa, da, kjer so jo dosedaj še igrali, so jo morali vedno ponoviti. Gotovi prizori so tako ganljivi in pretresljivi, morajo ganiti najtrše srce. ' Upamo, da bo tudi ob tej priliki dvorana nabito polna. asssmma mmzmmmm mimimmm^mmmm^mmm^^mm^mmmmmmmtmm p ■. kltiL.,.' U\V} i ' ' .t.',.; . '',!' 1 . .. ----'-T-- ' f' ' I fn ,1 -—';.! , V ara- , . .a ■ ' 'i ' .'''-• '•> ® I NAJBOLJŠA POZORNOST JE POTREBNA Slavnoznani zdravnik piše: "Prebavni organi morajo biti zavarovani, enako kot mati neguje otroka. Najboljša pozornost je potrebna." Ampak koliko ljudi vpošteva (ta nasvet? Ni čuda, ako slišite toliko pritožb glede želodčne nerednosti. TRINERJEVO GRENKO VINO vredi napake dijete. Očisti želodec in ereva, jih dr£i čista, odpravi slab apetit, zaprtnico in glavobol, ojača oslabeli život in pomaga za stalno vrediti vse vzroke nereda. Vzemite ga redno v malih količinah, kot je predpisano po zdravnikih. V vseh lekarnah. Vzorec dobite od Joseph Triner. Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 38 Ime .................................................................... Uliia ........1......................................................... Mesto, država ................!............................... POSEBNA RAZPRODAJA POSEBNA SLAMNIKOV * - .-• % '• ; • 'v • , 7 * > .' /.i," ; ; SE VRŠI V PETEK IN SOBOTO Prejeli smo ravnokar veliko zalogo novih slamnikov, ki se bodo prodajali po $1-65 in $1-95 Posebna vrsta novih, krasnih slamnikov sc bo prodajala po $275 , Posebna vrsta klobukov, pol iz klobučevine, pol iz slame se prodaja po ' $1.25 GRDINA S H O P P E 6111 St. Clair Ave. fj ■' i VABILO na SLAVNOSTNO PRIREDITEV OBDRŽANJA DESETLETNICE PEVSKEGA ZBORA "JADRAN' katera se vrši 2 DNE 30. MARCA popoldne in zvečer v Slov. Del. Domu PROGRAM POPOLDNE Z PRIČETKOM OB 2. URI JE: KONCERT S sodelovanjem pevskih zborov "Zarja," "Zvon," "Zorislava" in "Cvet" 1. "Prekmurska pošta," (Emil Adamič), poje mešani zbor "Jadran" 2. "V nedeljo jutro vstala bom" (P. Marolt), poje moški kvartet "Jadran." 3. "Majolčica" (J. Pavčič).............................poje moški zbor "Zvon" 4. "Naše gore" CA. Foerster), ........................poje mešani zbor "Zvon" 5. "Veseli zbor" (P. H. Sattner), ................poje moški zbor "Jadran" 6. "Hribčki ponižajte se" (Z. Prelovec), bariton solo, poje Peter Dujmovič 7. Poje pevski zbor "Zorislava" 8. Poje pevski zbor "Zorislava" 9. "Slovenska mladenka" (H. Volarič), poje ženski zbor "Jadran" 10. Duet, pojeta Mrs. StephaniarČesnik-Tolar in Mr. Mike Podboy 11. "Svoboda" .....................................................poje mešani zbor "Zarja" 12. "Ljubezen in pomlad" ..................................poje moški zbor "Zarja" 13. "Jutranja" (P. Jereb) ............................poje mešani zbor "Jadran" 14. Solospev tenorista Mr. L. Belle-ta. 15. "Triglav" (J. Aljaž) ....................................poje mešani zbor "Cvet" 16. "Soči" (J. Flajšman) ......................................poje moški zbor "Cvet" 17. "Dobro jutro Milka moja" (Ivanush), poje ženski kvartet zbora "Jadran" 18. Komičen prizor s petjem, "Kranjčičev Juri pred sodnikom," Spisal Peter Zgaga. Prizor proizvajata: Joseph Godec, sodnik in Mike Podboy, Kranjčičev Juri. Solo speve in duete spremlja na piano pianistinja gdč. Germ. Pevovodja Mr. John Ivanush Večerni program: Opereta: "SPOMINSKA PLOŠČA" BOŠTJAN NOVIN, kočar ..................................................Frank Stanovnik IVAN, njegov sin .................................'