Delegatsko glasilo občine Murska Sobota
Številka 1
Leto VI
30. januarja 1986
2 - DELEGATSKI VESTNIK
VSEBINA
POROČILO O DELU SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA IN NJENIH ORGANOV V MANDATNEM OBDOBJU 1982-1986
STRAN 21 VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
POROČILO
O DELU SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA IN NJENIH
ORGANOV V MANDATNEM OBDOBJU 1982-1986
Za obdobje od leta 1982—1986 je značilno, da so se gospodarske razmere močno zaostrile, tako v Jugoslaviji kot v očbini. Prizadevanja delovnih ljudi in občanov za dvig proizvodnje so bila delno uspešna, kljub poslabšanju osebnih in družbenih razmer. Posebno v drugi polovici mandatnega obdobja so bile konfliktne situacije pogoste (izgube v OZD, zaostajanje osebnih dohodkov na področju družbenih dejavnosti, skaljeni samoupravni odnosi, itd.). Takšne razmere so močno vplivale na uveljavljanje in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in s tem tudi na razvoj delegatskih odnosov. Delo zborov občinske skupščine, Izvršnega sveta in njenih organov je bilo zahtevno in raznoliko, ter usmerjeno predvsem k naslednjim vprašanjem:
—	pripravi in sprejemanju planskih aktov za srednjeročno in dolgoročno obdobje;
—	stabilizacijskim prizadevanjem;
	— spremljanju uresničevanja sprejete politike;
—	oblikovanju referendumskega programa za uvedbo občinskega samoprispevka;
—	razvoju kmetijstva;
—	odpravi konfliktnih situacij v OZD;
—	skladnejšemu razvoju krajevnih skupnosti;
—	razvijanju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter še k mnogim drugim vprašanjem.
V tem obdobju so bila vložena dodatna prizadevanja in skrb za uveljavljanje in nadaljni razvoj delegatskih odnosov. Zaostrene gospodarske in družbene razmere so v določeni meri zavrle rezultate teh prizadevanj. Administrativni posegi državnih organov so močno zmanjšali vpliv delegatov, delovnih ljudi in občanov na odločanje, kar je vplivalo na pasivnost delegatov na sejah. Odraz takšnega stanja se je pokazal tudi v udeležbi na sejah, posebno še v zadnjem obdobju in v drugih organiziranih oblikah aktivnosti delegatov in delovnih ljudi. Ne glede na takšno stanje se je delegatski sistem potrdil kot oblika in način uresničevanja samoupravnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Predsedstvo Skupščine občine in zbori občinske skupščine so ob obravnavi poročila za dvoletno mandatno obdobje analizirali predloge delegacij in delegatov ter svoje delovanje usmerili na odpravo slabosti in pomanjkljivosti. Prizadevanja skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in delegatov so bila usmerjena na tesnejše medsebojno povezovanje delegacij, boljše obveščanje, demokratični dialog med delegati, na pripravo ustreznega
gradiva, boljše povratno informiranje, izobraževanje delegatov in druge konkretne oblike dela, ki so v določeni meri vplivale na uveljavljanje delegatskih odnosov. Zbori občinske skupščine so bili v drugem delu mandatnega obdobja sproti obveščeni o delu skupin delegatov, njihovih predlogih in mnenjih, ki so bila posredovana zborom republiške skupščine, ter je bila s tem dana delegatom možnost dodatnega vplivanja na odločanje v republiški skupščini.
Za uveljavitev samoupravljanja kot temeljnega odnosa v našem političnem sistemu so odgovorni vsi delovni ljudje in občani, zlasti pa subjektivne sile, družbenopolitične organizacije, poslovodni organi in vodstveni delavci v OZD. Večja zavzetost in poostrena odgovornost teh dejavnikov bo vplivala na odpravo vrste pomanjkljivosti v uresničevanju delegatskih odnosov. V takšnih, z gospodarskimi in družbenimi problemi obremenjenih razmerah so delovali v preteklem mandatnem obdobju zbori občinske skupščine. Bolj kot v preteklih mandatnih obdobjih so se ukvarjali z neposrednimi vprašanji gospodarjenja in razvoja občine. Okrepila se je zavest o medsebojni soodvisnosti in solidarnosti združenega dela za razvoj občine.
Na področju družbenoekonomskega razvoja občine je tudi v zaostrenih in spremenjenih pogojih gospodarjenja bil dosežen določen napredek. V letih 1982 do 1986 so bila dosežena naslednja gospodarska gibanja: družbeni proizvod se je povečal povprečno letno za 3 %, industrijska proizvodnja za 2,9 %, kmetijska proizvodnja za 2,8 % in izvoz za 11,5 %.
Družbeni proizvod občine se je povečal od 8,29 milijard din v letu 1982 na 28,09 milijard din v letu 1985 in narodni dohodek na prebivalca od 126.543 din v letu 1982 na 425.000 din v letu 1985. Število zaposlenih seje v občini povečalo od 18.595 v letu 1982 na 20.662 delavcev v letu 1985 in je naraščalo povprečno letno za 2,1 %. V združenem delu se je število delavcev povečalo od 17.971 v letu 1982 na 19.054 v letu 1985.
V letih 1982—1985 je bilo porabljenih za investicije v osnovna sredstva 13,85 milijard din od tega v gospodarstvu 12,37 milijard din in negospodarstvo 1,48 milijard din. Tako je bilo za investicije v občini namenjeno povprečno letno 18,9 % vredosti družbenega proizvoda in od tega za investicije v gospodarstvo 16,8% in v negospodarstvo 2,1 % vrednosti družbenega proizvoda.
Ugodni rezultati so bili doseženi v proizvodnji hrane. Proizvodnja mesa prašičev se je povečala od 14.786 ton na 15.500 ton, govedi od 8.311 ton na 9.928 ton, pšenice od 33.008 ton na 34.091 ton, koruze od 48.710 ton na 50.303 ton, mleka od 42,410.000 litrov v letu 1982 na 45.339.000 litrov v letu 1985.
Dosežena gospodarska gibanja v občini so v večini kazalcev hitrejša od povprečnih v SR Sloveniji, predvsem zaradi hitrejših rasti v letu 1982 in 1983. V letu 1984 zlasti v letu 1985 je prišlo do upadanja gospodarske rasti in gibanja v občini v letu 1985 zaostajajo za povprečnimi slovenskimi. Do takšnih gibanj je prišlo zlasti zaradi poslabšanja ekonomskega položaja kmetijstva in živilsko-predelovalne ter kovinske industrije. Zaradi takega stanja so se povečale izgube, obresti od kreditov za obratna sredstva in zmanjšala akomulacija. Primanjkuje novih proizvodnih programov, novih delovnih mest, narašča pa število iskalcev zaposlitve. Ne prihaja tudi do kvalitetnega prestruktuira-nja gospodarstva.
V tem obdobju je bilo v občini zgrajenih 499 družbenih in 1153 individualnih stanovanj ter asfaltiranih 18 km cest. Opravljene so bile
tudi načrtovane izgradnje vodno gospodarskih in elektro gospodarskih objektov, komunalnih naprav in telefonije.
Na področju družbenih dejavnosti se je nadaljevalo z izgradnjo prostorskih zmogljivosti in skrbelo za izboljšanje materialnih in kadrovskih pogojev delovanja teh dejavnosti. Zadnji dve leti, zlasti v letu 1985 so bili vloženi napori za izboljšanje materialnega položaja delavcev zaposlenih v družbenih dejavnostih.
V tem obdobju je bil dograjen kirurški blok splošne bolnišnice, zgrajene so bile osnovne šole v Puconcih in Mačkovcih, ter podružnična c snovna šola v Dolencih. Na področju otroškega varstva so bili pridobljeni vzgojno varstveni oddelki v Lipovcih, Mačkovcih, Murski Soboti in Beltincih.
Nadaljevalo se je s politiko in aktivnostmi skladnejšega razvoja občine kot celote in pospeševal razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti zlasti na področju izgradnje komunalnih in ostalih infrastrukturnih objektov.
DELO ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Zbori občinske skupščine so v mandatnem obdobju 1982—1986 obravnavali aktualna vprašanja življenja in dela ter razvoja občine in republike. Posebna pozornost je bila dana stabilizacijskim prizadevanjem in spremljanju uresničevanja sprejete politike. Poleg tekočega spremljanja gospodarskih gibanj so zbori obravnavali in usmerjali razvoj posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti in posameznih organizacij združenega dela. Zbori so obravnavali stanje, razvoj in problematiko kovinsko predelovalne industrije, gradbeništva, trgovine in še drugih dejavnosti. Sprotno so bile obravnavane organizacije združenega dela, ki so poslovale z izgubo ali so bili moteni samoupravni odnosi (mesna industrija, Blisk, Šolski center tehniško-peda-goške usmeritve, itd). Zbori občinske skupščine so usmerjali razvoj kmetijstva z obravnavanjem in sprejemanjem setvenih planov, spremljanjem njihovega uresničevanja, obravnavanjem kmetijske zakonodaje in usmerjanjem dolgoročnega razvoja kmetijstva. Na področju družbenih dejavnosti so bila obravnavana predvsem naslednja aktualna vprašanja: financiranje družbenih dejavnosti, zdravstveno varstvo, stanje in problematika Romov, usmerjeno izobraževanje in še mnoga druga vprašanja.
Zbori občinske skupščine so tekoče spremljali gospodarska gibanja, zaposlovanje, delitev dohodka in osebnih dohodkov, uresničevanje kadrovske politike in druga vprašanja.
Normativna dejavnost je bila obsežna, saj so zbori občinske skupščine sprejeli več kot 100 odlokov, vrsto sklepov o volitvah in imenovanjih in drugih kadrovskih vprašanjih ter o drugih vprašanjih, ki so v pristojnosti občinske skupščine (soglasja k statutom, samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom, itd.). Zbori občinske skupščine so se vključevali kot konferenca delegacij v delo republiške skupščine. Obravnavali so najpomembnejša vprašanja razvoja SR Slovenije (Resolucija o družbeno ekonomskem razvoju, družbene plane, razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti, vrsto zakonskih predpisov ter drugih vprašanj, itd.), zavzemali stališča in dajali pobude. V tem obdobju so zbori obravnavali 25 vprašanj iz pristojnosti skupščine SR Slovenije. Povezanost zborov s skupinami delegatov ni bila v vsem obdobju najbolj ustrezna. Izboljšala se je v zadnjem obdobju, ko so skupine delegatov sprotno obveščale zbore o svojem delu, predlogih in stališčih, ki so jih posredovale zborom republiške skupščine. Po teh vprašanjih zbori občinske skupščine niso dovolj aktivno sodelovali ter usmerjali delo skupin delegatov.
Programiranje dela zborov je postala redna oblika dela za oblikovanje aktivnosti dela zborov, Izvršnega sveta in nekaterih delovnih teles zborov. V oblikovanje programa dela so se v večji meri vključevale delegacije in delegati, družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti s svojimi pobudami in predlogi. Letni program dela in periodični delovni načrti so dajali usmeritve za delo Izvršnega sveta, delovnih teles in drugih organov ter v določenem obsegu tudi samoupravnih interesnih skupnosti. V njihovo uresničevanje so se vkjučevale tudi družbenopolitične organizacije. Prizadevanja za razbremenitev dela zborov so bila brez večjega uspeha, na kar so vplivali predvsem pozitivni predpisi, ki so se prepočasi prilagajali delu delegatskih skupščin. Vrsta vprašanj je bila dana zborom v obravnavo in sprejem le formalno (statuti organizacij združenega dela, nekatera kadrovska vprašanja, itd.).
Oblike dela zborov občinske skupščine so bile različne (ločene seje zborov, skupna zasedanja dveh ali treh zborov), čeprav so prevladovala skupna zasedanja. Mnenja o oblikah dela zborov so med delegati različna, ter jih je potrebno proučiti. Sklicevanje sej zborov občinske skupščine in posredovanje gradiva je potekalo pretežno v določenih rokih. Pri pripravi gradiva je dosežen določen napredek, čeprav še niso iskoriščene vse možnosti za enostavno in učinkovito obveščanje delegatov, delovnih ljudi in občanov. Še vedno je premalo oovzetkov gradiv in variantnih predlogov.
Aktivnost delegatov v zborih občinske skupščine je bila odvisna od obravnavanih vprašanj in primerne priprave gradiva. Ta se je močno povečala v zboru združenega dela, medtem ko je v zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru ostala v glavnem na istem nivoju.
Zbori občinske skupščine so v večji meri preverjali uresničevanje sprejete politike in ob tem dajali dodatne pobude in usmeritve organom in organizacijam za njihovo uresničevanje. Še vedno je premajhna skrb delegatov in delegacij za izvajanje sprejete politike v skupščini.
Vpliv zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnostim družbenopolitičnega zbora na gospodarski in družbeni razvoj občine se je okrepil.
Sodelovanje skupščine občine z drugimi občinami v Sloveniji se je okrepilo. Najtesnejše sodelovanje obstaja med občinami Pomurja. Pomembni so bili stiki in sodelovanje s pobrateno občino Paračin. Močno so se okrepili stiki in sodelovanje z mestom Ingolstadt in obmejnimi občinami v Avstriji ter v zadnjem obdobju tudi z LR Madžarsko.
Zaostrene ekonomske in družbene razmere, nepravočasno in nedosledno odpravljanje vzrokov kriznih žarišč in konfliktnih situacij so se odrazile v različnih pogledih na urejanje posameznih vprašanj tako med delegati kot družbenopolitičnimi organizacijami. Različnost mnenj je prišla do izraza predvsem na področju urbanizma in imela za posledico odstop predsednika Skupščine občine. Družbenopolitične organizacije kot delegatska baza družbenopolitičnega zbora niso vedno enotno in usklajeno delovale v zborih občinske skupščine, zlasti ne v družbenopolitičnem zboru. Takšno stanje je povzročilo odstop predsednice družbenopolitičnega zbora.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Zbor združenega dela ima 70 delegatskih mest. Na volitvah marca 1982 je bilo v 105 TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih izvoljenih 778 delegatov. Neposredno ima eno oziroma dve delegatski mesti v zboru 29 temeljnih delegacij, ostale pa se povezujejo v 35 konferenc delegacij (dve delegatski mesti imajo 4 delegacije). Delegacije štejejo od 7 do 9 članov.
V delovanju konferenc delegacij se pojavljajo določeni problemi, predvsem tam, kjer se več oddaljenih manjših organizacij in skupnosti povezuje v konferenco delegacij (prevozi, nadomeščanje, predvsem v šolstvu, narava dela itd.). Te težave so izrazitejše pri konferencah delegacij, ki jih oblikujejo delovne enote z majhnim številom za-5 poslenih (razna predstavništva, poslovne enote trgovskih organizacij ...). Ponekod pa je vzrok neaktivnosti konferenc delegacij nezainteresiranost in neaktivnost delovnih skupnosti kot tudi samih delegatov.
Funkcijo delegacije vrši 87 delovnih skupnosti.
V skladu z zakonom o volitvah sta na področju državnih organov, DPO, društev in oboroženih sil SFRJ formirani dve skupni delegaciji. Zaradi večjega števila delovnih skupnosti, ki oblikujejo skupno delegacijo ni možnosti, da bi vsaka delovna skupnost imela v delegaciji svojega delegata, kar je eden izmed vzrokov za težave pri delovanju teh delegacij.
V obdobju od konstituiranja do konca leta 1985 je imel zbor združenega dela 47 delovnih sej. Od tega je imel 5 ločenih sej, 6 skupnih zasedanj z zborom krajevnih skupnosti, 1 skupno zasedanje z družbenopolitičnim zborom in 35 skupnih zasedanj z ZKS in DPZ.
V zadnjem obdobju se je kot oblika dela močno uveljavilo skupno zasedanje vseh treh zborov, kar vpliva na zmanjšanje z ustavo opredeljene specifične vloge zbora združenega dela.
Zbor je v tem mandatnem obdobju obravnaval 158 tematskih vprašanj, 107 odlokov od tega 64 v enofaznem postopku in 43 v dvofaznem postopku. Nadalje je zbor obravnaval 12 družbenih dogovorov in 3 samoupravne sporazume, 63 upravnih zadev in 25 zadev iz republiške pristojnosti. Zbor je opravil 125 volitev, imenovanj, oz. razrešitev. V zboru je bilo postavljenih 23 delegatskih vprašanj. V primerjavi z prejšnjim mandatnim obdobjem se je število delegatskih vprašanj močno zmanjšalo (od 75 na 23). Delegacije so na zastavljena vprašanja dobile ustrezne odgovore in niso zahtevale dodatnih pojasnil oz. imele pripomb.
Udeležba delegatov na sejah zbora združenega dela znaša 74 % oziroma se je sej zbora udeležilo povprečno 52 delegatov. Največ je bilo na seji prisotnih 68 delegatov, najmanj pa 37. Ena seja zbora proti koncu zaradi odhodov delegatov ni bila sklepčna.
Na vseh sejah zbora so bili prisotni delegati iz Mure - DSSS, Ljubljanske banke in OVIZ-a. Redno so se udeleževali sej delegati iz naslednjih delegacij oz. konf. delegacij: Mura—TOZD Perilo, Mura— TOZD Oblačila, Mesna industrija, Agromerkur, Potrošnik—TOZD Izbira, potrošnik—TOZD Veleprodaja, Agroservis, Upravni organi, Temeljno sodišče, skupna delegacija delovnih skupnosti DPO in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in še nekateri drugi. Zelo slaba udeležba delegatov na sejah zbora združenega dela je iz naslednjih delegacij oz. konferenc delegacij:
Petrol-TOZD Maloprodaja (delegat bil prisoten na 3 sejah), Osnovna šola Kuzma (na 6 sejah), