Št. 16 (15.460) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik" PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. &40/77%6Q0 GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ IRnn I ID POSTNEGA PUČANA V GOTOVN IOUU UK SPH). N ABB.POST.GR. 1/50% TOREK, 23. JANUARJA 1996 Piše se kriza, izgovaija meda Vojmir Tavčar Dekan italijanskih novinarjev Indro Montanelh je bil neposreden in odrezav, kot je njemu lastno: »Jasno je samo to, da ni nic jasno. Mislim, da tudi politiki sami ne razumejo več, kaj se dogaja« Dejansko je italijanska politična kriza težko razumljiva Po dolgih mesecih nategovanja vrvi in prerekanja okrog dileme predčasne volitve da ah ne, se je ob razpravi, ki se je končala z odstopom Lamberta Dinija, vendarle zdelo, da so stvari nekoliko bolj jasne in stališča dodelana In ob koncu prejšnjega tedna je celo kazalo, daje rešitev blizu. A ni tako. Zbližanje med Massimom D’Alemo in Silviom Berlusconijem, ki bi omogočilo zopetno podelitev mandata Lambertu Di-niju, je naletelo na čer Nacionalnega zavezništva in njegovega voditelja Gianfranca Finija, ki noče dogovora, če v zameno ne dobi predsedniške republike z neposredno izvolitvijo državnega poglavarja ah premiera. Dogodek je dokaz, kako je desničarski Kartel svoboščin razdvojen in kako so interesi njegovih komponent različni. Berlusconi in »grmički« nočejo volitev in so pripravljeni na dogovor o reformah z levo sredino, Nacionalno zavezništvo vztraja v svoji zahtevi, najbrž zato, ker računa, da ga bodo volilen na predčasnih volitvah krepko nagradili. Fini se vse bolj izkazuje za pravega liderja Kartela, ki političnim sopotnikom vsiljuje svojo voljo. A tudi v levi sredini ni vse v redu. Za sprejemljiv sporazum o ustavnih reformah in predvsem o spremembi volilnih pravil je bil D’Alema pripravljen plačati precejšnjo ceno in tudi žrtvovati voditelja Oljke Romana Prodija (z odložitvijo volitev bi nedvomno pogorel), a tudi njemu v levi sredini ni uspelo vzpostaviti reda, saj tudi pod oljčno krošnjo vlada precejšnja anarhija. Ih tudi zaradi tega D’Alema ni mogel ustrezno reagirati na odlašanje in nihanje Kartela svobosdn. Vse to je ob nejasnih predlogih Se povečalo zmedo. Predsednik republike Scalfaro je sicer poudaril, da po nekajdnevnem premoru ne bo več okleval in bo razpustil parlament, če stranke ne bodo našle skupnega imenovalca. Toda ah se bo odločil zares ah pa bo - pa čeprav proti volji - dal ob koncu tedna strankam ge nekaj odloga? Prva žrtev te zmede je bila lira, H je včeraj kar krepko nazadovala. Toda nazadovanje lire je bilo samo prvi opozorilni signal. Obetajo se Se hujši udarci, če se bo sedanja zmeda nadaljevala. ■ ZSO stopila na I novo politično pot CELOVEC - Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je na svojem občnem zboru storila pomemben korak na poti novega pojmovanja narodnostne politike znotraj slovenske narodnostne skupnosti. Novo politično pot je podprla velika večina delegatov, ki so skoraj soglasno na tajnem glasovanju potrdili dosedanjega predsednika Marjana Sturma za nadaljnja štiri leta. Na 3. strani ■ Telemontecario I odpustil Cundja RIM - Grupa Cecchi Gori, ki upravlja televizijsko postajo Telemontecario, je včeraj odslovila odgovornega za poročila Sandra Curzija. Novinarji so takoj oklicah stavko v znak protesta zaradi načina, s katerim namerava založnik izpeljati zamenjavo odgovornega urednika poročil. Drugega februarja pa bo celodnevna stavka uslužbencev javne radiotelevizijske ustanove Rai zaradi odnosov v vodstvu ustanove. Na 2. strani ■ Povsem nova I ustava ni potrebna RIM - Predsednik ustavnega sodišča Mauro Ferri trdi, da ni nobene potrebe po novi ustavi: načela, na katerih sloni sedanja ustava, so se vedno veljavna, morebitna revizija pa je predvidena v samem 138. členu in omogoča široke spremembe tudi pri sami državni ureditvi v avtonomističnem smislu, vendar ob upoštevanju nedeljivosti države. Ferri je Se kritiziral parlament, ki ni imenoval treh novih članov sodisca. Na 2. strani ITALIJA / ZASTOJ V REŠEVANJU VLADNE KRIZE Več polemike kot predlogov RIM - Rešitev vladne krize, ki se je konec preteklega tedna zdela na dosegu, je spet bolj oddaljena, če bo sploh mogoča. Vanjo dvomijo celo nekatere sredinske sile, ki so najbolj nasprotovale volitvam, medtem ko se predsednik republike Scafaro (na posnetku AP) pripravlja na tretji krog posvetovanj za sestavo vlade. Fini še naprej izključuje možnost, da bi mandat za sestavo vlade poverih Diniju in nadaljuje polemiko z D’Alemo, v imenu katerega je Veltroni včeraj izjavil, da na čelu desnega zavezništva ni več Berlusconijevo gibanje, ampak njegov desni zaveznik. Znotraj desnosredinskega pola je Se vedno največ nejevolje v vrstah CCD, ki zahteva preverjanje skupnega stališča, medtem ko Bossi Finiju grozi, da mu bo Severna liga preprečila namene. Berlusconi se v polemiko ne vmešava in pripravlja predlog za reformo države, ki jo bo predložil konkurenčnemu zavezništvu. Na 2. strani Dini predstavil glavne točke programa za EU BRUSELJ - Propad gospodarske in monetarne unije bi imel izredno negativne posledice, je včeraj v Bruslju opozoril premier Lambero Dini, ko je predsedoval prvemu letošnjemu sestanku finančnih in ekonomskih ministrov petnajsterice ter odprl posvet o bodočem skupnem evropskem bankovcu euru. Glede notranjih italijanskih problemov pa se je omejil na trditev, da je kriza vlade preprečila vrnitev lire v EDS. Na 9. strani BIH / PO SILAJD2ICEVEM ODSTOPU Murotovič bo novi premier Shaffuck in Goldstone v Sarajevu SARAJEVO - Novi premier vlade BiH bo Hasan Muratovič, dosedanji minister za odnose z Iforjem, ki ni član vladajoče SDA, v javnosti pa slovi kot spreten pogajalec in pragmatik. Parlament Bosne in Hercegovine naj bi predsednika vlade izvolil v prihodnjih dneh. V bosansko-hercegovski prestolnici sta se včeraj mudila na obisku John Shattuck, posebni ameriški odposlanec za človekove pravice, in vrhovni tožilec mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu Ri- chard Goldstone. Shattuck je bil dan prej v Srebrenici kjer je videl grobišča žrtev množičnih pobojev, zato je kasneje izjavil, da bi Ifor moral zavarovati mednarodne preiskovalce grobišč. Goldstone se je na srečanju z admiralom Leightonom Smithom, poveljnikom Iforja, dogovoril o tesnem sodelovanju sil zveze Nato v Bosni s predstavniki haaškega sodišča. Na sliki (telefoto AP): bosanski Srbi odnašajo vse z območij, ki bodo prešla pod upravo hrvaško-muslimanske federacije. SLOVENIJA / SEZNANILI SO GA S TEŽAVAMI SLOVENSKE MANJŠINE Delegacija SKGZ obiskala predsednika Milana Kučana LJUBLJANA - Delegacija Slovenske kultumo-gospo-darske zveze pod vodstvom predsednika Klavdija Palčiča se je včeraj sestala s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom in ga seznanila s težkim položajem manjšine ob naraščajočem pritisku italijanskih nacionalističnih krogov, obenem je ocenila, da se tudi odnos Slovenije do manjšine ne odlikuje z dovolj poglobljenim razumevanjem razmer. Kot je navedeno v uradnem sporočilu so tudi spregovorili o resoluciji o slovenskih manjšinah v zamejstvu, ki jo pripravlja odbor državnega zbora za mednarodne odnose. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku CGIL in priseljenci Pri tržaški CGIL posebno pozornost posvečajo vprašanjem imigracije, dela na črno in so v ta namen ustanovih tudi poseben urad. Stran 5 Teden za zedinjenje kristjanov V okviru tedna za zedinjenje kristjanov so se sinoči v cerkvi Sv. Antona novega v Trstu zbrati vodje različnih krščanskih veroizpovedi. Strane Sotiejev večer GM Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu predstava s Satiejevo glasbo, nastopila bosta pianist Bojan Gorišek in recitator Janez Škof. Stran6 Celodnevna razprava Na Deželi so včeraj pojasnjevali načrt preureditve javnega zdravstva na Goriškem. StranS Svež filmski festival S podelitvijo nagrad in predvajanjem filma tržaške režiserka Alessandre Scaramuzze se je zaključilo tržaško srečanje filmske ustvarjalnosti srednje in vzhodne Evrope. Stran 10 VLADNA KRIZA / ZASTOJ V REŠEVANJU PRED TRETJIM KROGOM POSVETOVANJ Potreben bo še tretji krog posvetovanj šefa dižave Polemika med DSL in NZ, nezadovoljstvo tudi znotraj desnega pola RIM - Medtem ko se Dini v Bruslju ukvarja z evropskimi vprašanji, se roki vladne krize podaljšujejo, njena rešitev pa je vse bolj zamegljena. Skoraj popoln zastoj v reševanju položaja je včeraj popoldne prekinil le predsednik republike, ki je na Kvirinalu sprejel Antonia Maccanica, profesorja Giuseppeja Guari-na in predstavnika Forza Italie Giannija Letto. Na strankarski sceni pa se nadaljuje posredna polemika med tajnikom Demokratične stranke levice Massimom D’Alemo in liderjem Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Finijem. Fini je D’Alemi, ki ga je bil v nedeljo obtožil prepotentnosti, odgovoril, da je so »za li-derja DSL pač prepotent- ni vsi tisti, ki ne sprejemajo pogojev njegove stranke«. Namesto D’Aleme je vodji Nacionalnega zavezništva odgovoril Prodijev namestnik VValter Veltroni, ki je izjavil, da »Berlusconi očitno nima moči, da bi se ločil od Finija« in da je zdaj jasno, da vodi desnosredinski pol prav Finijeva stranka. Podobnega mnenja je tudi tajnik Ljudske Stranje Gerardo Bianco, ki ugotavlja, da so se tudi »golobice« desnosredinskega pola - torej Buttiglione, Casini in Dotti - spremenile v »Fi-nijeve liste« in da torej skoraj ni več mogoče preprečiti volitev. Toda zakaj naj bi šli na volitve in zakaj naj bi zamenjali vlado, če je ta, ki jo ime- r TELEMONTECARLO / TAKOJŠEN PROTEST NOVINARJEV -i Odslovili Sandra Curija RIM - Grupa Cecchi Gori je včeraj odslovila odgovornega za televizijska poročila televizije Te-lemontecarlo Sandra Gruzija in za novega odgovornega imenoval Claudia Pavonija. Novinarji televizijske postaje pa so se takoj odločili za celodnevno stavko v znak protesta zaradi načina, s katerim založnik želi izpeljati zamenjavo odgovornega urednika. Novinarji pa tudi hočejo izvedeti, zakaj se je založnik odločil za zamenjavo, razlagi, češ da je Curzi preizrazita osebnost, kar je bilo rečenu prizadetemu, ali pa, da je prestar (mejo 65 let je prekoračil že pred časom), sta namreč precej neprepričljivi. V sporočilu pa novinarji nadalje zagotavljajo, da se ne nameravajo odpovedati ured- niški avtonomiji. Poteza vodstva televizijske postaje Telemontecar-lo je seveda že izvala val reakcij. Proteste pa so napovedali tudi uslužbenci javne radio-televizij-ske ustanove Rai, in sicer zaradi odnosov v vodstvu ustanove. V četrtek se je upravni svet Raia odločil, da izrazi nezaupanje generalnemu direktorju Raffaeleju Mi-nicucciju, kar so sindikati uslužbencev brali kot znal izredno hude krize »na vrhu«. Zato so sindikalni predstavniki novinarje, upravnega in tehničnega osebja oklicali 24-umo stavko, ki bo 2. februarja. V sporočilu pa ponovno opozarjajo na nujnost posega parlamenta, katerega naloga je, da obnovi vodilno strukturo ustanove. mo dobra? Mario Segni je to vprašanje naslovil na Gianfranca Finija, ki naj bi pojasnil, zakaj hoče za vsako ceno zamenjavo premiera. Važne so namreč reforme, opozarja Segni, in če je vlada nanje pripravljena, res ni razloga, da bi jo zamenjali. Poleg zunanje polemike, je Berlusconijevo zavezništvo razdeljeno tudi v svoji sredi, o čemer govori zahteva vodje CCD Casinija po preverjanju skupnega stališča pred začetkom tretjega kroga posvetovanj predsednika republike. Dotti (FI) skuša pomiriti duhove z zagotovilom, da je Dini za njegovo stranko še vedno kandidat za sestavo nove vlade, medtem ko se Berlusconi ne vmešava v polemiko in pripravlja svoj predlog za sporazum o ustavnih reformah. Ce parlament ne bi izvedel federalistične reforme države, bi 22, 1 odstotka prebivalstva na severu države podprlo predlog Umberta Bossija za mobilitacijo, ki naj privede do secesije. Podatek je iz sondaže zavoda Directa, Bossi pa se je včeraj lotil Finija, ki da bo moral spremeniti vse svoje račune. Severna liga je namreč »katalizator integralnega antifašizma«, NZ pa je zgolj »obeljena obleka neofašistične formacije, katere politična narava in nameni se niso spremenili«. Liga bo zato budno pazila, da se Fini ne bi odločil za pohod v nasprotni smeri od Mussolinijevega, torej na Milan. - RIM / PREDSEDNIK FERRI n Osnovnih načel sedanje ustave ne gre spreminjati Lahko pa jo brez večjih težav prilagodimo novim razmeram RIM - Ni potrebna nova ustava, možni pa so njeni popravki. To je stališče predsednika ustavnega sodišča Maura Ferrija, ki je včeraj na srečanju s časnikarji orisal enoletno delovanje sodišča. Fer-ri pravi, da sedanji trenutek ne opravičuje zahteve po popolni spremembi ustave: prehoda iz prve v drugo republiko po njegovem mnenju ni mogoče primerjati z razmerami ob koncu druge svetovne vojne, s padcem režima in padcem monarhije. Mauro Ferri pa ne prikriva dejstva, da je odtlej minilo pol stoletja in se zato strinja s potrebo po prilagoditvi nekaterih načel družbenim spremembam, do katerih je medtem prišlo. Vendar je to možno narediti, pravi Mauro Ferri, na podlagi člena 138 sedanje ustave, ki predvideva njeno revizijo in nudi veliko manevrskega prostora tudi pri ureditvi države v avtonomističnem smislu, ob njeni istočasni nedeljivosti. Poleg tega, dodaja še Ferri, morebitne spremembe ne bi smele ogroziti ne posameznikov ne političnih strank in jih zato ne more uvajati večina, ki bi prišla na oblast z morebitnimi novimi volilnimi zakoni in bi ne znala odgovarjati dejanski večini v deža-vi. Predsednik Ferri je tudi kritiziral parlament, ki še ni imenoval treh novih sodnikov (sedaj so samo v 12) ter podal obračun lanskega delovanja, ki ga je pozitivno ocenil. NOVICE PORDENON / PREISKAVA Nov način zasebnega financiranja strank RIM - V blagajne italijanskih političnih strank bi lahko prišlo letno kar 830 milijard lir po zaslugi prostovoljnih prispevkov državljanov in podjetij, državo pa bi to stalo le 480 milijard lir. To so izračunali na podlagi določil, ki jih trenutno proučuje senatna komisija za ustavna vprašanja. Finančno ministrstvo je prišlo do vsote 830 milijard lir na podlagi seštevkov treh določil. Po prvi so predvidevati, da bi 50% davkoplačevalcev odstopilo 4%o davka Irpef za stranke (340 milijard lir), draga norma predvideva davčne odtegljaje za prispevke do 20 milijonov tir, tega naj bi se poslužil le en odstotek upravičencev (280 milijard lir), tretja pa davčne odtegljaje Irpef za prispevke družb in podjetij do 50 mllijov tir (210 milijard lir). Raziskava o secesiji RIM - Kar 22,1 odstotka italijanskih državljanov iz severne Italije podpira Bossijev predlog, naj se Sever odcepi, če rimski parlament ne bo pristal na federalno reformo države. To izhaja iz telefonske ankete družbe Directa. Na vsedržavnem ozemlju je za secesijo Severa le 13,8 odstotka, medtem ko v severovzhodni Italiji odcepitev zagovarja 27,4 odst. Oboleli za aidsom razdejali svoj oddelek v bolnišnici TURIN - Več mesecev bodo potrebovali za obnovo oddelka obolelih za aidsom turinske bolnišnice Amedeo di Savoia, ki so ga v nedeljo iz protesta uničiti na oddelku sprejeti zaporniki okuženi z virusom HTV. Skoda znaša več deset milijonov tir, saj so bolniki uničili znižani strop, električno omrežje in bolniško opremo. Cario De Benedetti in drugi podjetniki obtoženi davčne utaje Utajili naj bi kakih 200 milijard lir - Proces se bo začel 11. junija PORDENON - Predsednik Olivettija Cario De Benedetti in drugih šest podjetnikov se bo moralo zagovarjati na sodišču zaradi davčne utaje. Tako je včeraj odločila sodnica za predhodne preiskave An-na Fassan po deseturni obravnavi. De Benedetti in vodilno osebje podjetja Eletrolux in Chase Manhattan bank so obtoženi, da so z uporabo tako imenovane »dividend stripping« prikrajšali državo za skupno kakih 200 milijard lir davkov. Preiskavo o davčnih nepravilnostih je vodil por-denonski tožilec Domeni-co Labozzetta. Ugotovil je, da naj bi podjetniki pri delitvi dividendov izkoristiti možnost davčnih kreditov, ki pa je po zakonu iz leta 1992 postalo kaznivo dejanje. Prav letnica je bila med včerajšnjo obravnavo ključnega pomena. Obramba je namreč trdila, da so se vsa domnevna protizakonita dejanja dogodila v letih od 1988 do 1992, to je pred vstopom v veljavo zakona, ki prepoveduje »dividend stripping«. takrat torej niso bila protizakonita. Poleg tega so vložili ugovora o protiustavnosti in o teritorialni pristojnosti (češ, da bi morali voditi proces drugod, ne pa v Pordenonu), ki pa ju je Fassanova zavrnila. Proces proti De Bene-dettiju in drugim podjetnikom se bo začel 11. junija. Olivetti je medtem že včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem zanika, da bi De Benedetti zakrivil kakršenkoli davčni prekršek. Fiatov delegirani upravitelj Pomiti noče spregovoriti o podkupninah zaradi Intermetra RIM - Fiatov delegirani upravitelj Ce-sare Romiti se je včeraj v Rimu poslužil pravice, da ne spregovori kot priča na procesu zaradi podkupnin več kot 15 milijard lir pri gradnji Intermetra v Turinu. Romiti je namreč navedel, da je bil v zvezi s to preiskavo že oproščen na vseh stopnjah sodnega postopka in da je torej že povedal vse, kar je vedel in znal. Njegovemu zgledu so sledili še Fiatov finančni direktor Prancesco Paolo Mattioli, delegirani upravitelj podjetja Fiat Impresit Antonio Mosconi in Enzo D’Urso, ki je bil tajnik Vincen-za Balzama, upravnega sekretarja PSI. Po tem sklepu je javni tožilec Fran-cesco Misiani zahteval, naj mu dostavijo gradivo o sodnih postopkih, ki so v teku v Milanu, Turinu in Rimu. Sodniki pa se bodo 29. januarja podali v švicarski Lugano, kjer bodo zaslišali Franco Gabutti, predstavnico Fiata, ki naj bi bila zadolžena za račun Sacisa, s katerim naj bi Fiat iz tujine kril podkupnine. Javni tožilec Misiani je seveda prepričan, da je bil z vsem tem seznanjen tudi Romiti. Telefonska prisluškovanja: Višji sodni svet bo zaslišal Ascioneja RIM - Višji sodni svet bo 5. februarja zaslišal javnega tožilca iz Brescie Gugliema Ascioneja v zvezi s prisluškovanji telefonskih pogovorov v preiskavi proti bivšemu javnemu tožilcu Antoniu Di Pietru. Prva komisija VSS pa bo 30. januarja poslušala bivšega inšpektorja pravosodnega ministrstva Domenica De Biaseja. Preveriti morajo namreč zahtevo pravosodnega ministrstva, ali je treba Ascioneja premestiti iz Brescie. Ascione naj bi namreč De Biaseja obvestil o razvoju preiskave svojih kolegov Salamoneja in Bonfi-glia. Medtem pa je predsednik prizivnega sodišča iz Brescie Sal-vatore Macca napovedal, da bo vsak čas pravosodnemu ministrstvu poslal vse gradivo v zvezi s telefonskimi prisluškovanji v preiskavi proti Antoniu Di Pietru, ki sta jih zahtevala javna tožilca Salamone in Bonfigli. CELOVEC / OBČNI ZBOR ZSO Postavljene smernice za politiko odprtosti in sožitja Sturm predsednik za nadaljnja štiri leta - Sprejeta programska resolucija in predlog za ustavni ukrep jezikovni in etnični raznolikosti Avstrije LJUBLJANA / SESTANEK Predsednik Kučan sprejel SKGZ Odkrit pogovor med predstavniki manjšine in slovenskim prdsednikom LJUBLJANA - »Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je včeraj sprejel delegacijo Slovenske kultumo-gospo-daske zveze pod vodstvom predsednika Klavdija Palčica, v kateri so bili tudi predstavniki vseh treh pokrajinskih odborov v Furlaniji-Julijske krajini. Predsednika so seznanili s težkim položajem manjšine ob naraščajočem pritisku italijanskih nacionalističnih krogov. Ocenjujejo, da se tudi odnos Slovenije do manjšine ne odlikuje z dovolj poglobljenim razumevanjem razmer. Izrazili so prepričanje, da bo resolucija o slovenskih manjšinah v zamejstvu, ki jo pripravlja Odbor DZ za mednarodne odnose omogočala oblikovati naCelni odnos matične države do slovenskih manjšin ob spoštovanju njihove subjektivitete ter upoštevaj u dejanskih razmer in zgodovinsko pogojene raznoliko- sti. Pogovarjali so se tudi o gospodarskih osnovah za življenje manjšine in še posebej o problemih Slovencev v Videmski pokrajini.« Do tu sporočilo mada predsednika republike, predstavniki SKGZ pa so po razgovoru s predsednikom republike še posebej poudarili pričakovanje, da se bo s strani Slovenije ustvaril do manjšine spoštijiv odnos, ko bo problem organiziranosti manjšine stvar manjšine same in bo odnos slovenske države do manjšine permanenten. Obžalovali so tudi, da letošnji proračun občutno znižuje sredstva za potrebe osrednjih slovenskih manjšinskih organizacij, ki pa bodo še občutneje manjša zaradi neugodnosti odnosa med tolarjem in italijansko liro. Nekatere osrednje zamejske ustanove se bodo zaradi tega ponovno znašle v težavah. Bogo Samsa ODKRITJE PO ŠTIRIDESETIH LETIH Kam je ameriška CIA skrila orožje za boj zoper komunizem DUNAJ - Veliko razburjanje v avstrijski javnosti in odkrito začudenje v najvišjih avstrijskih političnih krogih je konec tedna povzročila veleposlanica ZDA na Dunaju Svvanee Hunt z uradnim obvestilom, da je ameriška obveščevalna služba CIA v letih 1951 do 1955 v od ZDA zasedeni coni - baje brez vedenja avstrijskih oblasti - naložila 79 skritih skladišč z orožjem. Skrita skladišča za orožje naj bi bila naložena za slučaj sovjetske invazije v Avstriji, v njih pa so shranjene puške, pištole in razstrelivo, ne pa takoimenovno ABC-orožje, je zatrdila ameriška veleposlanica. Dejstvo, da so ZDA informirale Avstrijo z veC kot 40-letno zamudo, pa je prva ameriška diplomatka v Avstriji opravičila s tem, da so se te informacije pojavile šele zdaj, ko so znova obdelali akte iz starih arhivov CIA. Hun-tova je ob tem zagotovila, da v ZDA že delajo na seznamu vseh 79 skrivališč za orožje in da bodo listo s konkretno lokacijo vseh skladišč Cimprej posredovali avstrijski vladi. Kje točno so shranjeni »relikti hladne vojne«, bo verjetno znano v 14 dneh. Zvezni predsednik Thoma Klestil in zvezni kancler Franz Vranitzky sta uradno informacijo ZDA sprejela »z začudenjem«, pri Čemer je Klestil še dodal, da med njegovim dolgoletnim bivanjem v ZDA nihče ni omenil te delikatne zadeve. Tako Klestil kot Vranitzky sta od State De-partmenta zahtevala popolno informacijo in takojšnje posredovanje toCnega seznama vseh skrivališč. Medtem ko sta zvezni predsednik in tudi zvezni kancler zatrdila, da nikdar ni^ta bila seznanjena z obstojem skritih skladišč, se je v javnosti pojavil član takratnega uporniškega gibanja Molden in dejal, da je tedanji kancler Figi vedel vsaj za del teh skladišč, nekatera da so bila naložena celo po želji takratne avstrijske valde. Tej informaciji pa je spet nasprotoval eden najožjih sodelavcev lakiranega zunanjega ministra Gruberja, nekdanji ambasador Steiner. Le-ta je včeraj poudaril, da dvomi v tako verzijo, kajti si skoraj ne mora predstavljati, da bi Gruber kaj takega zaupal prav ameriški tajni službi. Strokovnjaki za vojaška skfa-dišCa v Avstriji medtem ne izključujejo, da je poleg orožja v skladiščih skrito celo tudi zlato. Po poročanju nekega ameriškega dnevnika pretekli teden pa je celo možno, da so bila taka skladišča tudi v Švici in v Italiji. Koroški dnevnik »Kronen-Zei-tung« pa je v svoji včerajšnji izdaji celo poročal, da so tudi britanske okupacijske sile na Koroškem naložili številna skladišča »z najrazličnejšim orožjem za boj proti Tito-komunizmu«. O tem da menda obstajajo celo dokumenti v varnostni direkciji v Celovcu. Večino teh skladišč pa naj bi britanske zasedbene sile pred svojim odhodom uničile. Ivan Lukan TISKOVNO SPOROČILO SSK 0 resoluciji o manjšinah CELOVEC - Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) je na svojem občnem zbom preteklo soboto v Celovcu storila pomemben korak k novem pojmovanju narodnostne politike znotraj slovenske narodostne skupnosti. Le-vo-liberalno usmerjena narodnopolitična organizacija koroških Slovencev se je dokončno odpovedala ozkemu nacionalnemu gledanju manjšinske problematike. Novo pot ZSO v 21. stoletje je podprla velika večina skoraj dvesto navzočih delegatk in delegatov, ki so na tajnih volitvah s skoraj 94 odstotkov potrdili tudi dosedanjega predsednika Marjana Sturma. Pri volitvah ostalih odbornikov ni prišlo do večjih sprememb, nova druga podpredsednica je postala Ana Blatnik, predsednica Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPO«. Kretnice za novo manjšinsko politiko v smislu večje opdprtosti in sožitja je občni zbor postavil s sprejetjem posebne programske resolucije ZSO, s katero se le-ta odpira evropskim integracijskim procesom, katerih glavna težišča so skupna državnost več narodnih skupnosti in narodov, kulturni in jezikovni pluralizem ter sodelovanje preko meja na lokalni, regionalni in državni ravni. Nadalje so delegati občnega zbora soglasno sklenili resolucijo, v kateri ZSO poziva avstrijsko zvezno vlado in državni zbor, naj Cimprej sprejme ustavno določilo, s katerim se Republika Avstrija priznava k svoji zgodovinsko zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti ter priznava prispevek avstrijskih narodnih skupnosti k avstrijski identiteti. »Osnovno načelo manjšinske politike ZSO v prihodnosti pa mora biti sožitje med večino in manjšino, kajti brez konstruktivnega vzdušja ni moC doseči enakopravnosti«, je poudaril za nadaljnjih štiri let izvoljeni predsednik Marjan Sturm, ki je v svojem govoru uvodoma poudaril, da nova evropska manjšinska politika izhaja iz prepričanja, da je treba ohraniti evropsko jezikovno in kulturno raznolikost, to pa da je moc doseči le z ustvarjanjem ozračja strpnosti in dialoga, torej ozračja, v katerem lahko vsi enakopravno sodelujejo v političnem življenju. Ko je govoril o Avstriji in Slovencih je predsednik ZSO izpostavil, da je avstrijska nacija »izraz zgodovinsko zrasle kulturne, jezikovne in etnične raznolikosti« in da so bile prav avstrijske avtohtone manjšine tiste, ki so bistveno prispevale k nastajanju ti. avstrijske identitete. Na drugi strani pa so tudi manjšine same pod vplivom te avstrijske kulturne, jezikovne in etnične raznolikosti, tako da je slovenska narodnostna skupnost sestavni del tako slo- venskega kulturnega prostora kakor tudi avstrijskega kulturnega prostora, je dejal Sturm in'dejal, da torej oba ta kulturna prostora vplivata in oblikujeta identiteto koroških Slovencev. Dejstvo, da so koroški Slovenci kot avstrijski državljani sestavni del avstrijske družbe in se pri svojih strankarskopohtiCnih odločitvah odločajo kot večinski narod, pa narekuje manjšini politiko v smer integracije v večinske stranke in ne politiko, ki vodi v izolacijo, je nadaljeval Sturm in poudaril, da se ZSO - v nasprotju k Narodnemu svetu koroških Slovencev - ne zavzema za lastno (nacionalno) politično stranko. ZSO pa tudi ne pa bo ovirala morebitno uresničitev modela, ki ga podpira del manjšine. »Z integracijo v stranke in v družbo ne odstranjujemo le v lastnih vrstah zagledanost v lastno narodnost in z njo povezano izolacijo od družbe, v kateri živimo, marveč s svojim sodelovanjem na vseh področjih javnega in političnega življenja dopri-našamo svoj del k demokratičnemu razvoju avstrijske družbe in države«, je izpostavil Sturm, ki se je jasno izrekel proti vsakršnemu merjenju nacionalnih sil na Koroškem. »Tako merjenje dobi tisti, ki je močnejši, torej večina, poleg tega pa taksna koncepcija nujno vodi do polarizacije med tistimi, ki se priznavajo k narodni skupnosti, in tistimi, ki tega ne želijo. Zato se ZSO zavzema za demokratično narodno zavest, ki je odprta in strpna, tako na znotraj kot na zunaj. Taksna zavest pa sprejema različne stopnje narodne zavesti in akceptira vse demokratične politične in ideološke opcije. Sele v tem pride do izraza resnični pluralizem«, je dejal predsednik ZSO in zaključil, da mora biti skupni imenovalec pri vseh prizadevanjih sožitje in skrb za slovenski jezik in kulturo. ZSO se bo zato - skupaj s pripadniki večinskega naroda - prizadevala za kontruk-tivno vzdušje v dežeh in je v ta namen predložila občnemu zboru katalog ukrepov, ki vsebuje izboljšanje in razširjenje dvojezičnega šolstva, ustanavljanje nadaljnjih javnih dvojezičnih vrtcev na južnem Koroškem, depolitizacijo slovenske kulturne dejavnosti, izobraževanje odraslih, razvoj pluralistične publicistike v slovenščini ter ponudba informacij o življenju manjšine v jeziku večine, razširitev slovenskih in skupnih radijskih in televizijskih oddaj v okvira javnopravnega ORF-a, itd. Dolžnost manjšine pa je skrb za lastni jezik in kulturo ter večini omogočati dostop do jezika in kulture manjšine brez nacionalno priznavalnega principa. Razprava o novih programskih smernicah ZSO je pokazala, da uživa nova pot tako znotraj te organizacije kot tudi s strani večinskega naroda (občnega zbora so se udeležili tudi nemško govoreči posamezniki in organizacije večinskega naroda) močno podporo. Glede odnosov med ZSO in NSKS pa je bilo poudarjeno, da se ZSO nikakor ne zapira no-tranjeslovenskemu dialogu. Na obenem zboru ZSO so bili navzoči tudi številni Častni gosti. Med drugim predsednik SKGZ v Trstu Klavdij PalCiC, ki je podprl odpiranje ZSO v smislu evropskih integracijskih procesov, v zvezi s politiko R Slovenije do Slovencev v Italiji in Avstriji pa je izrazil željo po državniškem odnosu, ki upošteva tudi pluralizem znotraj manjšin. Upoštevanje političnega pluralizma znotraj manjšine je podčrtal tudi podpredsednik državnega zbora Slovenije Lev Kreft. V imenu koroškega deželnega glavarja Zematta je občni zbor pozdravil deželni poslanec in pli-berški župan Raimund Grilc, za socialdemokrate pa deželna poslanka Mehtta Trunk. Predsednik NSKS Nanti Olip je v svojih pozdravnih besedah še razširil geslo občnega zbora ZSO. Pozivu k jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti je dodal še politično. Na sliki: Predsedstvo občnega zbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem s predsednikom Marjanom Sturmom (za govorniškim odrom). TRST - Deželno tajništvo SSk je na svoji zadnji seji obravnavalo osnutek resolucije o slovenskih manjšinah, ki ga je decembra lani sprejel Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije in ga posredoval slovenskim manjšinskim organizacijam v sosednjih državah, da bi iznesle svoje morebitne pripombe k predlaganemu besedilu, preden bi ga slovenski parlament obravnaval in ga dokončno odobril na plenarnem zasedanju. Deželno tajništvo je v resnici imelo veC opazk, ki jih je medtem že posredovalo Odboru. Sicer pa je SSk v pismu predsedniku Odbora Borutu Pahorju izrazilo predvsem zadovoljstvo, da se je Državni zbor Republike Slovenije odločil za takšen akt, ki bo prav gotovo pomembno prispeval k boljši ureditvi odnosov med Republiko Slovenijo in slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Poleg tega je SSk tudi z zadovoljstvom ugotovila, da temeljna zasnova dokumenta, ki ga je Odbor sprejel, v veliki meri ustreza njenim pričakovanjem. Odbor za mednarodne odnose DZ RS v svojem osnutku resolucije med drugim pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih orga- nizacij v posameznih sosednjih državah za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo ter podpira tudi napore za zajamčeno zastopstvo predstavnikov manjšin v zakonodajnih in dragih političnih predstavniških telesih, kar sta že dolgo tudi dve temeljni programski točki SSk. To je SSk tudi potrdila v »Predlogih za politično strategijo Slovencev v Italiji«, ki jih je objavila 3. decembra 1995 ob praznovanju 20-letnice svoje deželne organiziranosti ter jih ponudila v razmislek in razpravo vsej slovenski javnosti v Italiji. Deželno tajnštvo SSk pa je na svoji zadnji seji tudi razpravljalo o tem, kako bi omenjeni dve programski točki zaceli uresničevati. Posebno pozornost je namenilo vprašanju skupnega izvoljenega predstavništva oziroma Narodnega sveta Slovencev v Italiji, kot bi to predstavništvo po njenem lahko imenovah. Da bi popularizirala to idejo in da bi hkrati ugotovila, kaj o njej misli širši krog Slovencev v Italiji, namerava SSk izvesti poštni referendum med slovenskim prebivalstvom na Tržaškem, Gorišken in Videmskem. Podrobnejše informacije o tej pobudi bo SSk objavila v kratkem. PISMA UREDNIŠTVU Slovenščina v Občini Devin ■ Nabrežina Spoštovani urednik V svojem poklicu se večkrat soočam z ra-zobešanjem sodnih odlokov na oglasnih deskah okoliških občin naše pokrajine. Občinam, ki so po Londonskem in Osimskem sporazumu ter po statutu dvojezične, sem te odloke vedno pošiljal s spremnim pismom v slovenščini. Resnici na ljubo, samo Dolinska občina mi je vračala odlok z dvojezičnim žigom o opravljenem razobesu. Zgoniska občina je vedno in gladko odgovarjala samo z italijanskimi pismi. Za Repentabor nimam neposrednih izkušenj. Devinsko Nabrežinska občina je do pred ednim letom vedno sprejemala slovenska pisma brez pripomb, ter jih vračala opremljene z žigom, ki je potrjeval razobes odloka, samo . v italijanščini. Maja lani sem prvič prejel pismo, redno opremljeno z žigom samo v italijanščini, in s precrtano pripombo na vrhu pisma »Provve-dere alla traduzione«. Ne vem, kdo je je to dodal. Decembra lani mi je bilo ponovno povrnjeno moje pismo v slovenščini, s pripombo na vrhu »Traduzione!«, opremljeno seveda z žigom o razobesu sodnjiskega odloka samo v italijanščini. Kje je torej novost? Novost je v dveh okoliščinah: prva je v tem, da, pripet mojemu pismu v slovenščini, je bil povrnjen tudi italijanski prevod istega, opremljen tudi ta s žigom o razobesu samo v italijanščini, ter overovljen od občinskega urada za prevode. Druga novost pa je v tem, da žig »Dostavnega urada« (Uffucio Notifiche«), ki je bil maja '95 dvojezičen, je postal decembra ’95 samo italijanski, vključno z nazivom občine. Razumem, da se hočejo občinski uradi v Nabrežini strogo držati obstoječih norm, v katerih naj bi pisalo, da mora biti vsak odgovor oblasti opremljen s prevodom v slovenščino. Toda tudi potrdilo o razobesu je sestavni del odgovora in tako tudi žig odgovornega funkcionarja. Da ne govorimo o nazivu občine, ki je po statutu dvojezičen. Rad bi tudi vedel, zakaj je bila prejšnja praksa spremenjena in zakaj so »izginili« dvojezični žigi občinskih uradov. Gre za nadaljni korak v prestopno, a dokončno odpravo slovenščine in slovenskih znakov v Nabrezinski občini v oprid izključno italijanskega jezika in okolja? Kdo to vodi in bo za to odgovarjal? S spoštovanjem Peter MoCnik Odprto pis advokat pismo advokatu pro£ Augustu Siuagri Dne 28.12.1995 je slovenska televizija prenašala intervju, ki ga je imel z vami novinar Pengov. Med drugim ste dejali: 1. Pripadnike bataljona "Benito Mussoh-ni” so ob koncu vojne pobili samo zato, ker so bili Italijani. 2. "Etničnega CiSCenja” niso izumili Srbi, myveč Slovenci. 3. Italijani med vojno niso poCenjah zločinov, vendar ste dopustili možnost, da je posamezni "cialtrone” (baraba) tudi kaj hudega zagrešil. 4. Ugotovijo naj se krivci za fojbe. 5. Slovenska vlada naj se opraviči italijanskemu narodu. Pojdimo po vrsti. Glede izginotja bataljona "Mussolini” je znano, da so bili ti vojaki kolaboracionisti nacistov in so skupaj z essesovskimi enotami po kapitulaciji Italije operirali po slovenskih vaseh. Vzrok torej ni bil v pripadnosti italijanskemu narodu. Spekulacijam o Številu trupel v fojbah je treba dodati, da so v kraških jamah ne le Italijani, temveč tudi srbski Četniki, slovenski kolaboracionisti, essesovci in drugi. "Etnično CiSCenje” Na pripombo novinarja, da so "CiSCenje” izvajale italijanske oblasti v Istri in Slov. Primorju že po prvi svetovni vojni, ste ostro reagirah, ceš, da za to ni dokazov. Dokazov je na kupe z imeni, priimki, dokumenti in fotografijami. Najprej je italijanska država ukinila vsa kulturna, telovadna in druga društva. Unicih so knjižnice, ukinili časopise, zaprli slovenske šole, prepovedali celo slovensko bogoslužje, poitalijančili slovenske priimke, imena krajev, rek, gora. Kot otrok sem doživel preiskavo na našem domu. Karabinjerji niso iskali bomb, temveč knjige in ne "subverzivne” knjige, ampak slovenske knjige sploh. Tudi v teh primerih ni šlo za "cialtrone" temveC za kraljeve karabinjerje. Leta 1920 so zažgali slovenski Narodni dom v Trstu, ki ga je projektiral slavni arhitekt Maks Fabjani. Po prvi svetovni vojni so iz "novoosvobo-jenih krajev” premestili v notranjost Italije učitelje, železničarje in druge uradnike (Samo v Bolonji je bilo okoli 50 slovenskih in hrvaških železničarskih družin.). Slovenska inteligenca je množično emigrirala v Jugoslavijo. Italijanski državi je tako uspelo obglaviti slovenski in hrvaški živelj. Iz lastnih izkušenj vem, kako se počuti mladenič, ko mu v Trstu podoficir finančne straže primaže zaušnico samo zato, ker spregovori nekaj besed v slovenskem jeziku in to v kraju, kjer živijo Slovenci že 1.500 let. Gospod Sinagra, ah ni bilo to "etnično čiščenje"? x Glede italijanske države, ki po vašem ni počenjala zločinov bom navedel najprej dogodke, ki jih poznam. Leta 1942, ko je bilo ozemlje do Postojne in Snežnika v okviru italijanske države, je manjša skupina upornikov izvedla nekaj sovražnih akcij na območju Ilirske Bistrice, ki so jo Italijani prekrstih v Viha del Nevoso. Na zahtevo reskega prefekta Testa so prišle 4.7.1942 močne fašistične enote z neomejenimi pooblastili (carta bianca). S pomočjo redne vojske, karabinjerjev in policistov so obkohli naslednje manjše vasi: KilovCe, Ra-teCevo Brdo, Gornja Bitnja, Dolnja Bitnja, Podstenje, Podstenjšek in Mereče. 28 nedolžnih ljudi so takoj postrelili, izropah hiše, in jih zažgali. Preostale vaščane so odgnah v internacijo. Naslednji dan so na trgu v Ilirski Bistrici obesili dva mladeniča. Videla sem ju, podpluta in polna ran po glavi. Dan kasneje so na Mali Bukovici obesili fanta in dva brata pred očmi njune matere. Iz okupirane Slovenije so italijanske oblasti odpeljale v taborišča skoraj 30 tisoč ljudi in to na 330 tisoč prebivalcev, (kolikor so jih nasteh leta 1941 v "Ljubljanski pokrajini”). Mogoče ste že slišati za koncentracijsko taborišče na otoku Rabu? Tam je bilo okoli 15 tisoč internirancev, pretežno Slovencev. Med njimi je bilo veliko Število žensk in otrok. Okoli 4 tisoč jih je pomrlo. Komandant taborišča je bil karabinjerski polkovnik Vincenzo Cuiuli, poznan kot sadist. V Italiji so bila Se naslednja taborišča: Gonars in Visco v Furlaniji z okoti 5 tisoC interniranci, Padova, Monigo v Trevisu in Renic-ci v Toskani. V Trstu pa Rižarna s kremato-rjem, kjer so sežigali po večini Slovence in Hrvate tudi s pomočjo italijanskih kolaboracionistov. Med italijansko okupacijo dela Slovenije so italijanske oblasti umorile 145 Slovencev. Govorim o talcih, ne o borcih, gospod Sinagra. K temu je treba prišteti Se 83 žrtev, ki jih je obsodilo na smrt vojaško sodišče v Ljubljani. Pa še tiste, ki so jih pobiti med "Čiščenjem” terena v ofensivi leta 1942, in žrtve iz Slov. Primorja. Pravite, da ni dokazov. Ne verjamem, da ste naivni, gospod Sinagra. Ce pa res ničesar ne veste, preberite si vsaj knjigo italijanskega vojnega kurata Pietra Brignolija "Maša za moje ustreljene” (Santa Messa per i miei fu-cilati), ki je izšla leta 1973 pri Založbi Longa-nesi v Milanu. Kurat je bil priča stotim ustrelitvam v Času med majem in decembrom 1942. leta. Kurat Brignoli je bil le eden od neštetih vojaških duhovnikov, ki so spremljali italijansko vojsko. Komandant korpusa štirih divizij, ki so izvajale ofenzivo, je bil general Taddei Orlando. Na posvetu z oficirji divizije Sardinskih granadirjev je rekel: »Moramo povrniti premoč in ugled Italijanov, tudi Ce bi zaradi tega izginiti vsi Slovenci in bi bila Slovenija porušena.« Vse to niso počenjati posamezni "cialtro-ni” temveC italijanska država. Da ne bo nesporazumov: obžalujem vse žrtve vojne in tudi tiste, ki so bili pobiti po končani vojni. Vendar je treba Italijanom povedati: Ce ne bi bilo fašizma, ne bi bilo fojb, niti krutega zavezniškega bombardiranja italijanskih mest, niti Ardeatinskih jam. Preidimo sedaj k Vasi zahtevi, naj se slovenska vlada opraviti italijanskemu narodu. (Tudi Gianfranco Fini je v Trstu zahteval, naj predsednik KuCan poklekne pred fojbami.) Se vam ne zdi, gospod Sinagra, da bi moral najprej nekdo drugi klecati pred slovenskimi žrtvami? Želite, da bi tudi Slovenci spoznati vso resnico. Je v Vas toliko moža, da boste posredovati italijanskemu narodu tudi te in podobne dogodke? Če bo tako, boste zaslužiti moje skromno spoštovanje. Prav te dni se je vrnil na kraj zločina nacistični oficir Priepke, ki je izvršil pomor talcev v Ardeatinskih jamah. Strinjam se z Vami, da je treba zločine razkriti zaradi zgodovinskega spomina. Toda, ali je tak način ciničnega prikrivanja zločinov nasprotne strani etičen? Gre za tisto stran, ki je sokriva za drugo svetovno vojno. Verjamem, da veste, da je Italija napadla Jugoslavijo in ne obratno. Slovenci smo dobro informirani, vemo za Os Rim-Berlin, za "Tribunale speciale” v Rimu, za Ardeatinske jame, za Marzabotto, za Piazzale Loreto, za Zid žrtev na bolonjskem glavnem trgu, za plin po abesinskih gorah, za Albanijo, Grčijo, Cmo goro, Dalmacijo. Ob koncu vojne sem bil v Bolonji. Tam sem srečal partizanskega oficirja, ki je prišel iz Milana. Kot veste, so italijanski partizani osvoboditi Severno Italijo nekaj dni pred prihodom AngloameriCanov. Partizan je povedal, da so v tistih dneh lovili po Milanu fašiste, jih voziti v neko klavnico na periferiji in jih streljati. Nekateri viri govorijo o 27 tisoC pobitih. Tudi o tem italijanski mladi rodovi ne vedo ničesar. Strinjam se z vami, gospod Sinagra, da je treba razkriti vso resnico o grozodejstvih. Ce pa hočemo sodno preganjati posamezne krivce, začnimo kar z glavnimi. Takrat bom verjel v vašo dobronamernost. Se najbolj prav pa bi bilo, da bi vsak narod dosegel lastno katarzo brez sprenevedanja v upanju, da se kaj takega ne bi nikoli ponovilo. To bi bilo najboljše poroštvo za utrjevanje doseženega prijateljstva, ki je potrebno obema narodoma. Frane TomSiC Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 31 i 2 3 4 5 6 1 r 8 9 10 11 12 13 14 1 5 16 17 18 19 20 21 22 2 3 24 25 26 27 28 29 30 3 1 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28. tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena; 1.500 LIT: 55 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Sdetti p iu ri m a r elt o vx> li, o o me dei proprietvirj dede cai v/žc/ž /h 'S fr (tro /r/ftt 'fr • fr/ttfr r/r t 'r fr r 7fr/rr> 'fr /irr^fr fr (fr/ /tctvfrrf! fr n fr rtffr ?(fr: 'fr ('rtersrs/t' rr' ' J/mr/fr fr /)( (/rt/t/f nm fft -tcofrjr •/ti/crtir nttrvf ■(/(/fr fr K f(f (((/(' tl . /'frr V'{ (r (fr/fr /(j//(( v. fr/'u(/fr'( (fr// ’.'fr/jr((((/(//o x. /*frt\(i(it (fr/fr( ‘ V/(Yrsr(?(t ((((/((o y. fr'/Nffrrc rai/ffrff % . frKK/frtv frerttf/t/tro Z. /,(r/(r%%d fr(H,’tr-/tr. frtt.UtM fr (/(((( ti. frfrtt.m t/t S. Pf (/(•(> t. /■‘((/d \ •, r . l/ntjfr/en/t((t//- #. frr((ttt(/(( (//■(»(/(// 9. A (///h. fr (/(//(( Satfrfr? K . frtNf.tV fr(tt//tCttfr // . /fr. /(((((/((((((( /)(((/( rt. C/ttfrn X ./(t/o/tft) rt f tfun t:iX cz/rvvv' tuKrt rt. /fr((.rt/ /'/er/frt/ d. frfrfr.ttr (frrt fianfr/t /f> .fro/u/ //frt t r/tfr.M t/t/Zr fr M. Ham /7. Osf/tt/ttZt frrrt/e t*. 