.........................................Tony Novak MARJETICA, sirota ..............................................Stephania Česnik-Tolar PETER, pristavnik ......................................................................John Kumše BOLTEŽAR, hlapec ......................................................................Chas. Lampe ŽUPAN ............................................................................................Joseph Godec PISAR .............................................................................;...............................N. N. UČITELJ ........................................................................................Louis Kaferle MATIJA, gostilničar ..................................................................Anton Vadnal SLUGA okrožnega urada ........................................................Jernej Hafner ■ LOJSKA, dekle ............................................................................Anna Vadnal FRANCKA, dekle ......:...................................................Anna Česnik-Cergol ANČKA, dekle ,:„.................................................................Frances Česnik MICKA, dekle .........................................................................Frances Sintich CENKA, pomožna natakarica pri Matijetu ..................Jennie Mihelich OBČINSKI SVETOVALCI, Joseph Pezdirtz, Peter Dujmovič in Tony Ravnikar. FANTJE IN DEKLETA Igrovodja: JOSEPH GODEC. Spremlja: IVANUSH ORKESTER. Med odmori operete nastopijo v zabavo občinstva otroci Mrs. Anne Vadnal, gdč. Sintič z umetnim, plesom, ter gdč. Olga Godec na piano. ., ..... . Pričetck popoldne točno ob 2. uri. Pričetek zvečer točno ob 7. uri ■j;. '' 'r ■ , , . ' ' ' ' . . Y~ ' --V 'V- ' ' ,. ■ Vstopnina za popoldansko prireditev 50c. Vstopnina za večerno ijrro S1.00 in po 75c Pevsko društvo "Jadran" vljudno vabi na obilen poset slavnostne prireditve praznovanja desetletnice obstoja društva, katero je gojilo in s ponosom širilo s petjem lepo slovensko besedo v tujini v občudovanje drugnrodcem. Društvo je vršilo veliko delo na kulturnem polju in hoče se mu tudi v'nadalje ostati na začrtanem cilju; zato prosi, naj se ga z udeležbo podpira ter s tem omogoči do nadaljne eksistence. — K obilni udeležbi vljudno vabi Pevski zbor "Jadran" Kdo je mrtev ? Ako ne veste, pridite v nedeljo popoldne ali zvečer k- Cankarjevi igri V Slov. Nar. Dom, kjer boste zvedeli potankosti ter "se obenem fino zabavali. Petje, šala, smeh! Vmes prepir ii^ kreg! VSTOPNICE DOBITE PRI MRS. KUSHLAN V. SLOV. NAR. DOMU John M. Hočevar Z&MLJOMEREC IN CIVILNI INŽENIR Stanovanje: 1137 E. 168th St., blizu Grovewood Ave. Tel. KEnmore 0616-W UEIAD: V PISARNI JOHN L, MIHELICH CO. 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu. Tel. HEnderson 3896 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 28TI-I, 1930 SVETLOBA IN SENCA Povest (Konec.) Tone je obšel polagoma vse znane hiše po vasi in okolici, da se še poravna, če je ostalo kaj zakrivljenega. Nihče se ni spominjal, da bi mu bil Tone kdaj kaj zalega storil. Pač pa mu je opomnil Tetrev, da bi mu bil Tone lahko več dobrega storil, in pristavil je, da ima še vedno priliko, in če že misli umreti, naj mu podaji rajši med živimi, kar mu je namenil, da ne bo treba pristojbin plačevati, ki zadenejo posebno hudo nesorodnike. Tonetovi dnevi so potekli. Jerica, ki mu je prinesla nekega jutra zajtrk, je zakričala od strahu in žalosti, ko je zagledala mrtvega v postelji. Bridko so žalovali domači in prijatelji za njim; a najbolj si je ghal k srcu izgubo stari Bric. Solze so mu tekle po rjavem licu, ko je zvonil svojemu prijatelju, in beseda se mu je trgala, ko je odgovarjal duhovniku pri pogrebu. Dobra volja ga je minila za vedno; dolgo ni govoril z nikomer, in kadar je mislil, da je sam, si je brisal oči. Hodil je na grob svojega prijatelja, zavil včasih kakor ponevedoma proti Tonetovi hiši in se pobit vrnil. Pe-stoval je svoje vnuke in mislil na Toneta; zakaj tri hiše so bile polne spominov njegove dobrot-ljivosti. Hudo potrt je bil tudi Gašper, ki bi bil dal ne vem kaj, da ne bi bil prizadel toliko brid kosti dobremu varihu. Grenka-smrt pa tudi Tetrevu ni prizanesla. Njega samega se sicer še ni lotila, pač pa je pobrala njegovo ženo, ki je v Črnomlju žandarjem kuhala. Tetrev je bil hud, da je kar tako umrla, ne da bi bila prej vsaj pisala, da je zbolela. Kakor pa ni nesreče brez sreče, tako je zvedel Tetrev, da podeduje po svoji ženi par sto kron. "Veliko ni," je dejal, "in lahko bi mi bila nekaj več prihranila; ampak spomnila se me je; zato ji odpustim, da me je zapustila." Rozman ga ni zdaj več goni) iz hiše, in tako je sedel nekega večera Tetrev v krčmi, ko se je Pripeljal en agent nekega zavarovalnega društva. Ta zavaro-valec je znal posebno lepo govoriti o koristi in potrebnosti zavarovanja zoper ogenj in o izrednih ugodnostih, katere ponuja njegovo društvo, tako da blagor vsakemu, kdor pri njem zavarovan pogori. Zavaroval je nekaj kmetov in premotil tudi Tetreva, češ, da bi se njegova koča še laže vnela. "Zdajle je pa nevarno zastran ognja," so se prestrašili ljudje, ko so slišali, da je Tetrev zava-rovan. Gospodarji so preudar-jali, kako daleč so njih hiše in hlevi od zavarovane koče, koliko da je drevja vmes, ki bi odvračalo ogenj in kam bi hodil po vodo. Grdo so gledali siromaka, ki je bil vendar samo to» storil, kav Se po vseh novinah in- shodih Priporoča. Izkazalq pa se je nazadnje, je bil strah sosedov uteme- trev? Gotovo je zaspal v hiši in zdaj bo zgorel." Moški so se spogledali. Eden je rekel, da Tetreva najbrž še doma ni; drugi se je izgovarjal, da ni bil še nikoli v tej koči; Bric pa je dejal Križmanovemu Andreju, da naj izlije škaf vode zviškoma čezenj. "Saj prida ni Tetreva nič; ampak človek je," je dejal in skočil v gorečo hišo. Vsi so strmeli in čakali, če ga bo rešil. Bric je planil kmalu zopet iz ognja, osmojen in opečen, in za njim se je sesulo tramovje. "Tetreva ni v koči," je dejal, se prijel za hrbet in se sključil. "Nekoliko me je oplazilo. Gasite vi naprej; jaz imam dosti." Odšantal je proti domu in legel, ker ga je križ hudo bolel. Gasiti tako ni bilo nič več, ker je stara koča kar strpolela. Pogorelec Tetrev pa je ležal; tisto noč, ne da bi slutil svojo nesrečo, v eni krčmi v škocijanu in spal tako trdno, da je preslišal plat zvona in vpitje in ropot, ki je spravil na noge tudi škoci-jansko vas. Drugega jutra je zvedel, da je pogorela njegova hiša. Jo j, kako je bil pobit, potrt, uničen! Slivovec je pil za zajtrk in tarnal, kakšen siromak' da je zdaj, ko nima več svojega doma. "In še doma me ni bilo, tako da nisem nič rešil, nič otel l Obleka, perilo, denar, vse je šlo — Jože, daj