PRIMORSKI DNEVNIK
L”^T^otl,ro,‘ Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 248 (8954)	_TRST, sreda, 23. oktobra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAKLJUČEN DRUGI KROG POGAJANJ MED KD, PSI, PSDI IN PRI
Fanfani zahteva takojšen odgovor na svoje predloge za sestavo nove levosredinske vlade
Na včerajšnjem sestanku voditeljev štirih strank s pooblaščenim predsednikom ni prišlo do razbitja in vse kaže, da se bodo dogovorili
RIM, 22. — Z današnjim srečanjem z voditelji PSI, PSDI, PRI m krščanske demokracije je pooblaščeni predsednik Fanfani zaključil drugi krog pogajanj za sestavo nove levosredinske vlade. Ob zaključku pogovorov je Fanfani sporočil časnikarjem, da je poslal fajniku PSI De Martinu, tajniku PSDI Orlandiju, tajniku PRI La Malfi ■n namestniku tajnika krščanske demokracije Ruffiniju sledeče pismo: «V zvezi s pogovori, ki sem jih imel nocoj s posameznimi delageci-iami in z namenom, da bom imel jasno sliko o položaju, brez napačnih tolmačenj, vas prosim, da mi sporočite, če sprejemate (tako Politični kot gospodarsko-socialni del) predloge, ki sem jih dal v •nojem včerajšnjem pismu in v poročilih, na katere se pismo skličuje». To pomeni, da se je Fanfani po
nocojšnjem pogovoru s predstavniki štirih levosredinskih strank odločil, da zahteva od njih v najkrajšem času točen odgovor na svoje predloge. Obenem je to tudi potrdilo, da na današnjih pogovorih novi mandatar ni naletel na izredne težave zlasti pri socialistih in da pričakuje, če ne bodo socialdemokrati, ki so tudi danes postavili v dvom morebitno sestavo nove vlade, še kaj spletkarili. To tudi pomeni, da lahko pričakujemo, da se bo položaj v prihodnjih 48 urah, ko se bodo sestala in sklepala osrednja vodstva posameznih strank, razčistil in da bo Fanfaniju odprta pot, da sestavi novo vlado.
Da so posamezne delegacije v glavnem sprejele Fanfanijeve predloge, ki jih je dal v svojem včerajšnjem pismu in na prejšnjih pogajanjih, pričajo tudi izjave, ki so jih dali predstavniki strankinih delegacij po pogovorih s pooblaščenim predsednikom.
Prve je Fanfani sprejel socialiste, ki jih je vodil tajnik stranke De Martino. Po srečanju, katerega so se udeležili tudi predsednik stranke Nenni, načelnik senatne skupine Zuccalà in načelnik poslanske skupine Mariotti, je De Martino izjavil časnikarjem:
«S pooblaščenim predsednikom smo razpravljali o dokumentu, ki nam ga je predložil. Ugotovili smo, da je del, ki se nanaša na sklepe našega osrednjega vodstva^ glede odnosov z opozicijo, zlasti še levo opozicijo, vseboval točno besede, ki jih je pooblaščeni predsednik izrazi! na enem od prejšnjih srečanj in da niso bile sad našega subjektivnega tolmačenja. S temi besedami in s sklicevanjem na dogovore iz preteklega junija smo soglašali in še vedno soglašamo. Najtežja točka ostaja odnos s sindikati. Mi nismo zahtevali, naj bi vlada podredila katerokoli svojo odločitev o-dobritvi sindikatov, temveč smo zahtevali, da bi vlada s sindikati dosegla sporazum o osnovnih perečih vprašanjih, zlasti pa še o zahtevi po povišanju točke draginjske doklade za delavce z nižjimi plačami ter povišanju nizkih pokojnin. Menimo, da je ta sporazum potreben prav za trdnost katerekoli vlade in da se prepreči zaostritev socialnih sporov. Sedaj bomo dali v pretres našemu osrednjemu vodstvu tako Fanfanijevo pismo, kot obrazložitve, ki so nam bile dane tudi o vprašanju gospodarskih u-ki-epov, ki so bili navedeni v naših zahtevah».
Sporočili so, da se bo osrednje Vodstvo PSI sestalo jutri.
Časnikarji so vprašali De Martina, ali je Fanfani dal pojasnila v zvezi z odnosom s sindikati. De Martino je izjavil, da so tudi o tem razpravljali. Predsednik socialističnih poslancev Mariotti, katerega so vprašali, kako je potekal pogovor, je dejal, «da obstajajo še vedno mnoge nejasnosti». Isto je izjavil tudi predsednik senatorjev Zuccalà.
Za socialisti je Fanfani sprejel delegacijo socialdemokratov, ki so jo sestavljali tajnik Orlandi, predsednik Tanassi in načelnika parlamentarnih skupin Ariosto in Ca-riglia. Ti so bili pri Fanfaniju zelo dolgo. Ob odhodu je tajnik Orlandi izjavil časnikarjem: «Pooblaščenemu predsedniku smo v bistvu ponovili. da socialdemokrati sprejemajo osnovne točke programa, ki ga je pooblaščeni predsednik predložil. Iz tega dokumenta izhaja jasna analiza vzrokov, ki so pripeljali do krize, obenem pa izhaja tudi konvergenca stališč med demokristjani, socialdemokrati in republikanci. Konvergenca stališč, je pojasnil Orlandi, tako v pogledu osnovnih političnih vprašanj, kot glede odnosa s komunisti in sindikati.
Iz dokumenta predsednika Fanfani-ja tudi izhaja različno gledanje o gospodarskih perspektivah, ali bolje rečeno, o gospodarskih potrebah, v katerih pa ni nepremostljivih razlik.
časnikarji so Orlandija opozorili, da je De Martino izjavil, da odnosi s sindikati predstavljajo najtežje vprašanje. Orlandi je odgovoril, da so socialdemokrati izjavili, da sprejemajo stališče, ki ga je do tega vprašanja zavzel Fanfani.
Predsednik PSDI Tanassi pa je časnikarjem dejal, da je «danes položaj še bolj težak» in pojasnil, da so «okviri za nadaljevanje pogajanj izredno tesni». «Zaskrbljenost in nezaupanje» sta izrazila tudi predsednik poslanske skupine in predsednik senatne skupine PSDI.
Republikanci so po pogovoru s Fan-fanijem izjavili, da so pooblaščenemu predsedniku sporočili, da njihova stranka sprejema njegove predloge, hkrati pa opozorili časnikarje, da i-majo vtis, da niso bila še odpravljena nesoglasja, kar da jih izredno zaskrbljuje.
Zadnji so bili pri Fanfaniju demokristjani, ki jih je vodil namestnik tajnika Ruffini. Po sestanku je predsednik demokristjanskih poslancev Piccoli izjavil, da so potrdili pooblaščenemu predsedniku vso podporo programu, ki ga je že svoj čas obrazložil in dopolnilnim predlogom, ki jih je Fanfani dal v svojem včerajšnjem pismu.
Tajnik PSI De Martino
Tajnik PRI La Malfa
Tajnik PSDI Orlandi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiuiitiimiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiimuiTiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiinu
AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER NA TRITEDENSKEM POTOVANJU PO EVROPI, AZIJI IN AFRIKI
MINIC' SE BO RAZGOVARJAL S ČEŠKOSLOVAŠKIMI VODIIIUI
Jugoslovanski zunanji minister danes na uradnem obisku v Pragi
Stane Dolanc odpotoval v Zambijo - Podpredsednik egiptovske vlade v Beogradu
Z moskovskimi razgovori se začenja Kissingerjev «diplomatski maraton»
Šef ameriške diplomacije naj bi odstranil vzroke ohladitve v odnosih med obema super-silama - Poleg SZ bo Kissinger obiskal še Indijo, Bangla deš, Pakistan, Afganistan, Romunijo, Jugoslavijo, Italijo, Turčijo in države na Bližnjem vzhodu - Morda tudi obisk v Grčiji
WASHINGTON, 22. - Ameriški zunanji minister Henry Kissinger se je odpravil na eno najbolj zahtevnih misij svoje kariere, ki ga bo ponesla v kak ducat držav Evrope, Azije in Afrike in bo trajala skupno tri tedne. Namen novega «diplomatskega maratona» je dati nov zagon ameriški zunanji politiki po zamenjavi v Beli hiši in po žgočih porazih, ki jih je ameriška dinloma-cija doživela v preteklih mesecih.
Prva etapa Kissingerjevega potovanja je Moskva: v skoraj štirih dneh pogovorov z Brežnjevom, Gro-mikom in drugimi sovjetskimi voditelji bo imel ameriški zunanji minister nalogo, da poišče stične točke s sovjetsko diplomacijo, da bi premaknil z mrtve točke vsa pogajanja, ki so trenutno v teku med obema velesilama. Najbolj važno je seveda vprašanje strateškega oboroževanja, glede katerega prinaša Kissinger konkretne predloge za razvoj pogajanj SALT: v bistvu naj bi šlo za «stabilizacijo» oboroževalne tekme med ZDA in SZ, ki naj bi po eni strani dovoljevala premoč ene ali druge države na posameznih sektorjih v okviru globalnega ravnotežja, po drugi strani pa
naj bi omogočila brzdanje tehnološkega procesa, ki pomeni med drugim za obe državi ogromen finančni nanor.
Perspektive za dosego takega dogovora so še dokaj nejasne, wa-shingtonski opazovalci pa opozarjajo na nekatere pozitivne premike v sovjetsko - ameriških odnosih, do katerih je prišlo prav v zadnjih dneh in ki bi morali nemalo zgladiti pot šefu ameriške diplomacije: v prvi vrsti gre za tihi dogovor, po katerem je Moskva liberalizirala izselitev sovjetskih Židov v Izrael v zameno za znatne olajšave v ameriško - sovjetski trgovinski izmenjavi, po drugi strani pa so prav v teh dneh obnovili dobavo ameriškega žita Sovjetski zvezi. Toda to so le drobci: Sovjeti pričakujejo od Kissingerja mnogo tehtnejša jamstva o ameriški volji, da nadaljuje na poti pomiritve. Ford je sicer že takoj po prevzemu predsedniških poslov dal zagotovila v tej zvezi, ki pa se doslej še niso pretvorila v dejanja.
Med Kissingerjevim obiskom v Moskvi bodo tudi uradno napovedali datum in kraj nameravanega srečanja med Fordom in Brežnje-
Pogovori za ovrednotenje točke draginjske doklade
Tudi državna industrijska podjetja se izogibajo jasnega odgovora na sindikalne zahteve
RIM, 22. — Na sedežu «Intersind» je bil danes drugi sestanek med predstavniki državnih industrijskih podjetij in voditelji federacije CGIL, CISL in UIL, na katerem so nadaljevali z razpravo o ovrednotenju točke draginjske doklade na najvišji ravni. Prejšnji sestanek je bil 14. oktobra, in na njem niso prišli do nobenega zaključka in so ga tedaj sindikati negativno ocenili. Zato so napovedali vsedržavno stavko v industriji in trgovini, ki je bila 17. oktobra.
Tudi na današnjem sestanku ni prišlo do konkretne obravnave načetega vprašanja. Zato so sindikalne organizacije izrazile svoje nezadovoljstvo. Pravijo, da so se delodajalci do sedaj izogibali kateremukoli odgovoru, da pa so predstavniki Intersinda danes le obljubili, da bodo na prihodnjem sestanku, ki bo v ponedeljek, dah točne odgovore na predloge sindikatov. Kljub temu predstavniki CG IL, CISL in UIL menijo, da je stališče, ki so ga zavzela državna industrijska podjetja zelo škodljivo in negativno vpliva na pogajanja, ki so prav tako v teku med sindikati m Confindustrio, ki združuje zasebne in-dustrijce. V sporočilu, ki je bilo da-
nes objavljeno, sindikalna federacija poudarja, da bodo delavci zaostrili sindikalni boj, če se to vprašanje ne bo v najkrajšem času premaknilo z mrtve točke.
vom, ki bi po sedanjih predvidevanjih moral biti okrog 23. ali 24. novembra v Vladivostoku. Srečanje bi moralo dati priložnost za prvi osebni kontakt med ameriškim in sovjetskim voditeljem, ki naj bi bil neformalnega značaja in naj bi služil za nekakšno «psihološko» pripravo ameriško - sovjetskega vrha, ko bo' Bežnjev prihodnje poletje uradno obiskal Washington. Kaže, da se je predvsem Brežnjev zavzel za tako srečanje, ki naj bi pripomoglo k večji dinamičnosti odnosov med velesilama
Prvotni program Kissingerjevega potovanja je predvideval le obisk v Sovjetski zvezi in v Indiji, kjer bo imel ameriški zunanji minister pogovore z Indirò Gandi. Poznejši razvoj dogodkov v svetu pa je privedel do čedalje večje razširitve pograma in do kopičenja problemov, ki se jih bo Kissinger lotil v prihodnjih dneh: to so — poleg ameriško - sovjetskih odnosov — vprašanje Bližnjega vzhoda, kriza na Cipru (in v tej zvezi izstop Grčije iz vojaške organizacije NA TO) ter končno problem lakote na svetu, kateremu bo šef ameriške diplomacije posvetil svojo intervencijo na konferenci FAO 5. novembra v Rimu.
Po Sovjetski zvezi in Indiji bo torej Kissinger obiskal še Bangla deš, Pakistan, Afganistan, Romunijo, Jugoslavijo (predvideni so tudi razgovori s predsednikom Titom) in Italijo, kjer bodo na vrsti tudi razgovori z italijanskimi političnimi predstavniki. Vmes se bo Kissinger ustavil še v Ankari, da bi potipal teren za morebitno spravo med Turčijo in Grčijo glede Cipra. Če bo obisk v Turčiji uspešen, se bo Kissinger podal še v Atene.
Zadnji del Kissingerjeve turneje pa bo ponovno posvečen Bližnjemu vzhodu, kamor bo ameriški zunanji minister prispel kmalu po zaključku arabskega vrha 26. oktobra v Rabatu. Če je bila zadnja bližnje-
vzhodna turneja državnega sekretarja bolj informativnega in posvetovalnega značaja, bi moral tokrat Kissinger prinesti konkretne predloge, na osnovi katerih bi bilo mogoče uspešno izpeljati ženevsko mirovno konferenco.
RIM, 22. — Predsednik poslanske komisije za obrambo Guadalupi je sporočil, da bo v četrtek sestanek predsedniškega urada komisije, na katerem bodo razpravljali o pri-hodni seji komisije za obrambo poslanske zbornice, na kateri bo o-brambni minister Andreotti poročal o fašističnem prevratniškem delovanju. Na sestanku bodo tudi sklepali o možnosti, da povabijo časnikarje, da bodo lahko sledili seji komisije po notranji televizijski mreži. V tej zvezi bo imel predsednik Guadalupi sestanek s predsednikom in tajnikom parlamentarnih časnikarjev. Zvedelo se je tudi, da je predsednik neodvisne poslanske skupine levice Anderlini zaprosil predsednika komisije za obrambo Guadalupija, naj stori vse, da bodo časnikarji in RAI-TV lahko navzoči na seji komisije, ko bo poročal Andreotti in da bo lahko RAI-TV neposredno oddajala potek seje.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic odhaja jutri s soprogo in sodelavci na uradni obisk na Češkoslovaško. Pričakuje se, da bosta Minic in češkoslovaški zunanji minister Chnoupek, katerega gost je jugoslovanski zvezni tajnik, že jutri pričela z izmenjavo misli o možnostih nadaljnjega razvoja jugoslo-vansko-češkoslovaških odnosov, ki posebno na gospodarskem področju beležijo zelo dobre rezultate, ter o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Med bivanjem na Češkoslovaškem bodo Miloša Minica sprejeli najvišji partijski in državni voditelji češkoslovaške. Zvezni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije se bo seznanil tudi s kulturno-zgodovinskimi zanimivostmi glavnega mesta češkoslovaške in z njegovim povojnim razvojem ter bo obiskal glavno mesto Slovaške Bratislavo.
Jugoslovansko-češkoslovaški odnosi se na vseh področjih razvijajo v skladu s pogoji in možnostmi ene in druge države. Razen kratkoročnega zastoja in kolebanj za časa neposredno po vojaški intervenciji sovjetskih oboroženih sil na Češkoslovaškem se je sodelovanje stalno razvijalo in doseglo posebno na gospodarskem področju zelo dobre rezultate. Češkoslovaška je danes z okrog pol milijarde dolarjev letne izmenjave že več let na četrtem mestu na lestvici zunanjetrgovinske izmenjave Jugoslavije. Posvetovanje na političnem področju s koristno izmenjavo mnenj med obema zunanjima ministroma se je posebno intenziviralo no lanskoletnem obisku glavnega tajnika CK KP češkoslovaške Gustava Husaka v Jugoslaviji.
* ? *
Sinoči je odpotovala v Zambijo državna in partijska delegacija Jugoslavije pod vodstvom tajnika izvršnega komiteja CK ZKJ Staneta Dolanca. Med večdnevnim bivanjem v tej. prijateljski deijeji se .bo delegacija udeležila proslave 10-let-nice proglasitve neodvisnosti te neuvrščene afriške dežele.
* * *
Zvezni tajnik za narodno obrambo armadni general Nikola Ljubičič je sprejel danes podpredsednika vlade in vojnega ministra Egipta podmar-šala Ahmeda Ismaila Alija, ki je včeraj na čelu vojaške delegacije Egipta prispel na obisk oboroženim silam Jugoslovanske ljudske armade. Razgovori so se nanašali na nadaljnji razvoj odnosov in sodelovanja med oboroženimi silami dveh
prijateljskih držav.
* * *
Član zveznega izvršnega sveta Ljubomir Markovič in minister za razvoj in gospodarsko načrtovanje Siere Leone Fratte, ki je včeraj na čelu delegacije svoje dežele prispel na uradni obisk v Beograd, sta danes izmenjala misli o razvoju gospodarskih odnosov, posebno o trgovinski izmenjavi in razširitvi znanstveno-tehničnega sodelovanja.
Božo Božič
Castro za izboljšanje odnosov z ZDA
NEW YORK, 22. — Kubanski predsednik Fidel Castro je v intervjuju
za ameriško televizijsko omrežje CBS izrazil upanje, da bo novi ameriški predsednik Ford začel novo politiko v odnosih med Kubo in ZDA. Castro je utemeljil svoje upanje z dejstvom, da novi šef Bele hiše nima tesnih stikov s kubanskimi «protirevolucionarnimi elementi».
V enournem intervjuju se je Castro pozitivno izrazil tako o Fordu kot o zunanjem ministru Kissinger-ju, ki ga je označil kot «realističnega pohtika». Kubanski voditelj je tudi dejal, da je postalo ameriško-kubansko zbližanje možno po odstopu Richarda Nixona. Bivši predsednik je bil namreč po njegovem mnenju na diametralno nasprotnih pozicijah kot Ford ter je vzdrževal zelo tesne, tudi osebne stike s kubanskimi protirevolucionarnimi elementi. V tej zvezi je Castro navedel vsa Nixonova spletkarjenja proti Kubi, začenši s poskusom invazije leta 1961.
Glede Kissingerja je Castro dejal, da je «človek miru», čeprav je po drugi strani omenil in obžaloval vlogo, ki jo je imel Kissinger v čilskem državnem udaru, s katerim je bil strmoglavljen predsednik Al-lende, in grožnje ameriškega državnega sekretarja proti državam proizvajalkam petroleja.
Kubanski predstavnik je postavil en sam pogoj za odprtje dialoga med Washingtonom in Havano za izboljšanje dvostranskih odnosov: odpravo trgovinske zapore, ki traja že deset let. Pač pa je po Ca-trovem mnenju vprašanje ameriške mornariške baze v Guantanamu na Kubi lahko rešljivo v širšem okviru ameriško-kubanskih odnosov ter bi nikakor ne smelo preprečevati odprtja pogovorov med obema državama.
Kot je znano, se že več časa govori o morebitnem zbližanju med ZDA in Kubo, vendar so današnje Castrove izjave prišle nekoliko nepričakovano, ker je še včeraj ameriški predsednik Ford na neki tiskovni konferenci po razgovoru z mehiškim predsednikom Echeverrijo izjavil, da ni pričakovati, da bi se ameriško stališče do Kube spremenilo in da bi prišlo do odprave trgovinske zapore. Opazovalci pa izražajo v tej zvezi prepričanje, da je Ford dal omenjeno izjavo zgolj iz predvolilnih vzrokov. Šele čez nekaj dni bodo namreč v ZDA volitve za obnovo predstavniškega doma in ene tretjine senata, v tem trenutku pa si Ford ne more dovohti, da bi razočaral volivce lastne stranke s spremembo tradicionalnega stališča republikancev o vprašanju Kube.
Kanadski premier v Parizu
........................«■.•■ini............
ZAKLJUČENO ZASEDANJE KMETIJSKIH MINISTROV EGS
Določeno povečanje proizvodnje sladkorja do letine 1979-80
LUKSEMBURG, 22. - Po dvodnevnem zasedanju so kmetijski ministri gospodarske skupnosti nocoj dosegh sporazum o novi politiki EGS na področju proizvodnje sladkorja, ki bo začela veljati z juli-
iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii»
Po včerajšnjem sestanku, ki ga je imel pooblaščeni predsednik Fanfani s predstavniki štirih strank leve sredine, v naporih, da sestavi novo vlado, je sporočil tajništvom PSI, PSDI, PRI in KD, naj čimprej točno odgovorijo, ali sprejmejo ali ne njegove predloge o politiki nove vlade. S tem hoče Fanfani ugotoviti, ali obstaja ali ne dobra volja pri ostalih partnerjih za sestavo levosredinske vlade. Dejstvo je, da v prihodnjih dveh dneh bo položaj precej razčiščen in se bo gotovo vedelo, ali bo levosredinska koalicija ostala pri življenju, ali pa bo dejansko dokončno propadla. Po včerajšnjih izjavah voditeljev delegacij štirih levosredinskih strank pa se zdi, da se bodo le dogovorili, če ne bodo socialdemokrati ponovno zaostrili odnosov, kot so to storili s povzročitvijo vladne krize. Iz-
'
DANES
java tajnika PSI De Martina je precej jasna in je iz nje razvidno, da socialisti in demokristjani soglašajo v mnogih točkah, ki se nanašajo na reševanje gospodarskih in socialnih težav.
Ameriški zunanji minister Kissinger bo prispel danes v Moskvo na pogovore s sovjetskimi voditelji, da bi premaknil ameriško-sovjetske odnose z mrtve točke, na kateri so obtičali v zadnjih mesecih. Kissinger se bo moral tudi pomeniti o nameravanem ne-folmalnem srečanju med Fordom in Brežnjevom, ki bi moralo biti v kratkem v Vladivostoku.
Moskva bo le prVa etapa «di-
plomatskega maratona», med katerim bo državni sekretar obiskal še vrsto drugih držav Evrope, A-frike in Azije. Med drugim bo Kissinger v prvih dneh oktobra obiskal Jugoslavijo in nato še Italijo.
Izvolitev predsednika deželnega odbora in odbornikov, ki bi morala biti včeraj v deželnem svetu, so kljub ostrim protestom svetovalcev KPI, odložili na 8. november. Včeraj se je sestal tudi tržaški občinski svet, ki je v glavnem razpravljal o petrolejskem pristanišču. Uvodoma je župan Spaccini, sklicujoč se na zahtevo odbornika SS Dolharja po tolmaču, prečita! izjavo, v kateri potrjuje, da je za mnenje o rabi slovenščine v občinskem svetu vprašal predsedstvo rimske vlade, ki naj bi bilo edino pristojno za vprašanja narodnostnih manjšin.
jem prihodnjega leta. Razprava go-1 rabijo kot predelajo s kritjem razli-
tovo ni bila lahka, saj se kmetijski ministri gospodarske skupnosti soočajo z veliko gospodarsko krizo, ki je zajela tudi kmetijstvo, zlasti pa še kmetijstvo nekaterih članic, kot so Itahja in Francija.
Še včeraj je kazalo, da ne bodo dali pobude za povečanje proizvodnje sladkorja. Danes pa so se dogovorih, da bodo s prihodnjim letom proizvedh za skoraj 2 milijona ton več sladkorja, kot doslej, v okviru proizvodnje, ki ima po pravilih «zelene Evrope» zajamčeno prodajno ceno.
Kmetijski ministri so se tudi dogovorili o količini proizvodnje sladkorja v posameznih državah. Največ se bo povečala proizvodnja v Franciji, kjer bo od prihodnjega leta dalje lahko dosegla 2,996.000 ton. Italijanska proizvodnja bo o-stala na sedanji ravni, in sicer na 1,230.000 ton. Nova razdelitev, kakor tudi povečanje proizvodnje, stopita v veljavo z letino 1975/76 in bosta veljali do letine 1979/80. Kmetijski ministri so se tudi sporazumeli, da bodo krili primanjkljaj pri proizvodnji sladkorja. Prav tako bo skupnost denarno podprla uvoz sladkorja v države, ki ga več po-
ke med ceno na svetovnem trgu in ceno, ki velja v državah EGS.
Obenem so na zasedanju priporočili Italiji, naj preuredi svoja predelovalna podjetja, da bo sposobna lahko predelovati več sladkorja. Med tem časom pa Italiji dovoljujejo, da lahko podpira lastno sladkorno industrijo do letine 1979/80,
Predsednik FNSI pri predsedniku
ustavnega sodišča
RIM, 22. — Predsednik ustavnega sodišča Bonifacio je danes sprejel novega predsednika vsedržavne časnikarske zveze Murialdija. Novi predsednik italijanskih časnikarjev je predsedniku ustavnega sodišča o-brazložil zaključno resolucijo, ki jo je odobril nedavni kongres časnikarjev v Riminiju, zlasti pa še tisti del, ki se nanaša na predloge časnikarjev, kako naj bi parlament in politične stranke posredovali in sklenali za preureditev tiska in ra-dio-televizije.
PARIZ, 22. — Z novim srečanjem s predsednikom Giscard D’E-staingom je kanadski premier Pierre Elliot Trudeau zaključil svoje pariške razgovore, v okviru katerih je imel tudi izčrpno izmenjavo mnenj s predsednikom francoske vlade Chiracom. Trudeau, ki bo jutri odpotoval v Bruselj na pogovore s predstavniki Evropske gospodarske skupnosti, se je zelo pozitivno izrazil o razgovorih, ki jih je imel v francoski prestolnici. Dejal je med drugim, da so ustanovili delovne skupine za pripravo programov gospodarskega sodelovanja in da so se dogovorili o občasnih posvetovanjih na ministrski ravni.
V odgovor na vprašanje časnikarjev je Trudeau omenil, da je bil govor tudi o študijah za zgraditev centrale za oplemenitenje urana iz kanadskih ležišč, dodal pa je, da se njegova vlada ni odrekla zahtevi po izvajanju nadzorstva nad u-porabo kanadskega urana. V tej zvezi je kanadski premier omenil «naivno napako», ko je Kanada dobavila uran Indiji, ki ga je uporabila za izdelavo jedrskega orožja. S tem pa je Trudeau dal razumeti, da je sporazum o morebitni dobavi urana Franciji vse prej kot dosežen.
Predsednik kanadske vlade se je tudi zavzel za večje tuje investicije v Kanadi, seveda pod pogojem, da so koristne. Povedal je tudi, da je seznanil predsednika Giscard D'E-stainga o pobudah, ki jih namerava predlagati v Bruslju za vzpostavitev tesnejših odnosov med Kanado in EGS.
(Na sliki: kanadski premier Trudeau polaga venec pred spomenik neznanemu vojaku v Parizu).
PRVA REAKCIJA NA ZAHTEVO ODBORNIKA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Zupan Spaccini je o rabi slovenščine vprašal za mnenje predsedstvo vlade
Izjava Dolharja - Svetovalec Spetič: ne gre za pravno tolmačenje, ker je pravica nesporna, temveč za politično voljo strank ustavnega loka ■ Costa (KPI) proti petrolejskemu pristanišču
Larghi in Edvard Žerjal za pokrajinsko zvezo neposrednih obdelovalcev in ing. Giorgio Tombesi za pokrajinsko zvezo kmetov.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Danes ob 16.30 bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo vprašanja iz prejšnje seje. Tajništvo vabi odbornike, da se zagotovo in točno seje udeležijo.