0(/(tt/(tfr‘(>/-> (V .ftt/ffr jcVormd/t TO. frct.ttr. c/ ncctfro rrfrn/ttafr tz. Cfrfr.ttt (/( /.t/frctette/ Sfrttr/ptHjftr jfrrae/t/frv '(■} Tbtrfrrt/ (/(//t (Htrr/otttfrt #*. fr (((‘(/(/(/<4 (fr// rrtf/t/frfr (t/r(t '/■S. Cfrfrtttt frrrttt rV/tr/rt/ *6. r/rt(Kf/ . V. . '//(/(t// o /Z a tt t 't/ 77. Ccut-M (/(//t/ /h.e/tf 'ta. /asa , tfrt/tfr/tt.v/tfrf ?((. frorjtrrt/* /(//nrti ■to. frft/rfr/ t (fr/ X(t// Ti!. Cttft/frpft •3?. .ifr/rt/Zo ■VJ. Cr/itr/ (fr ftn//>fr'c(i />((/(//(■(/(' A~. /X. Z,rfrs/ro rfr/ jrtroftetffttv/ (/(//( r(r.t( (//' r(*sryutyr)( nr/fr .to/fro-mmttttt moreni ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA Po oceni delavcev uprava zapostavlja vprašanje varnosti Na današnji skupščini bodo odločali o nadaljnjih protestih Ob sestih se je za- delavnim turnusom in kij učil prvi del protestne stavke, na današnji skupščini, ki bo ob 13.30, pa se bodo delavci škedenjske železarne odločili, Ce s protestom nadaljujejo in kako. Do zaostritve odnosov med sindikalnimi prestavniki uslužbencev in upravo podjetja, (železarno kot večinski delničar - 80 ods.- upravlja grupa Lucchini) je prišlo v petek. Zaradi nenehnega stopnjevanja nadurnega dela in premajhne pozornosti do varnosti na delu so sindikalni predstavniki delavcev najprej ustno protestirali, po prekinitvi pogovorov z upravo pa oklicali stavko, ki se je začela z nedeljskim se končala danes zjutraj. Spor med delavci in upravo zadeva predvsem proizvodnjo jekla. Glede tega je uprava iznesla predlog, da bi sestavila skupino mladih delavcev, Id naj bi samostojno prevzela delovni turnus. Po oceni sindikata pa bi zaradi neizkušenosti mladih delavcev, ki so jih komaj zaposlili, lahko prišlo do nesreč. Zato se je tudi tovarniški svet odločil, da bo zaprosil za poseg pokrajinski inšpektorat za delo in poseben servis medicine dela, ki bi morala pregledati obrat z ozirom na delovne razmere in na stopnjo varnosti. NA POBUDO SINDIKATA Nov urad CGIL za priseljence Urad bo odprt dvakrat na teden - CGIL se zavzema tudi za spremembo dekreta Vprašanje priseljencev v Furlaniji-Julij-ski krajini ima povsem svojstvene značilnosti, posebno zaradi velikega Števila delavcev z obmejnega območja, kar je CGIL navedlo k temu, da je zahtevalo vrsto popravkov k vladnemu dekretu in »persona-lizacijo« nekaterih instrumentov, ki naj bi Ščitili zainteresirane. Predloge sindikata so orisati na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležiti Roberto Treu (na deželni ravni odgovarja za mednarodna vprašanja CGIL), Bruno Zvech (tržaški pokrajinski tajnik CGIL) in Bruno Colombetta (odgovarja za novi »urad za priseljevanje« pri sindikatu, ki bo odprt vsak ponedeljek in Četrtek od 16. do 19. ure v Ul. Pondares 8). Roberto Treu je naglasil, da je CGIL od vsega začetka nasprotovala dekretu, za katerega se je izkazalo, da ga ni mogoče uveljaviti. Računati so, da je kar 400 tisoč oseb v ilegali, z novimi določiti naj bi »prišle na dan«, doslej pa je svoj položaj uredilo le nekaj vec kot 52 tisoč ljudi. Po mnenju CGIL torej dekret, za katerega sta se potegovati AN in Severna Liga, ni dosegel svojega namena. Na podlagi zbranih podatkov pa Trst in naša dežela predstavljajo poseben primer. Tujih delavcev v Trstu je 13 tisoč, torej 18% od skupno vseh tujcev, v deželi naj bi jih bilo od 30 do 32 tisoč. V teh poda-tkilr so všteti begunci, ki so našli zaposlitev, ne pa delavci z obmejnega področja. Število beguncev iz krajev bivše Jugoslavije se je v zadnjih letih silovito povečalo, od 30 tisoC leta 1990 na 89 tisoč predlanskim in na 90 tisoC lani. Tudi Ce upoštevamo, da se jih bo del vrnil domov, bo treba temu vprašanju Se naprej slediti. Posebno poglavje predstavlja delo na Cmo, o katerem sicer ni konkretnih podatkov, pri Čemer pa gre upoštevati, da tujci niso konkurenčni domačim delavcem (-npr. hišne pomočnice). V tem smislu je CGIL na vsedržabvni ravni sprejela predlog deželne CGIL o popravkih, ki bi jih morati vnesti v ukrep, s katerim se ukvarja senat: odobriti bi morali določilo, po katerem bi vprašanja urejevati z dvostranskimi sporazumi (kot je na primer videmski); hišnim pomočnicam z onkraj meje bi morali nameniti isti tratma kot tukajšnjim; okrepiti bi morati kontrolo glede dela na Cmo. BENCIN / PO ZNIŽANI CENI Običajni naval avtomobilistov na bencinske bone Dolge vrste ljudi pred uradom na hipodromu - Razdeljevanje se bo nadaljevalo do 23. februarja Na stotine ljudi je navalilo na občinske izpostave in urade, v katerih so zaceli včeraj razdeljevati bencinske bone. Dopoldne se je dolga vrsta avtomobilistov vila na hipodromu: na dragocene pole so morali Čakati tudi po eno uro. Popoldne so bone razdeljevali tudi v občinskih izpostavah. Razdeljevanje bodo nadaljevali do 23. februarja. Zjutraj in popoldne na hipodromu (od 9. do 13. ure in od 15.30 do 19.30), v popoldanskih urah pa na izpostavah v Ul. Locchi 21 (od 15.30 do 19.30 od torka do petka), na Rojanskem trgu (od 15.30 do 19.30 od ponedeljka do petka, razen torka), v Ul. Foscolo 1 (od 15.30 do 19.30 od ponedeljka do petka, razen srede), pri Bosketu 3F (od 15.30 do 19.30 od po-nedljka do petka, razen Četrtka). Občani okoliških občin lahko dvignejo bone v občinskih uradih: Devin-Nabrežina in Dolina ob delavnikih od 9. do 13. ure, Repentabor ob torkih in sobotah od 10. do 13. ure, Zgonik ob torkih, sredah in sobotah od 9. do 13. ure, Milje od torka do sobote od 15. do 19. ure. Proces se nadaljuje aprila: Primoža Sancina dolžijo upiranja in povzročitve telesnih poškodb policistu Primož Sancin, ki ga dolžijo, da se je 8. marca 1993 na kvesturi upiral in povzročil telesne poškodbe policistu, ki »mu je skušal preprečiti, da bi fotografiral v notranjosti kvesture«, kamor je prišel, da bi vložil zahtevo po informacijah v zvezi z neko manifestacijo MSI, se bo pred sodnike vrnil 11. aprila. Proces so namreč odložili, ker je manjkala neka priča. Aprila naj bi zaslišali Se nekatere priče (med njimi sta tudi prof. Samo Pahor in načelnik Di-gosa Sodano) ter samega Sancina, ki trdi, da so policaji njega udarili. Odv. Peter Močnik, ki Sancina brani po službeni dolžnosti, je postavil se vrsto zahtev, o katerih se bodo izreli po zaslišanju prič (zahteval je imena vseh oseb, ki so se omenjenega 8. marca obrnile na urad za tujce na kvesturi; sprejetje videoposnetka z manifestacije društva Edinost z dne 7. marca; ugotovitev, ali je kaseta, na katero je Sancin snemal dogajanje na kvesturi, delno zbrisana). Odprto je tudi vprašanje veljavnosti vročitve poziva obtožencu: sodišče pravi, da je Sancin s svojo prisotnostjo na včerajšnji obravnavi (predsednik Trampuš, javni tožilec Nicoli, tolmač Marko Ukmar, zapisnicarka Stella Hrovatin) saniral vročitev, vendar odv. Močnik misli drugače, po njegovem mnenju je sanacija možna samo z novim aktom. Nabrežinski karabinjerji aretirali nemškega državljana, ki je zakrivil okrog 80 kaznivih dejanj V Nemčiji so za njim izdali kar sest zapornih nalogov, dolžijo ga cele vrste kaznivih dejanj, od kraje in prevare do nedovoljene prilastitve ter podobno: seznam je neverjetno dolg, bil je očitno pravi »profesionalec«, zakrivil je okrog 80 takih prekrškov. Sedaj je 52-letni Hans Peter Ullmann v koronejskem zaporu, kjer Caka, da ga izročijo nemškim sodnim oblastem. Ullmann, ki je nemški državljan, se je roki pravice uspešno izmikal vse od leta 1989. Pred dnevi pa je padel v roke nabre-zinskim karabinjerjem. Bil je v družbi nekaterih italijanskih državljanov, katerih kazenski list ni prav neomadeževan. Ko so ga vprašali za osebne podatke, jim je sicer odgovoril, vendar so ugotovili, da si je vse kratkomalo izmislil. Laž pa ima kratke noge in ko so pregledali stanovanje nekega njegovega italijanskega pajdaša, so našli tudi prave dokumente, na podlagi katerih so ugotovili njegovo istovetnost. Povezali so se z nemškimi sodnimi oblastmi in tedaj je prišlo na dan, koga pravzaprav imajo u rokah. II PICCOLO / SPOR SE TRAJA Od včeraj 14 novinarjev v dopolnilni blagajni Včeraj so v uredništvu tržaškega dnevnika II Pic-colo preživljali prvi »krizni« dan: za 14 novinarjev se je namreč začela dveletna dopolnilna blagajna. Nekateri od novinarjev, ki so prejeli uradno obvestilo lastništva, da ne sodijo vec med uradno zaposleno delovno silo, so sicer prišli v uredništvo, vendar samo »na obisk«. Uprava je že poskrbela, da nimajo veC dostopa v računalniški sistem, da so torej tudi v tem smislu »zbrisani«. V včerajšnji številki dnevnika, ki je izšel po nekajdnevni stavki novinarjev, so svoje o zadnjih dogodkih povedali uprava in sindikalni predstavniki novinarjev. Stališča so seveda precej narazen, uprava obtožuje novinarje, da se nikakor nočejo dogovoriti in da so se celo obrnili na sodno oblast (obravnava bo marca), novinarji pa poudarjajo, da se uprava nikakor ne drži dogovora, ki so ga sklenili februarja lani. Predvsem pa sindikalni odbor novinarjev v svojem sporočilu naglasa, da lastništvo načenja tkivo Časopisa, ki postaja vse skromnejši. Že februarja lani je sindikalni odbor novinarjev pristal na sanacijski plan lastništva, ki je z njim skušal prehitevati težave, ki jih še ni bilo, nekaj mesecev kasneje pa je uprava samovoljno spremenila nekatere postavke, zato so se novinarji tudi obrnili na sodišče. Spor torej se ni poglajen, ne samo zaradi števila novinarjev, katerim je bila dosojena dopolnilna blagajna, temveč tudi zaradi načina nastopanja lastništva. Na nedeljski skupščini so se novinarji odločili, da stavke ne nadaljujejo, zahtevali pa so, da bi uprava pogajanja resneje zastavila. Do nadaljnjega pa novinarji člankov ne bodo podpisovali, sodelovanje zunanjih sodelavcev pa bodo omejili. g| NOVICE O padca Berlinskega zidu do novega svetovnega nereda Na pobudo mirovniških oiganizaciji bo univerzitetni profesor in tajnik Italijanskega urada za mir Gio-vanni Sallio jutri popoldne, ob 16.30 v avti A inštituta za fiziko na tržaški univerzi govoril o moči mirovniške pobude, o padcu Berlinskega zidu in novem svetovnem neredu. Velik odmev filma Underground Film Undeigroimd Emira Kusturice doživlja rekorden uspeh v tržaški kinodvorani Ariston. Film, ki so si ga ogledali tudi obiskovalci iz Slovenije, bo na sporedu do Četrtka. Underground, ki je bil nagrajen v Cannesu z zlato palmo, je grotesken prikaz jugoslovanske povojne zgodovine. Pomoč obolelim za rakom Leado (Liga, ki obolelim za rakom nudi pomoč na domu) ponuja pomoč vsem bolnikom, ki se spo-prujemajo z rakom, in njihovim družinam. Leado nudi zdravniško, bolničarsko in socialno pomoC, posegi pa so brezplačni. Za podrobnejše informacije zanteresirani lahko pokličejo telefonsko Štev. 771173 od ponedeljka do petka vsak dan od 9.30 do 12. ure. Prebivalci kritizirajo rajonske svetovalce Odbor prebivalcev Sv. Ivana, Kjadina in Rocola je sklical za danes, ob 11. uri na sedežu rajonskega sveta novinarsko konferenco. Na njej bodo protestirali zaradi večkratne nesklepčnosti rajonskega sveta. Odbor namerava javno ožigosati vse tiste svetovalce, ki se niso udeležili sej. Kot dokaz slabega delovanja rajonskega sveta odbor navaja dejstvo, da svet ni bil sklepčen niti, ko bi moral izreci predhodno mnenje o občinskem proračunu za tekoCe leto. Občni zbor krvodajalcev Zveza krvodajalcev tržaške pokrajine se bo zbrala na obenem zboru v petek. Redni občni zbor bo v prvem sklicu ob 19. uri, v drugem pa ob 20. uri in sicer v dvorani Lige za boj proti raku v Ul. Pieta 17. Zbiranje podpisov za odstavitev Scalfara Klubi Pannella nadaljujejo z zbiranjem podpisov pod ljudsko peticijo, ki zahteva odstop predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara in njegovo formalno obtožbo, češ da je kršil ustavo. Podpise bodo zbirali danes od 17.30 do 19.30 za cerkvijo sv. Antona, jutri pa od 15.30 do 19. ure na sedežu v Ul. del Sale. Natečaj Društvene prodajalne na Opčinah Društvena prodajalna na Opčinah razpisuje natečaj za raziskavo Zadružništvo na Opčinah, kot prispevek k spoznavanju krajevne zgodovine. V ta namen določa 1 milijon lir nagrade. Raziskave se lahko udeleži posameznik, ki je že dokazal svoje zanimanje za tovrstno delo s kako publikacijo ati kdor (tudi skupina) se namerava Studijsko baviti z gospodarsko tematiko. Prošnje na navadnem papirju sprejema do 3. marca 1996 Društvena prodajama na Opčinah, Alpinska 95. V prošnji navedite osebne podatke in morebitne dokaze o zanimanju za zadružništvo nasploh. Komisijo sestavlja društveni odbor. Natečaj za 23 mest zdravstvenega delavca Tržaška občina razpisuje natečaj za 23 mest zdravstvenih delavcev. 19 mest je namenjenih tistim, ki so vpisani seznam brezposelnih in nimajo Se 41 let, 4 mesta pa so namenjena uslužbencem občine. Vpisane v seznam brezposelnih bo občinska sekcija za zaposlovanje poslala neposredno na selekcijo. Za dodatna pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje pri tržaški občini (tel. 6754911). Roparji še na prostosti Treh roparjev, ki so v soboto »obiskati« uramo Do-bner v Ul. Dante 7, še niso izslediti. Domnevajo, da je slo za rop »po naročilu«, saj gre za specializirano trgovino, v kateri najdemo proizvode znamke Rolex, Patek Philippe, Jager-Le Coultre, Breitling. Plen naj bi znašal okrog pol milijarde tir, vendar je bilo blago zavarovano. Roparji (obrazov niso imeti zakrinkanih, biti so tudi brez rokavic) so v uramo vdrti nekaj po 19. uri, lastnik je odšel nekaj minut prej. Enemu od dveh prodajalcev so na sence pomerili pištolo z grožnjo, da ga ubijejo, Ce ne odpre predalov. Ni imel izbire. Dodobra so počistili tudi sef, nakar so odšli. Utice so bile skoraj prazne, nihče ni opazil, kam so zaviti. Policija je sicer postavila cestne bloke bodisi proti mejnim prehodom s Slovenijo in na cestah proti Furlaniji, vendar se v mrežo ni nihče ujel. Koncert v Cristallu V gledališču Cristallo bo v petek, 26. t.m. ob 20.30 koncert, na katerem bodo nastopiti godbi občinskih rikreatorijev Gentiti in Toti, ki ju bo vodil Roberto Tramontini, ter pevski zbor devinskega zavoda za-druzenega sveta. Koncert je organizirala tržaška Občina in bo lepa priložnost za srečanje med mladimi iz našega mesta ter študenti zavoda. Vstop je prost. CERKEV / PRI SV. ANTONU NOVEM V Trstu teden za zedinjenje kristjanov Voditelji različnih krščanskih veroizpovedi sodelovali pri skupni molitvi Vse klopi cerkve sv. Antona novega so bile sinoči zasedene. Verniki različnih krščanskih veroizpovedi v Trstu so se odzvali pozivu predstojnikov in se udeležili osrednje molitve za zedinjenje kristjanov. Obred je potekal v okviru tedna za zedinjenje kristjanov, ki ga prirejajo že vrsto let. Različnost veroizpovedi spada med značilnosti mesta, saj že nekaj stoletij obeležuje njegovo kozmopolitskost. Odnosi med krščanskimi ločinami, Ce se lahko tako izrazimo, so bili v preteklosti tudi zelo napeti, zadnje Čase pa kaže, da so se vendarle vpeljali na pot iskanja enotnosti v različnostih. Da je res tako, potrjuje včerajšnji obred. »Voditelji« različnih krščanskih veroizpovedi na Tržaškem so se zbrali v zakristiji cerkve sv. Antona novega in nato skupno prispeli v cerkev. Sprevod je vodil tržaški škof Lorenzo Bellomi: v rokah je nosil zajetno knjigo Biblije, duhovni cement, ki združuje kristjane. Ob njem je hodil srbskopravoslavni metropolit Jovan s cilindrsko kapo na glavi in izrezano palico v rokah. Sledili so jima drugi predstavniki veroizpovedi: grškopravoslavni arhimandrit Timotheos Elefteriou, srbskopravoslavni pop Raško Radovič, luteranski pastor Herbert Patzelt, valdeški pastor Renato Cais- sons, metodistični pastor Claudio H. Martelli, adventisticn pastorja Filippo Rivoli in Salva-tore Giuga in baptistični pastor Liberante Matta, tajnik evangeličanskih cerkev v severovzhodni Italiji. Bellomi je položil biblijo na stojalo pred oltar, zatem so se cerkveni predstojniki postrojih pred oltarjem in tako, v isti vrsti, sledili obredu. Predstavnik Skupnosh S. Martino al Čampo Lucio je spregovoril o delovanju skupnosh; ljudi je pozval, naj se rešijo notranjih pregrad in naj zaživijo skupno, za isti cilj: rešitev človeka. Verniki so zatem skupno molili in zapeli, da bi se teden za zedinjenje kristjanov (od 18. do 25. januarja) res uspešno iztekel. Zadaj, prav za zadnjo klopjo je molitvi sledil Cmopolh par. Bila sta Leopold in Marie Paul, doma iz Kameruna, ki tacaš študirata na tržaški univerzi. Sta kristjana, je povedal Leopold, in sta prišla, da bi molila za zedinjenje. Tudi to se lahko dogodi v kozmopolitskem Trstu. Ah pa še nekaj druagega: pred vhodom je mladenič iz Sarajeva prosil vbo-gajme. Po rodu je Srb, pravoslavec, v Trst je prispel pred dobrim letom, v tem Času pa še ni dobil dela. Na vprašanje, ah bo stopil v cerkev, je odgovoril: »Malo kasnije...« ZALOŽNIŠTVO / KRIZA Občinski svet bo razpravljal tudi o težavah Primorskega Tržaški občinski svet je v prejšnjih dneh razpravljal o krizi, ki pesti sredstva množičnega obveščanja v Trstu in ki ogroža tudi naj večji krajevni dnevnik H Piccolo. Pravzaprav je bila kriza italijanskega tržaškega lista (o razpletih poročamo na drugem mestu) povod za razpravo in za sprejetje resolucije. V dokumentu, ki ga je odobril občinski svet, je poudarek na krizi, ki je zajela ta sektor in ki je privedla do zaprtja postaje Tele Antenna, dnevnika La Cronaca, medtem ko Trieste Oggi izhaja samo dvakrat tedensko. Resolucija je tudi zavezovala župana in odbor, naj posežeta pri vseh pristojnih dejavnikih in preprečita, da bi kriza osiromašila tudi 11 Piccolo. Prihodnjo soboto pa bo posebna seja občinskega sveta, ki bo posvečena vprašanju informiranja. Kot je razvidno iz povedanega, je iz dokumenta povsem izpadel Primorski dnevnik, ki prav tako preživlja hude čase. Kaže, da se zaradi odsotnosti slovenskih svetovalcev nihče od prisotnih ni spomnil na slovenski dnevnik. Hud spodrsljaj skuša sedaj popraviti svetova-lecv DSL Igor Dolenc, ki je predlagal dodatno resolucijo, s katero opozarja na težave PD. O predlogu se bo občinski svet izrekel jutri in vse kaže, da bo sprejeta. SEZONA GM / DREVI Bojan Gorišek in Janez Škof iščeta Satieja Gre za glasbeno-besedni prikaz Satiejeve ustvarjalnosti Drevi se v Kulturnem domu nadaljuje letošnja abonmajska sezona Glasbene matice z večerom, na kateri sta ob glasbi zastopana še besedna in fi- JUS / SREČANJE Jusorji pri deželnem komisarju Govor je bil o jusarskih pravicah in nepravilnostih tržaške občine Koordinacijski organ odborov za ločeno upravljanje jusarskega premoženja v tržaški pokrajini, ki predstavlja vseh enajst izvoljenih jusarskih odborov, se je včeraj sestal z deželnim komisarjem za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Collo. Za sestanek je zaprosil konec lanskega oktobra, včeraj je končno napočil čas za snidenje. Predstavniki jusarjev so imeli komisarju Golli mnogo povedati. Ze dalj časa jih na primer žuli vprašanje pravilnika za redno delovanje jusarskih odborov. Tržaška občina je namreč prikrojila pravilnik po svoje, tako, da le-ta omejuje delovanje jusarskih odborov in njihovo dejansko avtonomijo, in to v nasprotju z državnim zakonom, po katerem občine niso pristojne za pripravo pravilnika. To lahko stori le dežela. Colla je jusarjem, ki jih je vodil predsednik koordinacijskega odbora Albin Sosič, odgovoril, da bo opozoril občino na nepravilnost. Občina je namreč v tem pogledu prekoračila svojo pristojnost. Zatem je bil govor o deželnem zakonu, ki naj bi urejeval delovanje jusarskih odborov. Jusarji čakajo nanj že desetletja, saj je sedanji zakon še iz leta 1928. Deželni svet se je pred časom z resolucijo obvezal, da bo izglasoval nov zakon. Legitimacija zemljišč in novi deželni zakon (št. 3 z dne 5. januarja 1996), ki priznava stare jusarske odbore, sta bili nadaljnji temi, o katerih so razpravljali. Colla je ob tem še obljubil, da bo jusarjem posredoval seznam vasi, ki so podvržene določilom zakona št. 332 iz leta 1928 o vin-kuliranju jusarskih zemljišč. gurativna umetnost. Gre za predstavo z naslovom Dva človeka iščeta Satieja, v kateri bosta nastopila recitator Janez Škof in pianist Bojan Gorišek (na sliki na otvoritvenem koncertu letošnje sezone GM, foto KROMA). Erik S ati e je bil svojstven ustvarjalec, sodil je v glasbeno avantgardo, ki je danes že del zgodovine, vendar pa je njegova glasbena govorica še vedno sila aktualna in sveža. Zato je tudi francoski skladatelj zadnja leta precej priljubljen in ga tudi v raznih okvirih, npr. ne v strogo glasbenih, tudi veliko predstavljajo. V snovanju je bil Satie protiutež wagne-rizmu, njegova glasba je sveža, sam avtor pa je bil vseskozi izzivalno mlad. O sebi je rekel, da se je rodil zelo mlad v zelo starem svetu. Na drevišnjem koncertu bo Satiejevo glasbo izvajal pianist Bojan Gorišek, z besedo pa bo izvajanje dopolnjeval recitator Bojan Gorišek. PUST / V ČETRTEK SESTANEK NA OPČINAH Med veseljaki manj gorečnežev Precej vasi se letos ni odzvalo vabilu odbora kraškoga pusta Trio di Trieste prejel letošnjo nagrado Barison Komorna glasbena skupina Trio di Trieste je dobitnica letošnje nagrade Barison. Članom slovitega ansambla, ki že več kot 60 let uspešno nastopa, so nagrado podelih včeraj na sedežu šole za komorno glasbo v Devinu. Gre za center, ki ga je ustanovil sam trio in ki nekako sodi v okvir Zavoda združenega sveta Jadranskega morja v Devinu. Člani so bili seveda nagrade zelo veseli, čeprav so v dolgoletni prestižni karieri prejeli veliko nagrad, ki so v svetovnem merilu veliko odmevnejše. Vendar pa je bil trio »tržaške« nagrade še posebej vesel. Tokratno nagrado si je trio prislužil zaradi številnih uspešnih nastopov, snemanj in tudi zaradi zavzetosti, ki so jo elani doslej vložili v poučevanje. Za- Zivljensko delo, tako je zapisano v obrazložitvi nagrade, in člani skupine Trio di Trieste so celo glasbeno pot preživeli skupaj. Pust se bliža hitrih nog, saj nas od njega loči točno mesec, od tradicionalnega kraškega pustnega sprevoda na Opčinah pa še nekaj dni manj. Priprave na našo osrednjo pustno manifestacijo se zato pospešeno nadaljujejo. Odbor kraškega pusta je že novembra zavihal rokave, da bi uspešno pripravil tudi 29. kraško-pustno izvedbo. Takrat je razglasil, da naj bi bil letošnji sprevod nekakšna generalka prihodnjega jubilejnega 30. kraškega pusta. Sprva je kazalo, da je poziv naletel na gluha ušesa. Slišali so ga (in se mu temu primerno odzvali) le v Bazovici, Saležu-Zgoniku in Trnovci. V tej vasici devin-sko-nabrežinskega Krasa naj bi voz stahanovisti-čno pripravljal le en vaščan, medtem ko naj bi mu drugi priskočili na pomoč le v zaključni fazi, tik pred sprevodom. Iz drugih vasi ni bilo o pustni vročici ne duha ne sluha. Glavni odbor se je že bal, da bodo na sprevodu na Opčinah sodelovali le trije alegorični vozovi. Novo leto je prineslo vendarle streznitev. V petek je opolnomočeni minister pustne vlade napovedal, da se bo število sodelujočih vozov najmanj podvojilo. Tudi Praprot, Sempolaj in Medja vas so se odločili, da se bodo pomerili na pustnem torišču. Se dobro, da sta svojo udeležbo najavila tudi Podlonjer in Sv. Ivan, sicer bi tvegali, da bi na Opčinah videli ne običajni kraški pust, pač pa njegovo devin-sko-nabrežinsko varianto (kar pet vozov namreč prihaja iz te občine). To pa ni še vse. Odbor je tudi razkril, da se bo sprevoda udeležila (-izven konkurence) tudi pustna skupina iz Sta-rancana s svojim vozom. Na dolinskem koncu se pripravlja boljunška skupina mask, medtem ko si novi pustni kralj že meri svojo krono. Letos prihaja kralj iz Kontovela, vasi, v kateri je dolgo let vladal kralj (in pustna vdova) Zelje. Ali mu bo njegov naslednik segel do brade? Odgovor bo znan čez slab mesec. Ze ta četrtek (ob 20. uri) pa bo v Domu Brdi-na na Opčinah sestanek, na katerega so povabljeni prestavniki sodelujočih vasi, pa tudi tistih, ki so sodelovali v prejšnjih letih. Lista pustnih« desaparecidosov« je dolga: Križ, Prosek-Kontovel, Padriče-Gro-pada. Vse kaže, da so med skupinami zašli v krizo Jabadabadujevci. Na seji bo govor tudi o teh krizah, saj manjka do 30. kraškega pusta le še skromno leto, in lepo bi bilo, da bi na jubilejnem sprevodu sodelovalo čim več naših vasi. GLEDALIŠČE MIELA / DANES URADEN ZAČETEK Sodobna ustvarjalnost Švice Niz je posvečen pretežno filmu, več zanimivih koncertov Z glasbenim večerom mu, v njem pa je tudi nese je sinoči v gledališču kaj zelo zanimivih glas-Miela začela precej obse- benih večerov, med temi žna predstavitev sodo- prav sinočnji, ki ga je bne švicarske ustvarjal- oblikovala skupina Les nosti. Niz, katera so dali Tambours du Temps. rfaslov No man’s land Pobudo, ki se bo za-(Nikogaršnja zemlja), je kljunila v sredo, 31. ja-predvsem posvečen fil- nuarja, so pripravili švi- carski kulturni sklad, zadruga Bonavventura in združenje Alpe Adria Cinema. Kot pojasnuje podnaslov, želijo prireditelji predvsem predstaviti različne kulture, ki se prepletajo v mali državi in zaradi katerih je Švica »posebnost«. Uradno se bo prireditev začela danes ob 18. uri, ko bodo tudi odprli fotografsko razstavo Jeana Mohra. Današnji filmski program pa bo v celoti posvečen »izgnanemu« režiserju Alainu Tanne-ru. Ze pred uradnim odprtjem bodo predvajali njegov film La femme de Rose Hill, po otvoritvi film, po katerem so prireditelji prevzeli naslov, No man’s land, ob 21. uri bo na vrsti film Dans la Ville Blanche, ob 23. uri pa Les Hommes du Fort. Jutri pa bodo prikazali nekatere filme ih video prispevke znanega režiserja J. L. Godarda. TOPONOMASTIKA / TABLE Neznanci »odžagali« Prosek in vrnili Kontovelu izvirno ime Pred meseci je tržaška občinska uprava dala postaviti dvojezične table ob vhodih v vasi vzhodnega in zahodnega Krasa. Svojčas smo že poročali, da si je pri tem »izmislila« novo vas Prosek-Kontovel. Ob vhodih v obe vasi so namreč stale dvojezične table z imeni obeh vasi. »Novost« očitno ni bila vsem po godu. Pred dnevi se je dogodilo, da so neznanci odžagali s table, ki stoji ob vhodu v vas s Furlanske ceste, obe imeni, slovensko in italijansko, sosednje vasi Prosek. Na tabli je tako ostalo izvirno ime Contovello - Kontovel. VCERAJ-DANES 1 1 LEKARNE Danes, TOREK, 23. januarja 1996 ILIJ Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 9.19 - Luna vzide ob 9.03 in zatone ob 21.01. Jutri, SREDA, 24. januarja 1996 FRANCE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,2 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb raste, veter vzhodnik 25,2 km na uro, vlaga 64-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Filippo Varsaica, Gabriele Favero, Sofia Torchia, Teresa Ma-rangon, Jessica Pavini, Simone Solaro. UMRLI SO: 74-letna Štefanija Kalc, 83-letni Gio-vanni Giovanelli, 80-letna Antonia Ponti, 86-letna Gi-sella Sigon, 81-letni Mario VVerthol, 50-letna Madda-lena Mugnaini, 94-letni Domenico Petrus, 86-letni Tarcisio Di Fant, 69-letni Bruno Tuiach, 57-letna Maria Felcaro, 90-letna Maria Remic, 71-letna Antonia Bracci, 76-letna An-na Baldini, 79-letni Anton Madalen, 71-letni Giovan-ni Kressevich, 101-letna Emma Pahor, 86-letni Mario Meneto, 86-letna Ernesta Macorin, 64-letni Otta-vio Gurian, 82-letni Um-berto Ceppi, 55-letni Silvano Valconi. OBUTVE Alenka PROSEK 111 /im/f iujoc//ie /)()/)(('S/e Od PONEDELJKA, 22., do NEDELJE, 27. januarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Trg Li-berta 6. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.15 in 21.00 »Underground«, r. Emir Kusturica. EKCELSIOR - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 I soliti sospetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldwin. EKCELSIOR AZZURRA-16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Guantanamera«, r. Tomas Guitierrez Alea in Juan Carlos Tabio. AMBASCIATORI 15.25, 17.40, 19.55, 22.15, »007 Goldeneye« i. Pierce Brosnam. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Assas-sins«, i. Sylvester Stallone, Antonio Banderas. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15, »Babe - un maialino corag-gioso«. GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 95/96 Danes, 23. januarja, ob 20.30 v KD v Trstu »Dve osebi išCeta Eriča Satiea« BOJAN GORIŠEK - klavir JANEZ ŠKOF - recitator Multimedijska predstava s projekcijo filma. ' Vabljeni! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA sporoča, da se bodo v teku meseca januarja zaceli naslednji tečaji: - socialno-vzgojni operater (opravljena višja srednja šola) -100 ur - angleščina za poslovno uporabo - 80 ur - tehnika prodaje - 30 ur - degustacija vin in poroka vino-hrana - 40 ur Razpoložljivih je še nekaj mest. Zainteresirani se lahko obrnejo v tajništvo Zavoda (tel. 566360), kjer se bodo vpisali in prejeli dodatne informacije. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Ver-done, Veronica Pivetti. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Anomania«, por., prepovedan mlaidni pod 18. le-tbm. CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Po-cahontas«, risani film, prod. Walt Disney. Zadnji dan. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Blue in The Face«, r. Paul Auster, i. Harvey Keitel, Madonna, Michael J. Fox, Lou Reed. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »I ponti di Madison County«, i. Clint Ea-stvrood, Meryl Streep. S ČESTITKE Danes praznuje naSa draga VIDA svoj 75. rojstni dan. Iz srca ji voščijo mož Franc, hčerki Ana in Silvana, Ivan in Robi ter Martin, Veronika, Andrej in Peter. ANICA in MILJO ZOBEC iz Boljunca slavita 50-letnico skupnega življenja. Da bi se vedno imela tako rada kot sedaj jima iz srca želijo Adelka, Miki in Nadja, Sergij in Dragica, Barbara in Rajko ter Tanja, Maja in Ivan. Naš MAURO praznuje 14. leto svojega življenja. SreCe, blagostanja, zdravja in uspeha ter Se mnogo let življenja mu želijo mama, oče, sestrica, nona in nono. B_____________IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 28. t. m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki pokala prijateljstva treh dežel. Vpisovanje na sedežu kluba , ProseSka ul. 131 na OpCinah v Četrtek, 25. t. m., od 19. do 20.30. Za informacije tel. na st. 212859 ali 299573. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih sol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne sole je na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu v Ul. Frausin 12, za otroške vrtce pa tudi v posameznih vrtcih. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih Sol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpiso-vanje v osnovne Sole je na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio 4. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih Sol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpiso-vanje v osnovne Sole je na sedežu ravnateljstva. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter vse letnike otroških vrtcev. Rok zapade 28. februarja t.L. Vpisovanje se vrši na sedežu ravnateljstva v Dolini St. 419, tel. 2288282. a PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi jutri, 24. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje ”Od Pekinga do Karačija”. Svoje filme bo predstavil Aljoša Žerjal. KNJIŽNICA P.TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Danes, 23. t.m., ob 20. uri, predstavitev v besedi in slušni obliki novega projekta Aleksija Pregarca : "PRIMORSKA ' MOJA DUŠA IN SRCE” (zbornik poezije in CD ali zgoščenka). Sodeluje Gallus Consort Dina Slama -glas, Irena Pahor - viola da gamba in Miloš Pahor -flavta. ZENSKI PEVSKI ZBOR I. GRBEC in MePZ Silvu-lae Cantores iz Skednja vabita na KONCERT ZA EN-RICA ki bo v petek, 26.t.m., ob 20. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju. SD SOKOL vabi v petek, 26. t. m., ob 20.30 v župnijsko dvorano v Nabrežini na predstavitev knjige Branka Lakoviča 30 LET NASE KOŠARKE in na razstavo SOKOLOVA KOŠARKA V SLIKAH. ARS NOVA vabi na tradicionalno revijo HUMORISTI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE! Vanka in Tonca show ob 10. obletnici delovanja, v nedeljo, 28. t.m., ob 18. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujeta: gostilna Guštin - Zgonik (Pavla in Tamara), tel. St. 229123, Rože Miki - Nabrežina trg, tel. St. 200286. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ priredi v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PRODUKCIJO GOJENCEV GLASBENE SOLE GODBE. Nastopajo komorne skupine trobil, pihal in tolkal, šolski orkester in gojenci pripravnice. Gost veCera gojenci trobil Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB in Narodna in študijska knjižnica v sodelovanju z ZALOŽBO LIPA - Koper vabita na predstavitev in razpravo o knjigi prof. dr. Jožeta Pirjevca JUGOSLAVIJA 1918-1992 Nastanek, razvoj in razpad Ka-radjordjeviceve in Titove Jugoslavije. Delo bo predstavil dr. Boris M. GombaC v torek, 30. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani ( ul. sv. Frančiška 20/II.nad.). □ OBVESTILA FOTOKROZEK TRST 80 vabi elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBVESTILO ČLANOM FOTOKROŽKA TRST 80. Vsedržavna zveza fotografskih društev FIAF predlaga vsem včlanjenim društvom temo ”11 ritratto” do jeseni. Pogoji veljajo kot lensko leto in sicer 12 c/b ali barvnih fotografij na vsak krožek in do 4 fotografij na vsakega Člana. SD POLET vabi na REDNI in IZREDNI,OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na OpCinah. ODBOR SKD TABOR -Opčine vabi elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t.m., ob 20. uri in ob 20.30 v drugem sklicanju. V DRUŠTVENIH PROSTORIH V LONJERJU se bo danes, 23. t.m., ob 19. uri, pričel 3-tedenski teCaj o vinogradništvu in delu v kleti. TeCaj, ki bo ob torkih in Četrtkih, bo vodil strokovnjak Tito Cuccaro iz združenja G.E.T. MALI OGLASI tel. 040-361888 TRGOVINA išCe vestno -vajenko. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Valdirivo 36 - Trst - c.p. 568 pod šifro "Trgovina". DAMO v najem sezonski bar pri Briški jami osebi z vpisom v R.E.C.. Informacije tel. 040-327330. ZEMLJIŠČE 5000 kv m v Mošu pri Gorici zamenjam za majhno zazidljivo parcelo ali staro hišo v Brdih. Tel. 0481-522206 v večernih urah. PRODAM Y10 GT-IE, letnik 92, s katalizatorjem, full-optional, za 10 milijonov lir po dogovoru. Tel. 214527 po 14. uri. LADA NIVA, letnik ’90, v dobrem stanju in VOLVO 740 turbo-intercooler, letnik ’85 prodam. Tel. 228932. TELIČKA starega 14 dni prodamo po 7000 lir za kg, živa teža. Tel. 228932. ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. št. 823293 v večernih urah. PIVNICA ”111. Genera-zione” v Boljuncu bo v četrtek, 25.t.m., spet odprta. V petek, 26. t.m., bo ob 21. uri koncert skupine Bakala blues band. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milic. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in Četrtkih zaprto. OSMICO je v Rupi odprl Salomon Tomšič. Toci odlično belo in rdeče vino. OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. Toci belo in Crno vino. TRGOVINA ČEVLJEV MORIS v Nabrežini ima sezonsko razprodajo. Izkoristite priložnost! PRISPEVKI Ob 29. obletnici smrti dragega brata Edvina daruje Slava Starc z družino 50.000 lir za Sklad Luchet-ta, Ota, D’Angelo, Hrovatin. Namesto cvetja na grob Kristine Kalc daruje Maks Kalc z družino (s Katinare) 30.000 lir za SKD Skala. Namesto cvetja na grob Kristine Kalc daruje Štefanija Kalc z družino (Bazovica) 30.000 lir za SKD Skala. Namesto cvetja na grob Ane Cibic darujeta Lidija in Vilma Grilanc 60.000 lir za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Silvane Škabar Della Schiava darujeta Edi in Živa 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na drago mamo Ljubo GrziniC daruje hčerka Sonja 75.000 lir za DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. MAUOGtASHNR^NA 0BVmE&™v0 °B SOBOTAH IN PRAZNIK|H zbor Fantje izpod Grmade in 75.000 lir za Etnografski muzej v Skednju. V spomin na Joška Ceha daruje Ana Carli 20.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Ivana Kresoviča darujeta Marica in Mirko Cok 50.000 lir za KD v Lonjerju. V spomin na Joška Ceha darujeta Uci in AnuCa Glavina 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Darka Čoka darujeta Marina in Saško Hrovatin 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Joška Ceha daruje Bianka 10.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Joška Ceha in Ivana Kresevica daruje Lidija 15.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Ob obletnici procesa daruje Lojzka Sosič 25.000 lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši. Z.Z. daruje 200.000 lir za SKD Tabor. V spomin na nonota Ivana darujejo prijatelji od Ingrid 50.000 lir za KD RdeCa zvezda. V spomin na bratranca Ivana daruje Pepi KreseviC 50.000 lir za gradnjo KD v Lonjerju. 21. t. m. je tiho zaspala naša draga mama Marija Ferfolja Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 13. uri z mrtvašnice iz Tržiča v nabrežin-sko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčerki Flavia z Eziotom, Lili z Brunotom ter vnuki Marko z ženo Franko, Kristina, Mara in Renzo, sestri Danica in Draga ter ostalo sorodstvo Nabrežina 23.1.1996 Ob izgubi očeta Ivana izrekata Dorici in svojcem globoko sožalje KD Lonjer - Katinara in KK Adria Ob bridki izgubi dragega očeta Ivana izreka dolgoletni odbornici ter predsednici nadzornega odbora Dorici in svojcem občuteno sožalje Glasbena matica Ob prerani izgubi drage mame Marjuče izreka Luciji in družini iskreno sožalje ansambel Zvezde Ob izgubi drage mame izrekamo Marju in družini iskreno sožalje sosolci SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 t Zapustila nas je naša draga Maria Felcaro por. Ciac (MARIU CCI A) Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v opensko cerkev. Posebna zahvala dr. Vinku Miliču in dr. Marjanu Nabergoju za neizmerno pomoč. Žalostno vest sporočajo mož Silvano, sin Mario, hči Lucia z Markom, vnuka Ivana in Matija ter ostalo sorodstvo Opčine, 23.1.1996 Ob izgubi drage Ma-riucce žalujeta s prizadeto družino Franco in Dora Arduini Drag nam je spomin na Marjučo ! Silvanu, Luciji in Marju nase občuteno sožalje družina Oppelt Ob bridki izgubi drage mame Marjuče sočustvuje s hčerko Lucijo in družino cerkveni pevski zbor sv. Jernej z Opčin Ob smrti drage in cenjene Mariucce izreka svojcem iskreno sožalje družina Daneu Ob smrti dolgoletne in vestne sodelavke Mariucce izreka svojcem iskreno sožalje restavracija Daneu in vsi sodelavci Ob izgubi drage mame izrekajo svojemu trenerju Marju CaCu iskreno sožalje odbojkarice in starši mladinskih ekip SD Breg Ob mamini smrti izrekajo prof. Marju CaCu in družini iskreno sožalje odborniki, trenerji, igralci in igralke SZ Sloga Igralci, trenerja in spremljevalec I. moške ekipe SZ Sloga izražajo občuteno sožalje svojemu igralcu Marju CaCu in družini ob boleči izgubi mame. Ob izgubi drage mame Mariucce izrekamo Ma-riotu in družini občuteno sožalje odbor in osebje Sklada Mitja Cuk ter VZS Mitja Cuk Ob izgubi drage mame izreka Marju CaCu občuteno sožalje odbojkarska sekcija SD Breg NOVICE Delegacija sovodenjske občine obiskala Škofjo Loko Delegacija sovodenjske občinske uprave - župan Petejan in odbornika Devetak in Kuštrin - se je pred kratkim mudila v Škofji Loki. V pogovoru s Škofjeloškim županom Igorjem Drakslerjem ter odgovornimi za Sport in kulturo so sovodenjski upravitelji nakazali možnosti sodelovanja in izmenjav na različnih področjih s ciljem, da se poživijo nekdaj živahnejši stiki med krajema. Sovodenjski upravitelji so si v Škofji Loki ogledali Mihehčevo zbirko, ki so jo pred kratkim odprli v obnovljeni "kašči”. Večer barvnih diapozitivov v Kulturnem domu v Sovodnjah Skupina 75 prireja drevi v Kulturnem domu v Sovodnjah projekcijo barvnih diapozitivov z naslovom Barve. Z izbranimi posnetki se bodo predstavili člani in prijatelji fotografskega krožka, ki za prihodnje tedne in mesece pripravlja zanimiv program pobud, ki jih bodo tudi predstavih drevi. Prireditev bo ob 20.30, vstopnine ne bo. Povedati velja še, da so projekcijo pripravih v sodelovanju s koordinacijskim odborom goriskih fotografskih društev in krožkov ter tehničnim sodelovanjem goriskega krožka CIFI. Srečanje s Flavio Franzoni Pokrajinski koordinacijski odbor Prodijevega gibanja prireja danes srečanje s Flavio Franzoni, soprogo Romana Prodija. Franzonijeva bo govorila o razreševanju socialnih vprašanj in zaščiti šibkejših slojev prebivalstva. Srečanje bo ob 17.30 v predavalnici jezikovnega liceja Paolino di Aquileia. Nastopa ansambel štajerskih 7 Petkov večer v Kulturnem domu bo namenjen srečanju z narodnozabavno glasbo. Nastopil bo namreč ansambel Štajerskih sedem, ki si že nekaj let uspeSno utira pot v vrh lestvice tovrstne glasbe, ki ima tudi v zamejstvu veliko poslušalcev. Glasbo in pesmi štajerskih fantov bo napovedoval Boris Kopitar in zraven še katero ušpičil. Zanimanje za petkov nastop je precejšnje, pravijo v pisarni Kulturnega doma, kjer so že na razpolago vstopnice. Omejitve prometa zaradi del Zaradi obnovitevneh del na plinskem omrežu, so na območju Crispijeve, Marconijeve in Nunske ulice uvedb omejitve v prometu, oziroma sprememb dosedanjo ureditev. Omejitve bodo v veljavi do 5. februarja, oz. do dokončanja del. Nevama zapuščina V četrtek, 25. t.m. dopoldne bodo na območju med Medejo in Verso ter Chioprisom razstrelib 27-cenri-mersko topovsko granato iz prve svetovne vojne. Nevarno ostalino bodo uničili v gramozni jami podjetja Sakt. Včeraj je bilo na Prefekturi srečanje predstavnikov občin medeja, Romans in Chiopris-Viscone ter Nogaredo al Torre ter pobcijskih organov, kjer so se dogovorih za vrsto varnostnih ukrepov. Od 9i do 14. ure bo prepovedan promet na pokrajinski, občinskih in krajevnih cestah v bkžini omenjenega kraja. Dostop bo prepovedan v krogu 1600 metrov. Nevarno ostalino bodo uničik vojaški pirotehniki, ki imajo sedež v Padovi. Rok za vpis otrok v vrteče in šole Februar je rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v otroške vrteče. Z didaktičnega ravnateljstva v nubci Brolo so nas obvestili, da bodo sprejemali prijave otrok, tako v vrteče kakor v prve razrede osnovnih šol za šolsko leto 1996/97 od 4. do 28. februarja. Podrobnejša pojasnila dobijo starši pri vzgojiteljicah, oziroma učiteljicah na šolah. Zagorelo je dostavno vozilo Tržiški gasilci so včeraj zgodaj zjutraj, nekaj po 4.30 pogasib ogenj, ki je zajel dostavno vozbo parkirano v ulici 9. junija, last Franca Ginaldija. Ogenj je povzročil precej škode tudi na v bližini parkiranem Batu punto, last Fabia Codre. * : e P II lil : Slovensko ©talno gledališče Josip Tavčar PEKEL JE VENDAR PEKEL Režija: MARKO SOSIČ Danes, 23. januarja 1996 (Red B) ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) KULTURNI DOM GORICA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na solidarnostno srečanje z msgr. Paskvalejem GUJONOM, ki bo v četrtek, 25. januarja 1996, ob 18. uri, v go-riškem Kulturnem domu (ul. Brass, 20). Uvodna misel: Viljem Cerna, predsednik Zveze Slovencev za videmsko pokrajino. POBUDA ZA SREČANJE ZUPANOV, PARLAMENTARCEV IN PREDSTAVNIKOV DEŽELE Poskus enotnega nastopanja proti vsiljenim vojašnicam Proti nesmiselnim in anahronističnim načrtom z odločno in usklajeno politično akcijo - Napoved srečanja v Rimu in protestnih manifestacij ”Kaj ko se pod fasado šol in vojašnic za finančno stražo skrivajo kakšni drugi objekti, recimo pomembne prisluškovalne ali druge naprave, skladišča orožja ali česa drugega? Občani imajo vso pravico biti tudi s tako možnostjo seznanjeni”. Tako je na včerajšnjem srečanju - napovedano je bilo sicer kakor tiskovna konferenca - zaključil svoj poseg predstavnik Severne Lige v parlamentu Asquini. Dejal je tudi, da je pripravljen, skupaj z drugimi, zasesti leta-' lišče, če ne bo drugega načina za preprečitev del. Podobno pripravljenost je na včerajšnjem srečanju izrazila tudi Predsednica pokrajinske uprave. Na srečanju so poleg Marcolinijeve, ki je opozorila predvsem na zanikanje najosnovnejše oblike demokracije, to je izključitev možnosti, da bi neposredno prizadeti krajani lahko soodločali o gradnji pomembnih objektov, govorili trbiški župan Carlo To-gnutti, dolinski župan Boris Pregare, predsednik Odbora za ovrednotenje goriškega letališča odvetnik Luigi Ge-novese, bivši predsednik Dežele Travanut ter deželni parlamentarci Bratina, Stic-cotti, Strnili, Asquini in Ru-fino. Trbiški župan je, izhajajoč iz srečanja, ki je bilo nedavno tega na Trbižu, izpostavil stanje s katerim se soočajo tamkajšnji upravitelji in skupnost: kljub pol ducata opuščenih vojaških objektov, jim hočejo vsiliti še novo vojašnico za finančno stražo, poleg vojašnice za policijo, za katero se sploh ne ve, čemu bo služila. Dolinski župan Pangerc je orisal podobno zgodbo, gradnjo vojašnice za finančno stražo na Pesku namreč, ki se začenja pred sedmimi leti in ki ji ni videti konca. Absurd je v tem, da so krajevno prebivalstvo in njegovi izvoljeni predstavniki nemočni, da bi kakorkoli vplivali na potek. Načrtovani objekt je namreč skrbno varovan z vojaško tajnostjo. Odvetnik Genovese je orisal izkušnje v sodnijskem soočanju v poskusu, da se ustavi nesmise-len poseg v prostor, ki je obenem razmetavanje javnega (in torej skupnega) denarja. Začetek skupnega nastopanja krajevnih ustanov in povezovanja v širok krog demokratičnega odpora proti vsiljevanju z vrha je kvaliteten korak naprej. Odločnejša politična akcija - taka, ki bi imela odmev v Rimu-bi utegnila vendarle stvari premakniti v pravo smer. Senator Bratina je najprej pojasnil, da ni in ni ni bil proti temu, da bi finančna straža gradila šolo - vojašnico, kar mu še mnogi očitajo in zlorabljajo to njegovo stališče, nasprotuje pa lokaciji na letališču. Lokaciji nasprotuje 70 odstotkov Goričanov, kakor je pokasala javnomnenjska raziskava, kar bi moral vendarle upoštevati tudi župan Valenti. Zelo stvaren je bil nekdanji predsednik deželne vlade Travanut, ki je prikazal dosedanje ukrepe Dežele in predvsem opozoril na kričeče nasprotje, ob dejstvu, da se denar namenjen za krepitev sodelovanja in povezovanja med dvema sosednjima državama uporabi za gradnjo vojaških objek- tov. Parlamentarca S trohi in Sticcotti sta opozorila na v mnogočem nerazumljivo ozadje sprejemanja odločitev in na moč birokratsko-afarističnih lobijev in na nujnost, da se zadeva okrog gradnje objekta na goriškem letališču v celoti pojasni. Lorenze Tomasi tajnik Sev. Lige vodstvu so še Milan Ko-glot, Nereo Tavagnutti, Roberto Deiust, Boris Tanko Pavšič in livio Sivilotto. Koglot je pokrajinski svetovalec, Tavagnutti odbornik na Pokrajini in občinski svetovalec, Deiust odgovarja za mladinsko problematiko in je deželni koordinator mladinskega gibanja, inž. Livio Sivilotto je strokovnjak s področja prometa in prevozov. Boris Tanko Pavšič pa se bo ukvarjal z vprašanji, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost. Na skupščini članov Severne Lige , ki je bila 18. t.m. je bil za tajnika goriške sekcije izvoljen 22-letni Lorenzo Tomasi. To dolžnost je do zdaj opravljal Attilio Gerometta. V novem DEŽELNI SVET / CELODNEVNI POSVET Načrti in težave goriškega zdravstva Srečanje jevodil deželni odbornik Fasola Kako preurediti goriške zdravstvene strukture oz. kako v skladu z novimi deželnimi smernicami urediti javno zdravstv-no oskrbo na Goriškem -tej zapleteni trematiki so včeraj na sedežu deželnega sveta posvetili študijsko srečanje, ki ga je vodil deželni odbornik za zdravstvo Gianpiero Fasola in ki so se ga udeležili deželni svetovalci z Goriškega, predstavniki svetovalskih skupin, direktor goriškega zdravstvenega podjetja Giambat-tista Baratti, župani Gorice, Tržiča, Gradeža in Kr-mina, funkcionarji pristojnih deželnih uradov in agencij. Kot je že uvodoma naglasil Fasola, so srečanje pripravili z namenom, da bi prebrodili nesporazume, do katerih je po njegovem mnenju prišlo zaradi'netočnih informacij in stališč v zvezi s smernicami deželne uprave. To pa je privedlo do ozračja napetosti, v katerem ni bilo mogoče priti do konkretnih rešitev, ki pa so nujne. Na včerajšnjem srečanju so razpravljali o vrsti perečih konkretnih vprašanj: kje naj bi bila osrednja goriška bolnišnica (v Ul. Vittorio Veneto ali v ustanovi San Gio-vanni di Dio), kakšno vlogo naj bi v bodoče imela zdravstvena ustanova San Giovanni di Dio in kako se namerava obravnavati vprašanje rehabilitacije, kako bi bilo treba upravljati bolnišnico, ki naj bi imela skupno upravo, vendar ločena se-dežav Gorici in Tržiču in končno kako urediti vprašanje ležišč sektorja zdravstvene oskrbe, ki sodi v okvir Rsa (residenze sanitarie assistenziali). S tehničnega vidika bi lahko osrednjo goriško bolnišnico »namestili« tako v popravljene prostore sedanje splošne bolnišnice ali ustanove San Giovanni di Dio. Na izbiro, je bilo rečeno, bo vplivala odločitev o bodoči vlogi te ustanove, glede finančnih sredstev, s katerimi bi uredili novo bolnišnico, pa je Fasola dejal, da bo treba počakati do maja, ko bodo »preusmerili« fonde, ki jih posamezne dežele niso uporabile. Do takrat pa bi bilo treba izdelati načrt, na podlagi katerega bo mogoče zaprositi za sredstva. n RAZSTAVE V prostorih Osnovne šole v Romjanu je do konca tega tedna odprta bogata razstava z naslovom "Človek in les”. Ogled je do 27. t.m. ob urah pouka. V KULTURNEM DOMU razstavljata Egidio Calabrese in VValter Du-satti .Ogled je ob delavnikih od 9. do 13. ure in v včernem času, ko so v domu podreditve. J PRIREDITVE V Centru E. Komel, v četrtek, 25. t.m. ob 20.30 "Glasba 19. stoletja v goriskih arhivih”. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob prijatelja Ivana Vižintina, darujeta Vilko in Danica Cotič 50 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah. Ob 7. obletnici smrti Branka Jurna daruje žena Vilma 50 tisoč lir za KSD Danica in 50 tisoč lir za balinarski odsek Vrh. Glede dodatne prisotnosti organov nadzora v naši deželi pa bi bilo bolje, ko bi Država take objekte gradila drugje, kjer so utaje in razni drugi prekrški veliko bolj prisotni, kakor navsezadnje dokazujejo tudi statistike. V razpravo je posegel tudi poslanec Ruffino, ki je dejal, da je tak način delovanja državne uprave nesprejemljiv. Goriška občinska uprava dela veliko napako, ko samo sprejema odločitve z vrha, za katere se ne ve kje in kako so bile pravzaprav sprejete, pa čeprav se morda sliši še tako čudno za demokratično in urejeno državo, ki si prizadeva v sam svetovni vrh! Naslednje dejanje bo, tako so napovedali, pogovor z Ministrskim predsednikom. Novim seveda. (Z včerajšnjega srečanja - foto Bumbaca). Si PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško bo 18. februarja priredilo veselo pustovanje v Gallianu pri Čedadu. Prijave bodo sprejemali od 31. januarja do 7. februarja na društvenem sedežu ter poverjeniki. JJ OBVESTILA KGM - Klub goriške mladine priredi v četrtek, 25. t.m. obisk parlamenta v Ljubljani. Predvideno je tudi srečanje z nekaterimi parlamentarci. Število mest je omejeno. Prijave pri članih kluba. SPD GORICA -Smučarski odsek obvešča, da se jutri zaključijo prijave za nedeljsko smučarsko tekmovanje POKAL PRIJATELJSTVA na Trbižu. Prijave danes od 11. do 12. ure na sedežu. KINO GORICA CORSO 17.15- 19.40-22.00»Agente 007 - Gol-deny«. TRŽIČ COMUNALE 20.30 gledališka predstava "Sola za žene”. Izvaja skupina La Contemporanea in Teatro di Torino. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Ob 10.30, Carmela Do-se vd. Madon iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; ob 13.15, Aldo Donati, iz splošne bolnišnice v Moš. EVROPSKA UNIJA / NA ZASEDANJU FINANČNIH MINISTROV DR2AV PETNAJSTERICE Dini in Santer predstavila program EU za letošnje leto V načrtu tudi sestanek z gospodarskimi ministri srednjevzhodne Evrope BRUSELJ - Predsednik italijanske vlade Lamber-to Dini je včeraj na prvem letošnjem sestanku finančnih ministrov Evropske unije predstavil program italijanskega predsedstva v prihodnjih šestih mesecih, predsednik Evropske komisije Jac-ques Santer pa je predstavil prednostne naloge komisije v tem letu. Njunemu nastopu so sledili finančni ministri držav članic EU, ki so predstavili svoje delovanje na skupnem trgu petnajsterice. Dini je poudaril pomen tretje faze evropske gospodarske in monetarne unije (EMU), za katero se je EU odločila na madridskem vrhunskem srečanju decembra lani. Pred unijo je zdaj veliko tehničnega dela, predvsem vzpostavitev pravnih okvirov za uvedbo skupne valute eura, vzpostavitev evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, je dejal italijanski premier. Druga velika naloga italijanskega predsedstva je zmanjševanje brezposle-nosti, ki je po Dinijevih besedah še vedno eden glavnih problemov Unije, saj je brezposelnost previsoka v velikem delu držav članic. Evropsko unijo v prihodnjih mesecih čaka tudi veliko dela na finančnem in fiskalnem področju. Dini je poudaril predvsem pomen boja proti korupciji in poneverbam. Italijansko predsedstvo pripravlja tudi nove pobude na področju bančništva in finančnih storitev ter davCne politike. Kot četrto pomembno področje dela je predsednik italijanske vlade omenil odnose EU s tretjimi državami, posebno na področju makroekonomske pomoči in finančnih konvencij s tretjimi državami, ki posegajo v proračun petnajsterice. Širitev EU pa je po Dinijevih besedah izredno velikega strateške- ga pomena, zato bo Bruselj moral bolj poglobljeno razmisliti o finančnih posledicah širitve. Nadaljeval se bo dialog z državami kandidatkami za polnopravno članstvo, da bi jim omogočili strukturno in institucionalno prilagoditev, ki je nujna za sprejem novih članic. Dini je napovedal, da se bodo marca finančni ministri EU sestali s finančnimi ministri držav srednje in vzhodne Evrope in govorili o makroekonomskih vprašanjih. Santer je v predstavitvi prednostnih nalog Evropske komisije v letu 1996 poudaril, da bosta v tem obodobju odločilni predvsem dve področji: gospodarska stabilnost - zlasti ustvarjanje delovnih mest - in priprave na evropsko ekonomsko in monetarno unijo. Marca bo komisija pripravila oceno gospodarske dejavnosti EU od julija lani, pripravila pa se bo tudi za junijsko vrhunsko srečanje. Santer je obljubil podporo državam članicam EU pri pripravi javnega mnenja na bodočo skupno valuto euro, finančnim operaterjem pa bo treba pomagati pri prilagajanju novim razmeram. Santer je posebej opozoril na razvijanje transevropskih transportnim mrež, ki jih je trenutno štirinajst, za obdobje 1995-99 pa so jim namenili 1,8 milijarde ekujev iz strukturnega sklada EU. Skupno vrednost transevropskih transportnih mrež ocenjujejo na 40 milijard ekujev. Tudi Santer je poudaril pomen dela na finančnem in fiskalnem področju, posebno za posodobitev sistema skupnega davka na dodano vrednost. Opozoril je na potrebo po okrepitvi boja proti korupciji in poneverbam ter napovedal, da bo komisija že konec tega meseca začela pripravljati proračun za prihodnje leto. Italijanski premier Dini z britanskim finančnim ministrom Philippom Maystadtom (AP) Optimizem trgov se je hitro razblinil MILAN - Zaplet: pri reševanju vladne krize je včeraj po predvidevanjih vplival na finančne in denarne trge, ki so začeli nov teden bistveno manj živahno, kot so bili končali preteklega. Lira je kljub rahlemu nazadovanju z marko in dolarjem ohranila v glavnem stabilen tečaj. Veliko bolj drastično je pritisnil na zavoro milanski delniški trg, kjer se je povsem razblinil optimizem za hitro rešitev vladne krize in za bližnje znižanje cene denarja, ki je prevladal na trgu v dragi polovici preteklega tedna. Splošni indeks MIB je izgubil 0,29 odstotka, Mibtel je nazadoval za 1,18, Mib-30 pa za 1,40 odstotka. Obseg poslov je bil daleč pod pretkovo rekordno vrednostjo 1.300 milijard, vendar je kljub temu dosegel 842 milijard lir. TudiMDS za dodatni manever RIM - Mednarodni denarni sklad sklepa, da se italijanska vlada nagiba k reviziji svojega načrta za prilagajanje maastrichtskim kriterijem, ki je bil določen v eko-nomsko-finanCnem programskem dokumentu in ki predvideva uravnovesitev odnosa med državnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom leta 1998. K tej domnevi navaja MDS ugotovitev, da bo Italija brez korekcije sedanjega programa javne finance dosegla maastrichtske kriterije z enoletno zamudo, zato naj bi Dini nameraval prilagoditi svoj javnofinančni 'program, seveda le v primeru, če bi dobil mandat za sestavo nove vlade. To v bistvu pomeni, da se vlada zaveda potrebe po dodatnem finančnem manevru, katerega vrednost naj bi se gibala okrog 20 tisoC milijard lir. Podaljšali rok za električno napeljavo RIM - Stanovanjske najemnine, ki se še ravnajo po zakonu o pravični stanarini, so se decembra lani povišale za 4, 35 odstotka, kolikor znašajo tri četrtine Istatovega indeksa o življenjskih stroških. Za trgovine, profesionalne studie in uh rde pa se se najemnine zvišale za 7, 575 odstotka. Stanovanjsko področje zadeva Še ena včerajšnja novica: dokočno je bil nam-reč odobren zakon o podaljšanju roka za prilagoditev električne napeljave do 31. decembra 1996, potem ko je prvi in velikokrat podaljšani rok zapadel že marca 1993. Konec letošnjega leta bo po vsem sodeč nepreklicni rok, saj zakon predvideva tudi zelo visoke denarne kazni (od najmanj 500 tisoč do največ: 5 milijonov lir) za tiste, ki ga ne bodo spoštovali. ■1 11 * II 11 ■ NOVICE Italijansko evropartnerstvo priložnost za tržaška podjetja TRST - Od 27. do 29. novembra letos bo v Genovi prireditev iz programa EU za evropartnestvo, na katerem bo imelo 500 italijanskih malih in srednjih podjetij priložnost za navezavo poslovnih stikov s podjetji iz več kot 60 držav Evropske unije, srednjevzhodne Evrope, sredozemskega bazena, Severne in Južne Amerike ter Azije. Ta podjetja so bila selekcionirana, z italijanske strani pa se hodo poslovnega srečanja lahko udeležila podjetja z območij, ki sodijo v evropski program za območja v industrijskem zatonu Objektiv 2, kar pomeni, da bodo lahko med njimi tudi podjetja iz tržaške pokrajine. Prijave oziroma predloge za udeležbo na poslovni prireditvi v Genovi bo sprejemal organizator, podjetje Mondimpresa, za podrobnejše informacije pa se lahko tržaški interesenti obrnejo na urade ARIES - Projekt Evropa pri tržaški Trgovinski zbornici (tel. 67011220 ah 772730, fax 773173). Italijanska ministrska misija v Beogradu RIM - Včeraj se je začela dvodnevna italijanska ministrska misija v Beogradu, katere namen je, da na srečanjih s srbskimi političnimi in gospodarskimi predstavniki oblasti določi načrt za pomoč pri rekonstrukciji. V imenu ministrstev za zunanje zadeve in za zunanjo trgovino ter zavoda ICE bo ita-lijanska delegacija določila nosilne točke, na katerih bo temeljil promocijski program v korist Srbije za letošnje leto. Ta bo dopolnil program pobud, ki ga je Italija že namenila območju nekdanje Jugoslavije in ki predvideva obiske italijanskih podjetnikov v vseh novih repubhkah ter specifične seminarje za Bosno, Srbijo in Cmo goro ter Makedonijo. Daimler Benz ustavil doliv sredstev za Fokker STUTTGART - Koncem Daimler-Benz AG se je odločil ustaviti doliv sredstev za nizozemskega proizvajalca letal Fokker, kjer je Daimler-Benz 40-odstotni solastnik podjetja. Sklep začne veljati takoj. Nizozemska vlada se je zaradi odločitve nemškega podjetja takoj sestala na izredni seji, saj grozi Fokkerju, ki zaposluje 7.900 delavcev, stečaj. Sporazum o sodelovanju med Alenio in Hyundaijem RIM - Italijanska družba Alenia Spazio in južnoko-rejska grupa Hyundai Electronics Industries (Hei) bosta sodelovali pri vesoljskih in satefitskih programih. Sporazum predvideva dobavo tehnologije in opreme Hyundaiu v vrednosti 70 milijard lir in skupno nastopanje pri mednarodnih projektih na korejskem in jugovzhodnem azijskem trgu, ki naj bi v naslednjih 10 letih dosegli 160 milijard lir. 22. JANUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1563,00 1611,00 nemška marka 1055,00 1087,00 francoski frank 309,00 319,00 holandski gulden 942,00 971,00 belgijski frank 51,00 53,10 funt šterling 2359,00 2431,00 irski šterling 2450,00 2524,00 danska krona 273,00 281,00 grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1145,00 1180,00 japonski jen 14,70 15,30 švicarski frank 1309,00 1349,00 avstrijski šiling 150,00 154,60 norveška krona 241,00 248,00 švedska krona 232,00 239,00 portugalski escudo 10,10 10,60 španska pezeta 12,50 13,10 avstralski dolar 1150,00 1185,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,60 12,40 hrvaška kuna 265,00 290,00 22. JANUAR 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1566,00 1611,00 nemška marka 1062,00 1087,00 francoski frank 309,00 319,00 holandski gulden 941,00 966,00 belgijski frank 51,30 53,10 funt šterling 2356,00 2436,00 irski šterling 2445,00 2540,00 danska krona 272,00 282,00 grška drahma 6,30 6,90 kanadski dolar 1143,00 1178,00 švicarski frank 1315,00 1343,00 avstrijski šiling 149,90 154,40 slovenski tolar 11,50 12,00 22. JANUAR 1996 v URAH 12. JANUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar - 1591,130 1981,750 1074,360 314,610 2406,900 959,380 52,262 12,749 277.660 2497,440 6,529 10,387 1163,280 15,013 1334,620 152,790 245,340 233.660 352,020 1163,910 - ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.4415 2.2229 2.3005 1.0574 89.18 123.97 4.855 29.113 25.805 22.71 21.835 0.9138 14.2 1.1865 0.9612 1.3687 33.02 1.4455 2.2229 2.3075 1.0614 89.29 124.07 4.865 29.173 25.865 22.77 21.895 0.9176 14.22 1.1905 0.9442 1.3702 33.1 1.4495 2.2369 2.3145 1.0654 89.4 124,17 4.875 29.233 25.925 22.833 21.955 0.9128 14.24 1.1945 0.9672 1.3717 33.18 _______TRST / FESTIVAL ALPE ADRIA C1N E M A_ Nagrada pripadla Čehu Saši Gedeonu Naval občinstva za film tržaške režiserke Scaramuzze V nedeljo se je zaključil intenzivni pregled filmske ustvarjalnosti v srednji in vzhodni Evropi, ki že sedmo leto zapored prinaša v Trst utrip dežel vzhodno od nas, s katerimi ga vežejo zgodovinske vezi in tudi marsikatera ambiciozna želja za bodočnost, vendar so še v veliki meri enako neznane kot do nedavno še neraziskana ozemlja črne celine. No, združenju AlpeAdria Cinema, ki organizira festival s hvalevredno prizadevnostjo, je uspelo pripreti okno na to vrvečo stvarnost, in marsikdo je tudi pokukal skozenj, pogostoma v lastno veliko zadovoljstvo, saj je med filmi, ki dejansko ne najdejo drugih poti na italijanska platna, zaslediti dela, ki se odlikujejo po svežini in navdušenju. Takšen je bil, denimo, film Indianske leto (Indijansko poletje) mladega češkega režiserja Saše Gedeona, ki je prejel nagrado Trsta za mir, o kateri odloča žirija dijakov višjih srednjih šol zaradi preprostosti in intenzivnosti ter zaradi gibčne in izvirne govorice, s katerimi je izrazil vznemirjenje doraščanja, a tudi Zahrada slovaškega režiserja Martina Sulika. Zanimiva je bila tudi Urnebesna tragedija srbskega režiserja Gorana Markoviča, ki živi in dela v Beogradu, a je film posnel v Bolgariji za vrsto po večini francoskih producentov. V tej pa- radoksni črni komediji avtor razmišlja o sedanji Srbiji. Naj omenimo še, da je mlada žirija podelila tudi posebno prznanje, ki ga sicer pravilnik ne predvideva, hrvaškemu filmu Vidimo se Ivana Salaja. Festival predvideva tudi nagrado Trst za novi evropski film, ki ga žirija univerzitetnih študentov podeljuje za kratke filme. Nagrado sta prejela nemški Surprise! Veita He-mlerja za posnetek na filmskem traku in hrvaški baletni videospot Ja te volim Dalibora Martinisa. Posebno priznanje je žirija podelila dokumentarnemu Chaque Jour pour Sarajevo Patricka Barrata: video posnetek so prikazali v sekciji, ki je že drugo leto zapored posvečena bosanskemu glavnemu mestu. Sicer je bilo Sarajevo nekako osrednja te- matika prireditve, ki je predvidevala še razstavo v poštni palači, ki bo odprta do 10. februarja, presunljivi monolog Merima Barbare Bella Polla po knjigi Merime Hamulič-Trbojevič in podelitev nagrade Sarajevo, pri kateri združenje AlpeAdria Cinema sodeluje z neapeljskim skladom Laboratorio Mediterraneo, bosanskemu pesniku Abdulahu Si-dranu. Sidran je bil tudi gost prvega od treh dobro obiskanih srečanj o izgnanstvu, koreninah in pripadnosti, na katerih so bile izkušnje umetnikov in intelektualcev bivše Jugoslavije v ospredju. Na ostalih dveh srečanjih sta spregovorila hrvaški režiser Lordan Zafranovič in mostarski pisatelj Predrag Matveje-vič. Pobuda je privabila še precej obiskovalcev, pa čeprav bi morda kdo zlobno namignil, da je k uspehu veliko pripomogel tudi brezplačen vstop. Kakorkoli že, ob tej priložnosti si je marsikdo ogledal tudi video filme, v katerih se izraža veliko inovativnega snovanja, a težko najdejo pot do občinstva. Na tem področju je opazno delovanje slovenskih ustvarjalcev, ki so bili prisotni tudi tokrat tako v sekciji Irmnagini (Podobe) kot v okviru pregleda avstrijske in slovenske avantgarde. Veliko gledalcev so privabili tudi italijanski filmi, tako Gli occhi stanchi (Trudne oči) Corsa Salanija in zlasti Era meglio morire da pic-coli Alessandre Scaramuzza, s katerim se je prireditev zaključila. Film je avtorica, Tržačanka posnela v rojstnem mestu, kar je privabilo res ogromno število ljudi, tako da so ga morali vrteti celo dvakrat. No, gledalci so se ob njem zabavali, vendar predvsem zaradi domačega narečja in ozadja, večkrat tudi zato, ker so med nastopajočimi spoznali znance in prijatelje, manj zaradi neenovite zgodbe, v kateri pridejo do izraza prej klišejske podobe mesta kot njegova večplastnost, (bov) JAU l ,SMRT VEUKANA Geny Mulligan, beli oče cool jozzo Pred leti je nastopil tudi v Trstu Smrt Gerryja Mulligana je bila pričakovana. Veliki newyorški saksofonist je bil že dalj časa bolan, kljub temu pa je -kot drugi belopolti jazzist Stan Getz -igral in nastopal skoraj do zadnjega diha. Zadnjič je stopil na oder lanskega novembra. Koliko podobnosti med njim in Getzom! Oba sta bila belca; obema je uspelo uveljaviti se v črnski glasbi; oba sta igrala na saksofon: Getz je izbral tenor, Multi-gan bariton; oba sta igrala tisto zvrst jazza, ki je zaslovela z imenom cool jazz; oba sta nastopala z Milesom Davisom, Mulligan je sodeloval pri Milesovi plošči Birth of the Cool, ki jo jazzovski izvedenci smatrajo za »začetek cool jazza«; oba sta imela težave z mamiti, in - nepomembno za svetovno glasbeno sceno, a nepozabno' za tukajšnje ljubitelje jazza - oba sta v zadnjih letih blesteče kariere nastopila v Trstu: Getz v Cristallu, Mulligan v Rossettiju (foto Križman-čič). Ob prihodu v Trst, nekaj ur pred jazzovskim dogodkom leta 1989 (bilo je 8. maja) je Gerry Mulligan privolil v tiskovno konferenco v mestnem hotelu. Organizatorji so jo prirediti v sobani z lahkotno glasbeno podlago. Mulligan je odlo- čil, da bo z novinarji govoril drugje, v drugi sobi, ker je - tako je pojasnil -»hupanje avtomobilov mnogokrat znosnejše od sedanje spakedrane glasbe.« »Proti novi glasbi nimam ničesar,« je poudaril. »Tudi sam sem poskusil z igranjem fusion glasbe, a drugi večer sem se je že naveličal,« je obrazložil svoj odnos do modeme glasbe. Tista tiskovna konferenca je bila, žal, »nepopolna«. Njegova energična žena, Milančanka, ki je postala tudi njegov menedžer, je novinarjem že pred srečanjem zabičala, da jazzist ne mara govoriti o svoji preteklosti. Skoda! Mnogo vprašanj je ostalo brez odgovora. Morda pa je imel Mul-ligan takrat prav. Prete- klost je že sama po sebi vse zapela na ploščah in koncertih: od sodelovanja z Milesom Davisom do zgodovinskega »pianoless« kvarteta (brez klavirja) z belim trobentačem Che-tom Bakerjem, basistom Carso-nom Smithom in bobnarjem Chi-com Hamiltonom; od nastopanja z Modern Jazz Quartetom do simfonične glasbe, ki se ji je v zadnjih letih vse bolj posvečal. V Trstu je Mulligan nastopil s kvartetom. Leta so mu pobelila nekdaj rdeče lase, a oči so ostale iskrive. Res neverjetno je bilo, kako je lahko možiček, suh kot trska, privabljal tako nežne zvoke iz velikega bariton saksofona. Ko je igral s Chetom Bakerjem, je njemu prepuščal aplavz, ki je sledil prvim šestim notam najbolj popularne pesmi»piano-less« kvarteta« My funny Valentine, a nato je pesem tako zabelil s svojim saksom, da druge spremljave sploh ni bilo treba. V Trstu skladbe ni zaigral. Morda ga je preveč spominjala na preteklost. Ko je v nedeljo odšel v starosti 68 let, so ga ameriške radijske postaje pozdravile prav s pesmijo o sladki nori deklici Valentini... Marjan Kemperle Mična knjiga o edini preživeli mitteleuropski kavami v Trstu, kipa je Slovence prezrta »Ko me vprašajo, kje se počutim v Evropi, se izmažem - pretvarjam se, da se hecam, toda mislim resno - in rečem, da se počutim v Evropi, ko sem, denimo, v kavarni San Marco...« (Claudio Magris) Ko človek kupuje knjigo, ki je ne potrebuje za delo ali študij, jo v knjigami najprej potežka, si ogleda platnico in nekaj prvih strani. In če vzame v roke eno zadnjih publikacij tržaške založbe Lint, prebere ta stavek na hrbtni strani knjige: kratko Magrisovo misel o eni od značilnih tržaških kavam, prav o tisti, o kateri govori knjiga -o kavami San Marco. “Al caffe San Marco” je zbirka pričevanj, zgodovinskih podatkov, literarnih prispevkov in dokumentov o priljubljeni kavami, v katero še vedno radi zahajajo umetniki, študentje in šahisti. Kjer je res še nekaj tiste atmosfere, po kateri se nam rado stoži in se ji ne znamo odreči. Magrisov citat se neposredno navezuje prav na to ozračje, ki ga ne moremo odmisliti, ko govorimo o tržaških kavarnah. Toda že uvodni prispevek Giorgia Voghere zavzema povsem drugačno stališče: »Tisti tržaški intelektualni krogi, o katerih sem vam prej govoril, ki so biti odprti do nemške kulture in preko le-te do francoske in ravno tako do angleške in do ruske, na žalost niso bili ravno tako odprti do tukajšnje slovanske kulture.« Na žalost, res. In na žalost so kaj takega še danes, ko se v kavami San Marco ne zbira več cvet mestne iredente, le redki pripravljeni priznati. Knjiga z zlatimi platnicami in srebrnika-stim naslovom govori torej tudi o tistih dogodkih, ki so spremljali nastanek in razvoj mondenega shajališča “boljše” tržaške dražbe, v zavest te družbe pa se niso nikoli pregloboko vtisnili: požig Narodnega do- ma, nasilje, ■'asimilacija. »Knjiga Al Caffe San Marco je vabilo na zmenek v Trsu,« pravi založnik v uvodnem zapisu; tehten, preudaren in odkrit prispevek Giorgia Voghere pa takoj opozarja, da zmenek v Trstu nikakor ni samo prijeten. Čeprav se danes potomci nekadanjih prena-petežev racli ustavljajo v krajih, kjer diši po dobrih starih časih, se raznežijo ob (kičasti) tragediji cesarice Sissi, kakršno smo videli letos na festivalu operete, in trdovratno vztrajajo pri nekem bolj ali manj zlaganem srednjeevropskem kozmopolitizmu. Toda povrnimo se h knjigi. Po zasnovi in vsebini je delo prav gotovo zanimivo: v prvih poglavjih prikazuje zgodovinsko zakulisje ob otvoritvi kavarne leta 1914, urbanistično kolokacijo lokala na nekdanji promenadi Stadion (danes Ul. Battisti), njegov razvoj, umetnine, ki krasijo njegovo notranjost na sliki detajl), in restavratorsko delo, ki je bilo tam pred kratkim opravljeno. Drugi del knjige je veliko manj tehničen in veliko bolj literaren, saj združuje prispevke tržaških intelektualcev, ki so se ali se še zbirajo za mizicami kavarne. V njihovih pripovedih, morda nekoliko melanholičnih, toda zato nič kaj dolgočasnih ali razvlečenih, se tu pa tam pojavljajo imena, ki smo jih že tolikrat slišali: Svevo, Saba... Černigoj. Večina piscev se čustveno odziva na temo, ki jim je bila predložena. Zaustavljajo se ob običajnih gestah natakarjev in gostov, ki zadobivajo zanje očitno nek simboličen pomen; omenjajo ljudi in dogodke, ki jih v svojih spominih povezujejo s kavarno; nežno pripovedujejo o mikroko-zmosu kraja, ki očitno zanje (in še za marsikoga drugega) ni samo avtomat za kavico ali pepelnik za cigareto. O katerih lokalih bodo pisali čez kako desetletje pisatelji in pesniki moje dobe? Morda o kaki diskoteki, na katero smo posebno navezani, morda o kakem zakajenem kraju, kjer poslušamo okoli polnoči glasni jazz. Ali pa morda še vedno o kavarni San Marco, kjer se občasno pripravljamo na izpite in se izmenično eden drugega sprašujemo, kar je v grobni tišini knjižnic strogo prepoveda- no... Matejka Grgič LJUDJE IN DOGODKI Torek, 23. januarja 1996 ZDA / PO DVEH TEDNIH IZREDNEGA MRAZA IN SNEŽNIH VIHARJEV NOVICE Odjuga povzročila hujšo tragedijo kot polami mraz Več kot trideset mrtvih, v Pennsylvanii proglasili izredno stanje VVASHINGTON - Val slabega vremena se je z vzhodne obale ZDA pomaknil proti zahodu in popvzrocil nepopisno 'razdejanje z mrtvimi in ogromno gmotno škodo, tako da je ameriški predsednik Clinton proglasil zvezno državo Pennsylva-nio od naravne katastrofe prizadeto območje. Z nenadnim zvišanjem temperature je prišlo namreč do dramatične odjuge, ki je ob silovitem dežju povzročila katastrofalne poplave. Na tisoče ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Številnim pa to ni uspelo, tako da oblasti že poročajo od več kot trideset mrtvih. Poleg Pennsjdvanie je vodno-snežna ujma prizadela tudi zvezne države New Jersey, Maryland in VVashington. Prav v nedeljo so poplave prizadele tudi predmestje ameriškega glavnega mesta. Reka Potomac je prestopila bregove in zalila wa-shingtonska predmestja. Na drugem bregu pa je reka preplavila prerdme-stje virginijske Alexan-drie. V Pennsylvanii jedrska elektrarna Peach Bot-ton obratuje z najnižjo zmogljivostjo, tako da bi lahko vsak trenutek izklopili reaktorje, če bi prišlo do najhujšega. Na prizadetih območjih je poleg reševalcev posegla tudi narodna garda, tako da bi v kali zatrla vsak primer šakalstva. Ljudje so namreč v paničnem begu zapustili svoje domove, ki so sedaj na milost in nemilost tatov in kriminalcev. A k ***** jjr j* - ■KuT Reka Allegheny je pri Pittsburgu nagrmadila naplavljene avtomobile (AP) Delavci odstranjujejo led s proge pri Harrisburgu, ki ga je naplavila reka Susguehanna (AP) Tudi vatikansko glasilo protestira zoper smrno kazen VATIKAN - V vatikanskem časniku L'Osserva-tore Romano so ta teden zapisali, da gre pri smrtni kazni za maščevanje, in kritizirali ZDA, kjer nameravajo konec meseca izvršiti še eno smrtno kazen. »To je logika maščevanja,« piše v uvodniku vatikanskega časnika. S smrtno kaznijo, ki je uzakonjena v 36. ameriških državah, se ne strinja papež Janez Pavel D. V uvodniku tudi piše, da je smrtna kazen kršenje človekovih pravic in človekovega dostojanstva obsojencev. »Zavračanje smrtne kazni ne pomeni, naj demokratična družba ne kaznuje kriminalcev. To pomeni, da moramo izbrati in sprejeti alternativo, ki se bo ujemala s človekovimi pravicami in pravičnostjo.«. Dotaknili so se tudi primera Johna Alberta Taylorja, ki je bil obsojen posilstva in uboja enajstletne deklice iz Utaha - izbral si je smrt z ustrelitvijo. Utah je namreč edina država, kjer obsojenci na smrt lahko izbirajo med usmrtitvijo z ustrelitvijo in smrtno injekcijo. »Nihče nima avtoritete in pravice, da usmrti sestro ali brata, četudi je ta zagrešil težko kriminalno dejanje,« piše v L'Osservatore Romano. Z encikliko, ki jo je papež lani napisal v obrambo življenja, se je rimskokatoliška cerkev bolj kot kdajkoli zavzela za prepoved smrtne kazni. Čeprav je papež cerkvi dovolil, da v zelo redkih primerih dopušča smrtno kazen, je uradno priznal, da takšni primeri v moderni družbi pravzaprav ne obstajajo. Začetek del na Cousteaujev! ladji Calypso SINGAPUR - Potapljači so včeraj dokončali predhodna dela na potopljeni Cousteaujevi oceanografski ladji Calypso pred neko singapursko ladjedelnico. Danes bodo začeli v njen trup potiskati zrak, tako da bi olajšali delo orjaškemu žerjavu, ki jo bo dvigoval z morskega dna. Po predvidevanjih bo celotna operacija trajala nekaj dni, nato pa bodo Calypso povlekli v neko pristanišče. Za sedaj še ni znano, prav tako ni znana nadaljna usoda te legendarne oceanografske ladje. Calypso je predelan 20-metrski leseni britanski minolovec, s katerim je Cousteau preplul od leta 1950" vsa svetovna morja in posnel več kot sto dokumentarcev. Ladja je doživela brodolom 8. januarja, ko je pred neko singapursko ladjedelnico vanjo trčila neka vlečna ladjica in ji prebila bok pod vodno črto. Pariška fundacija Costeau je dela za dvig Calypsa poverila singapurski podružnici nizozemske družbe Šmit International. Jacques Cousteau pa je že napovedal, da bodo začeli z nabiralno akcijo, tako da bi Calypso zamenjala sodobna oceanografska ladja Caly-pso H. Vsem je namreč jasno, da je Calypso po brodolomu postala nezanesljiva. Navsezadnje je tudi pred tem kazala vsa svoja leta. Nova Calypso II naj bi imela najsodobnejšo tehnološko opremo stala pa naj bi po predvidevanjih kakih 32 milijard lir. r AMERIKA / ZGODBE RAZISKOVALCEV IZ PREJŠNJIH STOLETIJ h Polarna odprava Francozov s kajaki in gorskimi kolesi Odkritja Francozov potrdila nesmiselno smrt raziskovalcev iz prejšnjega stoletja, ki so jih poleg objektivnih težav ugonobile napake v prehrani NEW YORK - Ko je pred 500 leti je Kolumb v službi španske države odkril tople in z zlatom bogate predele Srednje in Južne Amerike, je Francozom in Angležem ostal le mrzli sever. Ribičem v mrzlih vodah ob obalah hladnega Novega sveta so se kmalu pridružili elizabetinski pomorščaki, ki so iskali zlato in opevani severnozahodni prehod k bogatim loviščem Tihega oceana. V iskanju, ki je trajalo več stoletij, je ledeno morje zahtevalo veliko žrtev: Humphrey Gilbert se je na pot odpravil leta 1583, Henryja Hudsona je v razburkano morje v čolnu poslala uporniška posadka. Leta 1845 je popolnoma izginila odprava 129 mož, ki jo je vodil John Franklin. Nesrečno usodo odprave opeva balada. Leta 1904 se je končno posrečil podvig Norvežanu Roaldu Amundsenu. Vendar pa področje, zaznamovano s številnimi nesrečami, ni odvrnilo od potovanja mladeničev Frederica in Pierra Ver-naya ter Jeana-Yvesa Lapaixa, ki so se s kajaki in gorskimi kolesi odpravili na 700 kilometrov dolgo potovanje čez zaledeneli kanadski otok Somerset in polotok Boothia, kjer so umirale stoletne sanje. Na prvo nepričakovano oviro so naleteli, ko jih je ob prihodu na rt Garry »pozdravil« roj komarjev. Pot so nadaljevali s kajakom, kjer so jim to dopuščale razpoke v ledu, in na kolesih, kadar razpok niso našli. Tokrat so naleteli na večje nevarnosti, saj so v enem samem dnevu kar trikrat naleteli na severnega medveda. Ko so si hoteli od blizu ogledati prvega, sta jih lovila druga dva. Zaradi vseh divjih živali, ki so jih srečali, od ameriškega severnega jelena, bivola, kita samoroga do tjulnjev in mor- skih ptic, je postala očitna ironija usode Franklinove odprave. Pred nekaj leti so namreč našli mumificirana trupla nekaterih članov, na osnovi katerih so ugotovili, da je bil verjeten vzrok smrti zastrupitev s svincem, saj so bile viktorjanske pločevinke hrane zapečatene s svincem. Angleška mornarica se takrat ni hotela zgledovati po domačinih, ki so že tisočletja živeli na tem območju. Pierre Vernay je pojasnil: »Vrhovno poveljstvo mornarice je vztrajno ignoriralo nasvete prvih angleških raziskovalcev, ki so priporočali uporabo majhnih čolnov in maloštevilnih posadk. Namesto vlečnih psov so vztrajali pri človeški sili, se oblačili v volnena in flanelasta oblačila, namesto da bi se ovili z jelenjo ali medvedjo kožo in jedli hrano iz pločevink ter slano meso namesto kuhanega tjulnja ali bivola. Zgodovina je potrdila njihovo napako.« NAMIBIJA / OB IZČRPANIH NAHAJALIŠČIH Pred ustjem reke Oranje sedaj »lovijo« diamante Dražava bo prej ali slej dala nove koncesije, ker bi zaprtje rudnikov pozročilo družbene zaplete VVINDHOEK (NAMIBIJA) - Namesto rib pred izlivom čudežne reke Oranje danes »lovijo« diamante. Posebna ladja črpa z morskega dna pesek in blato, ki ju nato na krovu prečiščujejo. Ko imajo srečo, med peskom in blatom najdejo diamante, ki so kot vsi namibijski diamanti izredne čistine in kakovosti. Nekoč pa ni bilo tako. Zgodba o diamantih pred izlivom reke Oranje je zelo dolga. Izročilo pravi, da je diamante konec prejšnjega stoletja odkril neki nemški inženir, ki mu je neki delavec med gradnjo železniške proge iz pristanišča Luderitza proti notranjosti pokazal svetlikajoči se kamen. To je bil začetek diamantne mrzlice v Namibiji. Usta- novili so veliko in sodobno mesto Kolemanshope z elegantnimi vilami v nemškem slogu, z gledališčem, igralnico, gostilnami in bolnišnico. To pa je trajalo le nekaj let, dokler niso ugotovili, da na tem območju ni več diamantov. Mesto je izumrlo, saj so se vsi izselili, tako da je danes pravo mesto duhov. Hiše so namreč v glavnem nepoškodovane, tako da je ogled tega mesta, ki ga zasipajo peščene dune enkratno doživetje. Ko je Kolemanshope izumrl, se je rodil mit o diamantih v reki Oranje, ki meji na Južno Afriko. Nihče pa naj bi jih ne smel iskati, ker bi prodor ogromnih količin diamantov na svetovne trge porušil cene. Ko je bila Namibija še Jugozahodna Afrika pod južnoafriško upravo, je njene diamante kopala in izvažala od De Beersa ustanovljena družba CDM. Po osamosvojitvi so ustanovili družbo Namdeb (Nami-bia-De Beers), ki si na polovico deli stroške in dobičke. Položaj je bil namreč skrajno kritičen, ker so izčrpali večino starih nahajališč, koncesije za nove rudnike pa Namibia noče dati transnacionalnim družbam. V pričakovanju novega vetra sedaj »ribarijo« diamante v morju pred izlivom reke Oranje. Vsi pa so prepričani, da bo namibijska vlada prej ali slej dala nove koncesije, ker bi zaprtje dosedanjih rudnikov povzročilo hude družbene zaplete. OŽIVLJANJE GRŠKEGA GOSPODARSTVA Nova vlada zaprisegla Za boljše sodelovanje z EU ATENE (Reuter) - Novi grški premier, socialist Co-stas Simitis, in njegova vlada sta včeraj v skupščini svečano prisegla. Tako je bil označen nov začetek oživljanja grškega gospodarstva in približevanje države k Evropski uniji (EU). Pragmatični pravnik in ekonomist, 59-letni Simitis, je v novi vladi obdržal prejšnjega ministra za gospodarstvo Jannosa Papandoniuja in finančnega ministra Aleksandrosa Papadopolusa. Ta sta požela odobravanje zaradi gospodarskega programa, s katerim jima je prvič po letu 1973 uspelo spraviti inflacijo pod dvostevilčno letno stopnjo. Simi tisov načrt boljšega sodelovanja z EU pa lahko pokvari zunanji minister Theodoros Pan-galos, ki je v času grškega predsedovanja EU leta 1994 na položaju ministra za evropske zadeve hudo užalil dve vplivni članici, Nemčijo in Italijo. Nemčiji se je zameril, ko jo je označil za mogočnega velikana z otroškimi možgani, naši zahodni sosedje pa so mu najbolj zamerili, ko je odklonil rokovanje s tedanjim italijanskim pre-mierorn Silviom Berlusconijem. Pangalos govori tekoče francosko, angleško in nemško in je eden najbolj podkovanih strokovnjakov na področju evropskih zadev, vendar so nekatere članice EU po diplomatskih kanalih namignile, da bi na tem položaju raje videle nekoga drugega. Novi zunanji minister je istega leta dokaj neprijetno komentiral grške načrte za predsedovanje Uniji, kasneje pa se je za svoje besede javno opravičil. Med grškim predsedovanjem pa je bil Nova grška vlada seje včeraj predstavila radovednim predstavnikom sedme sile (Reuter) deležen nedeljenih pohval zaradi dokaj tekočega vodenja povišanja števila članic EU z 12 na 15. Simitis pa daje mnogo večji poudarek domačemu gospodarstvu. Z ohranitvijo dveh uspešnih gospodarskih ministrov napoveduje novi premier odločno izvajanje programa oživitve domače ekonomije, s katerim bi zmanjšal naraščajoči javni dolg in privatiziral nekatera največja državna podjetja. Najnovejša Simitisova domislica je ministrstvo za razvoj, ki vključuje industrijo, trgovino in turizem, zaupal pa ga je nekdanjemu evropskemu komisarju Vassu Papandreu. Ta ga je odločno podpiral med njegovim nasprotovanjem politiki bivšega premiera Andreasa Pa-pandreuja. Vasso Papandreu bo vodil razdeljevanje denarja, ki ga bo EU namenila Grčiji, da čim-prej ujame korak z ostalimi članicami. V novi vladi sta svoj položaj obdržala tudi Simitisova protikandidata za premierski položaj - obrambni minister Gerasimos Arsenis in notranji minister Akis Tsohatzopulus. Kljub temu, da ima Simitisova socialistična stranka PASOK udobno večino, bo premier prihodnji ponedeljek zahteval glasovanje o zaupnici. »Prihodnji ponedeljek bomo imeli sejo vlade, na kateri bomo razpravljali o programu in se pripravili na popoldansko glasovanje o zaupnici,« je neposredno po prisegi vlade dejal Costas Simitis. RUSKE PREDSEDNIŠKE VOLITVE Boris Jelcin napovedal kandidaturo MOSKVA (Reuter) - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj izjavil, da bo »najverjetneje« kandidiral na junijskih predsedniških volitvah. Nekdanji predsednik ruske vlade in Jelcinov zaveznik Je-gor Gajdar pa je izjavil, da kandidatura sedanjega kremeljskega voditelja ni sprejemljiva, saj bi bilo to »najlepše darilo, ki bi ga Jelcin lahko podaril komunistom«. Predsednik Jelcin je včeraj še povedal, da se bo o morebitni kandidaturi na predsedniških volitvah dokončno odločil sredi februarja. Njegova včerajšnja izjava je bila doslej najbolj očiten namig na to, da se petinšestdesetletni voditelj Kremlja, ki je v času predsednikovanja preživel dva infarkta, utegne potegovati za drugi predsedniški mandat. Čeprav je Jelcinova duševna in fizična podoba le še bleda senca njegove podobe izpred nekaj let, ga Zahod še vedno vidi kot nepogre- šljiv del družbenih in predvsem gospodarskih reform. Ruski premier Viktor Cemo-mirdin je včeraj na konferenci o tujih naložbah v Moskvi dejal, da bo Rusija nadaljevala z reformami kljub nedavnim spremembam v vladi in težkemu gospodarskemu položaju v državi. Dodal je, da je »s težkim srcem sprejel odločitev o odstavitvi Anato-lija Cubajsa, voditelja reformne politike v Rusiji. Čečenski uporniki v pokrajini Novogrozni, ki je pod njihovim nadzorom, še vedno zadržujejo 29 uslužbencev toplarne, ki so jih v torek ugrabili v Groznem. Predstavnik čečenske adminstraci-je, naklonjene Moskvi, Ru-slan Martagov, je povedal, da so ugrabitelji izrazili pripravljenost, da izpustitijo ujetnike. Izpustili bi jih v zameno za njihove sobojevnike, ki jih je ruska vojska pred dnevi zajela med obleganjem Pervomajske. NOVICE II Koroške medije zajela histerija DUNAJ - Uradno sporočilo Svvanee Hunt, ameriške veleposlanice na Dunaju, da je Cia pred pol stoletja v ameriški okupacijski coni v Avstriji zgradila in napolnila 79 tajnih skladišč z orožjem - menda za boj proti morebitnim sovjetskim napadom - je na Koroškem povzročilo pravo medijsko histerijo. Dnevnik Kro-nen-Zeitung je zatrdil, da so bile zahodne zasedbene sile »preventivno aktivne« tudi na Koroškem, kjer naj bi si omislile vrsto skladišč »z orožjem za boj proti Titovemu komunizmu«, ki pa so jih menda ob odhodu uničile. Znani založnik in nekdanji član odporniške-ga gibanja Molden pa je v pogovom za ORF povedal, da je takratni avstrijski kancler vedel vsaj za del omenjenih skladišč, nekatera pa naj bi zgradili celo na željo Dunaja. Neki ameriški dnevnik je pred dnevi poročal, da naj bi Cia v 50-ih letih zgradila tajna skladišča tudi v Švici in Italiji. (I. L.) Hašimoto zavezan utrditvi japonskega gospodarstva TOKIO (Reuter) - Novi japonski premier Hašimoto je včeraj napovedal popolno okrevanje japonskega gospodarstva do konca leta 1996 in drastične reforme, ki bodo položaj njegove države v 21. stoletju še utrdile. V govoru pred parlamentom ni razkril podrobno-sti nove politike, poudaril pa je, da bo izvedba gospodarskega programa potekala brez prekinitev. Napovedal je, da namerava ohraniti varnostne povezave z ZDA, in jih opisal kot bistvene za Tokio, za azijsko-pacifiško regijo in za ves svet. Ruandski begunci ne morejo v Tanzanijo ' NAIROBI (dpa) - Približno 16 tisoč mandskih beguncev kampira na obmejnem območju med Burundijem in Tanzanijo, ki je zaprla svojo mejo. Le 400 beguncem je uspelo priti v Tanzanijo, ostali pa so ostali na težko dostopnem močvirskem območju. V preteklem tednu je Tanzanija dovolila vstop v državo 15 tisoč ||i ruandskim beguncem, ki so jih pregnali iz begunskega taborišča v Burundiju. Ruandske Hutujce je po nji-hovih navedbah iz taborišča v Muganu pregnala bu-rundijska vojska, ki je pod nadzorom Tutsijev. Novi begunci so taborišče zapustili konec tedna, saj so domnevah, da je meja še vedno odprta. Takoj po njihovem odhodu so burundijski vojaki zaZgali taborišče. Umorjen muslimanski voditelj v Tadžikistanu ALMA ATA (Reuter) - Oboroženi neznanci so včeraj vdrli v stanovanje duhovnega voditelja muslimanov v Tadžikistanu, muftija Fathule Saripova, ki je bil naklonjen Moskvi, in ga ubili. Predstavniki vlade so sporočili, da so v »toči« izstrelkov iz več kosov avtomatskega orožja, ki je zasula Saripovo stanovanje zahodno od Dušanbeja, poleg muslimanskega voditelja umrli tudi njegova Zena in sin ter svakinja in eden od Saripovih učencev. Brutalni umor, kijev javnosti odjeknil ravno na prvi dan ramada-na, je v tej državi osrednje Azije spet omajal prizadevanja za mir. Predstavniki tadžikistanske vlade in islamske opozicije, ki ima sedež v Iranu, so atentat ostro obsodili. PREDVOLILNA ČISTKA V ZDA Morris je Američanom ponudil Clintona, kakršnega si želijo VVASHINGTON (dpa) -Pred tremi leti so prišli v VVashington - samozavestni, polni energije in naivni so želeli izkusiti občutek oblasti. Večina se jih je pred tem s pohtiko ukvarjala zgolj na amaterski ravni. Na pot v Belo hišo jih je pripeljala skupna preteklost: vsi so bili FOB-i, »Friends of Bill« (Billovi prijatelji). Za ta »časten naziv« so zadostovala že skupna študentska leta z Billom Clintonom v Oxfordu, s katerimi se lahko »pohvali« na primer S trobe Talbott, ki je bil Clintonov sostanovalec. Strobu Talbottu je ta »kvalifikacija« zadostovala za napredovanje do položaja namestnika zunanjega ministra ter vodilnega stratega ameriške politike do Vzhoda. George Stephanopoulos pa je bil le Billov sošolec, kar pa je bilo dovolj, da so ga pred tremi leti poklicali v Belo hišo, kjer je postal glavni predsednikov predstavnik za tisk. Najbolj zanimiva pa je kvalificiranost Thomasa McLartyja za vstop v eliten klub FOB-ov: v Little Rocku je nekoč hodil v isti otroški vrtec kot Bill Clinton in je pred tremi leti napredoval do najvišjega položaja poleg ameriškega predsednika - postal je šef Clintonovega kabineta. Toda kmalu se je izkazalo naslednje: predvsem Clintovi mladostni prijatelji so bili tisti, ki so povzročili njegove največje začetniške napake na položaju ameriškega predsednika. Oni so bili in so tudi ostali outsi-derji v vvashingtonskem kotlu, kjer se je kuhala oblast. Večina skrivnostnih političnih napak Clintona v prvih letih predsednikovanja je šla na njihov račun. Clinton je to dejstvo spoznal pozno, toda kljub temu še pravočasno. Nato se je zače- la velika »čistka« med FOB-i: Clintonovega prijatelja iz otroškega vrtca McLartyja je nadomestil profesionalni »insider« Leon Panetta, George Stephanopoulos je izginil v neki mah pisarni Bele hiše, S trobe Talbott pa je zasedel nek tretji nepomemben položaj. Tudi Clintonovi nekdanji predvolilni strategi - James Carvihe, Paul Begala in Micky Kantor - niso več v igri. Uspeh te razprodaje FOB-ov: Amerika ima novega Billa Clintona - odločnega, sklepčnega in državniškega. Američanom je to všeč. Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da se njegova priljubljenost nenehno veča. Nenadoma ima prav on največje možnosti za uspeh na naslednjih predsedniških volitvah. Kdo pa je »režiser« te »čudežne prelevitve«? To je skoraj neviden mož v ozadju, ki je v začetku osemdesetih let nekemu arkansa-škemu guvernerju po imenu Clinton, ki so ga tamkajšnji prebivalci že odpisali, omogočil vrnitev na oblast: to je mož z imenom Richard Morris. Njega imenovati »Billovega prijatelja« bi bilo pretirano, saj je še pred letom javno zaprisegel, da nikoh več ne bi delal za Clintona. Kljub temu pa je Richard Morris lani »uslišal« Clintonov klic v sili. Pri vsem tem je najbolj zanimivo naslednje: pred nekaj leti je Richard Morris še delal kot vodilni predvolilni strateg enega največjih Clintonovih nasprotnikov v ameriškem kongresu, konservativnega senatorja Jesse-ja Helmsa. Danes je Morris najpomembnejši in najvplivnejši mož v Beli hiši. »Vem, kako Bill Clinton misli,« trdi Richard Morris. Poznavalci razmer v Beli hiši pa gredo še dlje: »Ta mož JE Bill Clinton.« ODZIVI NA ARAFATOV VOLILNI USPEH Nova zmaga demokracije Voditelji skrajnežev opozarjajo na številne volilne nepravilnosti KAIRO (Reuter) - Svetovni voditelji so zmago Jase-rja Arafata in njegovih privržencev (Na sliki Hana Ašravi) na palestinskih volitvah včeraj pospremili s številnimi bleščečimi komentarji. Najpogosteje pa so izvolitev voditelja Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) za predsednika Palestinskega sveta označili kot dokončno sprejetje mirovnega sporazuma med PLO in Izraelom. Arafatova zmaga je manj navdušenja požela pri arabskih nasprotnikih omenjenega sporazuma, ki so njegovo izvolitev sprejeli s prezirom. Arafatovi nasprotniki iz palestinskih vrst, ki sicer niso mogh trditi, da je bil volilni proces nepravičen, trdijo, da je Arafatova zmaga »prozorna«, saj je voditelj PLO »monopoliziral« svojo vodstveno funkcijo s podkupovanjem privržencev in zastraševanjem nasprotnikov ter se na zgodovinskih volitvah ne nazadnje pojavil brez resnih tekmecev. Kljub ugovorom iz lastnih vrst pa so čestitke nekdanjemu vodju gverilcev, ki se je spremenil v tvorca miru, deževale z vseh koncev sveta. »Dvajseti januar se bo zapisal v zgodovino kot pomemben korak k samo- bitnosti palestinskega naroda in mirnemu sožitju Palestincev ter Izraelcev,« je v telegramu Jaserju Arafatu zapisal predednik Evropske komisije Jacques Santer. Francoski predsednik Jacues Chirac je med prvimi čestital palestinskemu voditelju in v pismu Arafatu zapisal: »Z vašo pomočjo se je palestinsko ljudstvo odločilo za mir, stabilnost in gospodarski razvoj na Bližnjem vzhodu.« Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je palestinskemu voditelju čestital za prepričljivo zmago na volitvah, palestinskemu ljudstvu pa za potrdi- tev avtonomije in mirovnega procesa. Egiptovski zunanji minister Amr Musa - njegova država je igrala ključno vlogo v nadzorovanju mirovnega sporazuma med Izraelom in Palestinci - je izjavil, da volitve predstavljajo zgodovinski korak na poti k neodvisni palestinski državi. Tiskovni predstavnik Ha-masa Ibrahim Goše je zavrnil Arafatovo zmago in dejal, da slednji na volitvah ne bi dobil niti 20 odstotkov glasov, če bi lahko na volitvah sodelovali tudi predstavniki palestinske diaspore. Radikalne palestinske skupine s sedežem v Damasku so prav tako obsodile rezultate volitev in zatrdile, da je bil Arafatov uspeh lažen. Predstavniki Arabske lige so Arafatu za zmago sicer čestitale, ob tem pa izrazile sočutje s palestinskimi begunci, ki so razseljeni po vsem Bližnjem vzhodu in jim ni bilo dovoljeno oddati volilnih lističev. VLADNA KRIZA V BOSNI IN HERCEGOVINI Hasan Muratović bo novi premier Hoaški tožilec Goldstone obiskal Sarajevo SARAJEVO (Reuter, dpaj - Hasan Muratović, dosedanji minister brez listnice, zadolžen za odnose z Ifo-rjem, bo novi predsednik vlade Bosne in Herecegovine. To odločitev je na izredni seji v nedeljo ponoči sprejel izvršni odbor vladajoče Stranke demokratične akcije. Vodstvo SDA dosedanjega premiera Harisa SilajdžiCa obtožuje, da je izključno sam kriv za nastalo vladno krizo. SilajdžiC bo svoje dolžnosti opravljal, dokler ne bo parlament izvolil novega premiera. Kmalu naj bi zaživela tudi bosnjasko-hrvaška federacija, saj mora že imenovani predsednik vlade Federacije BiH Izudin KapetanoviC do konca januarja predstaviti svoj kabinet. Hasan Muratović ni elan SDA. Od jeseni 1993 je bil kot minister brez listnice zadolžen za stike z Unproforjem in kasneje z Iforjem. Slovi kot dober pogajalec in pragmatik, sicer pa je razmeroma neznan, kar se tiče njegovih političnih stahse. Po izobrazbi je doktor organizacijskih ved, pred vojno pa je predaval na sarajevski univerzi. V osemdesetih letih je bil poslovnež v Zambiji in Iraku ter ima veliko zvez v akademskih in gospodarskih krogih BiH. Včeraj sta Sarajevo obiskala Richard Goldstone, vrhovni tožilec mednarodnega sodiSCe za vojne zločine v Haagu, in ameriški odposlanec za človekove pravice John Shattuck. Shattuck si je v nedeljo ogledal grobišča pri Srebrenici in se pogovarjal s tamkajšnjimi prebivalci. Po njegovem mnenju na tem območju obstajajo jasni dokazi o množičnih pobojih in drugih kršitvah človekovih pravic. »Po padcu Srebrenice je pogrešanih več kot sedem tisoč ljudi. Bojim se, da bo njihova usoda jasna ob preiskavi skupinskih grobov in preverjanju pričevanj o množičnih pobojih,« je povedal Shattuck. Ameriški odposlanec je v bosansko-hercegovsH prestolnici izja- EU o pomoči Bosni in Hercegovini BRUSELJ (STA) - Finančni ministri evropske petnajsterice so na včerajšnjem sestanku v belgijskem glavnem mestu ocenili, da mora biti prenova Bosne naloga vsega sveta, ne samo Evropske unije. Zato si bo petnajsterica po besedah predsedujočega Lamberta Dinija na drugi konferenci donatorjev pomoči prizadevala, da bo breme prenove Bosne enakomerno porazdeljeno med Evropo, Združene države Amerike in druge države. Ministri so pozdravili odločitev o povečanju kapitala Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), dokončni sklep o tem pa naj bi sprejeli na aprilskem sestanku v Sofiji. vil, da je zdaj njegova prednostna naloga prepričati predstavnike sprtih strani o izpustitvi vseh vojnih ujetnikov, ki jih še zadržujejo v zaporih in taboriščih. Goldstonov obisk v Sarajevu je zgolj po naključju sovpadel s Shattuckovim. Haaški tožilec se je sestal s predstavniki Iforja in se z njimi pogovarjal o sodelovanju pri zaščiti skupnih grobišč po BiH. Poveljnik Iforja, admiral Leighton Smith, je po srečanju z Goldstonom izjavil, da bodo mednarodne enote sodelovale s haaškim sodiščem, v ta namen pa bo v Sarajevu kmalu ustanovljen urad za stike. Prebivalci srbskih predmestijh Sarajeva odštevajo dneve do svojega dokončnega odhoda iz mesta (Reuter) MNOŽIČNI POBOJI V BOSNI IN HERCEGOVINI Srbom nikoli ne bo uspelo skrili sledov SARAJEVO, BRATUNAC (Reuter) - Glavni tožilec Mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu Richard Goldstone je včeraj napovedal, da bodo preiskovalci vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini kmalu začeh s svojim delom. Pri tem jim bodo pomagali Natovi vojald, saj Srbi iz Vzhodne Bosne niti najmanj ne obžalujejo etničnega čiščenja in umorov, Jd so pretresti svet in za sabo pustili opustošeno pokrajino porušenih domov. Zavračajo razpravo o obtožbah sodišča ZN za vojne zločine, ki jih krivi za smrt tisočev Muslimanov, pobitih lani poleti po padcu Srebrenice. Ob cestah na srbskih ozemljih stojijo ena za drugo ruševine vasi, iz katerih so na začetku vojne pred tremi leti in pol izgnali in potem ubili Muslimane, ko so ustvarjali etnično čisto ozemlje na vzhodu Bosne. Videti je, kot da lokalni Srbi razumejo izseljevanje Muslimanov in teror nad njimi kot nujno potrebne ukrepe proti sovražni bosanski vladi. Nek devetnajstletni mladenič v vojaški uniformi se je celo javno bahal z udeležbo pri grozotah, med katerimi so Srbi izbrisali polovico prebivalstva vzhodne Bosne. »Obdobje čiščenja je bilo najbolj nevarno. Nekateri moji prijatelji so bili pri tem ubiti. Ko smo končali, ni bilo na teh območjih več žive duše. Vse smo jih izbrisali,« je med smehom dejal mladi srbski zločinec. Tako kot večina njegovih sonarodnjakov tudi on meni, da se med okupacijo Srebrenice ni zgodilo nič posebnega. Po poročilih mednarodnega Rdečega križa in preisko- valcev ZN so Srbi pobili najmanj 3 tisoč Muslimanov, ki so jih priče nazadnje videle v ujetništvu bo-sanskosrbskih upornikov. V vasi Glogovo so si novinarji v spremstvu pomočnika ameriškega državnega sekretarja Johna Shattucka ogledali množične grobnice in videli kosti, s katerih so še viseli koščki mesa. Nihče od Srbov v Bratuncu noče o tem govoriti. Pred novinarji bežijo, tisti pa, ki so dovolj pogumni ali nesramni, nojevsko trdijo, da naj si novinarji raje ogledajo srbske množične grobove. Drugi spet precej neumno pravijo: »Vse skupaj je laž; nekdo najde kosti crknjenega konja in trdi, je to Musliman.« Srbskim lažem z nedvomnimi dejstvi odgovarjajo mednarodni humanitarni delavci, ki so videli srbske vojake odvažati muslimanske ujetnike, ki jih ni bilo več nikoli na spregled. Sodišče ZN za vojne zločine je že obtožilo Ratka Mladiča in Radovana Karadžiča za poboje, ki so bili tako obsežni, da Srbom nikoli ne bo uspelo skriti sledov. NAČRT ZA REPATRIACIJO BEGUNCEV IZ BOSNE IN HERCEGOVINE Visoka komisarka Združenih narodov za begunce Sadako Ogata je prejšnji teden na enodnevnem sestanku Delovne skupine za človekoljubne dejavnosti Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji -omenjeni skupini Ogata tudi predseduje -predstavila podrobnosti načrta za vrnitev dveh milijonov beguncev in razseljenih oseb iz Bosne in Hercegovine v domovino. Organizirana prostovoljna vrnitev beguncev in razseljenih oseb ter reintegracija slednjih v življenje v domovini bo potekala pod vodstvom Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Omenjena organizacija je bila vse od izbruha vojne na območju nekdanje Jugoslavije vodilna mednarodna organizacija, ki je v sodelovanju z državami, v katere so se zatekli begunci iz BiH, sprva skrbela za njihovo namestitev in najnujnejšo oskrbo. Kasneje pa je s predstavniki oblasti gostujoče države in z nekaterimi nevladnimi organizacijami ter skupinami prostovoljcev poskrbela za izobraževanje begunskih otrok in nekaterim izmed njihovih staršev vsaj deloma pomagala »normalizirati« življenje v izgnanstvu. Po mirovnem sporazumu, ki je bil sklenjen novembra lani v Daytonu, se je upanje na skorajšnjo vrnitev domov med begunci okrepilo, vlade gostiteljice in predstavniki pristojnih mednarodnih organizacij pa so, v skladu z določili dayton-skega sporazuma, začeli načrtovati koordinirano vrnitev beguncev. Voditeljica Visokega komisariata ZN za begunce Sadako Ogata je na nedavnem sestanku v Ženevi, ki so se ga udeležili Barbara Surk predstavniki 40-ih vlad in 20-ih agencij (sestanka sta se udeležila tudi predsednik Urada Republike Slovenije za priseljevanje in begunce Miloš Šuštar in njegova namestnica Marjeta Furlan), poudarila, da utegne mir v Bosni predstavljati za komisariat še večji izziv kot vojna. »Ovire, ki so pred nami, so ogromne...,« je izjavila Sadako Ogata, ki je ob tem izrazila utemeljeno bojazen, da se mnogi begunci in razse-Ijenci ne bodo mogli vrniti v svoje domove, iz katerih jih je pregnala vojna. Ogato-va je pojasnila, da bo vrnitev beguncev in razseljenih oseb potekala postopoma, v treh stopnjah, pri čemer je poudarila, da se bodo begunci vračali le v primeru, da bo območje, na katero bodo namenjeni, mirno in varno. Visoki komisariat ZN za begunce je vlade gostiteljice ob tem pozval, naj ljudem z območja nekdanje Jugoslavije, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, podaljšajo status začasnega zatočišča, dokler ne bodo v celoti uresničena tri določila daytonskega sporazuma, in sicer uresničitev vseh vojaških določil sporazuma iz Ohia, razglasitev amnestije za zločine (npr. dezerterstvo), ki ne sodijo v okvir resnih kršitev mednarodnega človekoljubnega prava, in vzpostavitev ter delovanje mehanizmov, ki bodo ščitili človekove pravice na od vojne prizadetih območjih nekdanje Jugoslavije. Visoki komisariat ZN za begunce se bo po predstavljenem načrtu za repatriacijo beguncev v prvi fazi osredotočil na približno milijon razseljenih ljudi znotraj meja BiH, ki živijo v izjemno težkih razmerah. V drugi del operacije za vrnitev sodi pol milijona pregnancev, ki so se zatekli v države, nastale po razpadu SFRJ: torej na Hrvaško, v ZR Jugoslavijo, Makedonijo in Slovenijo (pri nas je po podatkih Urada za begunce Repubike Slovenije iz januarja letos še 18.800 beguncev iz BiH). V zadnji fazi vračanja pa naj bi se v domovino ob pomoči Komisariata ZN in v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za preseljevanje ter Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi vrnilo še približno 700 tisoč beguncev z območja nekdanje Jugoslavije, ki je začasno zatočišče našlo v drugih, večinoma evropskih državah. Predstavniki Visokega komisariata menijo, da pred pomladjo ne gre pričakovati organizirane vrnitve beguncev, celoten proces vrnitve - letos naj bi zanj potrebovali skoraj 400 milijonov dolarjev - pa naj bi se predvidoma končal v dveh letih. Po trditvah predstavnikov slovenskega Urada za begunce se želi domov vrniti polovica pregnancev, ki je v Sloveniji našla začasno zatočišče, pri čemer na omenjenem uradu opozarjajo, da tako imenovane spontane vrnitve beguncev potekajo že pol leta; v domovino so se večinoma vrnili pregnanci iz Sarajeva, Tuzle, Travnika in Zenice. Vlada je osnutek dvostranskega sporazuma med Slovenijo in BiH že potrdila, sedaj pa ta čaka na razpravo v parlamentarnem odboru za mednarodne odnose. Beguncem bo konec februarja potekel status začasnega zatočišča, ki naj bi ga sicer ponovno podaljšali, čeprav še ni znano, za koliko časa. NOVICE ■ Auii 11 I ur V ZRJ ne bo predčasnih volitev BEOGRAD (STA) - Redne volitve na zvezni in lokalni ravni bodo v drugi polovici tega leta, volitve v Srbiji pa po izteku mandata poslancem v republiškem parlamentu, je povedal tiskovni predstavnik vladajoče Socialistične stranke Srbije (SPS) Ivica Dačič. Poudaril je, da je treba začeti s prakso razpisovanja volitev po izteku mandata poslancem skupščin, in dodal, da je tokrat prvič po uvedbi večstrankarskega sistema v Srbiji priložnost za redne skupščinske volitve. »SPS se nikoli ni bala volitev, saj je od svoje ustanovitve leta 1990 vsakokrat zmagala, letos pa bo požela še večji uspeh kot doslej in tako potrdila vso svojo moč in moč zamisli levice v Srbiji,« je zatrdil Dačič. Srbska opozicija je večkrat napovedala, da bo prišlo do izrednih zveznih in republiških volitev, saj je bila prepričana, da bo Miloševič skušal utrditi svojo oblast po podpisu daytonskega sporazuma in ukinitvi sankcij. Vladajoči socialisti naj bi se po mnenju opazovalcev premislili zato, ker nimajo dovolj argumentov, s katerimi bi lahko že letos spomladi razpisali volitve. Dotlej bo namreč Dayton že pozabljen, gospodarstvo pa vsaj še pol leta ne bo zmožno vplivati na izboljšanje življenjskega standarda ljudi. Solana bodri Belgijce pred operacijo v vzhodni Slavoniji BRUSELJ (STA) - Generalni sekretar Nata Javier Solana je načrtovano serijo obiskov evropskih prestolnic začel v Bruslju, kjer ima Nato svoj sedež. Včeraj se je sešel z vodilnimi belgijskimi predstavniki in jim posredoval zlasti dve sporočili: zahvalil se jim za velik prispevek v Natu, poleg tega pa je potrdil, da Nato ostaja ena najpomembnejših ustanov za zagotavljanje miru in stabilnosti v Evropi. Ocenil je, da je Ifor v BiH doslej dosegel večino načrtovanih nalog in da bo tako tudi v prihodnje, ter poudaril pomen sodelovanja držav nečlanic Nata v mirovni operaciji. Po Solanovih besedah bo Belgija odigrala eno najpomembnejših nalog v operaciji v vzhodni Slavoniji, saj bo prispevala največ vojakov v enote Združenih narodov in hkrati vodila samo operacijo. Torek, 23. januarja 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV SNG LJUBLJANA Erjavčeva T A. P. Cehov: TRI SESTRE Danes, 23. januarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI DRUGI in IZVEN. Jutri, 24. januarja, ob 19.30: W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za IZVEN (KONTO). Mala drama Jutri, 24. januarja, ob 20. uri: M. Jesih: LJUBITI, za IZVEN in KONTO. I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX Četrtek, 25. januarja, ob 20. in 22. uri, za IZVEN in KONTO. PREMIERA. Sobota, 27. januarja, ob 20. uri. za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana * (/iHtsef tef \ *S/€fstr*si Premiera bo 25. januarja ob 20. uri. RAZPRODANO! Gostovanje Plesnega teatra Ljubljana: DISCIPLINA KOT POGOJ SVOBODE! Ponovitve: 24., 26., 28. januarja ob 20. uri in 29. januarja ob 21. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBUANSKO Četrtek, 25. januarja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN. M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO Sobota, 27. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. . ŠENTJAKOBSKO GLEDAUSČE Krekov tra 2. Ljubljana B. Minoli: VILINCEK Z LUNE . Igra za otroke od 5. leta naprej. Danes, 23. januarja, ob 17. uri, za IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Četrtek, 25. januarja, ob 19.30: B. Jakopič: VEČER POEZIJE LILI NOVY, za IZVEN. SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubliana Jutri, 24. januarja: G. Buchner: LEONCE IN LENA, za IZVEN in KONTO. SNG MARIBOR Slovenska 27 Drama SNG Danes, 23, januarja, ob 20. uri v Minoritski cerkvi: M. Vezovisek: JERMANOVO SEME, za abonente in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MAPIBOP Rotovški trg 2 Nedelja, 28. januarja, ob 11. uri: Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za otroke od 3. leta naprej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Arthur Schnitzler: VRTILJAK. Predstava študentov AGRFT Ljubljana. Danes, 23. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Zijah A. Sokolović: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC. Petek, 26. januarja, ob 20. uri. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA Gostovanje v Kranju. Jutri, 24. januarja, ob 14.00 in 19.30. Četrtek, 25, januarja, ob 19.30. Petek, 26. januarja, ob 19.30. Čopova 14 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 23. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Petek, 26. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Alfred Jarry: KRALJ UBU Jutri, 24. januarja, ob 19.30, za abonma RED 0 in IZVEN. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TEST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Jutri, 23. t. m., ob 19.00 (red C) bo na sporedu VVagnerjeva opera »Tristan und Isolde«. Ponovitve: Četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti V sredo, 23. t.m., ob 20.30 (red premiera): Plexus T »II prigioniero della seconda strada* Neila Simona. Režija Tonino Pulci. V glavni vlogi Massimo Dapporto. V Abonmaju: odrezek 6-rumen. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Ma non e una cosa seria« L. Pirandella (odrezek 13-moder). Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli» s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 27. t.m., ob 20.30 premiera F. Ve-berjevega dela - prevedel v ital. Sergio Jac-quer - »La cena dei cretini«. Režija F. Crivel-li. V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Beru-schi. GORICA Kulturni dom: danes, 22. in jutri, 23. t. m., ob 20.30: Josip Tavčar »Pekel je vendar pekel«. Režija Marko Sosič. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 22. t.m. in jutri, 23. t.m. ob 20.30 -Teatro slabile iz Turina bo predstavilo Mo-lierovo delo : »La scuola delle mogli*. Režija Cristina Pezzoli. Igrajo Sergio Fantoni, Sara Bertela, Maurizio Gueli, Francesco Migliac-cio in Maria Ariis. KOROŠKA CELOVEC: Mestno gledališče: V sredo, 24. t. m., ob 19.00 Mozart »Die versteckte Gartnerin«. V Četrtek, 25. t.m.. ob 20.00 J. Strauss »Netopir* - opereta; ponovitev v soboto, 27. t.m. ob 19.30; ob 20.00 - Gostovanje »Kaiser Joseph II. und die Bahnvvarterstocher« - scen- sko branje z B. Jeschenkom. Dvojezična trgovska akademija (Janežičev trg 1) - V sredo, 24. t.m., od 9.00 do 15.00 - dan odprtih vrat »Zaključena poklicna izobrazba, možnost Studija, priznanje EU-diploma* .HODIŠE MIKE LEIGH - OBDOBJE BBC Danes, 23. januarja, ob 20. uri: Who’s Who. Jutri, 24. januarja, ob 20. uri: Home Svveet Home. Četrtek, 25. januarja, ob 20. uri: Nuts in May. Petek, 26. januarja, ob 20. uri: Grovm Ups. V sodelovanju z Britanskim svetom. Kosovelova dvorana. Brezplačne vstopnice so na voljo pri blagajni. Prevodov ni. Občinska matična knjižnica Žalec. Jutri, 24. januarja, ob 18. uri: predavanje ob diapozitivih AVSTRALIJA DEŽELA KONTRASTOV. Predavatelj Simon Kravanja. Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ZGONIK pričnejo tečaji za zborovodje in skladatelje, Športno kulturni center: v nedeljo, 28. t. m., ki ga vodi S: Sacher. Za informacije telefoni-ob 18. uri vabi Zadruga Ars Nova na »Vanka rati na st. 040/313124 ali 312513. in Tonca show«, ob 10-letnici delovanja. TRST Glasbena akademija (Ul. Torino 22/11. nad-str.) sporoča, da 26. januarja ob 20.30 se v, Ak~' : r ^ V' ' -4 2I ‘alHONOHAOTVA ‘I010H3 ‘nn ‘oisatM OAONcutslvNna ‘ONVISI ‘IZ ‘mo 'Vil ‘TVVtDt Pisras votNva ‘WAS ‘OV1 ‘V3 ‘33 ‘NN ‘3JLV 'iHtma ‘1TV ‘VXNVW ‘DfflVd ‘visrai 'ttOLViaVH ‘vavrn ‘XHT3aziiNi>tao ‘33)1339 ‘OAiSAvaozoaoz :ouABiopo/x :A31IS3tf TV SPORED Torek, 23. januarja 1996 ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.20 12.25 12.35 13.30 14.05 15.45 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 23.15 23.20 0.00 0.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 7.30, 3,00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, {7.35} gospodarstvo Film: Passione ai tropici (dram., ZDA’58) Aktualna odd.: Verde-matlina, vmes (11.30) dnevnik i iz Neaplja Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giocM Mladinski variete Solieli-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes, v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Spori Variete: Luna Park - La zingara (tel 0769/73921) Aktualne teme: II fatto Variete: Numero uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Aktualna odd.: Gliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Videosapere RAI 2 7.00 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 18.05 18.20 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.30 23.35 Var jele za naj mlajše Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dal : denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje,vreme, 14.00 rubrika o braju knjig, Quante storie flash 'Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualna odd.: L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno variabile Vreme, dnevnik, šport Nan.: I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart VeCemi dnevnik Tg2 TV film: II maresciallo Rocca (i. G. Proietti, S. Sandrelli, 2. odd.) Aktualna odd. Format: Mixer mladih Dnevnik in vreme 0.20 Ponoči, na trgu Italija m. RAI 3 6.00 9.00 10.30 11.45 11.50 13.15 14.00 14.50 15.15 Jutranji dnevnik, Drobci FFilm: II posta delie* (fa-gole (dram., Šved. '58) Oddaje Videosapere: Zdravje, Kinematogra-fija.Potovanje po Italiji, Media/Mente, itd. Dnevnik iz Milana SP v smučanju Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 Video-Zorro Deželne vesti,dnevnik Nan.: Capitan N ice Sport: dresura, gimnastika, bob, atletika 17.00 Aktualno: Ob 5-ih zvečer 17.55 18.25 19.00 Dok. odd. Geo Nan.: Blue jeans Dnevnik, deželne vesti t20.00 20.30 22.30 22.55 23.50 0.30 Variete: BlobSoup, Blob Aktualno: CM 1’ha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno. Linea 3 Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme ® RETE 4 12.30 13.30 14.00 14.15 15.15 17.10 18.00 20.00 20.30 22.30 Nad.: Piccolo amore, 7.50 Valena in Massimi-tiano, 8.40 Un volto, due normo, 9.30 Zingara, 10.15 Renzo in Luda, 11.15 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hope Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri TV film: Mo s c a cieca (dram.. ZDA '91) Aktualno: Perdonamt Aktualne teme: Giorno per giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Le pid belle Scene da un matrimonio Film; Bat 21 (vojni, ZDA : ’88, i. G. Hackman) i Film: 11 sogno del potere (dram., VB '74, i. R. Moo-. re, S. York), vmes (23.30) dnevnik CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.15 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Televizijsko sodišče Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi 14.45 16.00 18.00 18.05 20.00 20.40 22.45 23.15 1.30 1.45 Aktualno: Casa.Castagna Variete za najmlajše ! Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Miss & Mister 96 (vodita Gerry Scotti, Mi-riana Trevisan) Dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia RAI 3 slovenski program fr1 SLOVENIJA 1 Videostrani Otroški program Drejcek in trije marsov-cki, 5. del R. Končar: Veseli kabare; rimsical Tarzan in amazonke,-ameriški film Poročila Lingo, pon. TV igrice Videostrani Svet Marka Twaina, 3.-del amer. dok. serije Obzorja duha Oko, vajeno teme, 2. del-angl. drame TV dnevnik 1 Kljukčeve dogodivščine Vodnarček, pojoči peš, 2. del izraelske nanizanke V najboljših družinah, 11. del norveške nanizanke Kolo sreče, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, Šport Ko se srca vnamejo 10 000 obratov TV dnevnik 3, vreme, šport Poslovna borza Umori, 8. del amer nanizanke Poročila TV jutri, videostrani (T SLOVENIJA 2 ITALIA 1 Otroški variete Aktualno: Village jli Nan.: T.J. Hooker g Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Sport studio Otroški variete Varieteja: Mai dire ban-zai, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: 1 ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan,: Baywatch, 20.00.11 principe di Bel Air Film: La storia infinita 2 (fant.. Nem. '89, i. J. Brandis, C. Burij Film: L' aereo piti pazzo del mondo... sempre pid pazzo (kom., ZDA '82, i. R. Hays), vmes (23.30) Fatti e misfatti 9.00 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 14.00 15.15 15.40 16.40 17.05 17.55 18.00 18.45 19.15 20.40 21.25 22.15 23.45 Euronevvs Tedenski izbor: Sedma steza Osmi dan Starodavni vojščaki,-amer. dok- serija Alpe Jadran Nedeljskih 60 F. Schubert: VVmterreise Opazujmo naravo Tenis - Grand Siam, četrtfinale (Z) Kp se srca vnamejo, pon. Okus po zločinu, pon. Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji TV ambulanta Videospon Učitelj, franc, serija Opus Somrak stoletja: Moč-slik, 2. del filma Euronevvs A KANALA # TELE 4 13.30 20.30 21.20 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nan.: Doc Elliot Glasba: Ramlbe Tamble (•) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13,30 Šport ^ Vareiete:Tappeto volante Film: Misšlon (dram., VB ■ '86, i. R. DeNiro) ^Film: La caccia (dram., g ZDA '66, i. M. Brando) 14.00 CNN poroCa Novice A-Shop Rodeo, ponovitev Generacija transforme-rjev II, 49. del Obalna straža, 5. del-amer. nadaljevanke A-Shop Pika na A Družina Adams, 17. del Hermanova glava, 21. del ameriške nanizanke Državnik novega kova, 14. del angl. serije Novice Gost pike na A, pon. A-Shop CNN poroča @ Koper 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 23.25 Euronevvs GoliEvrope »11 piacere Degli occhi« TV šola Slovenski program Primorska kronika TV dnevnik TV sola Euronevvs Alpe Jadran Dialogi Vsedaneš - TV dnevnik Tenis - Odprto prvenstvo Avstralije, četrtfinale (Z), posnetek Euronevvs (OIHEF Avstrija 1 6.25 9.05 9.30 11.30 11.50 13.25 15.35 16.25 17.15 17.40 18.10 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.10 22.05 23.35 23.45 1.30 2.15 Otroški program Naš hrupni dom Kdo je šef? Tenis: odprto prvenstvo Avstralije, posnetek četrtfinalnih dvobojev iz Melbourna SP v alpskem smučanju: superveleslalom (M), prenos iz Valloerea Otroški program Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija, Da-tova hipoteza A-Team, Potopljeno mesto, 2. del Golden palače, Ne ravno kot v starih časih, 2. del Kdo je šef?. Deklica za vse Dr. Quinn, Odgon živine, 2. del Roseanne, Plavamo v denarju Caš v sliki Vreme Sport Zadnja hrana krokodilov, preživetje v afriškem narodnem parku Kriiger Urgenca, Zatišje pred viharjem Parfum smrti, ameriška erotična srhljivka Cas v sliki Blue Collar - Boj za tekočim trakom, ameriški triler Santa Barbara - Kalifornijski klan Schiejok, pon, (TOP5 Avstrija 2 Videostrani Vreme Čas v sliki Umor, je napisala, pon. Schiejok, pon. Cas v sliki Tema Cas v sliki Umor, je napisala, Brez počitnic na Havajih Santa Barbara - Kalifornijski klan Bogati in lepi Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Dosjeji X, Smrtonosni nagon Selhnan Poročilo Cas v sliki Na prizorišču Duhovi, 4. del danske serije Trne stories. ameriška glasbena satira Pogledi od strani VideonoC Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute s Simfoniki RTVS; 21.55 Medigra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novos+i; 12.00 Opoldne; ; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.10 Fiesta tatina; 19.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet...; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije In monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;?.40 Noč In dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Nasveti sodnika D. Ukmarja; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej..,; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Infromativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Z D. Mi-slejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15. 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; v 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 10.00 Maegeri; 11.00 Anketa; 12.00 BBC-novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spozndjmo se; 16.25 Uganka; 19.25 Vreme; Garnel rhytm, Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 informacije, zaposlovanje; 11.10 Kviz; 11.20 Vedeževanje v živo; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Večrni pr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio študent 9.00 Joycekova lestvitza; 11.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Jo-culator; 17.00 Kaj pa univerza?; 19.00 TB: Cypress Hill; 20.00 Underground International, Hard'n'Heavy; Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Taboriščna tematika v delih B. Pahorja; 8.40 Slov, lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 27.); 10.30 Intermezzo: 11.45 Okrogla miza; T2.40 Revija ZCPZ: MePZ Igo Gruden; 13.20 Glasba po željah: 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturna panorama; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; skladatelj M. Lipovšek; 18.00 Dogodivščine podeželskega gledališča (M. Uršič, 4.); 18.30 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. ^ CDEr ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 M 6d6 g *\ X\ c VREMENSKA SLIKA 1020 1030 Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska s središčem nad Skandinavijo, ki sega tudi nad naSe kraje. V nižjih plasteh ozračja se ob Šibkih vetrovih zadržuje nad našimi kraji hladnejši in vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1020 DANES GRADEC -3/-1 TRBIŽ M. SOBOTA O -3/-1 CELOVEC O -3H <^3 O KRANJSKA GORA A ■*/-3 O S. GRADEC -3/-1 MARIBOR o -3/-1 O PTUJ OVIDEM 2/5 —^N. GORICA GORICA o 2/5 2/5 O ° TRŽIČ -5/-2 O KRANJ ^3 o0"', -- LJUBLJANA -3/0 -V3 TRST qV u ^ DnojnonT POSTOJNA O UMA' N. MESTO o -3/*i KOČEVJE O CRNOMEy o ZAGREB -3/-1 O rSlovenija: Pretežno oblačno bo. le v gorah bo jasno. Pone kod bo občasno se rahlo nale taval sneg, ob morju pa bo ro silo.NajviSje dnevne lemnera ture bodo malo pod 0 2° C. s Sosednje pokrajine: Pretežno i oblačno bo. Ob Jadranu bo rahlo rosilo, ponekod v krajih vzhodno od nas pa bo obca-^no^rahl^ialetava^sneg^ SNEŽNE RAZMERE V Kranjski Gori vozita samo vlečnici Ve-on lika in Mala Mojca, na drugih omenje-Mariborsko Pohorje 75 nih smudsdh pa naprave vozijo. Nočna Rogla 60 smuka: Mariborsko Pohorje in Straža na Golte 20 Bledu. Tekaške proge: Mariborsko Poho- Vogel 60 rje, Rogla, Kopa, Vogel (delno), Pokljuka, Krvavec 35 Logarska dolina, Rateče in Planica. Kranjska Gora 20 Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Kanin 20-220 Pohorje, Roglo, Vogel, Koblo, Mojstrano- Planico in v Cerkno. Cerkno TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH Tveganje pred snežnimi plazovi je ajhno stopnje 1. Le v visokogorju, mai 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C -3 -5 "9 dar je zaradi trde skore skoraj nuj- -7 140-200 cm na uporaba derez in cepina za var- 15-35 cm kjer so območja napihanega snega, je krajevno tveganje 2. stopnje po petstopenjski lestvici. Poledenelih površin je razmeroma malo, vendar ' no hojo. J JUTRI CELOVEC °*n ■■■BH CELJE (^2) ° -2/2_ —' ZAGREB .2/2 o FN -V V Sloveniji: V sredo bo oblačno, občasno bodo padavine, v notranjosti Slovenije kot rahel sneg, na Primorskem kot rahel dež. Obeti: Nadaljevalo se bo nestalno vreme z občasnimi padavinami. 4. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Podelitev zlatih globusov je tokrat marsikoga presenetila LOS ANGELES - Na 53. podelitvi zlatih globusov, prestižnih filmskih in televizijskih nagrad, ki jih je v nedeljo zvečer v hotelu Beverly Hilton podelilo hol-lywoodsko združenje tujih filmskih kritikov, je prišlo do marsikaterega presenečenja. Sharon Stone je namreč tudi uradno prejela priznanje kot najboljša protagonistka za svojo dramatično vlogo in pri tem prepričljivo premagala nevarni konkurentki, kot sta bili Meryl Streep in Emma Thomson. Film »Babe« avstralskega režiserja Ch-risa Noons, v katerem v glavni vlogi igra govoreči pujs, pa je prejel nagrado za najboljšo filmsko komedijo in pri tem dobesedno pometel z nevarno konkurenco filmskih komedij (»Sabrina«, »Get Shorty«, »The American Jane Seymour je prejela nagrado za vlogo v televizijski komediji »Doctor Quinn, Medicine Woman« (AR) President in »Toy Story«), Brez večjega presenečenja je bila podelitev nagrade za najboljši dramatični film, ki jo je prejel film »Sense and Sensibi-lity« v Tajvanu rojenega režiserja Anga Leeja. Prav tako so bile potrjene napovedi o nagradi za najboljšo dramatično vlogo, ki jo je prejel igralec Ni-cholas Gage za film »Lea-ving Las Vegas«, tragični ljubezenski zgodbi alkoholičarja in prostitutke. Presrečna pa je bila tudi Sharon Stone, ki je v dolgi črni žametni obleki prevzela nagrado za najboljšo dramatično vlogo v Scorsesejevem filmu »Casino«, saj je presenečeno izjavila, »saj je to pravi čudež«. Svojega presenečenja ni uspelo skriti niti režiserju in igralcu Melu Gibsonu, ki je prejel nagrado za najboljšo režijo za epski film »Bravehearth« (Pogumno srce). Favorit je bil namreč Ron Hovvard, režiser filma »Apollo 13«, takoj za njim pa je bil Ang Lee. Kot rečeno, pa je bila pravo presenečenje nagrada za film »Babe«, saj v njem nastopajo prevsem govoreče živali, to je burka o govorečem pujsu, ki se izuri za pastirskega psa. Naslov najboljše igralke v kaki filmski komediji je prejela 28-letna Avstralka Nicole Kidman za svojo vlogo ambiciozne novinarke v filmu »To Die For«, ki se ne ustavi pred ničemer, niti pred Poskusi niso škodljivi SAN FRANCISCO - Znanstveniki, ki so več tednov preverjah sporni poskus, s katerim naj bi s posebnimi zvočnimi napravami spremljah ogrevanje zemeljske površine, so sporočih, da naprave, ki oddajajo Sume, niso vpbvale na vedenje morskih živalih. Potek poskusa so zasnovah strokovnjaki kalifornijske univerze v San Diegu: naprave v morju naj bi sprejemale nizkofrekvenčne zvoke, ki se v toplem morju hitreje prenašajo. Potem ko so varstveniki okolja izrazili zaskrbljenost, da bi zvoki utegnih negativno vphvati na delfine, kite in druge morske sesalce, so znanstveniki privolili v predhodne študije morebitnega škodljivega vphva taksnih zvokov na živab. Raziskave so opravili neodvisni morski biologi. ljubitelj pic CALGARV - Rabin Allen Saks je bil presrečen, ko so mu na dom dostavib osemdeset pravih Zidovskih pic, ki so bile celo sveže! Rabin v hladnem Calgaryju sanjari le o picah in New Yorku. Njegova želja ga je stala kar tristo dolarjev, saj mu je pice s hitro pošto poslala neka newyorška restavracija. Med prebiranjem nekega časnika je naletel na oglas restavracije, ki obljublja dostavo svežih pic v 24 urah na katerikob konec ZDA. Rabinu je odgovorne v restavraciji uspelo prepričati, da so naredih izjemo in mu pice dostavib zunaj državnega ozemlja, v štiri tisoč kilometrov oddaljeni Calgaiy. John Travolta s svojim zlatim umorom. S tem se je žena Toma Cruiseja končno rešila vzdevka »gospa Cruise«. Za najboljšo moško vlogo pa je nagrado prejel John Travolta, ki je znova zablestel v filmu »Get Shorty«. »Les Miserables« (Bedniki) francoskega režiserja Clauda Leloucha pa so filmski kritiki proglasih za najboljši tuji film. Za razliko od marčevskih Oskarjev, hollywood-ski tuji fimski kritiki podeljujejo svoje nagrade dvema kategorijama filmov, in sicer dramatičnim in lahkim komedijam. Vsekakor pa so zlati globusi neke vrste znanilci marčevskih Oskarjev. Režiser Mel Gibson ob igralki Jodie Poster ni skrival svojega presenečenja (Telefoto AR)