mi še en ogel kruha, da prigriznem. Ta slivovec je na moč dober. Kaj praviš ti? Ali mi bodo sosedje kaj pomagali? Spodobilo bi se, ali Bog ve, kako bo. ŽUpan bi mi lahko dal kaj pisanega, da bi jaz pobi ral okrog." Ko se je bil okrepčal, je šel domov in premišljeval, če je pač njegova zavarovalnica tako poštena, da bo izplačala zaslužek. Doma pa so bili ljudje brez usmiljenja. On je tarnal, da mu je vsa obleka, ves živež in ves denar zgorel; sosedje pa so mu očitali Brica, ki se je ponesrečil zaradi njega. Kar niso si dali dopovedati, da je ogenj najbrž tako nastal, da je ležala na strehi njegove koče kakšna črepinja ali steklovina, v katero se je solnce s toliko silo uprlo, da se je slama vnela, ali pa da je vrgel kak postopač, kakršnih je povsod dosti, žveplenko proč. Spomnil se je Tetrev tudi, da je sosed Kržan malo poprej blizu njegove koče apno gasil, in kakšna vročina da takrat nastane, to ve •vendar vsak otrok. "Ne boš nas zvil, Tetrev," je dejal Rožman. "Jaz sem nagasil apna več^ kot si ga videl, pa še nikoli ni "bil osmojen kol, ko sem mešal." ' "Naj bo, kakor hoče," se jc jezil Tetrev, ki je spoznal da mora napeti druge strune. Ampak kdor bo govoril, tega bom jaz tožil." Tako je prijel sosede v strah in čakal, kaj da poreče zavaro- valnica. A zavarovalnice, žali-bog, ne gledajo samo na koristi zavarovancev, ampak tudi na svojo. Prišel je en zastopnik, in ne da bi izplačal Tetrevu, kar mu je šlo, je začel poizvedovati, kako da je ogenj nastal in če ne leti na koga kak sum. Precenil je škodo in odbil od te škode vse, kar ni bilo popolnoma zgorelo, vse vezi in ogorke. Tetrev je bil ogorčen. Kakšno korist pa ima človek od zavarovanja, če se mu povrne samo škoda? Zato je bil po pravici hud na sosede, ki so tako prismojeno gasili: "škode so mi naredili najmanj za šestdeset goldinarjev." Tako je prestal mož mnogo sitnosti, preden je prišel do svojega denarja. Bric pa je hiral po tej nesre- Kadar vsaka minuta šteje Kadar je lahko vsak tik ure odločilen, če morate klicati policijo, og-njegasce, zdravnika, ali samo grocerista, tedaj prihranite korake, če rabite zato telefon. Prihrani vam čas. Prihrani vam tisoče težkih korakov. Privede vam prijatelje ob vašo stran, če še tako daleč stanujejo. Porabite ga za te in številne druge slučaje. The Ohio Bell Telephone Company da _ Jjen. Neke fioči, ko Tetreva slučajno še v vasi ni bilo, se je pokadilo iz njegove koče. "Ogenj! Gori!" so zakričali ljudje in drli vseh strani vkup. Par fantov e teklo v zvonil^ plat zvona bit, Uekateri v sosednje vasi' po po-drugi so lezli na svoje strehe odvračat nevarnost, večina se Je Ustavljala ob ognju, ženske donašale vodo,, moški so gasi-\ali pa poskušali z dolgimi mač-1 Potegniti slamnato streho s Poslopja. Mnogo jih je samo gledalo in kričalo. Ko je platiil za Ulniom plamen skoz streho, jo j namah vsa hiša vv ognju. , Sa Je plapolala, prasketala, po-in vročina je žehtela na vse strani. ' I ,, 'Kje je pa Tetrev?" je zavpi- | a zdaj ena ženska. "Kje je Te- Hill Grove Inn Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel Hill Grove Inn popolnoma v svoje roke. Lepi in prostor-1 ni prostori, fina kuhinja in izvrstna postrežba je jamčeria vsakomur. Priporočam se za razne card parties, , za poročne slavnosti, bankete in druge ,takc . prilike. Na razpolago, vedno izborna godba. Priporočam- se za obilen poset. HILL GROVE INN JOSEPH KUNClČ, lastnik . 18022 Neff Rd. Tel. KEnmore 0639 Stanovanje: 1 7202 Groyewood Ave. Tel. KEnmore 1 268-J či in vedno teže čakal, da bi prišel Janez od vojakov. Pričakal ga je in se razveselil, ko je videl, kako rad se je sin zopet poprijel domačega dela. Janezova pridnost in poslušnost mu je sladila zadnje tedne" pozemskega življenja. . Za njegovo dušo pa se je teta Mana zelo bala. "Ali si odpustil vsem sovražnikom, Bric?" ga je izpraševa-la. "Vsem," je dejal Bric. "Tudi Tetrevu?" "Tudi; ampak ozmerjal bi g« rad še enkrat." "Oh, kako si posveten! Ali veš, kam bo treba kmalu oditi T "Vem," je dejal, "in se nič ne bojim. Odzgor me bosta vlekla Tone in Anka, odtod me boste pa vi rinili, in Bog se me bo usmilil. Pozdravil bom vse znance; posebno Toneta bi že rad videl." Vzel je slovo od žene in otrok, od Gašperja in Jerice in prosi) potem, naj ga puste pri miru. Umrl je mirno in lahko, in dolgo se ga je spominjal, kdor ga je poznal. Tako sta ostali od starega rodu samo še Mana in Rozala, ki sta živeli bolj v preteklosti ko v sedanjosti, bolj za oni ko za ta svet. Janez je vzel čez eno leto res Križmanovo Lizo za ženo, in kadar je kak večji praznik, pridejo na njegovo mizo flancati. ZA CANKARJEV SPOMENIK NA VRHNIKI Od dramskega društva "Ivan Cankar" je prejel odbor za nabiranje za spomenik Ivanu Cankarju lepo svoto 100 dolarjev. Ta svota je bila čisti dobiček predstave "Kajn," ki jo je omenjeno društvo priredilo nalašč v ta namen. Kljub gmotnim tež-kočam, ki jih ima društvo je vendar darovalo toliko svoto. Na tem mestu naj pripomnimo nekoliko več o dram. društvu "Ivan Cankar." Njegov početek datira nekako enajst let nazaj, ko so bile razmere v naši cleve-landski naselbini primeroma jako malo razvite. Tako lepega odra, kakor ga imamo sedaj na razpolago takrat še ni bilo in igralci društva so si morali po- magati s prostorom malih dvoranic, ki pa niso dopuščale prireditev večjih iger. Ko se je postavil naš slovenski narodni dom je bil "Ivan Cankar" prvi, ki se je zavzel za dober oder in še boljše igre. Tekom desetletnega delovanja je z prispevki, katere so donesle igre napravilo veliko število kulis in- drugih potrebščin, ki se rabijo pri igrah in ki so na razpolago tudi drugim društvom. Društvo je s svojo požrtvovalnostjo veliko pripomoglo do kulturnega napredka vseh Slovencev v tej naselbini. Ali kljub temu se naša javnost vse premalo zmeni za omenjeno društvo. Krasne igre, ki jih društvo redno prireja so vse pre- malo obiskane in posledica je, da se društvo bori z največjimi težkočami. V nedeljo dne 30. marca 1930 bo dram. dr. "Ivan Cankar" zopet priredilo komično igro "Kdo je mrtev." Igra je polna komičnih prizorov in posetnik se bo lahko od srca nasmejal in nazabaval. Ob enem bo pa tudi javnost z obilnim posetom omogočila društvu se nadaljne uspešno delovanje na kulturnem polju. Zganite se rojaki in posetite na omenjeno nedeljo vsi prirejeno igro. Podala se bo popoldne in zvečer. Dramskemu društvu "Ivan Cankar" se podpisani odbor najlepše zahvaljuje za velikodušen dar, da se čimprej e lahko postavi našemu velikemu pisatelju do-stojen spomenik, želimo mu še veliko in lepih uspehov v njegovem delovanju na kulturnem polju. Odbor za nabiranje za spomenik IVANU CANKAR-JU. KDO POJDE TO LETO V STARI KRAJ??? Spomlad prihaja v deželo in z njo prihajajo nove želje, novo hrepenenje. Nekateri si zaželi to, drugi ono. Tako na primer je mnogo rojakov, ki želijo to leto obiskati svoj rojstni kraj, hrepenijo videti svoje drage, dokler jih še imajo. Ali jim je to zameriti? Nikakor ne! Koliko jih je, Ki so v Ameriki že po 18, 20, 25 ali četo več let, pa še niso imeli prilike, da bi šli na obisk domov, toda prišla je želja in prišlo je hrepenenje, nekoliko so pomislili, nato pa odločili,-da naj bo kar hoče: to leto pa gredo v stari k raj. Takih je mnogo in ti, ki so se prvi odločili »privabijo Še druge in tako se družba nabere. Ker je med onimi, ki nameravajo to leto v staro domovino mnogo takih, ki se še niso odločili za parnik, to pa radi tega, ker ne vedo, kedaj bo kakšna prijetna družba, želimo tukaj navesti imena parnikov, na katerih priredimo skupna potovanja in izlete in za katere so se rojaki že priglasili. PARIS, 2. maja. ILE DE FRANCE, 15. maja. VULCANIA, 15. maja, naravnost na Trst. AQUITANIA, 28. maja, skupno potovanje S. N. P. J. ILE DE FRANCE, 6 junija, skupno potovanje hrvatskih pevskih društev. MAJESTIC, 6. junija, glavno skupno potovanja. MAURETANIA, 11. junija, skupno potovanje Sokolov. ILE DE FRANCE, 25. junija. MAURETANIA, 28. junija, skupno potovanje S. N. P. J. AQUITANIA, 6. julija, skupno potovanje S. N. P. J. • ILE DE FRANCE, 1. avgusta, spremljevalec AUGUST KOLLANDER. Za vse gori navedene parnike imamo rezervirane dobre kabine za naše potnike. Ako imate torej namen potovati v staro domovino v tem letu, pridite k nam, da se pogovorimo glede cen, giede parnika in glede potnega lista ter sploh vsega, kar vam je za potovanje potrebno. Cene kartam od New Yorka do Ljubljane in zopet nazaj do New Yorka so: od $180.00 do $210,00. K tej ceni je prištet še vojni davek, oziroma osebni, kjer je potrebno. SEVEDA SO TUDI DRUGE AGENTURE, ki prodajajo listke, TODA tvrdka JOHN L. MIHELICH CO. je pa le samo ena. Slovensko podjetje, ki nudi slovenskim in hrvatskim rojakom pošteno postrežbo. Mi nimamo navade obljubovati potnikom razne ugodnosti, razven ako smo sigUrni, da jih lahko damo, poleg tega pa skušamo storiti vse, kar se sploh storiti da, da so naši potniki zadovoljni. NOBENA AGENTU It A NA ST. CLAIRJU se ne more ponašati, da je imela v zadnjih štirih letih tako veliko število slovenskih potnikov kot ravno naša; na stotine jih je potovalo z našim posredovanjem, na stotine se jih je vrnilo, vprašajte one, ki so potovaii in povedali vam bodo: pri MIHELICHU smo bili DOBRO POSTREŽENI. Ali veste, da so vsi naši potniki v New Yorku postreženi od MR. ZAKRAJŠEKA; on jih pričaka na postaji in on jih spremi do parnika, v največjih slučajih jih on tudi pričaka takrat, ko se vračajo nazaj v Ameriko. Kadar potujete s posredovanjem naše tvrdke, nimate v New Yorku nobenih stroškov, pomnite to. Kar plačate, to plačate v našem uradu v CievelandU. Tudi ste v New Yorku pri zanesljivih ljudeh, ki vas ne bodo izkoriščali, kot se to dela z mnogimi drugimi potniki, ki so poslani v New York k tujim ljudem. Mnogi, ki so potovali preko drugih agentur, vam bi lahko povedali, koliko nepotrebnih stroškov so imeli v New Yorku. Naš namen, naša želja je, postreči vsakomur tako, da je zadovoljen in da nas priporoča med svojimi prijatelji, kajti le tedaj, ako je potnik zadovoljen s postrežbo, nas bo še priporočal in ako nimamo zadovoljnih potnikov in njihovih priporočil, sevne bi mogli zdržati v Clevelandu. Kot v zadnjih letih, tako in še bolj se bomo potrudili to leto, da zadovoljimo