Razširjena Kraška gorska skupnost
Svetovalska komisija deželnega sveta, ki se ukvarja z vprašanjem bodočih gorskih skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini, je na vče-
Župan Spaccini je v začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta prečital naslednjo izjavo: «V zvezi z zahtevo, ki jo je na prejšnji seji izrekel predstavnik Slovenske skupnosti Dolhar, želim sporočiti svetu, kot sem že obvestil zainteresiranega, da sem v tej zvezi vprašal za mnenje predsedstvo ministrskega sveta, ker ne obstajajo zakonska določila niti druge norme, na katere bi se lahko sklicevali glede tega vprašanja. Ministrski svet namreč neposredno obravnava vprašanja narodnostnih manjšin, ki žive v italijanski republiki in katerega smo prosili za hiter odgovor na zastavljeno vprašanje».
Odbornik Slovenske skupnosti Dolhar po pravilniku, ki obstaja v občinskem svetu, včeraj ni mogel govoriti, zaradi česar smo ga prosili za mnenje v zvezi z županovo izjavo.
Odgovoril je, da predstavlja pismo župana nov element obravnavanja pravice slovenskih svetovalcev, da govorijo v izvoljenih organih v materinem jeziku. Županova izjava potrjuje trditve in stališča, da v italijanski zakonodaji ni nobenega določila, ki bi prepovedovalo uporabo materinega jezika neke manjšine na sejah izvoljenih organov. Dr. Dolhar je v tej zvezi tudi potrdil pravilnost stališč, ki izhajajo iz njegove petkove izjave, da je v celoti veljaven Londonski sporazum in da ni dvomov o pravici, ki izhaja glede uporabe slovenskega jezika iz člena pet posebnega statuta. Glede konkretnih posledic pa je dodal, da vljudnost do župana zahteva, da se upošteva njegovo pobudo, da pa to nikakor ne more pomeniti, da bi se lahko čakalo nedogleden čas, temveč, da gre očitno lahko samo za določen premor, po katerem pa vztraja na svoji pravici, da v svoj-stvu občinskega svetovalca govori v slovenščini.
Svetovalec KPI Spetič pa je izkoristil priložnost, ko je odgovarjal odbornici Bennijevi glede nekega šolskega vprašanja, da je obžaloval županov odgovor in ugotovil, da je v bistvu negativen, ker ne priznava slovenskim svetovalcem njihovih nespornih pravic, da uporabljajo slovenski jezik v občinskem svetu.
Dejstvo pa je, da je tudi župan moral priznati, da ne obstaja noben zakon, ki bi to prepovedoval, obstaja pa člen 5 Memoranduma, ki to pravico točno določa in o tej pravici ne more biti več nobenih pogajanj ali razprave, ker je nesporna. Dejstvo je tudi, da se v vseh občinskih svetih tržaške pokrajine uporablja slovenščina,"razen v tržaškem občinskem svetu in da se govori slovensko tudi v okoliških občinskih svetih goriške {»krajine, kjer Londonski sporazum sploh ni v veljavi.
Spetič je nato podčrtal, da torej ne gre za pravno tolmačenje pravnih norm in mednarodnih sporazumov, temveč za politično voljo, da se spoštujejo osnovne pravice slo-
«IIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlMIlfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUtflllllllllllllllUfllllllllllllllllillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIII«
NA SVOJI REDNI PONEDELJKOVI SEJI
Izvršni odbor SKGZ zate! razpravo o šolskih «delegiranih dekretih»
Pri sprejemanju stališča je treba izhajati iz priznanja avtonomije
slov. šolstva - Pohvala organizatorjem proslave SO-letnice športne zveze
Obisk delegacije italijanske in madžarske manjšine iz Slovenije
venskega prebivalstva. Obžaloval je, da te politična volja ne pride jasno do izraza, saj bi morale tudi stranke ustavnega loka resnično odražati razpoloženje mesta, ki je glede teh vprašanj povsem jasno.
V razpravo je posegel tudi načelnik misovske svetovalske skupine Giacomelli, ki je zahteval, da se takoj razpravlja o njihovi interpelaciji, ki zahteva, da «se ob dvajseti obletnici podpisa Londonskega sporazuma, ki je pomenil ponovno združitev Trste k Italiji, v imenu mesta potrdi obstoj italijanske suverenosti nad cono «B», kot to izhaja iz parlamentarne razprave in trditev vlade leta 1954 in kar so kasneje stalno potrjevali». Glede u-porabe slovenščine pa se je Giacomelli skliceval «na precizne norme», ki določajo, da ne smejo biti na sejah občinskega sveta pirsotni «tujci» in da torej — po njegovem mnenju — ne more biti prisoten tolmač. Za uvedbo «dvojezičnosti» bi bil po mnenju Giacomellija potreben ustavni zakon.
Drugi del seje je bil posvečen razpravi o pretvarjanju Trsta v petrolejsko pristanišče, za kar so posamezne skupine vložile resolucijo. Za svetovalsko skupino KPI je inž. Costa podčrtal, da se sedaj odloča nadaljnja usoda Trsta, ker razvoj petrolejskega prometa avtomatično omejuje in izključuje razvoj trgovinske dejavnosti. Sedaj se odpira Sueški prekop, arabske države s prodajo nafte prejemajo vedno večje vsote denarja, kar bo nujno privedlo do strmega naraščanja u-voza raznega blaga evropskega izvora ter končno se stalno krepi promet z vzhodnimi državami. To pa pomeni, da je Trst že sedaj v zelo resnem zaostanku izgradnje infrastruktur. Krepitev petrolejskega pristanišča pa bi pomenila nodvo-jitev tovrstnih naprav, zasedbo celotnega Miljskega zaliva itd. Pri tej bilanci je treba upoštevati tudi e-kološke in druge posledice. V zaključku izvajanja je Coste navedel konkretne zahteve skupine KPI.
Razprava o petrolejskem pristanišču, v katero so posegli svetovalci vseh skupin, se je zavlekla pozru« v noč in bomo o njej še poročali.
Imenovani člani Komisije za vodenje uradnega spiska kmetov
V uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine je bil objavljen odlok predsednika deželnega odbora, s katerim so bili imenovani člani komisije za vodenje uradnega spiska kmetovalcev v tržaški pokrajini. Komisijo, ki bo delovala v okviru trgovinske zbornice, sestavljajo: Dušan Kodrič in Lucijan Volk za Kmečko zvezo, Paolo
brežinske in zgoniške občine, ki so bili pred kratkim s posebnim odlokom proglašeni za «gorska področja», vključijo v Kraško gorsko skupnost.
S SINOČNJEGA OBČNEGA ZBORA
Slovenski klub v novo sezono z novim zagonom
Plodnim zasnovani kluha ni vselej odgovarjal odziv obiskovalcev
Dre sezoni plodnega dela, ki so ga označevala številna kakovostna in nadvse zanimiva predavanja, tako kulturno-zgodovinskega kot poljudnega značaja, ki pa žal ni imelo vselej tistega odziva občinstva, ki bi si ga takšno delo zaslužilo in kakršnega bi pričakovali v mestnem središču, kjer je prosvetna dejavnost skoraj popolnoma zaspala. To je osnovna ugotovitev, ki je izšla iz sinočnjega občnega zbora Slovenskega kluba v Gregorčičevi dvorani. To je ugotavljal v svojem u-vodnem poročilu tudi predsednik Miroslav Košuta, ko je svojo analizo delovanja kluba v preteklih dveh sezonah uokviril v splošno stanje kulturno-prosvetnega življenja v mestu.
če splošna slika kulturno-prosvetnega življenja v mestu ni najbolj spodbudna in razveseljiva, je de-_	^ jal predsednik, sta zato delo in
zicije. Današnje posvetovanje ne- j vloga, ki jo z njim izpolnjuje Slo-
------— •— .posredno zanima prebivalce Šempo- j venski klub, še veliko pomemb-
rajsnji seji izrekla pozitivno mne- laja, Praprota, Trnovce, Prečnika | nejša.
nje o tem, da se deli devinsko - na- in Slivnega.	' Predsednik je nato poročal o de-
lllllllllll|lllllll!l|||||!|||||||H|||||||,|,|„,t„,,,|U]||||,IIU||I,|t,||||,||||||||||t||||||)||||t|||||||||||nvf|nl|||||(||||||||||||||||||||.  llllilllllllilltlllllllllllllllilllll
BRCI REZULTATA SEJA DEŽELNEGA SVETA
Do 8. novembra so odložili izvolitev novega predsednika in deželnega odbora
/Comunisti zapustili sejno dvorano - Socialisti pripravljajo nov deželni program, v katerem je tudi zaščita Slovencev
Danes v Šempolaju posvetovanje o urbanističnem načrtu
Danes bo ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Šempolaju pogovor z vaščani o novem urbanističnem načrtu devinsko-nabrežinske občine. Posvetovanje prireja občinska uprava in so na njem poleg strokovnjakov prisotni tudi predstavniki opo-
Deželni svet je včeraj z glasovi , kazuje, kako resen je gospodarski strank leve sredine odložil volitve '—j ’ ' ‘ predsednika deželnega odbora in odbornikov na 8. november, proti čemur so zelo ostro iz pravnih in političnih razlogov protestirali komunisti, katere so podprli liberalci Predlog o odložitvi je obrazložil načelnik demokristjanske skupine Del Gobbo, ki je dejal, da je odlog potreben, da pa lahko med tem časom redno dela deželni odbor, pa čeprav je v ostavki.
Načelnik komunistične svetovalske skupine Colli pa je bil mnenja, da je kakršen koli odlog v nasprotju s točnimi določili deželnega statuta, ki predvidevajo, da deželni svet v roku petnajstih dni po odstopu voli novega predsednika in to na prvih dveh'- glasovanjih z absolutno, na tretjem pa z relativno večino. Člen 34 deželnega statute ne predvideva nobene odložitve.
Colli je nadalje podčrtal, da se ubira staro pot diskriminacije v odnosu do komunistov in zmanjševanja pomena deželnega sveta, v katerem si nihče ne bi smel lastiti vloge razsodnika nad vsemi. V bistvu gre za oblast in za grobe načine vladanja, ki odražajo zahtevo KD in njeno prepotenco glede oblasti. Primer podjetja Aulan do-
[zvršni odbor Slovenske kultumo-spodarske zveze je na svoji zad-i ponedeljkovi seji začel razpravo tako imenovanih šolskih «delegi-nih dekretih». Ti dekreti, ki jih ministrski svet izdal 30. maja ., so izvršni akti k šolskemu za-nu štev. 477 z dne 30. julija 1973. Gre za bistveno novost v življenju ustroju osnovne in srednje šole Italiji, saj predstavlja prve za-nske ukrepe za demokratizacijo Istva, ki ga vse doslej v bistvu eja še vedno zloglasna Gentile-/a zakonodaja iz lete 1923. Ti de-eti uvajajo v šolski ustroj iz-Ijene svete na več ravneh in si-r na ravni šolskih zavodov in di-ktičnih okrožij, na ravni pod-5ij za večje skupnosti šol, na vni pokrajin in na državni ravni io, da bo poslej najvišji organ, bo urejal šolsko življenje in dejanje v državi, državni šolski et. Te voljene svete bodo sestav-li zastopniki šolnikov, staršev in li dijakov, kar pomeni, da odlo-nje ne bo več prepuščeno — kot slej — izključno šolnikom, tem-č širši interesni skupnosti.
Ker bodo ti dekreti, potem ko do zanje izdali še izvršne norme, Ijali tudi za slovenske osnovne srednje šole na Tržaškem in Go-ikem, je važno, da je slovenska vnost z njimi dobro seznanjena, edvsem pa, da slovenske politične
Danes praznujeta MARICA in
SLAVKO STREKELJ 25. obletnico poroke Ob tej priliki jima želijo obilo sreče, zdravja in še mnogo let skupnega življenja starši, sestra Mira z možem Francem, nečakinja Marina z možem Brunom in malima Sergijem in Klavdijem ter nečak Franko z ženo Mercedes.
sile zavzamejo do njih skupno stališče, ki bo v interesu nadaljnjega demokratičnega razvoja slovenskega šolstva.
Izvršni odbor SKGZ, kateremu je podal okvirno razlago «delegiranih dekretov» član glavnega odbora prof. dr. Franc Škerlj, je zato zaprosil profesorja Škerlja, da bi na posebnem predavanju, ki bo 29. t.m. ob 20. uri v dvorani PD «Ivan Cankar» v Ul. Montecchi 6/IV., po-dobneje obrazložil posamezne dekrete in njihovo važnost za slovensko šolo. Izvršni odbor pa je že na ponedeljkovi seji menil, da je treba pri sprejemanju stališča, zlasti kar zadeva širša področna okrožja in prisotnost slovenskega predstav* nika v državnem svetu, izhajati iz priznanja avtonomije slovenskega šolstva.
Pri obravnavanju šolskih vprašanj se je izvršni odbor pridružil zahtevi slovenskih goriških dejavnikov, da se na slovenski trgovski šoli v Gorici odpre poleg petega tudi četrti razred, za katerega so se vpisali štirje dijaki. Prav tako je izvršni odbor obsodil nedopustno ravnanje v primeru slovenske strokovne šole v Trstu, ko so z veliko zamudo in ko je bilo šolsko leto že v teku, sporočili, da je na tej šoli namesto ukinjenega razreda za šivilje dovoljeno odprtje oddelka za kemijske analitike še to pod nevzdržnim pogojem glede števila vpisanih.
Izvršni odbor je nadalje raznrav-Ijal o raznih vprašanjih vsebinske in tehnične narave v zvezi z občnim zborom, ki bo 8. decembra t. 1.
Posebej je izvršni odbor izrekel priznanje in pohvalo pobudnikom in organizatorjem proslave 50-letnice ustanovitve Zveze slovenskih športnih združenj v Italiji. Proslava je s štafetami zajela vsa primorska področja na obeh straneh meje od slovenske Istre do Rezije ter se zaključila z osrednjo svečanostjo v Sovodnjah. Izvedba proslave je pred-
stavljala izreden organizacijski napor, izpričala pa je tudi, da je naša športna organizacija bila kos zadani si nalogi in da so jo mladinci izpeljali z velikim in hvalevrednim navdušenjem kljub neugodnim vremenskim pogojem. Prav tako je prišla ob tej priložnosti do izraza zavest naše mladine, da poganjajo korenike tudi našega današnjega športa v športnih organizacijah, ki so bile ustanovljene že pred 50 leti kot odraz narodnostnih teženj mladine.
Na koncu je predsednik Boris Race seznanil člane izvršnega odbora z obiskom delegacije skupnosti Italijanov iz Kopra, Izole in Pirana ter delegacije madžarske skupnosti iz Prekmurja v Trstu. Delegaciji bosta gost SKGZ v petek. 25. t. m. Med razgovori si bodo predstavniki obeh delegacij in SKGZ izmenjali informacije o stanju italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji ter slovenske v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Zvečer bodo italijanski in madžarski gostje prisostvovali otvoritvenemu koncertu sezone GM v tržaškem Kulturnem domu.
položaj, kar izhaja tudi iz dejstva, da je naša dežela na prvem mestu pri naraščanju življenjskih stroškov.
Liberalec Trauner je nato ugotovil, da se v deželnem svetu v resnici odigrava farsa, saj je znano, do stranke leve sredine gledajo v Rim in čakajo, kaj se bo tam zgodilo.
Za odložitev se je izrekel socialist Zanfagnini, ki je ugotovil, da se ne krši pravilnik in da nikjer ni določen točen rok za izvolitev predsednika. Glede ostalih vprašanj pa je podčrtal, da so socialisti prav teko kot komunisti občutljivi za interese delovnih ljudi, kot je to primer podjetja Aulan.
Predsedujoči Berzanti je nato ponovil svoje stališče, da je pravno možno govoriti o odložitvi, na kar so ostro ponovno posegli komunisti, ki so podčrtali, da se ne krši pravilnik, temveč statut deželnega svete in so zaradi tega v znak protesta zapustili dvorano. Sledilo je glasovanje, na katerem so se za odložitev izrekli svetovalci leve sredine, proti pa misovci, liberalci in Pup-pinijeva za Furlansko gibanje.
V	drugem delu seje so ob prisotnosti številnih delavcev razpravljali o interpelacijah, ki so se nanašale na zaporo podjetja Aulan, ki ga je sklenila družba Marzotto, kljub temu da je prejela okrog 700 milijonov lir prispevkov iz javnih sredstev. V raznih interpelacijah se podčrtuje, da sta v nevarnosti dve podjetji, ki zaposlujeta skupno o-krog 700 ljudi in da gre torej tudi za družbo Askin, ki je že prejela 300 milijonov lir iz javnih sredstev.
Svetovalska skupina PSI v deželnem svetu je sinoči s posebnim sporočilom precizirala, da so socialisti podprli predlog načelnika demokrščanske skupine po odložitvi volitev za novega predsednika deželnega odbora samo zato, da bi o-lajšali temeljito primerjanje stališč posameznih političnih sil do najbolj perečih vprašanj deželne skupnosti, kakor je bilo razvidno že med samo razpravo o obratu Aulan -Marzotto.
Socialisti pa ne morejo soglašati — pravi nadalje sporočilo — s poskusom, ki so ga včeraj izvedle nekatere politične stranke in med temi zlasti KPI, da bi z restriktivnim tolmačenjem pravilnika deželnega sveta in statuta forsirali rešitev sedanje politične krize. Ta je namreč takšne narave, ad zahteva predhodno temeljito osvetlitev ciljev deželne politike in načinov, kako naj se ta politika vodi v interes celotne deželne skupnosti.
V	ponedeljek se je sestal deželni izvršni odbor socialistične stranke, ki je pričel razpravo o dveh dokumentih: o politični izjari in o konkretnem programu. Dokumenta bodo dokončno izdelali danes, ko se bo sestanek nadaljeval, jutri pa ju bodo izročili deželnemu vodstvu KD. Šele na tej osnovi bo lahko prišlo do odgovora deželnega vodstva demokristjanov in nato morda do pogajanj.
V	dokumentu o konkretnih vprašanjih. ki ga izdeluje deželno tajništvo PSI, je tudi poseben od-
stavek, ki se nanaša na konkretna vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in na zaščito slovenske manjšine na deželni ravni.
SINOČI V TEMI
Neznanec zabodel Miljčana v trebuh
V Miljah jv. sinoči okrog 19. ure prišlo do nenavadnega zločinskega podviga. Ko je 53-letni Elio Bertoc-chi iz Ul. Piasò 2 stopil iz svoje hiše na dvorišče, se mu je iz teme nekdo približal ter ga z nožem zabodel v trebuh. Bertocchi se je zgrudil na tla, neznanec pa je v naglici, kot se je prikazal, tudi izginil.
Bertocchija so z rešilcem Rdečega križa nemudoma odpel jedi v glavno bolnišnico, ■ kjer so ga sprejeli na kirurškem oddetoj. Tam so mu u-gotovili široko rkne na trebuhu ter lažji psihični šok. Zato se bo moral zdraviti vsaj 20 dni.,
O zločinskem primeru se sedaj ukvarjajo miljski policisti, ki pa še niso izsledili krivca. Bertocchijeva žena, ki je poklicala Rdeči križ ter policijo, in njegovi prijatelji sploh pojma nimijo, kdo bi lahko Bertoc-chiju storil kaj podobnega, saj ta ni imel sovražnikov.
javnosti kluba v preteklih sezonah. V predlanski sezoni je klub priredil 28 torkovih večerov, lani pa 25. V primerjavi s prejšnjimi leti se je število večerov nekoliko skrčilo, kar pa je treba pripisati dejstvu, da je moral klub odstopiti več torkovih večerov prireditvam gledališča ali Glasbeni matici. Ob tem je poudaril željo, da bi bili bodoči torki res na razpolago samo Slovenskemu klubu, kar so na sinočnji razpravi izrazili tudi drugi člani.
če so bila predavanja res na visoki kakovostni ravni, ni bilo nanje pravega in pričakovanega odziva. Poprečno se je predavanj udeleževalo od 45 do 50 obiskovalcev, čeprav šteje klub kar 140 članov.
Predsednik Košuta se je v svojem poročilu dotaknil tudi vprašanja u-stanovitve osrednjega prosvetnega društva v mestu, po katerem je čutiti v zadnjem času veliko potrebo.
Po poročilih blagajničarke Jazbečeve in predsednika nadzorne komisije dr. Bitežnika ter razrešnici dosedanjemu odboru, se je razvila razprava, v katero je poseglo več članov. Podpredsednik kluba prof. Turina se je zahvalil odboru za požrtvovalnost ter prinesel pozdrave dr. Hlavatgja, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti občnega zbora, član predsedstva SPZ Kapelj je predlagal, da bi moral klub okrepiti svojo dejavnost z družab nimi večeri ter izleti (predlagal je izlet na Koroško, kar je občni zbor sprejel). Drago Pahor se je v svojem posegu zavzel za večjo koordinacijo med prosvetnimi organizacijami, Egon Kravs pa je opozoril na nekatere organizacijske prijeme za okrepitev kluba.
Občni zbor je nato soglasno spre jel Kapljev predlog, da se pošlje solidarnostno brzojavko koroškim Slovencem, nakar so izvolili nov odbor: dr. Tuta, dr. Turina, prof. Pirjavec, Jazbec, Košuta, Hlavaty, Alenka Malalan in Boris Udovič. Slednja dva sta nova odbornika. V nadzorni odbor pa so bili imenovani Bitežnik, prof. Tavčar in Magajna.
Zlikovci pred domom oropali branjevko: plena za milijon lir
Neznani zlikovci so sinoči oropali 70-letno branjevko Albino Umek, ki se je okrog 18. ure vračala na svoj dom v Ul. del Bosco 3. Ko je Um-kova stopila skozi vhodna vrata v vežo, so se ji približali trije nepridipravi, ki so jo tem očitno že čakali. Eden izmed njih jo je mahnil po glavi, tako da je padla na tla, drugi pa ji iztrgal iz rok torbico. V njej je Umkova imela za približno milijon lir vrednosti in to v italijanskem in tujem denarju.
Umkovo so nato prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ji ugotovili več udarcev po glavi. Poškodbe pa niso hude, zato bi morala ozdraveti v petih dneh.
S SESTANKA VODILNEGA SVETA KATEGORIJE
Kreditne omejitve zavirajo razvoj industrijskih dejavnosti
Javne uprave naj bi sprotno poravnavale dolgove
Štev. prot. 27/944-74 V smislu člena
TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis natečaja
7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973
se opozarja
da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predvideva člen 1, odstavek a) istega zakona, razpisati natečaj za dokončno ureditev občinske ceste v Darselli in sicer v smislu odstotnega višanja na celotno ceno, ki se predvideva v znesku 14.022.500 lir, kolikor znaša izklicna vsota.
Prošnje za vabilo na natečaj morajo prispeti na naslov te u-prave (Trg Vittorio Veneto 4 — Trst) do 12. ure 6. novembra 1974.
Predsednik (dr. Michele Zanetti)
Te dni se je sestal vodilni svet združenja industrijcev iz tržaške pokrajine. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik M. Modiano, so predstavniki industrijcev vzeli v pretres najnovejši razvoj dogodkov na področju srednje in male industrije. V tej zvezi so ugotovili, da je ta proizvodna kategorija v zadnjem času zašla v hudo stisko, za katero so značilne zlasti pomanjkanje likvidnosti in težave pri preskrbo-vanju s surovinami in polizdelki.
Povpraševanje po industrijskih izdelkih, ki niso za sprotno porabo, se je začelo vidno krčiti. Naročil je manj kakor v preteklosti tudi zaradi tega, ker so najnovejši davčni ukrepi osrednje vlade občutno zmanjšali manevrski prostor naročnikov. Po drugi strani so o-mejitve v kreditnem poslovanju občutno zavrle možnosti industrijskih podjetij, da bi sama dovoljevala naročnikom običajne plačilne odloge. Za razliko od tega, kar se je dogajalo v preteklosti, morajo indu-strijci danes plačevati promptno surovine in energijo, naročniki pa so pogosto v škripcih, ko je treba poravnati fakture. V tej stiski bi bilo dobrodošlo, ko bi država izplačala okrog 700 milijard lir, ki jih dolguje industrijcem na račun povračila davkov. Prav tako bi industrijci lahko nekoliko bolje zadihali, ko bi javne uprave sprotno poravnavale svoje dolgove do te kategorije.
Industrijci so na sestanku izrekli vrsto kritik tudi na račun obveznega depozita 50% vrednosti uvoženega blaga. Blago iz uvoza sestavljajo namreč vsaj v razmerju 10% surovine, nadaljnjih 20% pa predstavljajo razni industrijski poliz-
Ramatelju srednje šole *Fran Levstik» Humbertu Mamolu je žena Tanja povila prvorojenko MARIJO
Združenje staršev iz Sv. Križa in dijaki šole «Fran Levstik» z oddeljenimi razredi v Sv. Križu jima čestitajo, novo-rojenki pa želijo obilo zdravja in sreče v življenju.
delki in reprodukcijski material. Tako se dogaja, da ukrep, ki je bil naperjen proti prekomerni potrošnji blaga tujega izvora, dejansko prizadeva uvoz surovin in polizdelkov in torej posredno domačo proizvodnjo in obseg zaposlenosti.
Kar zadeva obseg industrijskih dejavnosti na našem področju, so na sestanku ugotovili, da se je v prvih osmih mesecih letošnjega leta povečala proizvodnja železarskih izdelkov, petrolejskih derivatov in cemehta, skrčila pa se je proizvodnja tiskarskega in pisarniškega papirja.
Smrtne posledice prometne nesreče
Giuseppina Ota por. Godina iz I Soncini 120, ki je v soboto posta žrtev prometne nesreče v Koronejs ulici, je sinoči ob 19.30 v oddeli za oživljanje v glavni bolnišnici { dlegla poškodbam.
Razstave
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. Sv. Nikolaja štev. 6 razstava del DeEs Schwertbergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra.
V	galeriji Tergeste, Ul. Battisti 23, Michele Škodnik razstavlja svoja dela. Razstava bo odprta do 31. t.m.
V	galeriji Forum, Koronejska ulica 1, bodo danes, 23. t.m., ob 18.30 odprli razstavo del kiparja Dušana Džamonje.
V	galeriji Tribbio so odprli razstavo del naslednjih umetnikov: Borra, Carmassi, Corneille, Guerricchio, Labisse, Saetti, Breddo, Chapelain Midy, Dova, Guidi, Lebenstein, Treccani, Borgonzoni, Chersicla, Fiume, Lilloni, Gribaudo in Zigaina.
V	galeriji Endas, Ul. delle Zudec-che 1, bo Giuseppe Ricci razstavljal svoja dela do 29. t.m. Ogled razstave: ob delavnikih od 18. do 20., ob nedeljah pa od 11. do 13. ure.
V	občinski galeriji bo 25. t.m. Renzo Moreu odprl razstavo svojih del, ki bo trajala do 2. novembra.
V	galeriji Cartesius bo Avgust Černigoj razstavljal svoja dela od 26. oktobra do 13. novembra.
Gledališča
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst
Otvoritvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar - ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih.
V	nedeljo, 27. t.m. ob 16. uri — abonma red F okoliški.
Abomnaji in vstopnice so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav.
KONCERTNA SEZONA
GLASBENE MATICE
V	pisarni Glasbene matice, telefon 41-86-05 in v Tržaški knjigami od 15.30 do 19. ure sprejemajo abonente za koncertno sezono.
VERDi
Pri gledališki blagajni (tel. 31-948) sprejemajo nove abonmaje za operno sezono gledališča Verdi 1974-75. Lanski abonenti lahko svoja mesta potrdijo najkasneje do 24. t.m. Po tem roku bodo abonmaje oddali drugim.
Prva predstava bo 7. novembra, ko bo na sporedu «Il Tabarro», «Suor Angelica» in «Gianni Schi< cehi». Dirigent Giacomo Zani, režija Giancar-la Menottija, scene Pierluigija Sa-maritanija.
POLITEAMA ROSSETTI
Premiera dela «Austria era un paese ordinato» je preložena na petek, 25. oktobra. Pojasnila in rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Protti 2, tel. 36-272 - 38-547.
Teatro Stabile. Zaradi nenadne o-bolelosti Lina Savoranija so morali današnjo premiero komedije «Austria era un paese ordinato» odložiti na petek, 25. t.m. Vstopnice za današnjo premiero veljajo za petkovo predstavo, vstopnice za četrtkovo bodo veljale za predstavo, ki bo v četrtek, 31. t.m. Kdor ima vstopnice za petkovo predstavo, si lahko pri o-srednji blagajni izbere drug datum.
Šolske vesti
RAVNATELJSTVO STROKOVNE ŠOLE obvešča, da se je začelo vpisovanje v 1. razred kemijskih analitikov. Po treh letih šolanja, s kvalifikacijo «kemijskega analitika», imajo vsi možnost takojšnje in zelo ugodne zaposlitve v laboratorijih, bolnišnicah in raziskovalnih ustanovah. Vpišite se v to sekcijo. Podrobnosti o učnem programu in o pogojih za vpis boste izvedeli v tajništvu šole v Ul. Matteotti 14 — tel. 76-52-76.
Razna obvestila
Kdor želi abonma za gledališče, se lahko oglasi pri Stanku Devetaku, predsedniku prosvetnega društva «Igo Gruden», Nabrežina, do vključno četrtka, 24. t.m.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 23. oktobra SEVERIN
Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 17.07 — Dolžina dneva 10.35 — Luna vzide ob 13.26 in zatone ob 23.42
Jutri, ČETRTEK, 24. oktobra RAFAEL, ELKQ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,2 stopinje, najnižja 7,5, ob 19. uri 9,4 stopinje, zračni pritisk 1001,2 stanoviten, veter 8 km na uro vzhodni-severovzhodni, vlaga 80-odstotna, padavine 4 mm dežja, nebo pooblače-no, morje skoraj mimo, temperatura morja 15,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 22. oktobra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Vittoria De Angeli, 71-letna Giovanna Sel, 64-ietni Guglielmo Corti, 86-letna Maria Ma-corin vd. Fait, 49-letna Marija Guštin, 62-letni Vincenzo Paoletti, 64-letna Albina Bratina vd. Zambardi, 85-letni Giuseppe Budin, 72-letni Aldo Bonamico, 80-letni Giovanni Revere, 82-letna Maria Cannistraci vd. Prestigiovanni, 39-letni Gualtiero Vigi-ni, 84-letni Giovanni Ban, 65-letni Giorgio Petronio, 65-letni Giordano Repponi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16: Davanzo, Ul. Bemmi 4; Ai Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, UL Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12: Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare. Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
GLASBENA MATICA - TRST
Sezona 1974-75
Prvi abonmajski koncert
V petek, 25. oktobra 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER
GLASBENE
MATICE
Dirigent:
OSKAR KJUDER Solist:
BRANIMIR SLOKAR - pozavna
SPORED:
B. Ipavec:
Serenada za godalni orkester G. F. Haendel:
Koncert v f-molu za pozavno in godalni orkester J. G. Albrechtsberger:
Koncert za pozavno in godala VV. A. Mozart:
Salzburška simfonija v D-duru št. 1 za godala (KV 136)
Rezervacija, prodaja vstopnic in abonmajskih izkaznic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Kino
Ariston I.N.C. 16.30 «Il potere», fikh v barvah, ki ga je režiral Tretti.
Nazionale 15.00 «L’esorcista». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Igrajo Linda Blair, Elen Bur-styn, Jason Miller, Max von Sydow.
Excelsior 15.30 «Arrivano Joe e Mar-gherito». Barvni zabavni film. Igrata Keith Carradine in Tom Skerritt.
Grattacielo 16.00 «Il domestico». V glavni vlogi Landò Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Fenice 15.00 «L’esorcista». Film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. Igrajo Elen Burstyn, Linda Blair, Jason Miller, Max von Sydow.
Eden 16.00 «Le farò da padre...» I-grajo Luigi Proietti, Irene Papas in Teresa Ann Savoy. Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Cittadino si ribella». Barvni film. v katerem igra Franco Nero. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «Il caso Drabble». Barvni film, v katerem igra Michael Calne. Detektivka.
Capitol 16.30 «Il bestione». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Giancarlo Giannini.
Cristallo 16.30 «Contratto marsigliese». Barvni film, v katerem igra Anthony Quinn. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Silvestro gatto maldestro», barvni film.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Bellissima superdotata cercasi per pose particolari», barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «All'onorevole piacciono le donne», barvni film. Igrata Landò Buzzanca in Laura Antonelli-Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Trappola per sette spie»-Barvni film. Idone Bastian in Carlo Giuffrè.
Vittorio Veneto 16.00 «Valdez il mezzosangue». Barvni film, v katerem igra Charles Bronson.
Abbazia 16.00 «Un uomo senza scampo», barvni film. Igra Gregory Peck.
Astra 16.30 «11 Decameron». P F. Pasolinija. barvni film. Ninetto Da-voli in Vicenza Amato. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00—22.00 «2001 Odissea nello spazio», barvni film.
Radio 16 00 «Quando gli uomini armarono la clava e con le donne fecero din—don». Igrajo Antonio Sabato. Aldo Giuffrè in Nadia Cassini. Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom.
Volta - Milje 16.00 «Ultima neve di primavera», barvni film. Igrata Be-kim Fehmiu in Agostina Belli.
Izleti
PD F. Prešeren — Boljunec priredi v nedeljo, 27. oktobra, avtobusni izlet po Furlaniji, z ogledom spomenika v Gonarsu, Ville Manin v Passarianu in izkopanin v Ogleju. Vpisovanje pri Lavri v mlekarni. Odhod ob 7.00.
SOŽALJA
Profesorski zbor nižje srednje šole na Opčinah izreka dijakinji Alenki Guštin ob smrti njene mame Marije svoje iskreno sožalje.
Dne 22. oktobra je spokojno preminila naša draga
J0SIPINA TURK vd. PETROVIČ
Pogreb bo jutri, 24. oktobra, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalostno vest sporočajo: hči Štefanija, sin Miro, snaha, vnuki Ezio, Lia in Silvana ter drugi sorodniki
Po želji pokojnice družina ne bo nosila znakov žalovanja.
Trst, 23. oktobra 1974
Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C.
Zapustil nas je naš dragi oče
ALOJZ VATOVEC
iz Čežarjev 72 pri Kopru
Pogreb bo danes, v sredo, 23. t.m., ob 15.30 na pokopališču v Bertokih.
Žalujoči: žena Glzela, hči Narcisa z otroki, sin Steli» z ženo in otroki, sin Branko ter drugo sorodstvo
Cezarji, Koper, Ljubljana, Trst, Rim, 23. oktobra 1974
GORIŠKI DNEVNIK
DRAMATIČEN DOGODEK PRED KOPRSKIM OKROŽNIM SODIŠČEM
Tragična smrt sojenega zapornika ki je z orožjem ustrahoval talce
Zaman vsa prepričevanja župana in kriminalističnih organov, da bi se predal Pri umikanju iz sodne dvorane ga je podrl strel iz miličnikove brzostrelke
(Od našega dopisnika)
Koper je bil včeraj ves dan v napetosti zaradi dogodka, ki se je pripetil v prostorih okrožnega sodi-sča na glavnem mestnem trgu. Miličniki so v jutranjih urah odpeljali na zaslišanje 43-letnega Ivana Jakšiča iz Sobočana zaradi suma vlomne tatvine v vrednosti tisoč novih dinarjev. Zaslišanje je opravil okrožni preiskovalni sodnik Dušan Lepe: in je trajalo od pol osmih do devetih dopoldne. Prisotna je bila tudi strojepiska Darinka Ter-f . L*0 končanem zaslišanju je Jakšic rekel sodniku, da bi rad se nekaj dodal v zapisnik, le ta Pa mu je odgovoril, da to ni potrebno, ker bo lahko še vse povedal ined nadaljnjo preiskavo v zaporu. V trenutku, ko je sodnik Lepe j hotel poklicati miličnika, so se odprla vrata pisarne in na pragu se je Pojavila administratorka Nevia Si-Sur. To pa je bil tudi začetek ararne, ki je trajala ves dan do Poznih popoldanskih ur.
_ Ko so se odprla vrata, je bil Jakšic najbrž prepričan, da bo sto-Pil v sobo miličnik. Potegnil je sa-
mokres in izstrelil dva naboja v ! stega odhoda, ampak je naročeval i viliste s pripadniki varnostne služ-
t___i _ j ...	u.,.	-•	u- _____•	...v.	...
strop. Hkrati je rekel Lepeju Terglavovi, da sta od slej njegova talca. Z naperjenim orožjem se je usedel na tla v kot sobe, da bi imel tako kar najboljši zaklon in da ne bi mogli od zunaj streljati nanj. Zatem je začel postavljati vsemogoče in tudi dokaj čudne zahteve, kar je dajalo videz, da gre za duševno močno neuravnovešenega človeka, ki tudi ni imel nobenega načrta, oziroma vsaj ne vnaprej pripravljenega načrta. Medtem ko se je zunaj na trgu začela zbirati množica in se spraševati, kaj se pravzaprav dogaja, je uprava javne varnosti v Kopru skrbno proučila položaj in začela pripravljati razne variante. Jakšiča so skušali prepričati po telefonu, da vse skupaj nima smisla in naj položi orožje. Z njim je govoril po telefonu tudi predsednik občinske skupščine Mario Abram in drugi ljudje, vendar je bilo vse zaman.
V sobi, kjer je Jakšič držal pod orožjem talce, pa so se dogajale nenavadne stvari. Jakšič namreč ni zahteval ne odkupnine, niti pro-
in j sendviče,
belo in črno vino ter | be, sami — osebno in še vrsta srbski pasulj, vendar se ni dotaknil l drugih ljudi — pa so ga ure in
MiiinmuiuiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
M mm DlillNC USTANOVI CRSA
Posvet o raziskovanju v kmetijstvu in živinoreji
Strokovno izobraževanje pomemben dejavnik za splošen napredek
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA je priredila v prostorih Središča za strokovno izobraževanje kmetovalcev v vili Chiozza (Sco-dovacca) študijsko srečanje o raziskovanju v kmetijstvu in živinoreji. Srečanja se je udeležilo okrog 150 izvedencev in raziskovalcev iz Furlanije - Julijske krajine. Predsednik ustanove ERSA Lucca je v uvodnem nagovoru naglasil pomen raziskovanja za razvoj sodobnega kmetijstva, nakar je glavni ravnatelj za kmetijsko proizvodnjo prof. Stupazzoni načel nekatera tehnična vprašanja s področja kmetijstva in živinoreje. V tej zvezi je govornik poudaril po-fnen združevanja kmetovalcev in živinorejcev v večje proizvodne in razpečevalne organizacije, ki bolje ustrezajo potrebam sodobnega tržišča in koristim samih združenih kmetov. Stupazzoni je nadalje omenil nujnost globljega strokovnega izobraževanja v kmetijstvu, in sicer na vseh ravneh, od preprostega pridelovalca in živinorejca do voditelja kmetijskih dejavnosti. Zlasti na tej ravni —- je nadaljeval govornik — Potrebujemo dobro podkovane ljudi, hi naj bi se znašli tako v tehničnih problemih kakor tudi v domači zakonodaji in zakonodaji Evropske gospodarske skupnosti, katera iz več vidikov pogojuje ustroj italijanske kmetijske normative.
Študijskega srečanja se je udeležil tudi deželni odbornik za kmetijstvo Tripani, ki je v zaključnem govoru zagotovil pripravljenost deželne uprave, da bo upoštevala rezultate posvetovanja in usmerjanja tudi po njih svoje nadaljnje ukrepe za razvoj kmetijstva in živinoreje v Furlaniji - Julijski krajini. V o-kvir teh prizadevanj spada tudi nedavni sestanek odbornika Tripanija s predstavniki deželnega središča za umetno oplojevanje, ki ga namerava deželna uprava v kratkem okrepiti in izpopolniti, tako da bo tudi z njegovo" pomočjo živinoreja v naši deželi napredovala hitreje kakor se je dogajalo doslej oziroma vzporedno s splošnim napredkom, ki ga predvidevata petletni razvojni načrt in najnovejši deželni zakon za razvoj živinoreje v Furlaniji - Julijski krajini.
Kartografska razstava tudi v našem mestu
V soboto ob 18. uri bo v občinski galeriji v palači Costanzi predstavitev kartografske razstave, ki jo je pripravila videnska sekcija italijanskega planinskega kluba s pomočjo geografskega inštituta fakultete za tuje jezike in literature iz Trsta. Pobudo za namestitev razstave v našem mestu je dala občinska uprava, pri tem pa so sodelovale razne občinske kulturne ustanove.
Kartografska razstava, ki je že doživela zavidljiv uspeh v Vidnu, ko je bilo tam srečanje o tehničnih zemljevidih, bo odprta do 17. novembra.
Načelniki svetovalskih skupin so se pozneje sestali s člani odposlanstva delavcev, zaposlenih v obratu Aulan - Marzotto in s predstavniki sindikalnih organizacij. Pregledali so položaj, ki je nastal ob odpustitvi 400 delavcev. Predstavniki političnih skupin v deželnem svetu so zagotovili delavcem in sindikalistom vsestransko podporo njihovi zahtevi, naj se to vprašanje reši v najkrajšem času ob skupnem nastopu pristojnih oblasti na deželni in državni ravni.
ne hrane ne pijače. Bržkone se je bal, da je v hrani ali pijači dodano uspavalno sredstvo. Bil je v glavnem tiho, le sem pa tja se je pritoževal, da so se mu z življenju zgodile velike krivice, omenil pa je tudi, da so mu pred letom dni vzeli osebno izkaznico. Po telefonu se je tudi pogovarjal s svojim odvetnikom Djurkovičem, vendar ga tudi ta razgovor ni omajal, da bi se predal organom javne varnosti.
Okrog 12, ure je prišlo do nove situacije v sobi. Jakšič je namreč zahteva), da mu omogočijo odhod na kosilo v restavracijo «Capris», kar mu pa seveda niso dovolili in so mu prinesli kosilo v sobo. Pristal pa je na zamenjavo talcev, kajti sodnik in strojepiska sta bila že povsem živčno izčrpana. Toda namesto uslužbencev sodišča, kakor je zahteval, sta prišla v sobo načelnik kriminalistične službe Vlado Pavlič in kriminalist Stane Požar, seveda po njegovi zahtevi neoborožena. Pozneje je dovolil vstop v sobo še nekemu «novinarju», ki pa je bil v resnici član varnostne službe v civilu. Vse do 16. ure je bil položaj napet kot zjutraj. Jakšič je medtem postavil še eno zahtevo, in sicer da mu vrnejo osebno izkaznico in zagotovijo zaposlitev, vendar je tudi od te zahteve odstopil.
Malo pred 16. uro je popil malo konjaka, videlo pa se je tudi, da je živčno povsem izčrpan. V tem trenutku se je odločil zapustiti sodišče. Najprej je mislil pobegniti skozi okno, ko pa je videl, da ta varianta ne pride v poštev, je ukazal kriminalistu Stanetu Požarju, da se usede na stol in da se ne sme premakniti. Z vanj naperjenim samokresom se je začel hrbtno pomikati proti vratom. Ko je vrata odprl, je eden izmed miličnikov sprožil vanj rafal in Jakšič se je zgrudil na mestu mrtev.
Na tiskovni konferenci so predstavniki koprske uprave javne varnosti sporočili vse podrobnosti v zvezi s to tragedijo. Povedali so. da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečili smrtno žrtev. Zamenjali so talce — ci-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuitiinifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuuiiiiiiiiiiii
V ORGANIZACIJI TRŽAŠKE SEKCIJE
rliir
Pester spored koncertov Glasbene mladine Italije
Prvi nastop bo 6. novembra - V programu tudi koncert Tria Lorenz
Delovanj« deželnih organov
Načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu so se včeraj sestali s predstavniki javnopravnih ustanov, ki se na našem področju ukvarjajo s problemi strokovnega izobraževanja. Slednji so predočili predstavnikom političnih skupin, prisotnih v deželnem svetu, zahteve osebja, zaposlenega pri omenjenih ustanovah. Osebje zahteva publicizacijo ustanov še pred koncem letošnjega leta, finančni prispevek iz deželnih skladov za nadaljevanje rednega dela do publicizacije ustanov in nastop deželne uprave v Rimu, da bi zagotovili nadaljnje delovanje na tem področju.
Za novo sezono je tržaška sekcija Glasbene mladine Italije pripravila izredno pester koncertni program. Glasbeni večeri bodo, kot ponavadi, v glavni dvorani krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 od 20.45 do 22.30.
Prvi se bo tržaškemu občinstvu predstavil znani kitarist Enrico Tagliavini, ki se je izpopolnil pri Segovii (6. november). Sledil bo koncert odlične madžarske skupine «E.r Antiquis», ki jo vodi Tomas Hacki (20. november). Zatem bo nastop Maria Ricciutija, ki bo igral na kontrabas, kar predstavlja redkost za podobne koncerte (3. december), 10. decembra pa se bo predstavil duo violinista Heimila Novele ter pianistke Giuliane Culli.
Prvi bo v letu 1975 nastopil pianist Valerij Voskobojnicov (16. januar). Sledil bo koncert nekaterih članov Glasbene mladine (30. januar), 7. februarja pa bo na sporedu izredna predstava azijske glasbe iz Tibeta, Indije, Japonske m Vietnama. Nato bo imel svoj koncert kitarist Alfonso Borghese (26. februar). V marcu (21.) bo nastopil glasbeni ansambel *Voces novi mundi», v aprilu pa Trio Lorenz (3.) ter angleški harpist David Watkins. Gostja zadnjega koncerta bo znana pianistka Anna Maria Cigoli (6. maj).
Tržaška sekcija Glasbene mladine opozarja, da daje članska izkaznica pravico do prostega vstopa na koncerte vseh sekcij Glasbene mladine Italije ter da omogoča razne popuste za gledališča in muzeje. Za obnovitev izkaznic oziroma prijavo novih članov (2.000 lir za otroke pod 15. letom, 3.000 lir za odrasle do 30. let ter 5.000 za učno osebje) naj se zainteresirani javijo na sedežu časnikarskega krožka na Kor-zu Italija 12 do sobote, 26. t.m., od 18. do 19. ure.
(največ možnosti nudijo zaenkrat ZDA). Italijansko ministrstvo za javno šolstvo priznava veljavnost v tujini opravljenega šolskega leta. Za podrobnejše informacije naj se interesenti oglasijo pri tržaškem odboru AFSAI, Ul. Cancellieri 10-1, telef. 793-798.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE ■TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
.	• S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZMO -	S?'	61-4AS
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	669,—
Funt šterling	1562,—
Švicarski frank	232,50
Francoski frank	141,25
Nemška marka	258,50
Avstrijski šiling	36,25
Dinar: debeli	38,—
drobni	38,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Uslužbenci ENEI ob 30-letnici odporništva
Deželna komisija za rekreacijske, kulturne in podporne dejavnosti za uslužbence ENEL bo v nedeljo, 27. oktobra, ob 9. uri v dvorani viden-skega pokrajinskega sveta v okviru proslav 30-letnice odporništva podelila priznanja sinovom uslužbencev ENEL v naši deželi, ki so lani sodelovali na vsedržavnem natečaju na temo «Antifašizem in odporništvo». Priznanje bo v obliki diplome, na kateri so natisnjene besede članov častnega odbora za proslavitev 30-letnice odporništva Albertinija, Ter-racinija, Caleffija, Canestrarija, Bol-drinija in Nittija. «Pridobitev svobode po dolgih letih tiranije,» je rečeno v poslanici častnega odbora, «je zahtevala visoko in grenko ceno, ki je pripomogla Italiji, da se je vrnila v vrste civiliziranih narodov. Zato je odporništvo odraz delavstva vseh slojev, kot nenehna želja po svobodi in človeškem dostojanstvu in je kot tako eno najbolj plemenitih izrazov osvobodilne borbe.»
Slovesnosti podeljevanja priznanj bodo prisostvovali starši in sorodniki otrok, predstavniki sindikalnih organizacij ter uslužbenci ENEL. V popoldanskih urah bo izlet v Cerkno, kjer si bodo udeleženci o-gledali bolnico Franjo, simbol partizanske borbe ter narodni spomenik.
• Deželni odbor socialistične stranke,
ki se je sestal v ponedeljek v Gorici, je odobril tudi resolucijo v prid 450 delavcem tovarne Aulan v San Giorgio di Nogaro, kjer je podjetnik Marzotto te delavce enostavno odpus til in zaprl tovarno. Socialisti zahtevajo poseg dežele v tem hudem primeru.
ure prepričevali, da je vse skupaj nesmiselno. Pred seboj so pač imeli primer neuravnovešenega človeka, ki lahko v trenutku nerazsodnosti povzroči vrsto nepotrebnih žrtev.
Do tega sklepa so prišli, ker je Jakšič že zjutraj izstrelil dva naboja v strop, popoldne pa je še enkrat ustrelil tik nad glavo kriminalista Požarja, ko se je le-ta samo premaknil. Iz enakega vzroka so se odrekli tudi solzilnemu plinu, ker so menili, da bi to utegnilo Jakšiča razburjati in da bi utegnil uporabiti orožje. Varnostni organi so torej, da bi zavarovali življenje uslužbencev sodišča in ljudem, izbrali edino pot, ki jim je še preostala.
Pokojni Jakšič je bil v zakonu razvezan in ima 22-letnega sina. Po poklicu je bil priučeni zidar in brez stalne zaposlitve. Doslej je bil 15-krat obsojen zaradi vlomov in drugih kaznivih dejanj na skupaj 14 let zapora. Od tega je bil v zaporu 12 let.	L. O.
.....................................................................................................n....
SEJA GORIŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Zaradi znižanja občinskega primanjkljaja težave v izpolnjevanju obveznosti
Osrednja komisija za krajevne finance je proračunske izdatke znižala za 382 milijonov lir
Goriški občinski odbor, ki je po , so potrebne za njeno prebivalstvo, odstopu odbornikov SDZ in PSI se-1 Ker proti odloku osrednje komisi-stavljen samo iz odbornikov KD in PSDI, je na svoji zadnji seji v ponedeljek zvečer posvetil pretežni del časa razpravi o odločitvi osrednje komisije za krajevne finance, da zmanjša občinski primanjkljaj za 382 milijonov lir in da bo torej znašal primanjkljaj za leto 1974 samo 965 milijonov. Občinski odborniki so ugotovili, da so se odnosi med občinsko upravo in osrednjo komisijo za krajevne finance v zadnjem času občutno spremenili. Poprej je o-srednja komisija črtala izdatke iz proračunov občin, ki so izkazovali primanjkljaje, ter je bila pripravljena poslušati in tudi upoštevati utemeljitve prizadetih občinskih u-prav. kadar niso bile pripravljene sprejeti črtanih postavk. Sedaj pa se dogaja, da osrednja komisija izdatke v takšnih proračunih enostavno črta na podlagi vsedržavnih sorazmerij ter niso proti njenim odločitvam možni nikakršni ugovori. Po sodbi občinskih odbornikov osrednja komisija v primeru Gorice ne bi smela uporabljati istega merila, ki velja za vso državo, pač pa bi morala upoštevati, da gre v primeru Gorice za obmejno mesto z neprimerno večjimi infrastrukturami kot
PO SPREMEMBI ENOSMERNE VOŽNJE
Nad trideset trgovcev na Travniku protestira ker jim novi prometni režim odvrača odjemalce
Iz Raslela nič več proti škofiji - Prepočasno urejanje gredice okrog Pacassijevega vodnjaka
številni prometni znaki opozarjajo, da je vožnja iz Raštela naravnost proti škofiji prepovedana in da je treba zaviti na levo
Šele pred tremi tedni so pričeli delovati semafori na goriškem Travniku in istočasno je pričel veljati nov prometni režim. Občinska uprava je spremenila dolgo vrsto let veljavni prometni režim z enosmerno vožnjo od Raštela proti škofiji, sedaj pa je treba, ko prideš iz enosmernega Raštela, zaviti na levo, proti prefekturi in šele od tu se lahko zavije proti škofiji in Ulici Carducci. Enosmerno pot so tako presekali v dvoje, kar ne zadovoljuje niti avtomobilistov niti trgovcev na Travniku.
Avtomobiliste je težko prepričati, da je treba po letih določene in logične enosmerne vožnje spremeniti smer. Že tri tedne je na tem mestu v službi najmanj en mestni redar, ki v določenih trenutkih usmerja promet, v drugih pa daje šoferjem, ki ne spoštujejo novega prometnega režima, tudi mastne globe. Trgovci na Travniku hudomušno pravijo, da je občina s temi globami že v nekaj tednih plačala
Študijske štipendije organizacije AESAI
Združenje AFSAI, ki se ukvarja z mednarodno izmenjavo študentov, obvešča srednješolce, da je bil rok za vlaganje prošenj za študijske štipendije 1975-76 podaljšan do 5. novembra. Gre za štipendije, katerih vrednost se suka na višini 1.600.000 lir, od katerih pa prispeva prizadeti študent okrog 600.000 lir (1.100 dolarjev), študent živi pri družini v mestu, kjer študira, in prejema po 10.000 lir mesečno za drobne stroške. Stanovanje, hrana, študij in zdravniško oskrba so zastonj. V
iiimiimiiiimiiimiimiiiiiminnmiiiniiiiiiuiimiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
ZARADI SUMA OČETOMORA V MEDEI
Odlok o podaljšanja pripora učiteljice Renate Godeasove
Obramba zahteva izpustitev Renate na svobodo zaradi pomanjkanja dokazov
Renata Godeas, 24-letna učiteljica, j temeljevanje suma o očetomoru.
ki so jo v petek zvečer karabinjerji priprli zaradi suma, da je u-morila svojega očeta, 45-letnega Ar-riga Godeasa (pokopali so ga ob splošnem prepričanju vseh vaščanov, da je možak napravil samomor), je še vedno v sodnih zaporih v Gorici, kar potrjuje splošno prepričanje, da je državni pravdnik podaljšal odlok o njenem priporu. Po štiriurnem zaslišanju Renate Godeas v ponedeljek dopoldne, zaslišanju, ki ga je ob prisotnosti branilca, odvetnika Livia Bemota, vodil državni pravdnik dr. Bruno Pascoli, se stvari niso v ničemer spremenile. Včeraj Godeasovo niso zaslišali. Edina novost so zahteve, ki jih je vložil branilec Bernot, naj strokovnjaki pregledajo Renatino telo in ugotovijo, če ima kakšne praske, ki bi jih morebiti povzročil oče v medsebojnem spopadu, in zahteve, naj preiskovalni organi iz-
poštev pridejo višiešolci (rojeni	...
času od 1. aprila 1957 do 31. marca pustijo priprto Renato na svobodo 1959), ki bi radi študirali v tujini I zaradi pomanjkanja dokazov za U-
Ker je pristojna oblast podaljšala pripor, obstaja velika verjetnost, da bo pripornica vložila zahtevo za oreklic o njegovem podaljšanju.
V Medei, kjer se je izvršil tragični dogodek, se je vas razdelila v dva tabora; velika večina zagovarja tezo o samomoru, medtem ko aretacija Renate spodbuja v nekaterih vaščanih sum, da so Arrigo-ve telesne poškodbe takšnega značaja, da $i jih mož ni mogel povzročiti sam.
Še do nedavna srečna družina, je sedaj povsem razbita. Družinski poglavar je že teden dni mrtev, Renata je v zaporu od petka, žena, 43-letna Rina, je hudo bolna v kr minski bolnišnici kjer se trudijo, da bi ji čimdlje prikrili strašno tragedijo, ki se je začela z njeno boleznijo. Tudi 10-letni Loredani. mlajši Itenatini sestri, ki je pri noni po materini strani, prikrivajo, kar se je dogodilo.
strošek za namestitev semaforov pred prefekturo in pred cerkvijo. Včeraj zjutraj, ko smo posneli slike o novem prometnem režimu, smo v borih desetih minutah vjleli redarja, kako je zasolil dve gwbi. Ko pa je on ti globi pisal, so kar štirje avtomobilisti šli iz Raštela naravnost po sedaj prepovedani poti proti škofiji.
Avtomobilisti in tudi kolesarji, med obojimi je tudi veliko Jugoslovanov, ki prihajajo v mesto skozi prehod Rdeča hiša, se počasi uvajajo v nov režim. Da bi vse te ljudi bolje obvestili o novem prometnem režimu so po prvih dneh namestili še več prometnih tabel, tako da jih mora vsakdo videti, Če količkaj pazi mad vožnjo po mestnih ulicah. Ker pa, kot smo že omenili, vozijo tu predvsem Goričani in Jugoslovani s sosednega področja, ki so vajeni večletnega običaja je težko pripraviti ljudi na nove prometne predpise.
Govorili smo o avtomobilistih, ne smemo pa pozabiti trgovcev. Več kot trideset lastnikov trgovin, ki živijo predvsem od dotoka jugoslovanskih kupcev, je poslalo županu pismo, v katerem protestira proti nepričakovanemu prometnemu režimu na Travniku. «Nihče nas ni vprašal za mnenje», se pritožujejo trgovci, kar je proti običajni praksi, saj je občinska uprava v drugih mestnih predelih ravnala drugače. Posvetovala se je s prizadetimi in skušala uskladiti zahteve teh s prometnimi predpisi. Na Travniku pa so nov prometni režim uvedli, ne da bi koga vprašali kaj meni o morebitnih spremembah.
Trgovci se čutijo precej prizadeti, k r novi režim usmerja motorizirane jugoslovanske odjemalce v druge ulice, iskat nova parkirišča in v trgovinah na Travniku so nam tudi povedali, da so marsikaterega kupca zaradi tega izgubili. Seveda se je ta kupec zatekel v trgovino v drugem mestnem predelu. Prav toko se trgovci hudujejo zaradi počasnosti, s katero potekajo dela za razširitev parkirne ploščadi sredi Travnika in tudi počasnosti, s katero urejajo razširjeni pločnik okrog Pacassijevega vadnjaka. želijo tudi, da bi lahko ob tem pločniku bilo moč parkirati avtomobile, kot je to sedaj, in da ne bi prišle vmes kakšne nove prepovedi.
Skratka, trgovci na Travniku, med temi je precej Slovencev, niso prav nič zadovoljni z ravnanjem goriške občinske uprave. Kaj se bo izcimilo iz njihovega protestnega pisma županu?
Gradbinci se pripravljajo na deželni kongres
V Gorici se je sestalo pokrajinsko vodstvo sindikalne stroke FILLEA - CGIL (zidarji, mizarji in delavci sorodnih gradbenih strok), na katerem so preučili splošni gospodar-sko-politični položaj v državi in se pripravili na deželni kongres, ki ga bo imela kategorija v Trstu 31. oktobra. Na seji so z zadovoljstvom ugotovili, da je vsedržavna stavka za ohranitev kupne moči mezd in plač ter pokojnin, za zaposlenost in za gospodarski napredek, ki naj odstrani krizo in inflacijo .pokazala visoko stopnjo zavesti delovnih ljudi. Na sestanku so se dogovorili za sestanke no okoliških občinah, na katerih bodo izbrali za deželni kongres.
Seja vodstva PSDI
Na seji pokrajinskega odbora PSDI so proučili vprašanje upravnih svetov bolnišnic na Goriškem, ki zapadejo v kratkem. Znano je, da se socialdemokrati potegujejo za predsedniško mesto goriške ali tr-žiške bolnišnice. Odobrili so tudi stališče socialdemokratskih zastopnikov v pokrajinski upravi, ki so podprli stališče trgovinske zbornice o upravljanju pristanišča v Tržiču. Precej razprave je bilo tudi okrog vprašanja šolskih delegiranih dekretov in PSDI daje svojo podporo novoustanovljeni «Associazione nazionale per il progresso della scuola italiana», ki se bo zavzemala za laično upravljanje šol.
je ni priziva in se bo morala občinska dejavnost nujno prilagoditi razpoložljivim sredstvom, so občinski odborniki — v pričakovanju u-spešnega izida postopka za najem posojila — preučili proračunske dohodke in izdatke ter ugotovili, da jim bodo povečani dohodki omogočili sklenitev proračunskega leta brez ustvarjanja dodatnega primanjkljaja.
Občinski odborniki so se torej odločili za politiko varčevanja, vendar se ta usmeritev ne bi smela izvajati na družbenem in skrbstvenem področju, posebno pa ne na šolskem. Zaradi posebnih potreb so zato odborniki sklenili določiti za občinsko glasbeno šolo, ki je bila na tem, da zapre svoje učilnice, 18 milijonov in ne 12, kot je znašalo občinsko vodilo v prejšnjih letih. Pregledali so tudi, v kakšni fazi izgradnje so nekatera javna dela, ter si bili edini v tem, da se zaradi kreditnih omejitev ta dejavnost srečuje z velikimi težavami.
Župan je v uvodu opisal težave, v katerih so se znašli delavci nekateri goriških obratov, kjer se je poslabšalo zaposlitveno stanje.
Kakor smo že poročali, se bo po daljšem razdobju v petek sestal go-riški občinski svet.
Dva nova «viteza dela» v naši deželi
V palači «Civiltà del Lavoro» v Rimu bo predsednik republike G. Leone v četrtek ob 11.30 podelil častna priznanja «viteza dela» 25 državljanom, ki so bili izbrani na praznik republike 2. junija. Med novimi vitezi dela sta tudi dva pod jetnika iz naše dežele in sicer tovarnar Rino Snaidero (pohištvo) in tovarnar Carlo Wagner (Stock).
RAJONSKI SVETI
Podgorci zahtevajo priključitev Majnice
Celica KPI v Podgori je soglasno izbrala naslednje svoje predstavnike v rajonski svet: obrtnik 42-letni Luciano Gratton, delavec 47-letni Edi Maligoj in upokojenec 63-letni Stanislav Bastianqic. Na sestanku so ugotovili, da je vas zelo zapuščena in da je potrebno urediti šolo, promet, napeljati plinovod, poskrbeti za javno zeleno površino itd. Razpravljali so o razmejitvi ter nasprotovali priključitvi Majnice k Ločniku, ker sodi ta kraj po svoji tradiciji in naravnih težnjah k Podgori ter je bil k Podgori priključen, ko so imeli samo-
...Tw"	•	...... v ' ‘	-9
stojno občino. Podgorski komunisti so sklenili odpreti vprašanje razmejitve, čim bodo ustanovili rajonski svet, ter ga rešiti kot predlaga prebivalstvo.
Napovedani shodi kemičnih delavcev
Na sestanku kemičnih delavcev Bustese (podgorske tekstilne tovarne), enotne federacije kemičnih delavcev ter sindikalnih predstavnikov najpomembnejših kemičnih tovarn v naši pokrajini, so razpravljali o položaju na tem področju ter ugotovili nevarnost za vpis v dopolnilno blagajno delavcev Fiocco, Tee Friuli in Nest Pack.
Tajništvo enotnega sindikata kemične stroke ter predstavniki tovarniških svetov kemičnih obratov so na sestanku izrazili pripravljenost spopasti se z gospodarji, da bi onemogočili poskus, da bi krizo prevrgli na delavstvo. Dogovorili so se za sprejem pobud, ki naj zavarujejo zaposlenost in zaščitijo delavske koristi. S tem namenom bodo po obratih priredili skupščine delavcev, na katerih bodo razložili vzroke, ki so privedli do kriznega položaja.
K Ljudskem domu razstavama starih mestih Češkoslovaške
še vedno je v dvorani Ljudskega doma odprta razstava o sanacijskih delih v češkoslovaških mestih. V veliki dvorani je razstavljenih nad sto panojev s slikami in načrti.
Šolske vesti
Ravnateljstvo klasične gimnazije • liceja «Primož Trubar» sporoča, da bo jutri, 24. oktobra 1974, roditeljski sestanek. Ta bo v risalnici učiteljišča v Ul. Croce ob 18. uri. Starši in namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Razstave
V	galeriji «Pro Loco» v Pasaži razstavlja te dni tržaški slikar Mario Lo Bianco. Razstava bo odprta do konca meseca.
V	Ronkah je te dni odprta razstava slik tržaškega rojaka Lojzeta Spacala.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici javlja, da bo tradicionalno martinovanje v nedeljo 10. novembra popoldne v hotelu «Soča» v Mostu na Soči. število sedežev je letos omejeno, zato priporočamo, da se čim-prej vpišete. Vpisovanje v pisarni SPD, Ul. Malta 2, vsak dan od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, v soboto pa samo predpoldne. Vpisovanje se zaključi 30. oktobra. Prevoz z avtobusom in z lastnimi sredstvi.
športno društvo «Sovodnje» obvešča, da bo imelo letni občni zbor jutri, 24. oktobra 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Društvo za zaščito živali sporoča, da so našli tri pse. in sicer: mladega slednega psa (brak), rjave barve z belimi pegami; 16 mesecev starega nemškega ovčjaka ter dve leti starega lassieja. Lastniki psov naj se oglasijo v Ul. degli Scogli 38, tel. 22-93.
Pacassijev vodnjak bo v bodoče obkrožala cvetlična greda. Olepšala bo Travnik, bo pa odvzela precej parkirnih prostorov za avtomobile
......................................
PREJŠNJO SOBOTO V SOVODNJAH
Gostovanje glasbene šole Šiška -Bežigrad
V Kulturnem domu v Sovodnjah so v soboto pod pokroviteljstvom šole Glasbene matice v Gorici gostovali mladi glasbeniki glasbene šole šiška - Bežigrad iz Ljubljane. Glasbeni večer je bil prijetno presenečenje za številno občinstvo, zlasti mladino saj so gosti iz Ljubljane pripravili zanimiv spored, ki so ga poleg nastopov solistov (Katjuša Košir in Stanko Pušenjak - violina, Mojka Žagar in Lidija Pezdirc -klavir, Miha Ramšak - kitara, Jurka Zoroja - flavta, David Križaj -blokflavta) sestavljali kitarski trio, kvartet blokflavt, kitarski ansambel pod vodstvom prof. Ludmila Rusa in otroški pevski zbor pod vodstvom Janeza Kuharja. Soliste sta pri klavirju spremljali prof. Jarmila Cip-ci in Silva Hrašovec.
Posebno je izstopal pevski zbor, ki je v 12 pesmih pokazal izredno 16 delegatov | čisto tehniko in muzikalnost. Pevski zbor redno nastopa na RTV Ljubljana in drugod v javnosti.
Poleg profesorjev šole Glasbene Včeraj je v tržiški bolnišnici ! matice iz Gorice in številnih dijakov umri 51 letni Zdravko .Tp'p". Pogreb prireditvi prisostvoval tudi sovo-bo danes popoldne ob 15. uri v denjski župan Jožef češčut, ki je Doberdobu.	lskupaj z nekaterimi občinskimi od-.
borniki goste iz Ljubljane sprejel na občini.
Ob zaključku koncerta je v imenu glasbene šole šiška - Bežigrad pozdravil občinstvo njihov ravnatelj prof. Janez Bitenc ter ob tej priložnosti izročil note in gramofonske plošče, ki jih je Glasbeni matici darovala Državna založba Slovenije. Za darilo in za kvaliteten nastop mladih glasbenikov se mu je v imenu Glasbene matice zahvalil ravnatelj dr. G. Demšar in izročil ljubljanski glasbeni šoli umetniško darilo.
Prijetno srečanje z glasbeniki iz matične domovine se je zaključilo z željo, naj bi bili stiki med obema glasbenima ustanovama v bodoče tesnejši, vsekakor pa naj bi bila prihodnjič Glasbena matica gost v Ljubljani.
- š
• Tajništvo centra ENALC v Ulici Mazzini obvešča, da imajo na razpolago še nekaj mest v popoldanskih tečajih za uradnice in strojepiske, šolsko leto se bo pričelo v kratkem. Pouk je brezplačen, ker ga finansira deželna uprava.
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «L’uccello dalle piume di cristallo». S. Kendall in T. Musatale. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Un duro per la legge». J. Don Backer in E. Hartman. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.45-21.45 «Anatomia di un omicidio». J. Stewart in L. Remick. Barvni film. Prepovedano mladini pod 16. letom.
VITTORIA 17.00—22.00 «Vedo nudo». N. Manfredi in S. Koščina. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «Vera Cruz». G. Cooper in B. Lancaster. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «La contessa . . . e i suoi amanti». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «La gang, che non sapeva sparare». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Indovina chi viene a cena». Barvni film.
Nora Gorica
SOČA «Vpliv gama žarkov», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «šaftov veliki podvig», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Dobra kupčija v Marseillu», francoski barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA «človek v divjini», ameriški barvni film ob 20.00,
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Matteo Palumbo, Maddalena Fonzari, Mauro Bertazzo, Moreno Furlan.
SMRTI: 88-letna upokojenka Giovanna Colenz, 60-letni upokojenec Tommaso Bellide.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
IZ ZAHODNE NEMČIJE
INUMAR BERGMAN NI SAMO ODLIČEN FILMSKI, AMPAK IDDI GLEDALIŠKI REŽISER
SUMLJIVI POSLI TAJNIH SLUŽB
Preiskava o «aferi Guillaume» je pokazala, da zahodRonemška obveščevalna služba ni bila pod učinkovito kontrolo političnih teles - Zasledovala je in vohunila za vrsto socialdemokratskih politikov in že od davna nadzorovala Brandtovo stranko
V njem so združeni resničen talent prizadevnost in svojskost ustvarjanja
Material dela najprej preuči in obdela sam - Nato začne z vajami - Ne zavrača dobrih nasvetov in idej sodelavcev - Kot ustvarjalcu mu je pri srcu človekova notranjost in sile, ki v njej delujejo
«Obstajati bi zroralo politično nadzorstvo nad obveščevalno službo, ne pa obveščevalna kontrola nad politiko», je zagrenjeno izjavil Horst Emke. nekdanji Brandtov minister, ki je kot načelnik kanclerjevega urada nekaj časa odgovarjal za delo zahodnonemške obveščevalne službe, katere sedež se nahaja v Pullachu pri Muenchnu.
S svojim pričevanjem pred posebnim odborom Bundestaga, kateremu je bila poverjena preiskava o «aferi Guillaume», je Horst Kmke dal vsej debati docela nov ton in smer. Dokazal je, da se je obveščevalna služba ukvarjala tudi s sumljivimi posli, ki nikakor ne sodijo v njen delovni krog, skratka, da so njeni ljudje zasledovali, nadzorovali in prisluškovali vrsti vplivnih zahodnonemških politikov, v prvi vrsti socialdemokratov, m da je o vsakem vodila posebno evidenco glede njegovih navad, privatnega življenja in idej. Z drugimi besedami, Emke je dokazal, da se je obveščevalna služba ukvarjala z nedovoljenimi posli, katerih končni namen je zelo problematičen.
Emke je pred odborom Bundestaga za preučitev «afere Guillaume» pred presenečeno zahodnonemško javnostjo potrdil, kar se je že leta govorilo in šušljalo, česar pa nihče ni mogel dokazati: da je tajna služba ZR Nemčije nadzorovala Socialdemokratsko stranko še ko je ta bila v opoziciji, kakor tudi, da ja nadzorovala in zasledovala kakih petdeset vplivnih zahodnonemških politikov, pretežno socialdemokratov.
Ko je bil izvedel, da ima zahod-nonemška obveščevalna služba o-krog štiriinpetdeset takih fasciklov, kjer so zbrani vsi mogoči podatki o teh politikih, od «navad pri jedi do onih v postelji», je Horst Emke, da bi se prepričal, kaj se v njih nahaja, zahteval, da mu od teh dajo na vpogled štiri, , nakar je ukazal, da vse uničijo.
Novi načelnik obveščevalne službe, general Wessel, ki je na to mesto prišel po veliki zamenjavi v Bonnu, torej po prihodu Willyja Brandta v palačo Schamburg na čelu social - liberalne koalici je, se je strinjal z Emkejevo odločitvijo in izpolnil njegov ukaz, zažgal je vseh štiriinpetdeset fasciklov. Zdaj pa zatrjujejo, da je nekdo iz obveščevalne službe napravil pred tem fotokopije vseh štiriinpetdesetih fasciklov, ki da nekje še vedno obstoje, čeprav nihče ne ve kje.
Toda to še ni vse! Poleg teh fasciklov, ki so bili napravljeni v času, ko je na čelu obveščevalne službe ZR Nemčije bil zloglasni general Gehlen (nekoč nacistični obveščevalni oficir, znan po tesnih zvezah z Adenauerjem in ameriško vohunsko službo), so obveščevalci iz Pullacha — po Gehlenovem u-kazu — ieta spremljali in nadzorovali delo Socialdemokratske stranke ter njenega vodstva. Ves ta material debel nekaj sto strani — pravi Emke — ni bil uničen, marveč se nahaja v blagajni predsedstva vlade, kot dokaz, s čim vse — in v kakšne namene — se je ukvarjala zahodnonemška obveščevalna služba.
Na robu «afere Guillaume», torej preiskave o okoliščinah glede tega, kako je obveščevalcu DR Nemčije uspelo vriniti se v Brandtov kabinet ter iz osrednje ustanove Bonna pošiljati čez Elbo podatke, po malem prihaja na površje tudi to, kako delujejo tri zahodnonemške obveščevalne službe — protiobveščevalna, imenovana tudi U-rad za zaščito ustave, katere sedež je v Koeinu, zatem obveščevalna služba (BND) s sedežem v Pullachu in, nazadnje, Vojaška protiobveščevalna služba (MAD). Vse te so neodvisne druga od druge, zdi se, da pa so postale dokaj neodvisne od sleherne učinkovite politične kontrole. Vsaka odgovarja drugemu ministrstvu in ministru, tako da ni ne ustanove ne človeka, ki bi usklajeval njihovo delo.
Protiobveščevalna služba je vezana na notranje ministrstvo, obveščevalna na predsedstvo vlade, vojaška protiobveščevalna na vojno mimstrstvo. Preiskava o «aferi Gu'llaume» je že odkrila vrsto napak, pomanjkljivosti, prestopkov in nerednosti protiobveščevalne službe. Guenther Guillaume se je prejeguljil skozi njene filtre.
celo tedaj, ko je bil ža osumljen vohunstva in pod nadzorstvom, tako da bo, verjetno, njegov šef, Guenther Nollau, moral podati ostavko. Zdai so Emkejeva odkritja vrgla težko senco tudi na — Obveščevalno službo, na njene metode dela ter sumljivo prakso.
Ker je odbor Bundestaga, ki raziskuje «afero Guillaume», spričo volitev na Hessenskem in Bavarskem prekinil z delom, se je bil ustvaril vtis. kot da je spretni in zgovorni Emke končno le uspel potisniti opozicijo v defenzivo. Vse doslej so namreč krščanski demokrati mislili, da bodo prav Em-keju, kot bližnjemu Brandtovemu sodelavcu in šefu kanclerjevega urada, lahko pripisali poglavitno krivdo za «afero Guillaume», pokazalo pa se je, da bo težko.
Emke je namreč nekajkrat zahteval, naj Guillaumea preverijo, protiobveščevalna pa je vsakokrat odgovorila, da je Guillaume — «čist». Zdaj je, nasprotno, Emke napade] krščanske demokrate, da so odgovorni za nered in sumljive posle obveščevalnih služb, ker da so v teku dveh desetletij svoje vladavina vodili slabo kontrolo nad njimi, kakor so tudi pristajali na to, da Pullach dela zanje, vtem ko so generalu Gehlenu dovoljevali, da je obveščevalno malone spremenil v svojo zasebno organizacijo ter jo protizakonito izkoriščal.
Gehlen se še ni pojavil pred preiskovalnim odborom, brani se z intervjuji in skuša dokazati, da so v omenjenih fasciklih bili vsebovani samo podatki o vladnih in opozicijskih politikih ob priložnosti njihovih stikov v inozemstvu. Pokazalo pa se je, da so Gehlenovi agenti že ored desetimi leti prisluškovali in zasiedovali Egona Bahra ob priložnosti njegovih razgovorov z nekim sovjetskim diplomatom, da so prisluškovali pogovorom delegacije zahodnonemških socialdemokratov z italijanskimi komunisti, v čimer ni bilo nič protizakonitega, vendar po to ni bilo po volji in okusu takratne bonske vlade.
«Ne smejo in ne morejo se nadzorovati vsi državljani, ki odhajajo v inozemstvo, naj bodo to politiki ali ne, ker nismo policijska država», pravi Horst Emke, poudarjajoč obenem, da so nemški obveščevalci, naravno, dosegli tudi velike uspehe in tako bili v oporo bonski vladi. Napačno in nevarno je bilo to, da se je Pullach politično osamosvojil in da je predvsem delal za interese krščansko-demokratske vlade in stranke oziroma — današnje opozicije. «Afera Guillaume» bo prinesla še mnoga presenečenja, odkritja in obrate. Delovanje tajnih služb bo manj tajno, nadzorstvo nad njimi pa bo vsekakor poostreno.
Med svetovno znanimi filmskimi režiserji pripada Švedu Ingmarju Bergmanu posebno mesto. Njegovo ustvarjanje označuje stil in metode dela, ki so povsem svojski. Vsako njegovo delo je doslej zbudilo med strokovnjaki in filmsko publiko posebno zanimanje. Bergman vedno prikaže in pove kaj, kar zbudi po eni strani soglasja in odobravanja, občudovanje, hkrati pa polemike in kritike. Zlasti je predmet njegovega u-metniškega obdelovanja človek s svojimi navadami in strastmi, zanima ga neraziskana, iracionalna plat njegovega notranjega življenja, neznane sile, ki ga premikajo. Ingrnar Bergman je istočasno nordijec, kar najbolj izpričujejo njegova dela, ki so v veliki meri posvečena prav obravnavanju tem in dilem nordijskega človeka. Toda malo je znanega o njegovem delu v teatru. Malo je tudi ljudi, ki sploh vedo, da se ukvarja s teatrom. Zunaj meja svoje domovine, v svetu, je znan bolj kot filmski režiser. Trenutno pa v domovini pripravlja prav neko Shakespearovo delo, ki ga bodo izvajali v Dramskem gledališču v Stockholmu.
Za Bergmana je značilno, da prihaja na gledališke vaje zelo dobro pripravljen. Delo, ki ga pripravlja, bi rekli, pozna do potankosti. In zahvaljujoč prav temu, da delo tako dobro pozna, mu pri ustvarjanju to omogoča izredno svobodno sodelovanje z igralci. Prvi dan skupnih vaj jim pojasni svojo koncepcijo, zatem takoj preide na delo v prostoru. Vsak dan ima pripravljen točno izdelan načrt dela in z izredno natančnostjo se drži časovnih rokov. Kar se tiče tega, je postal nekakšen vzornik generacijam mladih švedskih režiserjev.
Opazna je pri njem sposobnost, da upošteva in sprejema sugestije svojih sodelavcev, da ne zavrača dobrih idej in nasvetov, kar je dokaz velike inteligentnosti. Bržkone so njegova dela tako uspešna prav zaradi tega, saj nastajajo v nekakšnem prepletanju njegovega s tistim, kar k skupnemu delu posredujejo oziroma prispevajo njegovi sodelavci. Bergman se zavzema tudi za to, da bi na vajah bilo prisotno občinstvo, skladno z njegovim stališčem, da neko delo, da teater ustvarjajo igralci in publika. Zato prireja kake tri tedne pred premiero javen poskus in — glede na reakcije občinstva — po-nekikrat v predstavo vnese tudi manjše soremembe.
Bergman ima tudi izredno sposobnost, da zna gledati in poslušati. Ko se igralec trudi, da bi našel pravi izraz, mu pri tem vedno pomaga, tako da ga postopoma privede do stopnje, na kateri on sam lahko dalje gradi. Nikoli ne poskuša prisiliti igralca, da nekaj napravi, če ni sam sposoben te-



okrajinski motiv iz Prekmurja. Idilična umirjenost tamkajšnje na-ive je docela nasprotna romantični vznemirjenosti naše kraške pokrajine. Človeka pa osvajata obe
«iiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiimiiiiiiiiHiiiimnifiiiiiiiiiiimMiiiiiiiinHilHimHiiiiiiiiiiiiiiiimmHiiimifiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiimiiiiiiiiliiu«
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne dovolite, da bi vas' prežel duh nasprotovanja. Svojih načrtov ne zaupajte vsakomur. Družinsko zadovoljstvo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobro preračunajte, koliko lahko v svojem poslu tvegate. Morali se boste spopasti z določeno svojo pesimistično težnjo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Najbolje bo, če ostanete zvesti svoji prvotni zamisli. Sledite svoji intuiciji in ne ozirajte se na sklep drugih.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nikar ne skušajte uveljaviti svojo voljo za vsako ceno. Dobro razumeva-
nje s prijatelji in družinskimi člani.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugoden trenutek za posle izrecno praktičnega značaja. Lahko računate na pomoč komaj spoznane osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite oprezni v zvezi z nekaterimi že storjenimi poslovnimi napakami. Gledajte v bodočnost z zaupanjem.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
V	teku jutra boste prejeli spodbudno poslovno novico, ki vas bo spravila v dobro voljo. Ne delajte prečeč obljub.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
V	svojem delu se oprite na ne-
katere vplivne osebe, če ne želite prepira, se ne spuščajte v nepotrebne razgovore.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Sledite svojim zamislim, ne glede na številne kritike. Z ljubljeno osebo več potrpežljivosti.
KOZOROG (od 23.12. do 20.1.) Prišlo bo do poslovnega spora med vami in vašimi sodelavci. Današnje težkoče ne bodo ogrozile vaših možnosti.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes finančne špekulacije niso priporočljive. Prejeli boste dobre novice o daljnih znancih.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z energičnimi ukrepi si boste povzročili nekatere nevšečnosti. V čustvenih odnosih boste sprejeli važno odločitev.
ga doseči, skuša pa mu pojasniti, kako bi do tega prišel, navajajoč mu primere iz svojega lastnega ali igralčevega življenja, priročivši mu ponekikrat, da si ogleda kako sliko v muzeju ali fotografijo v časopisu. Značilno je zanj, da govori zelo kratko in malo, hkrati pa je kot izredno senzibilen človek sposoben tudi z najbolj rahlimi odtenki izraziti zelo mnogo.
Mnogi se menda vprašujejo, ali je Bergman zares tako genialen režiser ali pa je samo pri svojem delu tako neumorno prizadeven, o-benem pa obdarjen z izjemno srečo. Nedvomno je velik talent, vendar to dopolnjuje še z drugimi vrlinami. Sam talent, kot je znano, nikoli ne zadostuje za dosego u-speha. Bergman n.pr. pozna do potankosti vso tehniko pripravljanja predstave (scenografijo, osvetlitev, govorno tehniko), takisto tudi zgodovino in tradicijo švedskega gledališča. Pravzaprav je pretežni del njegovih predstav zasnovan prav na švedski gledališki tradiciji. V njegovem delu ima veliko vlogo, globoko izkustvo in poznavanje vsega, kar je v zvezi s človeškimi čustvi. Tudi on se, ko začne pripravljati neko delo, povsem odpre proti njemu tako intelektualno kot emocionalno.
Svoje igralce izbira v dramskem ansamblu, ne dela rad z začetniki. Najraje dela s starejšimi igralci, ki imajo več življenjskih in i-gralskih izkušenj. Tudi ne dela rad z zaprtimi in plašnimi ljudmi. Zato že leta sodeluje z vedno istimi igralci, s temi pa se počuti zelo dobro, ker zanje ve, kaj lahko od njih zahteva in koliko mu ti lahko dajo.
Ne vidi pa Bergman rad, da kak igralec ali igralka, ki z njim sodeluje pri nekem delu, obenem nastopa tudi na radiu ali televiziji, čeprav tega ne prepoveduje. On sam je človek, ki se stoodstotno preda svojemu delu, isto tudi zahteva od svojih sodelavcev. Sicer so igralci na Švedskem tako dobro plačani, da lahko imenitno žive s svojimi gledališkimi dohodki in zato prevelika angažiranost na vse strani samo zaradi denarja ne prihaja v poštev.
Kako Bergman neko književno delo spremeni v gledališko? Ure in ure, dolge dneve dela sam, dokler ni popolnoma pripravljen, da začne z vajami. Tako je med drugim pripravljal Strindbergovo dramo v treh dejanjih «Pot v Damask». Ko jo je preučil, je odvrgel tretje dejanje, ker je smatral, da je odvečno, prvi dve pa spremenil v logično emocionalno celoto in ves ta proces imenoval «Potovanje v Strindbergovo notranje življenje».
Razlika med njim kot gledališkim in filmskim režiserjem je ta, da se počuti pri filmskem u-stvarjanju svobodnejšega, ker scenarije za filme piše sam, vtem ko njegovo delo v teatru temelji na delih drugih avtorjev. Jasno je, da to v dokajšnji meri vpliva na režiserja in njegov odnos do u-metniške svobode v lastnem delu.