naše potnike. TOREJ, Člani SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JJEDNQTE, PEVCI, SOKOLI in vsi drugi IZLETNIKI, ki nameravate to leto v staro domovino in vsi, katerim je na tem, da dobijo dobro postrežbo, se čim prej oglasite pri: John L. M i h e 1 i c h Co. V Slovenskem Narodnem Domu 6419 St. Clair Ave. Pomnite tudi to: Naša tvrdka nima nobene zveze s katero drugo agencijo v Clevelandu, naša edina pisarna se nahaja v Slovenskem Narodnem Domu. Poslovodja našega urada je MR. AUGUST KOELANDER. Pri nas lahko tudi pošljete v stari kraj denar, naročite vsakovrstne notarske listine, ter dobite informacije o dobivanju sorodnikov iz starega kraja m m ® "Vraga! Vi pa nikogar ne poznate. Jutri ga pozovem na dvoboj. Svoje sekndante že imam. Mimogrede rečeno; ali bi morebiti vi hoteli biti eden teh sekundantov? V tem slučaju bom enemu prejšnjih odpovedal." "Jaz nisem izkušen v takih stvareh." "Potem ni seveda nič." če ne bi imel Andrej sam polne glave skrbi, bi ga bilo Gasto-novo govorjenje zabavalo, toda zdaj se je izpraševal, kako naj mu najhitreje pobegne. V tem trenotku je stopil iz hiše neki služabnik. "Gospod," je "rekel Andreju, "moj gospodar vas je videl skozi okno in vas prosi, da pridete? nemudoma k njemu." "Takoj pridem," jč odvrnil Andrej, podal Gastonu roko ter mu rekel, naj nikar ne izgubi poguma. XXII. POGLAVJE Žentleman v težavah Ko je dospel Andrej h gospodu Gandeluju starejšemu, se je prestrašil njegove vnanjosti. — Njegove oči so bile rdeče in otekle, kakor bi bil plakal, toda čim je ugledal Andreja, se je njegov obraz razjasnil in.veselo ga je pozdravil. "Oh, kako sem vesel, da va" vidim, in hvaležen sem previdnosti, da vas je pripeljala sem." "Toda to ni posebno srečno naključje," jo rekel Andrej resno. "Kaj vas žalosti, Andrej?" je vprašal stari gospod. "Velika nesreča mi preti, oziroma visi nad menoj," je od Vrnil Andrej. "Kaj mislite reči s tem?" "Golo resnico, da mi težka nesreča lahko prinese smrt." "Moj dragi fant, saj veste, da sem vaš prijatelj in bi vam rad pomagal, če jte v moji njoči. Tak povejte mi, če lahko, storim kaj za vas." "Danes sem prišel k vam, da vas poprosim neke usluge." "Torej ste se vendar spomnili starega moža? Prisrčna vam hvala za to. Podajte mi roko, kajti neizrečeno dobro mi de, Če morom stisniti roko poštenega moža." "To, kar vam bom zaupal," je rekel Andrej, "je skrivnost mojega življenja." Andrej se ni obotavljal, temveč je povedal staremu gospodu vso zgodbo svoje ljubezni, svojih ambicij in svojih nad ter natančno razložil, kako stvari stoje. "In kako naj vam jaz pomagam?" je vprašal Gandelu. "Dovolite mi, da izročim delo, s katerim ste me počastili, v roke enega svojih prijateljev. Jaz bom še zanaprej ostal odgovoren za izvršitev dela, toda navidezno bom zraven udeležen samo kot delavec. To mi bo dalo nekoliko več' svobode, istočasno pa bom vendar nekaj zaslužil, kajti baš zdaj je zaslužek zelo važen zame." "In temu pravite usluga?" "Gotovo, in še prav velika usluga." Gandelu je naglo vstal, odpri' železno blagajno, ki je stala v kotu sobe, vzel ven šop bankovcev ter jih položil pred Andreja z gesto, ki naj bi pomenila "Vzemi, kolikor želiš." Andreja je to dejanje starega gospoda zelo ganilo. "Ne, jaz ne potrebujem denarja," je povzel, Z zamahom svoje roke je Gandelu ukazal molk. "Vzemite teh dvajset tisoč frankov," je rekel, "nakar vam bom povedal, zakaj sem vas dal poklicati sem." Odklonitev denarja bi užalila Jstrega moža, zato je Andrej po-nudeno posojilo spravil. "Moj dragi fant," je dejal Gandelu s tresočim glasom, "ria žalost vam moram priznati, da ne gojim več nobenih nad glede tega lahkomiselnega fanta, mc-jega sina Gastona." Andreju se je že prej zdelo, da bo Gandelujeva skrb v z ves i % njegovim sinom Gastonom. "Vaš sin je res lahkomiseln," je rekel Andrej, toda ne pozabite, da je še zelo mlad." Gandelu se' je bridko nasmehnil. "Moj sin je ^tar v malopridno-stih," je odvrnil. "O celi tej za devi sem natančno razmišljal Včeraj mi je izjavil, da bo izvršil samomor. Neumna grožnja. Dozdaj sem bil predober, toda poslej mora biti drugače. Fant je zaljubljen v neko malo vredno žensko, po. imenu Rozo, katero pa sem dal zapreti. Toda nato sem se premislil in se odločil, da jo bom dal spet izpustiti na svobodo in tudi njene dolgove bom poplačal. Res, da je to slabost od moje strani, ampak kaj drugega naj storim? Koncem konca sem vendar njegov oče." Ker Andrej ni ničesar pripomnil, je Gandelu nadaljeval: "Nikar ne mislite, da ne vem, da je moj sin ruiniran. Drugega mi zdaj ne kaže, kakor čakati, da pride konec, če ni ta Roža popolnoma pokvarjena, bi njen vpliv mojemu sinu lahko koristil. Zato bi pa, želel imeti zanesljivega človeka, ki bi pod-vzel ta pogajanja, in pri tem sem mislil na vas, Andrej." Andrej je čutil, da bi morala vsa njegova prizadevanja veljati Sabini de Mussidan, obenem jo pa tudi videl, da ne more pustiti starega moža kar tako, brez pomoči, zato je zagotovil nesrečnemu očetu, da mu je z vsem na razpolago. Gospod Gandelu se mu je toplo zahvalil, nakar sta sedla oba moža za mizo, da se pogovorita o korakih, ki bi jih bilo potreba pod vzeti. Sklenjeno je bilo, da ima Andrej postopati, kakor se mu vidi umestno in prav. Ko je dospel Andrej iz hiše, ga je Gaston že nestrpno pričakoval, kjer ga je bil prej pustil. "Nu?" je vprašal Gaston nestrpno. "Vaš oče je zelo jezen na vas," je odgovoril Andrej, "toda ven-oj v pisarno. Vročina, ki je puhtela iz peči v kotu, zatohlosl / Kcbi in vonj jedi, ki so jo za-uživali pisarji, vse to jo bilo dovolj, da se je Človeku, ki je prišel iz svežega; zraka, obrnil želodec. "Kje je gospod Verminet?" jp vprašal Gaston avtoritativno. "Zaposlen," je odvrnil eden izmed pisarjev s polnimi usti. "Ne govorite z mano tako Kaj me briga, je-li zaposlen ali ne! Povejte mu, da bi ga rad vi del Gaston de Gandelu." Pisar je bil po vsem videzu ugnan vsled t&ga samozavestne ga nastopa, zato je naglo -vZe' ponudeno vizitko ter izginil skozi vrata v sosedno sobo. Gaston je bil ponosen na svojo prvo zmago in je triumfalno pogledal Andreja. Pisar je prišel takoj nazaj. "Pri go.fpodu Verminetu," je dejal, "je baš neki klijent, zato prosi, da oprostite in izvolite počakati nekaj minut. Pri gospodu Verminetu je namreč Zdaj gospod de Croisenois." "Aha," je rekel Gaston, "stavim deset proti eni, da bo marki vesel, ko me bo ugledal." (Dalje prihodnjič) tx23xxirxz3zxrzsxxzxxxxrxx: * PASOVI ZA KILO Elastične nogavice Imamo jih najboljše in po zmernih cenah MANDEL DRUG CO. 13702 WATERLOO RD. Tel. KEnmore 0031. PRVA IN F,DINA SLOVENSKA LTSKARNA V COLLINWOODU (F.) rf RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. lurTIJl iafr m ara Pc laraaniaraaiiiaraaru^sraanian PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOOAR 6521 "ST. CLA1H AVE. Če hočM