Ne da bi tega preočitno kazal, je vendar moč nekje naslutiti, da so nekatera dela, ki so Bergmanu bolj pri srcu, za katera je vedno tajno želel ali jih še želi režirati.
Niti igralci, ki z njim sodelujejo, ne bi mogli natančno povedati, kakšne razlike je pri Bergmanu opaziti, ko dela na gledališki predstavi ali kakem filmu. Kari Sylwan, ki je igrala v njegovem filmu «Kriki in šepetanja», pravi, da je bilo vse pristnejše, ko so delali na filmu. V gledališču — pojasnjuje — ste primorani ponavljati isto vlogo večer za večerom, najti emocionalno podlago ter biti te podlage zavedni. Na filmu ni tako. Ni mi potrebno, da bi bila zavedna vsega, kar se dogaja v meni. In ko Bergman reče, da je s filmskim prizorom zadovoljen, kot sem ga odigrala, se k njemu ne povrnemo več. Pri delu — pravi še Kari Sylwan — je Bergman izredno velikodušen. Prav tako kot je velikodušen v svojem umetniškem razdajanju.
Posrečen sistem stroge diete
Angležinja Shirly Turner si je, da bi shujšala, dala zacementirati usta, tako menda lahko uživa samo hrano, ki je ne debeli. Za istim sredstvom se je segel taksist Ralph Powers iz ZDA, ki tehta 150 kg. Čeljusti si je dal fiksirati tako, da lahko uživa samo mleko, surova jajca in sadne sokove. Tako bo, upa, shujšal za kakih 80 odvečnih kilogramov.
Po sklepu londonskega sodišča, je zbiralec umetnin dolžan plačati ceno, ki jo je bil ponudil na dražbi, čeprav kasneje podvomi v avtentičnost umetniškega proizvoda. Letos marca je nekdo za 90.000 funtov kupil Rembrandtov avtoportret, kasneje pa je podvomil v njegovo pristnost. Navzlic temu je moral plačati, kolikor je zanj ponudil.
Menda bodo psi, dresirani za lov na tihotapski hašiš, še dolgo najza-nesljivejsi pomočniki carinikov in policije, zakaj raziskovalcem doslej, kljub dolgotrajnemu trudu, še ni uspelo odkriti tiste snovi, vsebovane v hašišu, ki draži pasje nosove.
Hiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPRIČO RESNE KRIZE NA ZAHODU
Zares presenetljiv razvoj gospodarstva v vzhodni Evropi
Medtem ko se zahodno gospodarstvo nahaja v hudi stiski in se nekatere vlade zatekajo celo k skrajno nepopularnim ukrepom za zaviranje inflacije, znaznamujejo v vzhodnoevropskih državah nenehno gospodarsko rast. Letu 1973, ki je bilo dokaj ugodno bodisi v pogledu industrijske proizvodnje bodisi kar zadeva gibanja zunanje trgovine, sledi ravno tako ugodno leto 1974; v 1. trimesečju letos se je namreč nadaljeval pozitivni razvoj iz lanskega leta.
Tudi cene se v državah vzhodne Evrope še kar ustaljene. Med o-snovnimi smernicami sovjetske gospodarske politike zavzema na primer važno mesto ravno nadzorstvo nad cenami. Moskovski vladi je uspelo, da je v zadnjem desetletju ohranila ustaljene cene najnujnejših živilskih potrebščin, tako kruha, krompirja in mesa; hkrati je preprečila dvig najemnin in podražitev javnih prevozov.
Drugod, kot na pr. na Poljskem, so se cene živil sicer dvignile, toda obenem so se povišali tudi prejemki delavcev ter uslužbencev sploh, in sicer predvsem v trgovinski stroki, gradbeništvu, prevozništvu, rudarstvu, obrtništvu in ribolovu.
Analiza lanskega gospodarskega razvoja v državah — članicah Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV ali COMECON) kaže na izreden žitni pridelek v Sovjetski zvezi — 222,5 milijona ton. Sovjetska industrijska proizvodnja je bila za 7,4 odst. večja kot 1. 1972 in je celo prekosila načrtovano stopnjo porasta (5,8 odst,). Proizvodnja plastičnih mas je napredovala za 14, naravnih vlaken za 11, kemijskih strojev ter opreme za 12, elektronskih aparatov in kompjuterjev za 19, avtomobilov in tovornjakov pa za 16 odstotkov. V I. trimesečju 1974 je industrijska proizvodnja narastla skupno za 8,3 odst. v primeri s časom januar - marec 1973 — presežek do-seza vrednost 2 milijard rubljev. Zlasti se je povečala proizvodnja potresnih dobrin, tako je na pr. mesna proizvodnja dosegla 2 milijona ton, proizvodnja živalskih maščob 207.000 ton, proizvodnja tkanin 2 milijardi 465 milijonov kvadratnih metrov, a proizvodnja motociklov in skuterjev 239 tisoč enot.
Lepo je napredovala tudi sovjetska zunanja trgovina, sicer tudi po zaslugi načrtov za tehnološko modernizacijo številnih proizvodnih sektorjev. V primeri z 1. 1972 se je lani sovjetska zunanja trgovina povečala za 20,3 odst., in sicer je njena vrednost narastla za 5,3 milijarde na 15,8 milijarde rubljev izvoza oziroma 15,5 milijarde uvoza. Posebno živahna je bila izmenjava z industrijskimi državami zahodne Evrope: na trgovino z ZR Nemčijo je odpadlo 1,21 milijarde rubljev sovjetske zunanje trgovine, na Japonsko 994 milijonov rubljev, na Francijo 722 mil. rubljev; Italija je bila na 6. mestu s 621 mil. rubljev proti 464 mil. rubljev 1. 1972. Vrednost izmenjave ZSSR-ZDA je lani dosegla 1,161 milijarde rubljev, to je 538 milijonov rubljev več kot 1. 1972. Poglejmo, kako se je lani odvijalo gospodarstvo v drugih vzhodnoevropskih državah.
ČEŠKOSLOVAŠKA. Po podatkih agencije Relazioni Economiche se gospodarstvo razvija bolje, kot je bilo pričakovati. Industrijska proizvodnja je lani narastla za 6,3 odst., zunanja trgovina pa za 11,9 odst. (1. 1972 za 7,5 odst.). Izvoz se je povečal za 8,3, uvoz pa za 15,8 odstotka. Pri tem se je izvoz v zahodne industrializirane države dvignil za 20,4 odst., uvoz iz
njih pa za 26,4 odstotka.
MADŽARSKA. Prebroditvi težav iz preteklih let je sledil ugoden gospodarski razmah, ki je zajel takorekoč vse proizvodne veje. Živilska industrija je sicer v zagati, v nadomestek pa naglo napreduje proizvodnja kemikalij, ki je lani precej narastla. Narodni dohodek se je 1. 1973 povečal za 7 odst. v primerjavi z 1. 1972, ugodno pa se je odvijala tudi zunanja trgovina. V prvih mesecih 1. 1974 so prišle pozitivne težnje še bolj do izraza in izvoz živilskih potrebščin je bil na pr. ža 9.23 milijonov florintov višji kot leto prej. V 1. letošnjem trimesečju je skupna vrednost zunanje trgovine Madžarske znašala 18,4 milijarde florintov proti 14,4 milijarde v enakem razdobju 1973; izvoz se je dvignil za 20, uvoz pa za 30 odstotkov.
POLJSKA. Lani je industrijska proizvodnja rekordno narastla, in sicer za 12 odst. namesto predvidenega porasta 7,9 odst., ki ga je označeval gospodarsko - razvojm plan. Takšnega razmaha industrijske proizvodnje niso na Poljskem zaznamovali že 20 let. Električna proizvodnja je dosegla lani 84,3 milijona kilovatnih ur, premoga so izkopali 156,6 milijona ton, jekla so proizvedli 14,1 milijona ton. Vrednost zunanje trgovine se je dvignila za 25,9 odst, na 47 milijard 502 milijona ton; izvoz je napredoval za 17,9, uvoz za 33,2 odstotka. Trgovina z zahodnimi državami se je povečala za 55,7 odst., z drugimi državami SEV za 12,9 odstotka. Najbolj so se pomnožile pošiljke v oziroma iz ZDA, in to za 92,5 odst.; sledile so v tem pogledu švedska (64,7 odst. več), Francija (59,5 odst. več). Izmenjava med Poljsko in Italijo je porastla za 33,6 odst., na 1 milijardo 539 milijonov zlotov namesto 1 milijarde 152 mil. zlotov leta 1972.
ROMUNIJA. V teku je proces preustrojitve izvoza v smislu, da Romuni zdaj «forsirajo» predvsem izvoz visoko kvalitetnih izdelkov in ne več toliko surovin. L. 1973 je zunanja trgovina napredovala za 20,5 odst., kar je toliko bolj zanimivo, ako upoštevamo, da se je blagovna menjava s tujino v razdobju 1950-1972 dvigala letno za okrog 11,3 odstotka. Socialno-gospodarski razvojni načrt za 1. 1974 predvideva celo povečanje zunanjetrgovinske izmenjave za 41,3 odstotka; v tujino naj bi letos poslali kar petino vse romunske industrijske proizvodnje.
BOLGARIJA. Tudi v tej deželi se gospodarstvu obetajo lepi časi. V poslednjih mesecih, kakor tudi v lanskem letu, so se posebno u-godno odvijale proizvodnja svilenih tkanin (lani se je povečala za 6,1 odst.), proizvodnja volnenih tkanin (za 7,5 odst.), obutvena proizvodnja (za 4,9 odst.); mesna proizvodnja je lani narastla za 7,6 odst., sira pa so pridobili 21,6 odst. več kot predlanskim.
NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA je lani lepo proslavila 25-letnico svoje ustanovitve: narodni dohodek se je povečal od 22 milijard 320 milijonov mark na 126 milijard mark lani, v tekočem letu 1974 pa naj bi se dvignil na 132 milijard 804 milijone mark. Proizvodnja takoimenovanih instru mentalnih dobrin se je dvignila v 25 letih na 207 milijard mark. Električne energije proizvede danes Vzh. Nemčija 76 milijard 900 milijonov kilovatnih ur letno, železa 2,303.842 ton (1973), jekla 6 milijonov ton. Pri oblikovanju narodnega dohodka odpade 76 odst. na industrijo.
—sg
SREDA, 23. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	POLJUDNA ZNANOST: Dokumenti sodobne zgodovine Drugo nadaljevanje (ponovitev)
12.55	Anketa o poklicih Drugi del
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Oddaja za strokovno usposabljanje učnih moči
17.00	DNEVNIK
17.15	PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Baletna šola
17.45	PROGRAM ZA MLADINO Potovanja
Dežele, ljudje in navade DEŽELA SONCA
18.45	POLJUDNA ZNANOST Moda in družba
19.15	Italijanske kronike
Kronike dela in ekonomije in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	PANE AL PANE Prehrana v Italiji
21.40	športna sreda
22.45	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Glasbena oddaja
V	današnji oddaji nastopajo Aldo Fabrizi, Ave Ninchi, Paolo Panelli in Bice Valori. Za režijo je poskrbel Antonello Falqui
20.00	Večerni koncert
MAURICE RAVEL: Le trombau de Gouperin Orkester A. Scarlatti iz Neaplja bo vodil Ferruccio Scaglia 2,0.30 DNEVNIK
21.00	TRINAJSTI ČLOVEK
Film, ki je povzet po romanu Jeana Pierra Chabrola, je režiral Costa - Gavras, v njem pa nastopajo Jean - Claude Brialy, Bruno Cremer, Gerard Blain, Michel Piccoli, Jacques Perin, Pierre Clementi in drugi
V	Franciji, zasedeni od nacistov, partizanska skupina napade neko trdnjavo, da bi rešila dvanajst na smrt obsojenih. Akcija uspe, obenem pa osvoboditelji odkrijejo, da osvobojencev ni dvanajst, temveč trinajst. Ugotoviti skušajo, kdo je trinajsti. Kmalu pride od poveljstva ukaz, naj ga ustrelijo. Vendar oni, ki mu je bila poverjena naloga, da ga likvidira, tega ne zmore, pusti ga pobegniti. Kmalu se mož spet vrne, da bi partizane obvestil o nemških pripravah na ofenzivo. To njegovo dejanje bi mu moralo zagotoviti zaupanje, a ni tako, ponovno se mora rešiti z begom. Z dvema partizanoma pade v roke Nemcev. Enemu uspe takoj pobegniti, drugega obesijo, on sam pa se tudi ponovno ogne svoji usodi, ki se je že zdelo, da je zapečatena.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.50, 15.25 TV ŠOLA
Od Svilaje do Brača, Najlepši šal, Nove knjige, Pismo materi, Vzgojno - izobraževalni proces, Od sadeža do olja, Otroški vrtec, Glasbeni pouk
16.55	Nogomet: HAJDUK — ST. ETIENNE Prenos iz Splita
18.45	Zgodba o deklici Margareti: SOVRAŽIM JO Mladinski film
Zgodba se dogaja na Angleškem, proti koncu 19. stoletja, v viktorijanskem času. Deklica Margareta Četrtek, ki so jo nekega četrtka našli na cerkvenih stopnicah, pride v sirotišnico. Tu so otroci slabo hranjeni, večkrat tepeni in si morajo služiti kruh tako, da šivajo vreče. Ko dopolnijo štirinajsto leto, jih pošljejo v službo. Največkrat postanejo sluge ali služkinje pri bogatih plemičih
Zgodba je posneta po istoimenskem romanu Noela Straetfilda. Serija «Zgodba o deklici Margareti» ima šest nadaljevanj, ki so med seboj povezana
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05 TRIJE OBRAZI LJUBEZNI
Japonski film, ki ga je režiral Naboru Nakamura Film «Trije obrazi ljubezni» je za evropskega in tudi ameriškega gledalca svojevrstno doživetje. Odkriva nam Japonsko, njene ljudi, celotna «družinska» zgodba pa temelji na izročilu značilno japonskih tradicionalnih, rahlo konservativnih običajev in modrosti.
Itoja šindu je stara trgovina v Tokiu, ustanovljena je bila konec 17. stoletja. Več kot tristo let so se specializirali za izdelovanje na roko pletenih trakov. Sprva so izdelovali trakove za ženske kimone. Zadnji lastnik, osmi po vrsti, nenadoma umre in v oporoki zapusti trgovino, delavnico in polovico vsega premoženja tisti svojih hčera, ki se bo poročila z moškim, najbolj sposobnim, da bi bil novi lastnik trgovine. Film pripoveduje o življenju in ravnanju treh sestra od dne, ko so zvedele za očetovo zadnjo voljo.
Kljub umirjenem, celo počasnem ritmu pripovedi je v filmu toliko svojevrstne — značilno japonske lepote in simbolike, da ga uvrščamo med pomembnejša dela japonske kinematografije zadnjih let. Nobura Nakamura pa med najperspektivnejše režiserje mlajše generacije
21.45	DNEVNIK
22.00	Svetovno prvenstvo v telovadbi Posnetek iz Varne
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Otroški kotiček: RISANKE
20.15	DNEVNIK
20.30	Svetovno prvenstvo v telovadbi Posnetek iz Varne
22.00	španska zabavno - glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve 18.45 Priljubljeni pevci: 19.10 Avtor in knjiga; 19.30 Zbori in folklora:	20.00	Šport;	20.35
Simfonični koncert; 21.55 Motivi iz filmov in glasbenih komedij.
TRSI
12.10 Plošče; 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 «Il portolano», radijska priredba; 15.40 Gledališke novosti; 16.40 Tržaški motivi: 19.30 Deželne kronike dela in ekonomije.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mala dela velikih mojstrov; 9.30 «20.000 za vaš program»; 10.10 Otroški kotiček ; 10.45 Nasveti in glasba; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 15.00 Poje Renato Parenti; 15.30 Valčki, polke in mazurke; 16.10 Plesna glasba; 16.40 Zabavna glasba;
18.30	Domači pevci; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Glasbeni program; 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIUNALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00, 15.00, 19.00
Poročila; 6.30 in 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.30	Sodobna lahka glasba; 12.10 Četrti program; 13.20 Glasbeno-go-vorni program; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 (Tlasbena oddaja za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Simfonična in komorna glasba; 19.15 Nabožna oddaja; 19.30 Glasbeni spored; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Radijska komedija.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30,	15 30. 19.30
Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj?; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Pesmi za vsakogar; 10.35 Na vaši strani;
12.40	Opravljivci; 13.35 Program s Pinom Carusom; 14.00 Plošče' 15.00 Kulturna oddaja; 15.40 Glas-beno-govorni program; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Sestanek petih; 20.50 Supersonic; 21.40 Program s Pinom Carusom; 21.50 Najno-vejše plošče; 22.50 človek v noči.
Ili PROGRAM
9.30 Koncert za začetek; 10.30 Dvorakove skladbe:	11.40 Dva
glasa, dve dobi; 12.20 Sodobni italijanski glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Rimsky - Kor-sakov, Manuel de Falla, Zoltan Kodaly; 15.15 Mendelssohnove simfpnije; 17.10 Koncert sopranistke Nicolette Panni in pianista Giorgia Favaretta; 18.45 Mali planet; 19.15 Večerni koncert;
20.15	Romantika v sodobnem času; 20.45 Strani iz albuma.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 17.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Glasbena pravljica; 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje;
11.15	Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Naši operni pevci; 14.30 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 Orkester Norveškega radia; 17.20 Komorni zbor RTV Ljubljana; 18.05 Naš razgovor; 19.30 Obvestila; 19.40 Jazz ansambel; 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 Koncert; 21.30 Zabavni zvoki; 23.05 Literarni nokturno.
Odvetnik svetuje
V tej strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriškt odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42).
Značilnosti hranilnih vlog
Novinar tržaškega uredništva mi je posredoval vprašanje starejšega naročnika PRIMORSKEGA DNEVNIKA, čitatelj želi vedeti, kakšna je razlika med hranilnimi vlogami na prinositelja (al portatore) in poimenskimi (nominativi) ter če odgovarja resnici, «da ob smrti vlagatelja vzame finančna uprava od njegovega bančnega pologa 35 odstotkov, ter če ta odstotek ni točen, koliko v resnici vzame in če je sploh res, da kaj vzame». Zainteresirani pripominja «da ni to le njegov primeč, temveč pogost primer, ki zadeva zlasti starejše ljudi».
Hranilne vloge na ime vlagatelja (depositi a risparmio nominativi) imajo predvsem namen zagotoviti vlagatelju, da le on sam dviguje položeni denar iz bančnega zavoda. Taka bančna knjižica služi le za dokaz kredita ter za evidenco opravljenih operacij, nima pa sama ob sebi ni-kake veljave za drugo osebo, ki bi si jo na kakršen koli način prisvojila. Tako ne bo vlagatelj mogel dvigati denarja preko zaupne osebe, znanca, prijatelja ali sorodnika (razen če ga ne bo z določenimi formalnostmi za to izrecno pooblastil), kot se mu tudi ne bo treba bati nevarnosti, da bi kdo proti njegovi volji ali ne da bi sam vedel, samovoljno dvignil njegove prihranke.
Poimenske hranilne vloge zagotavljajo torej vlagatelju absolutno kontrolo in razpolaganje s svojim denarjem: varčevalci se odločijo za tovrstne pologe, kadar se hočejo zavarovati pred možnostjo kraje in samovoljne prilastitve hranilne knjižice, ali pa tudi pred nevarnostjo, da bi knjižico zgubili: banka bo namreč pristala na dvig denarja le ob predložitvi knjižice s strani vlagatelja.
Hranilne vloge na prinositelja so pa bistveno drugačne. Ob pologu denarja na banko dobi zainteresirani v «potrdilo» knjižico, na katero lahko da navesti katerokoli ime, vzdevek, številko ali simbol. Banka ne bo dolžna plačati vlagatelju, ampak tistemu, ki bo «prinesel» (od tod besede «na prinositelja» — al portatore) knjižico. To se pravi z drugimi besedami, da banka ne bo dolžna preveriti legitimnosti posesti knjižice, ampak bo kar izplačala zahtevane zneske (ki utegnejo biti sicer v primerih omejeni) katerikoli osebi, ki bo predložila knjižico.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da je poslovanje z vlogami na prinositelja veliko preprostejše, vlagatelj lahko da knjižico komurkoli in mu naroči, naj gre na banko za dvig (ali polog) denarja; ob-
staja pa seveda nevarnost, da dvigne denar tudi tretja oseba, ki ukrade, najde ali si drugače prisvoji knjižico, pri čemer ne bo mogel prizadeti ničesar očitati banki, ki je izvršila izplačilo.
Nikakor pa ni res, da bi država ob smrti vlagatelja obdavčila dediče s 35-odstotnim zapuščinskim davkom. Bančni prihranki spadajo v sklop zapuščine vlagatelja ter so podvrženi obdavčitvi — enako kot ostalo premoženje — v odstotkih, ki so po svoji višini različni z ozirom na višino zapuščine in na tesnost sorodstvenega razmerja z zapustnikom (ne bi bilo odveč, če bi prijatelj dr. S. OBLAK v svoji Davčni posvetovalnici ob priliki objasnil čita-teljem način obdavčitve pri zapuščinah).
Hranilne poimenske vloge preidejo na dediče vlagatelja po precejšnjih formalnostih, ko dediči predložijo banki mrliški list vlagatelja, potrdilo o plačanem zapuščinskem davku, prepisu zapustnikove oporoke (ali javne izjave — atto notorio — da je vlagatelj umrl brez oporoke) itd. E-nak postopek je potreben za vloge na prinositelja, če banka ugotovi ali zve, da je vlagatelj u-mrl. To zaradi posebnih bančnih fiskalnih odgovornosti — pri tem pride do tako imenovane «nomina-tivizacije» vlog na prinositelja (je pa to še sporno in delikatno pravno vprašanje).
Tako v spiošnih obrisih. Problem je sicer precej obširen in priporočam prizadetim, da se o-brnejo za podrobna pojasnila na naše bančne zavode, na Kmečko banko v Gorici, na Tržaško kreditno banko v Trstu, ter na hranilnice in posojilnice (Opčine, So-vodnje, Doberdob itd.).
Patronat KZ - INAC svetuje
V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čitatelje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure.
Osebna knjižica INPS
Vpr.: «Sem zaposlen pri gradbenem podjetju kot navaden delavec. Vendar zaradi slabega zdravja in sezonskega poklica v preteklih letih nisem bil stalno zaposlen. Ko sem zaprosil na INPS za osebna knjižico, sem u-gotovil, da dve obdobji zaposlitve nista vključeni v skupnem Seštevku tedenskih prispevkov (skupno 1 leto in približno 3 mesece). Kaj naj storim? Že vnaprej se vam zahvaljujem v upanju, da se boste zavzeli za mojo zadevo». Sledi podpis.
Odg.: Netočnost registracije na vaši osebni knjižici, kjer zavarovalni urad INPS ni upošteval vseh vaših dozorelih in plačanih prispevkov, je lahko dvojnega izvora: ali gre za malomarnost oddelka za prispevke, ki je spregledal dve časovni obdobji, ko ste bil zavarovan kot podrejeni delavec in je delodajalec regularno plačal zavarovalnemu uradu u-strezne prispevke (ki gredo v pokojninski sklad), ali pa vaš delodajalec, kljub obljubam, ni opravil svoje dolžnosti in ni plačal za vas prispevkov za omenjeno obdobje. Svetujem vam sledečo rešitev: kljub temu, da nista potekli še dve leti, odkar je INPS
zadnjič vpisal v vašo osebno knjižico skupno število plačanih tednov, ko ste bil v delovnem razmerju, se vam izplača, da takoj naslovite na zavarovalni urad pismeno prošnjo, da preverijo točnost prejšnje registracije in da izrecno pogledajo, če je delodajalec plačal prispevke za omenjeno obdobje. V primeru njihove napake vam bodo dodali še navedenih 15 mesecev prispevkov. Kolikor pa INPS ne bo «iztaknil» vaših prispevkov, pomeni, da delodajalec ni nakazal v pokojninski sklad podrejenih delavcev predpisanih prispevkov. V tem primeru bi se morali obrniti do delodajalca, da sicer z zamudo opravi svojo dolžnost (stvar dogovora), v nasprotnem primeru pa lahko s primernimi dokazili izpričate vašo zaposlitev in z legalnim postopkom dosežete svojo pravico. Za vaše bodoče zaposlitve pa vam svetujem sledeče (da se ne bi ponovila ta zadnja možnost): delodajalec vam mora po zakonu izkazati, poleg sindikalne plače, še pismeno izjavo, koliko znaša vaša čista plača in kolikšen znesek od «umazane» plače je bil nakazan v pokojninski sklad. Ta dokument je lahko pri-
merno dokazilo za uveljavitev vaših delovnih pravic.
POPUSTI ZA UPOKOJENCE NA
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH
Naše bralce obveščamo, da so od 1. septembra 1974 dalje na vseh železniških progah v Jugoslaviji, v veljavi posebni popusti za jugoslovanske upokojence. Starostni, družinski in invalidski jugoslovanski upokojenci, oziroma upokojenci, ki prejemajo pokojnino potom konvencije med Italijo in Jugoslavijo, se lahko vozijo za polovično ceno na vseh železniških progah v Jugoslaviji, in to v obeh razredih potniških in brzih vlakov; to je posebna novost na področju popustov na železnici. /r
Vendar moramo opozoriti, da veljajo popusti samo za potniške in brze vlake, ne pa za ekspresne in tiste poslovne vlake, kjer morajo potniki plačevati dodatek za omenjeno vrsto vlaka. Razen tega popust na temelju nove tarife ne velja v juliju in avgustu.
Upokojenec mora tako na železniški blagajni kot na vlaku pokazati odrezek od pokojnine, ki jo je dobil v tekočem ali preteklem mesecu.
Upokojenec, ki potuje z vlakom do 100 km daleč, lahko kupi vozno karto za eno smer ali pa povratno vozovnico. Kadar potuje dlje kot 100 km, mora obvezno kupiti povratno vozovnico in to na temelju obrazca K-15, ki ga prejme na železniški blagajni.
če potuje z upokojencem njegov zakonski tovariš - mož ali žena, velja popust tudi zanj. Zakonsko zvezo lahko dokaže z osebno izkaznico ali s poročnim listom.
PO PRVIH DVEH TV ODDAJAH POPULARNE CANZONISSIME»
Gilda Giuliani
Mlada pevka, ki se je prvič uveljavila na lanskem festivalu v Sanremu, si je prejšnjo nedeljo pridobila zavidljivo število glasov. Sedaj mnogo pričakuje od «Can-zonissime»: upa, da bo letos njena odskočna deska za uspeh in popularnost. Tudi naš dopisnik je «za kulisami» sledil prvi oddaji tega najbolj priljubljenega in najbolj kritiziranega zabavnega programa italijanske RA1-TV, ki nima primera drugje v svetu. V današnjem članku poroča o svojem srečanju z nastopajočimi pevci (1 Camaleonti, Gilda Giuliani, Romina Power, Franco Simone, Mino Reitano, Otello Profazio, Fausto Cigliano) in o svojih vtisih o tej «novi» «Canzonissimh. (Pošta nam je to pismo iz Rima dostavila z veliko zamudo, ker je medtem stekla že druga oddaja, op. ur.).
RIM, oktobra
«Popevka popevk» (jezikoslovci naj nam oprostijo ta svobodni prevod besede «Canzonissima), je pričela svojo devetnajsto sezono — dopolnila je torej osemnajst let. Zares zavidljiva obletnica! škoda le, da «Canzonissima» ni osemnajstletno dekle, kateri smo obljubili večno zvestobo... Občutek i-mam, da se je «Canzonissima» sama predrzno polastila naše roke, še več, vrinila se je v našo eksistenco kot prava soproga, ki se je bo zelo težko otresti... Vdajmo se v usodo in upajmo, da nas letos ne bo tako dolgočasila in morila, kakor se je dogajalo v preteklosti; pridno kupujmo srečke loterije «Italia» (bivša Novoletna loterija): v tem kritičnem trenutku je državi vsak tisočak dobrodošel; glasujmo za našega pevskega idola in ga z «razglednicami» pripeljimo do končne zmage; smejmo se, kadar nam bodo rekli, da se je treba smejati in uvajmo, da nas bo sreča nagradila za našo potrpežljivost: prva nagrada, 200 milijonov lir!
«ZA KULISAMI»
«Canzonissima», najbolj priljubljena, a tudi najbolj kritizirana oddaja italijanske televizije, se letos predstavlja «prenovljena». Tako so nam zagotovili odgovorni možje, ki prebivajo v četrtem nadstropju steklene palače RAI-TV, v Drevoredu Mazzini. Čeprav si za sedaj ne moremo zamišljati, kako je možno prenoviti tako zastarelo, standardno in neduhovito formulo TV varieteja, bomo vljudno počakali še nekaj nadaljevanj — potem bomo izrazili našo dokončno oceno. Prva «novost», ki človeka zbode v oči, ko vstopi v «Teatro delle Vittorie», je nova oprema (les in plutovina) TV študija, kjer se bo tri mesece odvijal popevkarski karneval. Takoj za tem, obiskovalca presuni «nova» Raffaella Corrà: bolj ženska in bolj «sexy», kot smo se je spominjali. Mimda leta je brhka Raffaella kazala ( v snemalno kamero) svoj privlačni trebušček, letos st je dovolila mnogo več: njene bele in prožne prsi naravnost silijo iz predrznega «dekolteja». A ne verjamem, da bo sled tega Raffa (kakor hoče sama biti imenovana) razburila povprečnega TV gledalca: njen šarm, pravijo strokovnjaki, je «domač» in neraz-burljiv.
Raffaelli, ki bo letos edina napovedovalka oddaje, bo vsak teden določen nov «partner» (dva smo že videli): stalni gost oddaje bo Topo Gigio, za smeh pa bosta poskrbela komična igralca Cochi in Renato, ki sta baje zelo priljubljena med mladimi. Mnogo obeta tudi začetna sigla oddaje, ki jo poje in pleše živahna Raf-
faella (celo preveč živahna; najbrž bi pridobila na kvaliteti, če bi nekoliko manj skakala, se poklanjala in šobila), popevka se imenuje «Felicità tà tà». Pomen besede «felicità» (sreča) smo razumeli, nismo pa si znali razložiti, kaj pomeni «tà tà», a so nam avtorji popevke pojasnili, da se je «tà tà» znašel v naslovu zgolj zaradi rime. Skratka, enako-zvočnost z drugim in resnejšim «tà-tà», ki ga imamo priložnost slišati po naših ulicah, bankah, zlatarnah..., je zgolj naključna...
Ko smo minuli teden sledili vajam prve oddaje, razumljivo, nismo bili prav nič ganjeni nad to novo «Canzonissima». Celo nastopajoči pevci, njeni neposredni junaki, niso bili razburjeni; majhno tremo je imela morda samo Romina Power, nad katero je vestno čuval njen soprog Al Rano. «Jaz», mi je dejala Romina, «jemljem Canzonissima zelo resno, ker mi je lansko leto prinesla veliko zadoščenje: prispela sem v polfinale, s pomočjo moje publike, se razume. Če k temu pristaviš, da nastopam na TV samo ob priliki «Canzonissime», boš razumel, zakaj sem nekoliko prestrašena...». «Prav to sem te hotel vprašati. Romina: kako to, da te tako malo vidimo na TV?» Romina se je nasmehnila (zelo je lepa, človek kar ne more verjeti, da je povila že dva otroka; iz dneva v dan je bolj podobna svojemu pokojnemu očetu: isti pogled, isti nasmeh) in si popravila dolge in črne lase, ki ji neprestano silijo na oči: «Tega si še sama ne znam razložiti: ali me na televiziji ne marajo ali pa se moja snemalna tvrdka premalo meni zame! Poglej moje kolegice, na primer: TV jim ponuja samostojne programe, vabi jih kot «častne goste», samo name pozabijo, vedno! Ljudje me radi gledajo in poslušajo, torej? Zakaj sem se tudi letos predstavila s popevko «Par cowboyskih hlač», me vprašuješ. Preprosto: publiko, ki me že leto dni ni videla na ekranu, moram spomniti, kdo sem in kako se imenujem... Ti pa. če si tako prijazen, opozori, tvoje bralce, da sem prav te dni posnela svojo prvo LP-ploščo, z naslovom: 'Poslušaj me, pojem ti o ljubezni’».
O ljubezni poje tudi mladi in privlačni fant Franco Simone, de-butant na «Canzonissimi». Če hočem ravno biti iskren, za tega mladeniča ne vidim rožnate pevske prihodnosti, na filmskem platnu pa bi lahko doživel diskreten uspeh, dovolj je prikupen in fotogeničen. Veteran Mino Reitano pa ni prav nič zaskrbljen nad majhnim številom glasov, ki mu jih je dodelila strokovna žirija v studiu (razdeljena v tri grupe: mladi, gospe, gospodje), kajti njega vedno rešijo «cartoline», ki mu jih pošlje njegova ljubljena publika in njegovi številni sorodniki. Na prvem mestu začasne lestvice se je tako znašel priljubljeni ansambel «1 Camaleonti», s popevko «Njiva jagod», ki se že nekaj tednov nahaja na prvih pozicijah radijske rubrike «Hit Parade».
Nastop pevcev, ki pojejo tako imenovane «folk» melodije (ljudske pesmi ali pesmi, ki najdejo svojo ispiracijo v narodnih motivih), je edina resnična novost letošnje «Canzonissime». Če je po eni strani pravilno in pohvale vredno, da skuša končno tudi televizija približati te pevce široki publiki («Canzonissimi» sledi najmanj 20 milijonov gledalcev!), se po drugi strani dogaja, da se
: «Meni prinaša srečo»
Ui..ua uiuuaui s svojim zaročencem
predstavniki narodne glasbe naravnost izgubijo sredi morja popevk in popevkarjev. Sprašujemo se torej, če je «Canzonissima» primerna za tovrstne eksperimente. Odgovorili bomo lahko čez nekaj tednov, ko bo «Canzonissima 1974» našla svoj pravi tir, danes lahko samo pohvalimo oba prva «folk» pevca, ki sta nastopila na prvi oddaji: Otello Profazio in Fausto Cigliano.
GILDA: «CANZONISSIMA»
JI PRINAŠA SREČO
Ko sem minulo soboto (vsi naši bralci najbrž ne vedo, da vidijo novinarji «Canzonissima» že dan poprej) v TV studiu «Delle Vittorie» govoril z nastopajočimi pevci in režiserjem Macchijem. mi
je najboljši vtis zapustila pevka Gilda Giuliani. Gilda se mi je prikupila zaradi svoje izredne prisrčnosti, simpatije in preprostosti. Dvajsetletna, doma v bližini Foggio (Puglie), hčerka skromne, toda «zelo simpatične» družine, Gilda ima za seboj komaj leto pevske kariere, a si je že pridobila določeno popularnost v ambienta lahke glasbe. Pevski debut je doživela na lanskem festivalu v Sanremu, kjer je z velikim uspehom zapela popevko «Serena». Kritike je zelo presenetil njen značilen in potenten glas, tako malo «all'italiana», da so jo takoj krstili kot novo Mireille Mathieu, toda Gilda odločno in samozavestno odklanja kakršnokoli etiketo, hoče zasloveti izključno kakor «Gilda Giuliani».
«Gilda, kaj pričakuješ od 'Canzonissime’?», sem jo vprašal. «Meni 'Canzonissima' prinaša srečo!», je vzkliknila Gilda. «Zakaj se čudiš? Vem, da se morebiti neverjetno sliši, a je tako: ko sem lani prvič nastopila na 'Canzonissimi’, me je malokdo poznal, toda ljudje so me kljub temu glasovali in me pripeljali v polfinale — upam, da se bo ta 'čudež' tudi letos ponovil». «Jaz ne bi govoril o 'čudežu', Gilda, marveč o nagradi, ki jo je občinstvo želelo pokloniti tvojemu talentu...». «Hvala, zelo si prijazen, a jaz si bom upala govoriti o talentu šele takrat, ko bodo moje plošče prišle v 'Hit Parade’. Veš, omenjena rubrika je za vsakega pevca, čeprav ti tega nihče ne bo priznal, velika ambicija, ker dokazuje, da mladi kupujejo tvoje plošče, čutim, da se bliža tudi moj veliki trenutek, škoda le. da ne najdem primernega besedila in motiva: kako so dolgočasni in banalni avtorji tekstov!». «Gilda, kaj pa... ljubezen?»
Navajen sem že na reakcijo pevk in igralk, kadar jim postavim gornje vprašanje: vedno skušajo zanikati vsako čustveno navezanost. pa čeprav jih morda doma čaka mož in dva otroka, v hotelu pa «intimni» prijatelj... Zato sem bil močno presenečen, ko mi je Gilda v eni sapi in z oanjem v velikih kostanjevih o Čeh, odgovorila: «Ljubim fantastičnega fanta, najlepšega fantr. pod soncem! Imenuje se Sabino Lasciale, star je triintrideset let, visok, športen, po poklicu pilot, ne, ne, za sedaj še ne misliva na poroko, čenrav sva že nekaj mesecev «uradno» zaročena (oba sva pristna 'južnjaka', zato se drživa določenih tradicij najinega rojstnega kraja), kaj hočeš, jaz moram misliti na kariero, da, Sabino je zelo ljubosumen, toda jaz ga prekašam, gorje, pravim gorje, če bi kdaj izvedela, da je samo skušal dvoriti neki drugi ženski, ne, ne, ti me ne poznaš, v meni se pretaka vroča in hitro razburljiva južnjaška kri...».
Z intervjujem ni bilo mogoče nadaljevati:	kadar Gilda govori
o svoji ljubezni, celo «Canzonissima» postane postranska, nepomembna zadeva!
BRANKO VATOVEC
Goriška Furlanija pod Avstrijo
Camillo Medeot: Due Friulani internati (1915-1918. Ediz. La Nuova Base. Viden 1974)
O zgodovinskih knjigah gbri-škega zgodovinarja Camilla Me-deota smo že poročali v našem dnevniku. Nova Medeotova knjiga prinaša z obširnima avtorjevima uvodoma še ponatisa rokopisov dveh Furlanov: prvi je bil katoliško usmerjen, drugi pa je bil socialist. Oba odstirata iredentistično zaveso, ki jo je preko go-riške avstrijakantske Furlanije pogrnila italijansko - narodno liberalna stranka v Avstriji. Kot že prejšnje Medeotove knjige tudi ta prikazuje Furlanijo v objemu s habsburško dinastijo in z avstrijskim patriotizmom. V Furlaniji so bili zelo redki italijanski liberalci, zlasti v Tržiču in Krminu, ki so netili iskrico italijanskega iredentizma.
Tita Birchebner je bil po poklicu čevljar, a hkrati furlanski pevovodja, komponist in oskrbnik gradu italijanske plemiške družine Pace, ki je bila, kot vse avstrijsko plemstvo, globoko vdana Avstriji. Tita Birchebner je še
4. oktobra 1914 priredil prvo predstavo svoje nove cesarske pesmi, «Bog je z nami», ki jo je furlanska množica pozdravila z velikanskim ploskanjem. Ko so prišli 25. maja 1915 prvi italijanski ber-saljeri, so kot v vseh vojnah vojaki vlomili v grofovske omare opuščenega gradu, ki ga je branil Tita Birchebner. Zato se ni čuditi. da so ga že prve tedne odpeljali karabinjerji v Palmanovo, nato v Viden in končno v Aleksandrijo v Piemontu, kjer je dočakal konec svoje internacije in se vrnil v rojstno furlansko vas Topogliano pri Romansu.
Drugega kronista vojne dobe med Avstrijo in Italijo, Remigia Blasona, furlanskega socialista in tajnika socialistične sekcije v Gradiški, so odpeljali v internacijo šele 3. septembra 1917 in sicer preko Firenc in Civitavecchie na Sardinijo. Sardinija leta 1917-1918 je bila res strašno uboga zemlja. Le redko je bilo videti krpo obdelane zemlje in je bila
vsepovsod gola kamnita pokrajina, po kateri so se mučili nevedni in nepismeni Sardinci, ki so grmeli proti vojni. Sam Blason je uporabil sleherno priložnost, da je izražal v svoji kroniki pacifistične ideje. Navduševal se je nad Giolittijem, ki da je imel prav, ko se je 1. 1915 upiral vojni proti strašni Avstriji. Opisoval je prepad, ki je ločil italijanske ministrske kroge, ki so pozivali na enotnost v vojnih nesrečah, od ljudstva, ki podtalno renči in terja mir. V samotnem premišljevanju se mu prikazujejo Furlanija in pobočja Krasa, Soča, ki buči ob povodnjih in šepeta poleti. Pobrala ga je španska
Medeot je s svojima izčrpnima uvodoma še bolj osvetlil provo dejansko razpoloženje furlanskega ljudstva tik pred prvo svetovno vojno in znova potrdil sloves objektivnega krajevnega zgodovinarja.
A. R.
Davčna posvetovalnica
V tej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici.
Nove davčne olajšave in obremenitve
Po komaj 7 mesecih od uvedbe davčne reforme je davek na dohodke fizičnih oseb doživel že vrsto sprememb. V današnjem pogovoru se bomo omejili le na novosti, ki jih je v tem pogledu prinesel v parlamentu odobreni vladni osnutek z datumom preteklega 7. julija. Nekdaj kasneje bomo seveda ponovno povzeli vse glavne določbe, ki se nanašajo na davek, ki o njem govorimo, saj bo gotovo zanimal slehernega davkoplačevalca.
Nova pravila, ki zadevajo razbremenitve so naslednja:
1.	Uvedli so dodatno olajšavo y znesku 36.000 lir, ki ga bodo priznali kot odbitek na dolgovane davke z učinkom od 1. januarja letos;
2.	Za vsakega otroka bodo priznali še dodatni davčni popust v višini 4.000 lir letno, vendar bo olajšava začela veljati šele s 1. januarjem 1975. Na ta način bodo s prihodnjim letom davčni odtegljaji za otroke sledeči:
za 1 otroka	11.000 lir
2 „	23.000 ,.
„ 3 otroke	37.000 „
.. 4	„	51 000 „
„ 5 otrok	85.000 „
„ 6 „	124.000 „
Olajšave, ki smo jih v zgornjih dveh točkah navedli, so omejene na:
—	delojemalce in upokojence z izključnim letnim dohodkom od mezd, plač in pokojnin, če le-ta ne presega 4 milijone lir;
—	delojemalce in upokojence, ki skupno z morebitnimi drugimi dohodki ne presegajo 5 milijonov lir letnega dohodka;
—	zakonca delojemalca, ki ne presegata 5 milijonov lir skupnega letnega dohodka.
Kot znano odtegujejo delodajalci in dajalci pokojnin nameščencem in upokojencem vse predpisane davčne dajatve sproti v teku 12 normalnih prejemkov. V letošnjem letu ostane za enkrat vse pri starem: nov popust 36.000 lir bodo obračunali s 13. plačo, ki bi bila sicer polno obdavčeno.
Komplikacije bodo nastale za tiste davkoplačevalce, ki bodo med letom prekoračili navedene meje, preko katerih ni novih davčnih popustov. V teh primerih bodo morali na podlagi redne letne prijave vrniti znesek raznih olajšav, do katerih niso imeli pravice.
Kot smo videli se novi ukrepi vrtijo okoli olajšav za delojemalce in upokojence. Za vse druge kategorije obvezancev ostanejo v tem pogledu v veljavi stari, našim bralcem že znani predpisi. Tako ni nobenih sprememb za davkoplačevalce (vključeni so delojemalci in upokojenci) z več kakor 4 mili j. lir letnega dohodka.
Na področju davčnih odstotkov na dohodke fizičnih oseb je stanje v teoriji nespremenjeno, saj se alikvote sorazmerno z dohodki postopno višajo od 10 do 72. U-vedli pa so v resnici dodatek na dolgovani davek, ki znaša 5 odst. za dohodke od 10 do 14 milijonov lir ter 10 odst. od 14 milij. lir dalje. Gre za enkratni odtegljaj («una tantum»), ki naj bi torej veljal le za dohodke, ki bodo dozoreli v tem letu. Finančna uprava računa namreč, da bo prišlo ob prihodnji prijavi do velikih utaj na poprišču višjih dohodkov. Opazovalci pa menijo, da se s tem finančna uprava že umika od načela, ki bi moralo veljati v odnosih do davkoplačevalcev; namesto recipročnega zaupanja uvajajo že v prvem letu reforme stare metode, ki težijo k višanju alikvot, namesto k strožjemu preverjanju prijavljenih dohodkov.
Slika v začetku precej razumljivega in preprostega davčnega sistema se na ta način zamegljuje. Med drugim so odtegljaji v obliki «una tantum» prave krpe v davčnem ustroju. Kot že v preteklosti (glej znameniti dodatek «prò Calabria) se bo po vsej verjetnosti začasnost raznih «una tantum» sprevrgla v trajnost. Sam poverjeni predsednik za sestavo nove vlade Fanfani je n. pr. pravkar napovedal nujnost ohranitve in ponovitve «una tantum», tokrat na vsa osebna motorna vozila.
DAVKI NA BANČNE VLOGE
VPRAŠANJE (J. S. — Kolon-kovec); Iz odtujitve zemljišča za razširitev pokopališča sem vnovčil večji znesek, ki sem ga položil na bančni zavod. Prosim, da mi pojasnite, kako in koliko me bodo zaradi tega obdavčili in če sem dolžan prijaviti omenjeno vlogo.
ODGOVOR: Na vaše vprašanje, ki so nam ga zastavili še drugi, je odgovor dokaj preprost. Zaradi vaše bančne vloge nimate nobene dolžnosti, da karkoli prijavite. Po sedaj veljavnih predpisih vam bo banka avtomatično odtrgala znesek 15 odst. na vsakoletne obresti in ga sama vplačala davkariji. To pomeni n. pr. da vam bo na milijon lir vloge za dogovorjeno 8-odstotno obrestno mero, ki bi letno sicer prinašala 80.000 lir, bančni zavod odtegnil 15 odst. se pravi 12.000 lir in v vašo korist odobrila na hranilni knjižici preostanek 68.000 lir. Dejansko se na ta način obrestna mera zniža od 8 na 6,8. S tem bo, kakor rečeno, vaša dolžnost do davkarije dokončno ugasnila. Finančna uprava nima pravice pregledovati hranilnih knjižic, tekočih računov itd., razen v primerih velikih davčnih utaj, ali zaradi kazenskih postopkov. Omenjena pravila veljajo za vsakovrstne bančne zavode, hranilnice, kakor tudi za poštne vloge.
Davčna alikvota 15 odst. se pobira na letne dohodke okoli 3.700.000 lir. Vsi vlagatelji, ki takega letnega dohodka ne dosežejo, so potemtakem prikrajša-i ni, hranilci z višjimi dohodki pa so očitno in legalno deležni znat-I nih olajšav, pač v sorazmerju s svojimi večjimi ali manjšimi osta-I limi dohodninskimi osnovami.
KOMPAS HOTE Ll
HOTEL KOMPAS Kranjska gora, novozgrajeni objekt visoke A kategorije, vam j
VTK£ND PAKET
Polni penzion ^.1; 270 din na osebo £ SlL'Cll.Lr"01
v dvoposteljnih sobah. Sobe so najsodobneje opremljene; imajo kopalnico (b'de), WC, balkon, telefon in radijski spiejemnik.
V ceno paketa so še vključeni:
•	kopanje v ogrevanem pokritem bazenu
•	4 žetoni za podvodno masažo v bazenu
•	4 žetoni za kegljanje na avtomatskem kegljišču
•	3-dnevno garažiranje avtomobilov v pokriti garaži
V družabnih prostorih se boste lahko razvedrili z biljardom in barvno televizijo ali pa se napotili v iee bar na okrepčilo. Na voljo so vam še savna, masaža in frizerski salon.
Kompasov hotel bo s svojimi storitvami ustregel še tako zahievnemu gostu. Ljubitelji tišine in miru bodo po našem vikendu kot prerojenil Hotel, ki ga je dnevni tisk krstil za GORSKEGA LEPOTCA, bo za vas doživetje.
V OKVIRU 75. ZASEDANJA MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA
Danes na Dunaju glasovanje za določitev sedeža 01 1980
Za letne igre kandidirata Moskva in Los Angeles, za zimske pa Lake Placid Leta 1976 novost za Montreal: olimpijska bakla bo «šla» preko umetnega satelita
DUNAJ, 22. — Jutri bo na Duna- brnjena na jutrišnji dan. Določitev
I	TT 4^1,,, nc	____1	___•• 1 *1- • _	li
ju, kjer je v teku 75. zasedanje mednarodnega olimpijskega odbora, padla odločitev o tem, kje se bodo odvijale letne in zimske olimpijske igre leta 1980.
Današnji dan so delegati posvetili v glavnem proučevanju dokumentacije, ki so jo predložili kandidati za organizacijo teh iger.
Kot je znano se za letne igre potegujeta Moskva (SZ) in Los Angeles (ZDA), za zimske pa je e-dini kandidat Lake Placid (ZDA).
Glasnica MOO gospa Berlioux je sporočila, da so predstavniki mest, ki se potegujejo za organizacijo i-ger leta 1980, odgovarjali na številna vprašanja članov MOO natančno, izčrpno, jasno in zadovoljujoče.
Poleg tega so olimpijski vele-možje posvetili današnji dan tudi poslušanju poročil organizacijskih odborov letnih olimpijskih iger v Montrealu in zimskih v Innsbrucku, ki bodo na sporedu leta 1976.
Poročilo Montrealčanov o trenutni stopnji pripravljalnih del so o-dobrih z zadovoljstvom in celo z aplavzom. Tudi vprašanje namestitve časnikarjev, ki vedno predstavlja enega najtežjih preskusov za organizatorja, so tokrat rešili v splošno zadovoljstvo. Predstavniki Montreala so predložili odbornikom MOO tudi več sto strani debelo knjigo s stotinami podatkov, črte-žev, diagramov in ilustracij doslej opravljenega dela.
Soglasno so tudi odobrili novost pri prevozu olimpijske bakle. Od Olimpije do Aten jo bodo prenesli na tradicionalen način, kot vedno doslej. V Atenah pa bo tekač, ki bo tja prinesel baklo, pritisnil na gumb in elektronski impulz bo šinil preko umetnega satehta do Ottawe, kjer bo posebna naprava pol sekunde kasneje prižgala novo baklo. Od tam jo bodo po 180 km dolgi poti prenesli do Montreala.
Tudi poročilo o poteku priprav na zimske igre v Innsbrucku so sprejeli delegati z zadovoljstvom. Ker so v tem mastu pred leti že gostili olimpijske igre, tam dejansko nimajo z novo izvedbo nobenih težav, vsaj večjih ne.
Tako je zdaj glavna pozornost e
OBVESTILA
SPDT obvešča člane svoje smučarske ekipe, da bo ta teden trening izjemoma tudi še v petek (25. oktobra) od 20.00 do 21.00 v dvorani PD Ivan Cankar v Trstu, Ul. Montecchi 6. Udeležba obvezna.
* » *
SPDT obvešča, da se je vpisovanje za zimovanje na Krvavcu že zaključilo. Obenem sporoča prijavljencem, da bodo prejeli navodilo za poravnavo prijavnine na dom.
• • *
SPDT priredi
1. CIKLUS SMUČARSKEGA TEČAJA 1974/75
ob naslednjih nedeljah: L, 8. in 15. decembra v kraju, ki bo določen na podlagi snežnih razmer. Prijavijo se lahko samo člani SPDT, ki so poravnali članarino 1974. Prijave v Trstu, Ul. Ceppa 9 do 6. novembra. Tam lahko člani položijo tudi kavcijo za vpis (3.000 lir), poravnajo članarino, vpišejo pa se lahko tudi novi člani.
• • «
SPDT sporoča prijavljencem za predsmučarski suhi trening, da se bo ta pričel v nedeljo, 27. novembra v kraju, ki bo določen kasneje, upoštevajoč kraj bivanja tečajnikov.
« • •
SPDT obvešča prijavljence za predsmučarsko telovadbo, da se bo ta pričela prihodnji teden po razporedu, ki bo objavljen v tej rubriki. V Ul. Ceppa 9, v Trstu, še vedno sprejemajo prijave za mesto.	* * *
SPDT obvešča, da bo v torek,
8 novembra sejem rabljene smučarske opreme v Trstu, Ul. Ceppa 9. Vsi zainteresirani naj se pripravijo pravočasno.
sedeža olimpijskih iger za leto 1980 je dogodek, kateremu ne bodo z radovednostjo prisluhnili le športniki, ampak ves svet, to pa tem bolj, ker se za te igre potegujeta v «olimpijskem dvoboju» prav ZDA in SZ.
TELOVADBA
NA SP V VARNI
JUGOSLOVANI NA 14. MESTU
VARNA, 22. — V Vami se nadaljuje svetovno telovadno prvenstvo. Danes je bil na sporedu drugi tekmovalni dan.
Glavni vtis. ki ga je pokazal dosedanji del tekmovanja je ta, da pri moških (močno) prevladujejo Japonci, pri ženskah pa Sovjetinje.
Da je temu res, potrjujejo tudi rezultati dosedanjih nastopov. Po obveznem programu so kar trije Japonci na prvih štirih mestih in iz-gleda ta del lestvice tako: 1. Kasa-macu (Jap.), 2. Kenmocu (Jap.), 3.
Thiine (NDR), 4. Cukahara (Jap.), 5. Andrijanov (SZ) in nato še drugi.
Izmed Jugoslovanov sta se najbolje odrezala Vratič in Kersnič, vendar njuna uvrstitev še ni znana.
Ekipno vodi Japonska, pred SZ in NDR. Jugoslovani so 14. Naskok Japoncev pred Sovjeti znaša 3,60 točke.
V ženskem delu prvenstva izstopajo izredne Sovjetinje. Zelo dober nastop, ki je povsem zadovoljil vodstvo, so opravile tudi Jugoslovanke, ki so pa, seveda, daleč zaostale za boljšimi reprezentancami. Jugoslovanke so trenutno na 18. mestu.
V okviru nogometnega tekmovanja za «Balkanski pokal» je bolgarska enajsterica Akademika odpravila Vardar iz Skopja z 2:1.
BERGAMO. 22. - Na 33. mednarodni kolesarski dirki za «Trofejo Baracchi» bo nastopilo samo šest dvojic. Prevoziti bodo morale 109 km dolgo progo od Bergama do Brescie. Rekordna poprečna hitrost na tej progi znaša 48,706 km na uro, postavila pa jo je leta 1971 dvojica Ocana (Šp.) — Mortensen (Dan.).
Tako danes v pokalnih tekmovanjih
Pokal prvakov
povratno kolo
Anderlecht (Belgija) — Olympia kos (Grčija)	6.	11.
Ruch Chorzow (Poljska) — Fenerbache (Turčija)	6.	11.
Bayem Miinchen (ZRN) — Magdeburg (NDR)	6.	11.
Ujpest (Madžarska) — Leeds United (Anglija)	6.	11.
Helsinki (Finska) — Aatvidaberg (švedska)	6.	11.
Hajduk Split (Jugoslavija) — St. Etienne (Francija)	6.	11.
Ararat Erevan (SZ) — Cork Cel tic (Eire)	6.	11.
Prvak BAYERN MtlNCHEN (ZRN) — Finale 28.5.1975
Pokal pokalov
povratno kolo
Gvardija Varšava (Poljska) — Eidnhoven (Nizozemska) 6. 11. Dundee United (Škotska) — Bur saper (Turčija)	6. 11.
Carl Zeiss Jena (NDR) — Benfica (Portugalska)	6.	11.
Malmoe (švedska) — Reipas Lahti (Finska)	6.	11.
Real Madrid (Španija) — Austria Dunaj (Avstrija) 6. 11. Eintracht (ZRN) — Dinamo Kijev (SZ)	6.	11.
Liverpool (Anglija) — Ferencvaros (Madžarska)	6.	11.
Prvak: MAGDEBURG (NDR) — Finale 14. 5. 1975
Pokal UEFA
Inter (Italija) — Amsterdam (Nizozemska	6. 11.
Dinamo Bukarešta (Romunija) -- Colonia (ZRN)	6. 11.
Nantes (Francija) — Banik Ostrava (ČSSR)	6.	11.
Dinamo Dresda (NDR) — Dinamo Moskva (SZ)	6.	11.
Raba Eto Gyoer (Madžarska) — Fortuna Dresda (NDR) 6. 11. Djurgadens (Švedska) — Dukla Praga (ČSSR)	6. 11.
PARTIZAN BEOGRAD (Jug.) — Portadown (Irska) 6. 11. Twente Eschende (Nizozemska) — Molenbeek (Belgija) 6. 11. VELEŽ MOSTAR (Jug.) — Rapid Dunaj (Avstrija)	6. 11.
Derby County (Anglija) — Atletico Madrid (Španija)	6. 11.
Hamburg (ZRN) — Rdeča zvezda Brasov (Romunija) 6. 11. Hibemiana Edinburg (Škotska) — JUVENTUS (Italija) 6. 11. NAPOLI (Italija) — Porto (Portugalska)	6. 11.
Borussia (ZRN) — Olympique Lione (Francija)	6. 11.
Grasshoppers Zurich (Švica) — Real Saragoza (Španija) 6. 11. Ajax Amsterdam (Nizozemska) —- Anversa (Belgija) 6. 11. Prvak: FEYENOORD Rotterdam (Niz.) — Finale 7. in 21. 5.1975
MED 12 KLUBI
SPDT še vedno brani četrto mesto v Trstu
Trenutno je v to našo organizacijo včlanjenih 109 tekmovalcev
Istočasno s pričetkom vpisovanja v FISI za sezono 1974-75, je revija «Sport Invernali» (uradno glasilo italijanske smučarske zveze), izdala dodatno publikacijo in sicer seznam v pretekh sezoni v zvezo včlanjenih društev7 (ki delujejo v Italiji). Knjižica, ki ima 150 strani, ima mnogo podatkov, ki nam nudijo vrsto zanimivih ugotovitev.
Letos je v FISI včlanjenih 123.537 članov. To je 1,22 odstotka več kot lani.
Število včlanjenih društev je 1.717, t. j. 4,18 odstotka več kot v minuli sezoni.
Čeprav je število članov in včlanjenih društev naraslo, je ta porast kljub temu nezadovoljiv, zlasti če upoštevamo velike napore propagandne kampanje, ki jih je vložil FISI v pridobivanje novih udov. Neugoden pa je tudi zato, ker večjega števila članstva niso pritegnile niti številne ugodnosti, ki jih nudi FISI (med drugim celo možnost odlične povezave z elektronskim centrom CONI v Rimu).
Eden izmed razlogov za to je povišanje članarine, poleg tega pa tudi razne omejitve, s katerimi so sedaj obremenjena conska in vsedr-
žavna tekmovanja. Ugodnosti, ki jih nudi FISI torej očividno niso dovolj privlačne in bo morala federacija, verjetno, ukrepati drugače, če bo hotela pritegniti ne le novi rod, ampak tudi starejše smučarje, za katere je bila doslej stimulacija dokaj borna. Sedanje stanje (ob povišku članarine na 3.000 lir za vse kategorije) pač ni najboljša reklama za pridobivanje novih članov7.
Tudi v Trstu se je število članov le malo zvišalo. SPDT, ki je v FISI (s 109 člani) včlanjeno s svojim uspešnim smučarskim odsekom, še vedno brani svoje 4. mesto med 12 tržaškimi klubi. V F-JK pa deli 16. mesto z ACLI-Ronke med 73 klubi.
Sèlma M.
			
Mlade Borove odbojkarice, skupno s svojo trenerko (In bivšo italijansko državno reprezentantko) S. Pernarčičevo, ki posreduje svoje odbojkarsko znanje najmlajšemu Borovemu rodu
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR
Po nedeljski visoki zmagi borovci v drugem kolu počivajo
S. Tavčar: «Dober ritem in dobra telesna priprava, a zmeda v napadu»
V	nedeljo je bil start v promocijskem prvenstvu. V tem prvenstvu nastopa le ena slovenska ekipa: Bor. Ne gre pa pozabiti, da je letošnje Borovo moštvo sestavljeno tudi iz igralcev Poleta in Kontovela, tako da se je ekipa bistveno spremenila in seveda močno ojačila.
V	prvem kolu so borovci povsem nepričakovano z visoko razliko premagali moštvo iz Vileš s kar 55 točkami razlike (117:62).
Srečanje v Dolini si je ogledalo lepo število gledalcev (za naše «košarkarske razmere»), med temi je bil tudi Sergij Tavčar, trener Poleta, košarkarski ljubitelj in Tv-komentator.
Vprašali smo Tavčarja za oceno nedeljske tekme. Dejal nam je: «Ostal sem presenečen zaradi moč-
nega človeškega potenciala ekipe. To se pravi, da razpolaga Bor z desetimi enakovrednimi igralci. Presenetil me je tudi hiter ritem moštva in dobra telesna priprava. Pri tem pa bi omenil, da je moštvo slabše igralo v napadu, saj so borovci zgrešili več podaj, in to tudi v protinapadu. Po mojem, bo nujno treba odpraviti to napako, potem pa bo ekipa zares dobra. Sicer pa je že zdaj ekipa dosegla tisto raven, ki jo je pred leti dosegla najboljša Borova ekipa v D ligi.»
Francia v nedeljo ni igral zaradi poškodbe na gležnju. Tekmi je sledil torej kot gledalec. Njegova o-cena: «Mislim, da je ekipa ogromno pridobila z Adrijanom Sosičem, ki je dal moštvu hiter ritem. V napadu pa je Klobas izredno nevaren.»
PROMOCIJSKO PRVENSTVO IZIDI 1. KOLA
Bor - Viilesse	117:62
Lib. Barkovlje - Grado	71:67
Radiči Arte - Umanità	84:44
Počitek: Libertas Trst.
LESTVICA
Bor	110	117:62	2
Radici Arte GO	1 1	0	84:44	2
Lib. Barkovlje	1 1	0	71:67	2
Grado	1 0	1	67-71	0
Umanità Gorica	1 0	1	44:84	0
Villesse	10	1	62:117	0
Libertas Ts	0 0	0	0:0	0
PRIHODNJE KOLO (27.10.) Villesse - Umanità, Radici Arte Gorica - Libertas Barkovlje, Grado -Libertas Trst. Počitek: Bor.
ODBOJKA
V pokrajinskem prvenstvu
Borove naraščajnice zapravile priložnost
V prvenstvu deklic dobra igra Jazbečeve m Mesesnelove
DREVI NA OPČINAH
Polct-Bor
Drevi se bosta v prijateljski košarkarski trening tekmi na Opčinah spoprijeli naraščajniški ekipi Poleta in Bora. Tekma se bo pričela ob 19. uri in bo za oba trenerja Sergija Tavčarja in Renata Štok-Ija dobra preizkušnja pred pričetkom naraščajniškega prvenstva.
LJUBLJANA, 22. —V okviru tekmovanja za pokal evropskih hokejskih prvakov je danes v Ljubljani domača Olimpija premagala bolgarsko ekipo CSK s 6:2 (3:2, 1:0, 2:0).
Povratno tekmo bodo odigrali prihodnjo sredo v Sofiji.
Nogometni navijači
na zatožni klopi
Ni novost, da je nogometni navijač poglavje zase. Ni tudi novost, da politiki posvečajo veliko pozornost nogometu, ki (predvsem v državah z nizko kulturno in gospodarsko stopnjo) se često spremeni v pravo «zavajalno» sredstvo v rokah vladajočega razreda. Nogometni navijač pa je navadno preprost človek (delavec, uradnik itd.), ki je že itak v socialnem pogledu prizadet. Nogometna tekma pa je zanj idealna priložnost, da sprosti svojo in-hibirano notranjost.
Mnoge vlade, čeprav to vedo, ne ukrepajo, kajti morale bi uvesti temeljite športne reforme, s katerimi bi morale dati današnjemu navijaču predvsem možnost aktivnega in ne kognitivnega udejstvovanja. To se pravi: treba bi bilo graditi telovadnice, skrbeti za športne kadre, ne pa v časopisih pisati o stalnih polemikah med nogometaši, o njihovem zasebnem življenju, o njihovih flirtih itd.
Nedeljska tekma italijanske B lige med Arezzom in Parmo je še enkrat kričeč primer, ko so nogometni navijači predvsem tožilci, potem ko so bili ves teden v tovarnah, uradih in tudi v družini na zatožni klopi. Disciplinska komisija bo jutri ostro ukrepala proti društvu Arezzo. Predsedniku tega kluba Montainiju se obeta težka kazen. Arezzo ne bo za vrsto nedelj igral pred lastnimi navijači.
Tudi v jugoslovanskih nogometnih ligah so pretepi na stadionih na dnevnem redu. V Dja-kovici je moral sodnik zaradi splošnega pretepa prekiniti tekmo 2. lige med Vlaznami in Borcem. Splošen pretep je bil tudi v Priboju med srečanjem FAP - Sloboda.
Je to res nogomet?
NARAŠČAJNICE OMA — Bor 2:0 (15:13, 15:6)
BOR: Košuta, Kalc, Briščik, Pahor, Fičur, Jazbec, A. in R. Gla-vina, Kus, Zupančič.
OMA: Aquilante, Magnaldi, Ma-gurano. Mauri, Marcocci, D’Angel-lo, Sen, Di Biaggio, Giurini.
SODNIKA: Danieli s in Russo.
Borovke so v tej tekmi zapravile enkratno priložnost, da bi v kategoriji naraščajnic osvojile naslov pokrajinskih prvakinj. V povratnem srečanju so namreč klonile ekipi OMA z 2:0, t. j. z enakim izidom, kot so pred tednom dni zmagale. O prvem mestu je tako odločala razlika v točkah, ki je ugodnejša za OMA v razmerju 51:49.
«Plave» so srečanje dobro zače^ le, visoko vodstvo s 13:7 pa jim ni zadostovalo in nasprotnicam so morale prepustiti prvi set. To jih je tako demoraliziralo, da v nadaljevanju srečanja niso več nudile nobenega odpora in uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja je splavalo po vodi.
DEKLICE
OMA — Bor	3:1
(15:10, 15:9, 9:15, 15:11)
BOR: Mesesnel, Lozar, Batič, Fičur, Jazbec, Briščik, Gec, Glavina, Meulja, Purič, Glavič.
OMA: Magnaldi, Schmid, Luchesi, Giurini, Basiaco, Amadei, Medizza, Amieli.
SODNIKA: Russo in Verona.
Prvenstvo deklic se je za borovke zaključilo. Prvo mesto je zasluženo pripadlo ekipi OMA. Slovenskim predstavnicam ostaja zadoščenje, da so močnim nasprotnicam iztrgale niz in jim nudile o-ster odpor. V igri «plavih» manjka konstantnost, ki je tako pomembna za končni uspeh. Ko bodo borovke znale zaigrati vseskozi na enaki ravni, tudi rezultati ne bodo izostali. Ekipa namreč razpolaga z nekaj nadarjenimi igralkami, kot sta Mesesnelova in Jazbečeva (če omenimo le tisti, ki sta se v tej tekmi najbolj izkazali).
Mig
KOŠARKA
Drevi bo na sporedu 4. kolo prve italijanske košarkarske lige. Tekme
se bodo pričele ob 21. uri. Videnški Snaidero bo po nedeljskem porazu proti Forstu igral ponovno na domačih tleh, tokrat proti ekipi Brili Cagliari. Videnčani bodo morali nujno zmagati, saj so v treh kolih doživeli že dva poraza.
Spored drevišnjega kola:
Caoon — Fag (sodnika: Fiorito in Rosi)
Ignis — Duco (Martolini in Teofili) Innocenti — Brina (Compagnone in Montella)
Sapori — Mobilquattro (Cagnazzo in Filippone)
IBP — Sinudyne (Burcovich in Za-non)
Alce — Forst (VltoU-tn Morelli) Snaidero — Brili (Solenghi in Brianza)
MILAN, 22. —V petek se bosta r Milanu pomerila boksarja mušje teže Franco Udella (It.) in Pedro Molledo (Šp.). Borila se bosta za naslov evropskega prvaka te kategorije, katerega trenutno ne brani nihče.
Kot smo že poročali so se v soboto srečali «stari» in «mladi» nogome taši Kaste in enaki moštvi Trgovske akademije iz Trsta. Naš fotoreporter je posnel nogometna prizadevanja vseh štirih enajsteric: zgoraj so «trgovci», spodaj pa kastovci
Janko Perut ^
UMIRAJOČI
ČAS
Približali smo se vili. Pričakovali smo, da bo zastražena,
>	smo Sahirja poslali, naj ugotovi stražarska mesta Mi pa
>	se stisnili k zidu v ozki, slepi uličici, v neposredna bližina aega zidu, s katerim je bila vila obdana.
Sahir, ki se je znal premikati tiho kot mačka, je izginil ioč. Nekje je zajokal otrok, sicer pa je bilo vse tiho. V ti se nam je spet priplazil mraz in le s težavo smo se magovali, da bi ne šklepetali z zobmi.
Sahirja dolgo ni bilo nazaj. A nismo se vznemirjali, kajti naU smo ga in vedeli, da dela temeljito in previdno. Minila dobra ura, ko se je iznenada spet prikazal pred nami, ne bi zaznali, da prihaja, čeprav smo bili nanj skrajno pozorni. «Samo ena straža je, in to ob glavnem vhodu,» je poročal.
To se nam je zazdelo sumljivo. Le kako morejo biti Nemci tako neprevidni! Pri vsej stvari je nekaj narobe.
Imeli smo kratek posvet. Poročnik Stanislawski Je menil, da Nemci najbrž dobro obvladajo položaj okrog vile ali iz sosednjih zgradb. Možno je, da straže bedijo za okni. Ce bi nas Nemci odkrili in z raketami razsvetlili prostor, bi se lahko mi znašli v kaj neprijetnem položaju. Zaščitnica mora zato Se posebej paziti na okna m jih držati pod ognjem, kadar bo treba. Tisti, ki smo bili določeni za napad, bomo udarili kar
se da hitro. Ce se nam posreči dobiti oficirje štaba skupaj in prodreti do radijskih oddajnikov, ne bomo vile minirali, marveč se znebili samo ročnih granat. Nato se umaknemo. Vsak naj si natanko zapomni smer umika.
Sahir je spet dobil ukaz, naj se odplazi do stražnika. Likvidirati pa ga ne sme pred peto uro in petnajst minut. Sicer ima na razpolago četrt ure časa, kajti ob pol šestih se bomo tudi ostali priplazili za obzidje. Vsakdo vé, kaj mu je storiti: Jegorov bo s strojnico varoval hrbet napadalni skupini, zato se mora postaviti za vzhodni vogal vrtnega zidu, tako da bo držal pod ognjem vhod v vilo. Seržant Mac Cane In Kanadčana naj se postavijo k zunanjemu zidu, ob prepadu, da bodo krili umik. Tam je najbolj gosto zaraščeni predel vrta. Dva morata splezati na zid, da bi ga pri umiku pomagala preplezati napadalni skupini. Načrt je namreč predvideval glavno smer umika v tej smeri, ki je bila najugodnejša. Tretji, in sicer seržant, naj bi skrbel za varovanje.
Ostali bi izvršili napad na vilo, in sicer v dveh skupinah: Indijca in Jirszyn bodo vdrli skozi glavni vhod vile, poročnik Stanislawski, Lambert in jaz pa skozi stranski vhod, ter skušali čimprej vdreti v klet in jo po potrebi minirati. Sahir in tovariša bodo planili v prvo nadstropje. Če bi notranje zveze v vili velevale drugačna dejanja, naj bi se vloge zamenjale. Vsi morajo prekiniti telefonske žice, kjerkoli naletijo nanje.
Sahir je hitro izginil v noč, kajti bližala se je peta ura. Takoj za njim so šli v svojo smer seržant in oba Kanadčana. Mi pa smo še malo počakali. Zeblo nas ni več. Vročina neposredne nevarnosti nam je poganjala kri po žilah hitreje in to nas je grelo. Siser pa je čas hitro mineval.
Nekaj minut čez peto smo se premaknili. Priplazili smo se do vogala zidu, v smeri zastraženega glavnega vhoda. S poročnikom sva pogledala izza vogala proti vhodu. Dobrih deset
metrov stran sva pri vratih opazila temno senco stražarja, Id se je nemirno prestopal. Ob vsakem koraku, ki ga je napravil, je z nogo udaril ob tla, kot bi poplesaval po taktu muzike. Najbrž ga je zeblo v noge, ali pa je sanjaril, da pleše s svojim dekletom. Gre nam vse po maslu, sem pomislil. Takemu stražarju bi se približal celo Jegorov s svojimi sto kilogrami, kaj šele Sahir!
Nisem še končal misliti, ko se je stražarjeva senca zamajala in se za trenutek razširila. Potem smo slišali samo še piskajoč glas, kot bi popustil ventil na kolesu, in že se je stražar sesedel.
Ne da bi izgubljali en sam trenutek, smo se hitro odplazili naprej, mimo mrtvega stražarja in v vrt. Pridružil se nam je tudi Sahir, medtem ko je Jegorov ostal zunaj in odšel na svoj položaj ob spodnjem vogalu zidu.
Sahir, Idriz in Jirszyn so kot sence prodirali k glavnim vratom. Poročnik, Lambert in jaz pa smo se pognali k stranskemu vhodu na zahodni strani zidu. Računali smo, da bo vhod v klet prav skozi stranski vhod, za glavnim vhodom pa stopnišče v prvo nadstropje. Izkazalo se je, da smo imeli prav. To smo ugotovili, brž ko smo se približali stranskemu vhodu. Ta se je namreč razširil v široka vrata z rampo in je peljal v klet. Tod so najbrž vozili v klet grozdje in sode.
Ko smo se hitro in tiho približali vratom, smo v notranjosti zaslišali pogovor. Poročnik me je porinil naprej, da bi prisluhnil. Cul sem govorico. Bila je nemška.
«Nemci so,» sem šepetaje pojasnil.
Poročnik je spet stopil predme in brez obotavljanja poskusil, ali se vrata odpirajo. Pod pritiskom so se vdala in skoznje je udarila svetloba. Kot bi bili tu domači, smo vsi trije, drug za drugim, stopili v notranjost.
Ravnali smo natančno tako, kot so nas učili: «Nikoli ne odpirajte vrat previdno in prepočasi! Nikoli sunkovito! S tem nehote opozorite nase. Vrata odpirajte tako, kot bi doma šli
iz sobe v kopalnico. Kadar morate po stopnicah ali skozi hodnike, ne tekajte, marveč hodite tako, kot bi ženi ali materi nesli čaj na posteljo.»
In res. Stopili smo v hodnik tako, kot bi to počeli vsak dan, kot bi bila naša povsem običajna pot. Nemška vojaka v hodniku se sprva sploh nista vznemirila Potlej sta najbrž mislila, da sanjata hude, a neresnične sanje. Njun obraz, ki je bil sprva tak, kot bi vstopajočemu Fritzu hotela voščiti dobro jutro, se je v naslednjem trenutku spremenil v začudenje, nato pa v nepopisno grozo. V obraz sta kar posivela
Eden od Nemcev je stal na stopnicah, ki so vodila v klet. V rokah je držal pladenj, na katerem sta bili ročka, iz katere se je kadil čaj, in sladkorni ca. čez laket je imel pregmjen prtiček, kot ga nosijo hotelski strežaji. Drugi pa je očitno bil na straži, kajti oborožen je bil z brzostrelko, prepasano čez prsi. Vendar na glavi ni imel čelade.
Prav gotovo bi skupina, ki bi ne bila tako izvežbana kakor md, ne mogla tako brezhibno izvršiti dejanj, ki so sledila. Jaz, ki sem bil strežaju najbližji, sem mu pladenj vzel iz rok, naslednji trenutek pa ga je Stanislawski z udarcem kolta položil na tla. Z eno roko ga je pridržal, da se ni zvrnil po stopnicah. Na isti način je Lambert česnal po butioi stražarja, še preden se je ta zavediel, da ima čez prsi brzostrelko.
Nekaj ur bosta dobra Morda se bosta zbudila v ujetništvu, sem pomislil. Zadovoljen sem bil, da ju ni bilo treba ubiti! Ubijanje mi je vselej pognalo grenko slino v usta.
Potem smo šld po stopnicah navzdol. Prvi sem šel jaz. V roki sem še vedno nesel pladenj s čajem. Brzostrelka mi je visela čez prsi, v roko pa sem vzel kolt. Za mano sta šla moja tovariša, s pripravljeno brzostrelko. Pred vrati, za katerimi Je bilo slišati glasove, smo se molče spogledali. Potem mi je Stanislawski namignil. Malo nerodno sem odprl vrata, pomolil pred seboj pladenj, nato sem jih, ne preveč hitro, odprl na stežaj.
(Nadaljevanje sledi)
43 MRTVIH IN STO RANJENIH V SPOPADIH PO ULICAH LOURENCfl MflRQUESfl
V Mozambiku zadušen nov poskus upora fašističnih komandosov
Krvave nerede je zanetilo kakih 50 pripadnikov zloglasnih protigverilskih enot, ki so jih odpravljali v Lizbono - Portugalska vojska in enote Frelimo nadzorujejo položaj - Spletke imperialistov
LOURENCO MARQUES, 22. -Najmanj 43 mrtvih (27 belopoltih kolonov in 16 Afričanov) ter sto ranjenih je obračun krvavih spopadov v mozambiški prestolnici, kjer se je skupina fašistično usmerjenih Portugalskih vojakov, v glavnem Častnikov in komandosov «protigve-nlskih enot», uprla zakonitim oblastem začasne mozambiške vlade, ki jo vodita portugalski visoki komisar admiral Vitorio Crespo in Premier Joaquim Chissano, pristaš osvobodilne fronte FRELIMO.
Upor komandosov, ki so jih o-čitno manevrirali elementi razpuš-čene «salazaristične» politične policije DOS (prej PIDE), je bil v prvih jutranjih urah — po skoraj dveh dneh neredov — zatrt, le redke strele je slišati v nekaterih predmestnih četrtih in na cesti med prestolnico in nekaj desetin kilometrov oddaljenim letališčem.
Neredi so se pričeli v ponedeljek, ko je skupina nahujskanih vojakov in častnikov, pripadnikov zloglasnih «protigverilskih komandosov», ki so se med kolonialno vojno žalostno «proslavili» z množičnimi pokoli a-
friškega prebivalstva in racijami nacističnega kova, napadla pristaše osvobodilne vojske FRELIMO v centru mesta. Približali so se jim, saj niso afriški miličniki slutili nič hudega, vedoč, da vlada med portugalsko vojsko in vodstvom FRELIMO sporazum o skupnem patruljiranju ulic prestolnice. Komandos je tedaj odvrgel proti Afričanom ročno bombo in odprl ogenj iz brzostrelke. Nekaj članov FRELIMO se je zgrudilo na tla, medtem ko so drugi takoj odgovorili na ogenj. Pri tem so bili ubiti trije «komandosi» portugalske vojske. Neredi, ki so bili očitno koordinirani so se nemudoma raztegnili na druga mestna področja, predvsem pa v center, kjer se del belopoltega prebivalstva še ni sprijaznil s podelitvijo neodvisnosti Mozambiku ter v predmestne «bidonvilles», kjer živijo afriški delavci. Semkaj je vdrlo več skupin provokatorjev, ki so streljali na afriško prebivalstvo ter tako izzvali njihov trd odgovor. A-fričani so nemudoma postavili na skoraj vse ceste, ki vodijo v center mesta, barikade in začeli nad-
tftiinmimumiiiiiiiiiimiiiiiiiiimuiuiiiiiiiinifminmiiinniiiiimiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii,
ZARADI LAŽNEGA PRIČEVANJA
Dr. Ambrosio odredil aretacijo časnikarja Landa DeiFAmica
Dell'Amico naj bi namreč poudaril, da je podpis pod pismom, s katerim je sporočal, da bo plačal Rautiju 18 milijonov lir, ponarejen
MILAN, 22. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio, ki vodi dodatno preiskavo o pokolu v kmečki banki na Trgu Fontana, je danes odredil aretacijo Časnikarja Landa DeH’Amica, odgovornega urednika časopisne agencije «Montecitorio». Dell’Amico je bil obtožen hlinjenja prestopka.
Milanski sodnik, ki je že obtožil Časnikarja lažnega pričevanja, je zahteval od Dell’Amica pojasnila o Pismu, ki ga je poslal Montijevemu zetu Brunu Rifeseru. Kot je znano je časnikar v tem pismu sporočal,
tem zakoniku naj bi poleg dejanskih vojakov imeli za vojake in torej pod-vržene sodnemu postopku pred vojaškim sodiščem v primeru poskusa o-borožene vstaje tudi vsi tisti, ki so služili vojaški rok. Na tej podlagi bi preiskavo o poskusih državnih u-darov prevzeli vojaški sodniki.
V Lamezii Terme pri Catanzaru so danes pokopali mladega levičarskega delavca Adelchija Sergia Argada, katerega je v nedeljo ubil misovski aktivist De Fazio. V zvezi s preiskavo o umoru se je znatno poslabšal sodni položaj De Faziovega prijatelja in desničarskega aktivista Porchie, ki je bil doslej osumljen le nedovoljene posesti strelnega orožja, lahko pa bi bil tudi obtožen sodelovanja pri poskusu umorsi. Kaže namreč, da Porcbia ni imel v žepu zračnega samokresa, kot trdi, pač pa resnični samokres, s katerim naj bi izstrelil pet strelov.
Poplave v SFRJ
Sodnik Gerardo D’Ambrosio
da bo izročil časnikarju rimskega lista «H Tempo» in sedanjemu poslancu MSI-DN Pinu Rautiju osemnajst milijonov in pol lir ter je prosil za povračilo vsote. Dell’Amico naj bi med zasliševanjem poudaril, da je njegov podpis na pismu ponarejen, sodni izvedenec pa naj bi ugotovil, da je podpis avtentičen.
Pismo, ki ima datum 18. septembra 1989, je bilo poslano sodniku iz Trevisa Stizu. ki je prvi začel preiskavo o delovanju Frede in Venture. Treviški sodnik je pismo izročil milanskemu kolegu, kateremu je bila poverjena preiskava o pokolu na Trgu Fontana.
Kot je znano, je milanski tednik «Panorama» v svoji zadnji številki priobčil intervju z DeU'Amicom, v katerem naj bi časnikar priznal, da je pismo avtentično in da je res izročil Rautiju osemnajst milijonov lir. Poudaril je tudi, da je za svojo časopisno agencijo dobival podpore od znanega petrolejskega in-dustrijca Attilia Montija. Dan po objavi intervjuja je časnikar, ki je bil večkrat vpleten v nejasne spletke, poudaril, da ni nikoli izjavil kaj takega uredniku milanskega tednika, na kar so uredniki «Panorame» odgovorili, da imajo magnetofonski posnetek pogovora. Danes je Dell’Amico spet spremenil verzijo in dejal, da je intervju dal v trenutku, ko je bil «psihično potrt».
Popoldne je dr. D’Ambrosio zaslišal ravnatelja rimske • podružnice Montijevega podjetja SAROM Maria Urbinatija. Ta naj bi dajal Dell’Arniču denar za tiskovno agencijo.	, .
V okviru preiskave o «črni mreži» in raznih poskusih državnih udarov v Italiji se je danes v Rimu razširila govorica, da je obrambno ministrstvo izročilo sodnikom del dosjeja obveščevalne službe, ki ga je pridržalo, češ da obtožbe in poročila niso bila dovolj dokumentirana. Načelnik državnega pravdništva je demantiral govorico in prav tako so jo demantirali v drugih krogih, ki so med drugim poudarili, da so povsem neosnovane govorice o domnevnem sporu o pristojnosti.
Spor o pristojnosti bi v tem primeru lahko načelo vojaško sodstvo, kateremu naj bi po vojaškem zakoniku šla pristojnost za preiskavo. Po
BEOGRAD, 22. — Prebivalci Bosanskega Broda, ki so preteklo noč malo mirnejše spali, ker je Sava včeraj pričela upadati, so danes o-, pazili, da Sava ponovno raste, ter da je opoldne dosegla najvišji nivo 8,36 cm. Na tem področju je pod vodo 3.500 ha zemlje, večinoma njiv z neobrano koruzo. Na področju Siska Sava in Kolpa stalno naraščata v mestu je Večina hiš pod vodo, tako da so se morali prebivalci izseliti. Na področju Jasenovca je poplavljenih 30.000 ha zemlje.
B. B.
zorovati avtomobile. Pri tem je prišlo do večjega števila manjših incidentov, pretepov ali požiga avtomobilov kolonov.
Skupina upornih diverzantov je skušala vdreti tudi v prostore e-lektrične centrale, ki prestolnici Mozambika dovaja električno energijo, a je bila odbita.
Medtem so portugalske vojaške oblasti, skupaj z vodstvom FRELIMO in začasno mozambiško vlado premiera Chiasana, ukazale svojim enotam, naj v skupnih akcijah zatrejo upor in obnovijo nadzorstvo nad mestom. Res so enote, v katerih so bili Portugalci in afriški vojaki FRELIMO, prevzele nadzorstvo nad glavnimi cestnimi križišči, zastražile radijsko postajo, letališče in pristanišče. Zatem so se z uporniki spopadli v centralni «Avenida da republica». V boj so posegle tudi enote portugalskih padalcev, ki so zveste admiralu Crespu.
Upor je bil v noči med torkom in sredo popolnoma zatrt, le redka žarišča napetosti se pojavljajo občasno v nekaterih manj važnih četrtih mesta. Del upornih komandosov enot za boj z gverilo, ki so do 25. aprila najtesneje sodelovale s politično policijo fašističnega režima, so zajeli in jih z letali odpravili v Lizbono, kjer bodo verjetno pozaprli in zaslišani. Del komandosov pa se je verjetno razbežal in poskril. Pri tem ne gre izključiti, da bodo ti komandosi čakali na možen poseg kolonialističnih plačancev, katere na švedskem zbira neki milijarder z denarjem južnoafriških rasistov. Govori se, da skuša omenjeni bogataš zbrati najemniško vojsko kakih 500 ljudi, ki bi — po kongovskem primeru — vdrla na ozemlje Mozambika in zasedla, po odhodu portugalskega vojaškega garnizona, prestolnico in strateške centre. To naj bi belim kolonom, ki so pred enim mesecem brezupno poskusili organizirati secesijo po rodezijskem vzorcu, vrnilo moč in zaupanje.
Vsekakor je sedaj tudi drugi poskus fašističnih izzivačev, ki za seboj gotovo čutijo oporo mednarodnih imperialističnih krogov in, v prvi vrsti, pomoč bližnjih sosedov, južnoafriških rasistov ter ostankov zrušenega salazarističnega režima, popolnoma spodletel. Portugalska vojska in enote FRELIMO so dokazali, da spoštujejo podpisane sporazume za ustanovitev demokratičnega režima v neodvisnem Mozambiku.
S SPREJEMOM PRI JORDANSKEM KRALJU HUSEINU
Angola: dogovor o prekinitvi ognja
LUANDA, 22. — Portugalska m osvobodilno gibanje (MPLA) sta podpisala sporazum o ustavitvi sovražnosti, ki odpira stvarne perspektive za pogajanja o priznanju neodvisnosti tej zadnji portugalski koloniji v Afriki. Dogovor so podpisali v mestecu, približno 170 kilometrov od zambijske meje. Portugalsko delegacijo je vodil admiral Leonel Cardoso, medtem ko je MPLA vodil sam predsednik Agos-tinho Neto.
Kot znak dobre volje so v Lizboni dovolili predvajanja filma «Sambi-zanga», ki so ga izdelali na osvobojenem ozemlju Angole. Film je bil posnet po knjigi angolskega pisatelja Lualdina Vieira.
WwìmìfmMt
Ves svet v teh dneh zelo pozorno sledi razpravi o boju proti raku, ki se razvija na mednarodnem simpoziju kancerologov v Firencah. Na sliki (od leve proti desni) trije udeleženci simpozija: Antonio Carlos Junqueira (Brazilija), William Kilpatrick (Avstralija) in A. Caputo (Italija)
■iiimiiitiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiTiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiviiimiiiimiiiiiiiiiiiiio
PRESUNLJIVA DRUŽINSKA TRAGEDIJA V BOLOGNI
ZDRAVNICA UBILA HUDO BOLNEGA OČETA IN SLABOUMNO SESTRO
Vbrizgala jima je mirilno sredstvo in ko sta zaspala, jima je prerezala žile na zapestju, da sta izkrvavela - Hotela si je vzeti življenje a v zadnjem trenutku ji je zmanjkalo poguma in je poklicala pomoč
BOLOGNA, 22. — Zdravnica iz Bologne, 44-letna Giacomina Allocca, je danes ponoči ubila sestro in očeta in si hotela vzeti življenje. V zadnjem trenutku pa ji je zmanjkalo poguma in je začela klicati na pomoč. Žrtvi sta policijski podčastnik v pokoju Antonio Allocca, star 78 let in njegova 42-letna hči Amedea. Zdravnica jima je vbrizgni-la pomirjevalno sredstvo in ko sta zaspala, jima je prerezala žile na zapestju, da sta izkrvavela.
Policijo je poklical Giancarlo Ne-groni, 38-letni delavec, ki stanuje v istem bloku1 kot zdravnica in ki se je'' db '6.30 odpravljal na delo. «Odpravil sem se v garažo po avto — je'^bvbtìal j časnikarjem — ko sdm slišal neki glaš? Obrnil sem se in videl zdravnico, ki se je krčevito oklepala okna svojega stanovanja, noge pa so ji bingljale v prazno.» Moški je takoj poklical 113 in nekaj minut pozneje so prihiteli agenti in gasilci, ki so rešili žensko iz kočljivega položaja. Policisti pa, ki so vdrli v stanovanje, so odkrili dvojni umor: podčastnik in hčerka sta ležala vsak v svoji sobi, mrtva. Umrla sta v snu, ne da bi se sploh zavedla, kaj se jima dogaja.
«Lahko pišete — je rekla zdravnica časnikarjem preden so jo odvedli v umobolnico za kriminalce — da gre za primer evtanazije. Umreti bi pa morala tudi jaz.»
Ženska, ki je bila videti še mima, je pripravila umor hladnokrvno. Ko > je vbrizgnila očetu in sestri pomir-
jevalno sredstvo (žrtvi nista mogli meren oboroženi napad na študente.
Vzhodnonemški predsednik Stoph v Helsinkih
HELSINKI, 22. — Predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike Stoph je prispel danes na 4-dnevni uradni obisk na Finsko, prvi Stophov obisk v neki nekomunistični državi, odkar je postal predsednik NDR.
Vzhodnonemški državnik se bo
med obiskom na Finskem dvakrat sestal s finskim predsednikom Kek-konenom, s katerim se bo razgo-varjal o dvostranskih odnosih (predvsem o trgovski in kulturni izmenjavi). Govori se tudi, da naj bi Stoph razpravljal o finski zahtevi za povračilo za vojno škodo, ki jo
je nacistična vojska povzročila med zasedbo Laponske. Kot je znano je doslej NDR vedno zavračala vsakršno odgovornost za vojne zločine nacistične Nemčije.
(Na sliki: Stoph in Kekkonen na letališču v Helsinkih.)
slutiti ničesar, saj sta bili v zadnjih časih vajeni injekcij:	pred
tremi meseci so podčastniku odstranili obolelo ledvico, Amedea Allocca pa je bila psihično neuravnovešena), je počakala, da sta zaspala. Nato jima je prerezala žile. Roke jima je podložila z brisačami, da kri ne bi kapljala na tla in umazala poda.
trije Pa so obtoženi nenamernih prestopkov.
Kljub pozitivnemu dejstvu, da se je končno začel proces, pa gre pripomniti, da so se preiskovalci omejili le na «majhne ribe». Nihče od obtožencev ni imel leta 1970 višjega čina od narednika, napad na študente pa so takrat odredili častniki. Po surovi represiji je eden od poveljnikov u-žavne garde izjavil, da so bi-
bi
Ko je ugotovila, da sta sorodnika mrtva, je Giuseppina Allocca — k;
je zaposlena pri otroški bolnišnici j ** v0-“^’ pnsdjem stieljatp r.v «Gozzardini» in je zato precej zna- Irazjarjeni študentje linčali na v Bologni - sklenila, da sij Zamuda * katero se je za« vzame življinje. Najprej si je tudi |fs’ * P°s!ed,cal Paskov v
na okno V da bi skočila v smrt,’ *!?«***% tvs.e, oi)t^ce’. ^	‘	’ ’	- ’ '
,	.	-,	•	.	. j.ie javni tožilec vložil priziv, iemu pa
zadnjem trenutku se je zbaia. ^ je uprl tedanji
Mitehell -eden od glavnih -jufožencev za VVatergnte) in šele po njegovem odhodu je bila sestavljena nova porota, ki je zaključila preiskavo s i formalno obtožbo osmih pripadnikov
v zadnjem trenutku se oklenila se je okna. naslonila noge na neko vzboklico in čakala na pomoč. Tako jo je videi Giancarlo Negroni.
Zdravnica je počakala preiskoval-
veliko .se bo izbiranje ljudskih sodnikov- zavleklo za ves teden in še> prihodnji teden bo proces prešel v kliučno fazo.

Zaradi umora 4 študentov univerze v Kentu
Začetek procesa proti 8 pripadnikom ameriške državne garde
CLEVELAND, 22. - Po včerajšnji predhodni razpravi se je danes začel pred porotnim sodiščem v Clevelandu proces proti osmim pripadnikom državne garde, obtoženim umora štirih študentov iz univerze v Kentu. Policija je tedaj napadla z zverinsko surovostjo študente, ki so protestirali proti posegu ameriških čet v Kambodži.
Proces se je začel štiri leta in pol po tragičnih dogodkih na univerzi v Kentu, ko Američani vsaj formalno niso več vpleteni v vietnamsko vojno in ko je predsednik Nixon že izginil s političnega prizorišča. Na zatožni klopi sedi osem pripadnikov državne Calde: od teh se bo pet morah zagovarjati hudih zločinov kot je na
nega sodnika v svojem stanovanju jdrzavne gmcjc. in mu hladnokrvno, mirno razložila, j prvj dnov{ procesa bo;,o oosvečeni kaj je naredila. Kronisti ki so *a' i jrbiri porotnikov, ki bodo morali so kaii na stopnicah, so shša.i več | obtožencem. Ker je Kandidatov odlomkov pripovedovanja, ki osvetljujejo osebnost zdravnice: «Dobro, če rabite dokumente, so na tisti polici, a ne dotaknite se mojih o-sebnih stvari, ne delajte nereda.»
Življenje družine Allocca je teklo na videz mimo, v resnici pa je Giacomina živela v stalni živčni napetosti. Odkar ji je umrla mati pred dvema letoma, je morala o-sebno urejevati vse družinske zadeve. Sestri, ki je morala zaradi psihične neuravnovešenosti prekini študij. je po materini smrti povsem o-temnel um, oče pa je začel bolehati in je potreboval stalno zdravniško nego. Amedea Allocca je bila zelo lepa in postavna temnolasa ženska, ki pa je polagoma postajala nevarna zase in za druge. Pred nedavnim so jo zalotili v četrtem nadstropju, ko je z izvijačem v roki hotela obračunati s sosedi, češ da so prehrupni, ko hodijo. Nato je zbolel še policijski podčastnik («Bil je vedno nasmejan in prijazen z vsemi,» pravijo sosedje o njem), kar je spravilo Giacomino v obup. Odločila se je, da umori sestro in očeta in si vzame življenje.
Sinoči ob 22.30 je zdravnica vbrizgala sorodnikoma pomirjevalno sredstvo in jima prerezala žile na zapestju. Nato se je zaprla v delovno sobo in napisala dve pismi: eno naslovljeno notarju iz Dovadole, od koder je družina Allocca doma, in drugo sorodnikom. Obe pismi so policisti zaplenili na zahtevo državnega pravdnika dr. Coste, ki vodi preiskavo.
Zaključen obisk francoskega zunanjega ministra v Jordaniji
Arabski zunanji ministri pripravljajo v Rabatu dnevni red konference arabskih držav na vrhu - Huseinove grožnje
AMAN, 22. — Francoski zunanji ] minister Sauvamagues, ki je prišel včeraj na 24-urni obisk v Jordanijo, je bil danes sprejet pri jordanskem kralju Huseinu. Skopo uradno sporočilo pravi, da je pogovor, ki je trajal dobro uro, zajel vse plati vzajemnih odnosov med državama. Husein je nadalje orisal francoskemu ministru stališče Jordanije do krize na Bližnjem vzhodu, vprašanja Cis-jordanije in Palestincev. V tej zvezi1 je zagrozil, da bo povsem prezrl i vprašanje Cisjordanije, če bodo na ! arabskem vrhu, ki bo konec meseca j v Rabatu, proglasili Organizacijo Palestincev, ki živijo v Cisjordaniji.
Sauvarnagues pa je s svoje strani poudaril, da Francija soglaša z Jordanijo, ko trdi, da mora Izrael vrniti vsa ozemlja, ki jih je zasedel z vojno leta 1967, istočasno podpira pravico Palestincev do samoodločbe in zahtevo Izraela po varnih in priznanih mejah.
Državnika sta nadalje razpravljala o pogovoru, ki ga je francoski mini-ster (v tem je bil prvi zahodnoevropski državnik) imel včeraj v Bejrutu s predsednikom palestinske organizacije Arafatom. Dejstvo, da sta se Sauvarnagues in Arafat sestala je sprovociralo hudo reakcijo Izraela, a tudi komentarji nekaterih francoskih pioizraelskih krogov niso bili mili. Izraelski tisk, ki ostro napada Francoze tako zaradi včerajšnjega srečanja Sauvamagues - Arafat kot zaradi dejstva, da so glasovali za sprejem Palestincev v OZN, poudarja, da so se zaradi takega političnega nastopa odnosi med Parizom in Tel Avivom znatno ohladili in da jih obisk francoskega zunanjega ministra v Izraelu ne bo rešil.
V Rabatu se je danes začela z nekajurno zamudo konferenca arabskih zunanjih ministrov, ki imajo nalogo pripraviti dnevni red za konferenco arabskih držav na vrhu, ki se bo začela 26. tega meseca v maroški prestolnici. Po vesteh iz a-rabskih diplomatskih krogov, naj bi maroška obveščevalna služba pred nedavnim odkrila in onesposobila teroristični načrt za umor jordanskega kralja Huseina. V tej zvezi naj bi aretirali 14 palestinskih gverilcev, članov «Al Fataha», ki naj bi pripravili zaroto. Husein, ki je bil obveščen o zaroti, naj bi sklenil, da pride kljub temu v Rabat, seveda pa bodo zanj podeseterili varnostne ukrepe.
Predsednik Organizacije za osvoboditev Palestine Arafat pa je prispel danes v Ridjah, kjer se bo sestal s saudskim kraljem Feisalom, s kate-[vsem o arabici se bo
čela v soboto v Rabatu.
mu dovolili, da kazen prebije... doma. Določili so mu samo. da se mora nekajkrat tedensko javiti na bližnji policijski postaji.
Z Kahnom bodo sojeni še drugi visoki funkcionarji gestapa v Varšavi — Hans Becker, Helmudt Ort in Herbert Hundt. Vpleteni so v rrmo-
za-
ouqi Ha ,93
Pred sodniki poveljnik varšavskega gestapa
HAMBURG, 22. — Pred okrajnim sodiščem se je predstavil bivši poveljnik gestapa v Varšavi (od 1941 do 1944) Ludwig Hahn. Nacistični zločinec, ki je — med drugim — odgovoren za deportacijo in smrt nad 300 tisoč poljskih Židov v zloglasnem uničevalnem taborišču v Treblinki, je sedaj star 66 let. Pred dobrim letom dni je bil zaradi soodgovornosti v pokolu jetnikov v nacističnem zaporu Paviak (v Varšavi) obsojen na dvanajst let ječe. a ni odsedel niti enega dne. Zdravnik je namreč dokazal, da je stari zločinec «rahlega zdravja» in dobrodušni sodniki so
NEUKROTLJIV UBEŽNIK
Agenti policije v Chicagu so v velikem številu obkolili severozahodne četrti v upanju, da bodo ujeli ubežnika, ki se jim že štiri dni premeteno umika. Poveljstvo mestne policije ne skriva svoje zadrege, saj lov m kenguruja ni opravek, ki bi se ga policija lotila vsak dan. Prebivalstvo sledi poročilom o lovu z zanimanjem in z zaskrbljenostjo. In strah je upravičen, kajti žival ne štedi z brcami in krošeii, če se čuti v nevarnosti prav kot tradicionalni kenguruji risank: edina razlika je, da nima boksarskih rokavic.
Zadnjič so «Avstralca* videli v nedeljo zvečer v Mango Averne, kako se je hitro oddaljil z velikimi skoki. Od takrat se je nekam skril in ni ga bilo več na spregled «Če ne bo nikogar ogrožal — je prepričeval časnikarje neki a-gent — ga bomu ulovili, ne da bi mu storili kaj hudega.» Vprašanje pa je. kako ga bodo lahko ujeli. Policist Michael Byrne ni stoodstotno prepričan, da se bo kolegom kaj takega posrečilo. Byrne je po naključku srečal kenguruja v petek. Ne bodi ga len je izvlekel lisice in se približal živali, da bi jih ji nataknil, a kenguru ga je s tako silo brcnil v piščal, da je še dobro uro piskal na tleh, kako ga boli.
Lastnica pobeglega kenguruja je neka ženska, ki je pred nekaj dnevi telefonirala na policijsko poveljstvo: «Moj kenguru je ušel. Prosim vas, poiščite ga.» V naglici je pozabila povedati kdo je in kje stanuje.
«Avstralec» vsekakor še ne misli na spravo s policijo, «če ga bomo našli — pravi neki agent — bomo takoj obvestili krotilce zoološkega vrta. naj pridejo ponj.» «Jaz bi ga peljal na poveljstvo — pravi neki drugi — kar z «marico.» Tretji pa zagotavlja: « V ten, primeru ne bi bil rad jaz tisti, ki bo moral odpreti vrata »
žični pokol poljskih Židov v Treblinki. Računajo, da bo sodna razprava trajala nekaj mesecev.
Japonska uvaža kitajsko nafto
TOKIO. 22. — Iz energetske krize si vsak pomaga, kot more. ne-glede na mednarodna zavezništva ali ideološke predsodke. Tako utemeljuje večina japonskih časopisov sklep japonske vlade, da bo odslej uvažala iz LR Kitajske osem trilijonov ton surove nafte letno, začenši s prihodnjih letom. Plačali bodo ceno 12.80 dolarja za sod.
.......................i..........m..m......
MISLILI SO, DA GRE ZA UGRABITEV OTROKA
Šala med «judoisti» mobiiiziraia celo noč policijo v Frascati ju
V resnici so prijatelji med seboj hlinili pretep, nato pa šli na «pizzo»
FRASCATI, 22. — Neslana šala med gojenci neke telovadnice, kjer trenirajo judo. je povzročila veliko zmedo med policijo in karabinjerji v Frascatiju, blizu Rima. Več kot 24 ur je nad sto policistov in karabinjerjev, katere sta vodila načelnik letečega oddelka policije dr. Masone in načelnik kriminalističnega oddelka dr. lovinella, prebrskala vse gričevje med Frascatijem in Rocca di Papa, misleč, da gre za resno ugrabitev nekega otroka.
V torek zvečer je namreč skupina meščanov iz Frascatija bila priča nenavadnemu dogodku. Opazili so «otroka» (v resnici je to bil osemnajstletni fant zelo nizke postave) domnevne starosti 10 ali 12 let, kateremu se je približal motofurgon. S furgona je skočilo nekaj mladeničev, ki so Se vrgli nanj. Po nekaj minutah pretepanja so «otroka» naložili na furgon in z njim odbrzeli v noč.
Tedaj se je nekaj prič odpravilo na policijo, kjer so prijavili «ugrabitev». Ena izmed prič si je zabeležila tudi evidenčno tablico vozila: «Rim BO 7007». Kratka preiskava je v policijskih krogih utemeljila sum, da gre za ugrabitev. Evidenčna tablica je namreč bila v seznamu ukradenih vozil iz leta 1969. Po Frascatiju se je razširila tudi vest, da je ugrabljeni otrok eden izmed štirih sinov ravnatelja krajevnega vodovoda, inženirja Luigija Grazianija, ki je pa pozno zvečer vest demantiral.
Policisti so bili tembolj prepričani. da gre za pravo in resno ugrabitev. ker ni do torka opoldne nihče prijavil ugrabitve in je torej ime «otroka» bilo neznano. Prepričani so
bili torej, da so ugrabitelji že navezali stik z otrokovo družino in ji zabičali, naj tega ne naznani policiji.
Tako se je pričela koordinirana akcija, v kateri je sodelovalo nad sto agentov, ki so vso noč brskali po borovih gozdičkih nad Frascatijem in zapuščenih zidanicah v prostranih vinogradih tega vinorodnega področja.
Vsa akcija ni obrodila najmanjšega rezultata. Policija je imela samo na razpolago štiri priče, ki so verodostojno opisale dogodek v središču Frascatija in vztrajala v iskanju, dokler se ni rešitev ponudila sama.
V jutranjih urah so namreč krajevni časopisi zabeležili vest o ugrabitvi, o kateri je vedelo že vse prebivalstvo. Opoldne pa se je v krajevni komisariat javne varnosti javil o-semnajstletni mladenič, Roberto Gabrielli iz Rocca di Papa, trga nekaj kilometrov južno od Frascatija. Povedal je, da se je vračal iz telovadnice, ko se mu je približal furgon. Na njem so bili njegovi prijatelji, prav tako judoisti, četverica mladeničev je uprizorila na ulici kratko vajo v judu z napadom na tovariša, ki se je branil s par «prijemi», nato pa «klonil» njihovi premoči. Naložili so ga na furgon, ki je odbrzel — ob splošnem smehu in veselju — do neke bližnje gostilne, kjer so skupaj pojedli «pizzo» in zalili prijateljsko srečanje z več litri prijetne kapljice iz Frascatija. Domov so se vrnili v noč ter nič hudega sluteč spali, medtem ko so agenti brezupno iskali «ugrabljenega otroka».
Gabriellijevo verzijo dogodka so
potrdili tudi «ugrabitelji», njegovi prijatelji Claudio Pilati. Riccardo Mar-chietti, Osvaldo di Ruscio (vsi stari 18 let) ter 32-letni Nicola Pasculli. Vsi so poudarili, da si sploh niso predstavljali, da bo iz «nedolžne šale» med prijatelji nastal tak škandal.
Verjetno pa se je peterica judoistov ob svojem čudnem obnašanju zamislila, saj jih je zaskrbljenost gnala najprej k odvetniku in šele nato na policijski komisariat. Tu za sedaj še ne vedo. kaj storiti. Mladeniče bi lahko obtožili za «simulacijo
zločina», vendar ni dokazov, da so zares nameravah. Kaj pa, če bila zares nedolžna šala?
Obsojena ženska, ki je ubila posiljevalca
MONTEREY, 22. — V tem kalifornijskem mestu se je zaključil proces, ki je razburil ameriške simpati-zeikp «feminističnega» gibanja.
Sodili so namreč «O-letni ženski. Inez Garcia, ki sta jo dva moška posilila. ženska se je zaklela maščevanju, dolgo iskala enega izmed po siljevalcev in ga ubila. Kmalu nato so jo aretirali. Preiskovalcem je Jenska izjavila, da je ponosna na svoje dejanje in da obžaluje samo, da njen strel ni mogel doseči tudi drugega posiljevalca.
Inez Garcia je bila obsojena na težko zaporno kazen. Obsojena je bila na dosmrtno ječo, s pripombo, da ji bo kazen skrajšana na pet let zapora.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: pollelna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	23. oktobra 1974
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno «
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi. 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P" oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Jt.r.i.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
Obračun enoletnega dela tabornikov «Modrega vala»
Pogled v foyer slovenskega Dijaškega doma v Trstu med občnim zborom tabornikov rodu «Modrega vala», ki je bil preteklo nedeljo
PETI «EX TEMPORE» KASTE
Prvonagrajeni na «ex tempore» KASTE, Demetrij Cej, pred svojo sliko
Slovenska zamejska mladina razvija razveseljivo dejavnost, ki izpričuje njeno vsestransko angažiranost v sklopu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vsem je še živo pred očmi nedavna tako v organizacijskem kot v političnem oziru nadvse uspela proslava 50-letnice Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je s štafetnimi teki preko vsega primorskega o-zemlja na obeh straneh meje, od slovenske Istre do Rezije, povezala v en sam šopek našo mladino. Na tej proslavi je sodelovala tudi taborniška organizacija rodu «Modrega vala», ki je imela v nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem je podala obračun svojega enoletnega dela in obenem izdelala smernice za nadaljnje delo. Ob izredno razvejani športni dejavnosti je prav ta organizacija ena najbolj živih in zdravih celic naše zamejske mladine, saj se v njej gojitev ljubezni do prirode prepleta z razvijanjem narodnostne zavesti.
Starosta Aldo Rupel • Skala podaja občnemu zboru poročilo o dejavnosti
Slikarska umetnost ima v naših krajih bogato tradicijo in mirno lahko trdimo, da so prav naši zamejski slikarji prispevali v preteklosti in prispevajo tudi danes velik delež v skupno slovensko umetnostno zakladnico. Zdi se, da je naš človek nagnjen k slikanju, morda tudi zato, da izraža svoj čustveni odnos do prirode, ki je sestavni del naše eksistence. Nič čudnega zato, če prav pri nas tako zelo uspevajo razne množične slikarske manifestacije, znane pod nazivom «ex tempore», na katerih se zberejo tako poklicni kot amaterski slikarji in v časovno omejenem razdobju vržejo na platno svoje umetniško prekvašene vtise realnega sveta. Zadnjo tako uspelo manifestacijo je priredil klub bivših dijakov slovenskega trgovskega zavoda KASTA. Med okrog 100 udeleženci je prvo mesto pripadlo slikarju Demetriju Ceju med poklicnimi umetniki, pa tudi med ostalim! nagrajenci je mnogo Slovencev.
Udeležence občnega zbora pozdravlja predstavnik zveze tabornikov Slovenije
Počastitev 30-letnice smrti Frausina in Kolariča
Pogled v dvorano kina Verdi med sobotno slovesnostjo
Prejšnjo soboto je bila v milj-ski kinodvorani «Verdi» na pobudo krajevne sekcije KPI počastitev spomina dveh milj-skih antifašističnih borcev Kolariča in Frausina ob 30-letnici njune smrti. Svečanost se je vključevala v širši okvir proslavljanja pomembnih dogodkov pred tridesetimi leti in v današnje okvire boja proti fašizmu v državi in proti prevratniškim naklepom združene reakcije proti demokratični državi, zrastli iz oboroženega odporniškega in narodnoosvobodilnega boja. Govorniki so poudarili, da je boj za demokracijo in za pravice delovnih ljudi neločljivo povezan z bojem proti fašizmu, ki predstavlja danes po 30 letih še vedno zelo resno nevarnost, ker je povezan z gospodarskimi interesi velekapitala in s strateškimi interesi medna-narodnega imperializma.
Na slovesnosti je v slovenščini govoril Peter Viola od Korošcev
NA OBISKU V KLETEH NAŠIH VINOGRADNIKOV V DOLINSKEM BREGU IN V MILJSKIH HRIBIH
Kako bo z letošnjim vinskim pridelkom? O tem se v teh dneh vprašujejo naši vinogradniki v tržaški okolici, ko zvedavo srkajo mošt in stro-
kovnjaško ocenjujejo njegove lastnosti in možnosti zorenja. Povprašali smo nekatere med njimi in odgovor je bil skoraj pri vseh enak: Letina je več
časa kazala, da bo po količini sicer bolj skromna, po kvaliteti pa kar dobra, če ne celo zelo dobra. Toda dolgotrajno deževno in hladno vreme v
dneh pred trgatvijo je tudi to upanje skvarilo. Sladkorja je bilo v jagodah manj, kot bi ga moralo biti za dobro kvaliteto. Če bi vreme zdržalo vsaj
še nekaj dni, pa bi bilo seveda drugače. Toda kar je je, narava je opravila svoje, sedaj pa pride do veljave le še kletarska sposobnost, saj je
tudi od dobrega kletarja v mnogočem odvisna kvaliteta vinskega pridelka. Naši vinogradniki so zato prepričani, da bo vino tudi letos dobro
in da bo šlo v denar, tako da trud le ne bo zaman. Sicer pa počakajmo še malo, da kapljica dozori, pa jo bomo lahko tudi sami pokušali... za sv.
Martina. Potem bomo lahko sodili, dotlej pa srečno ...
(Foto Magajna)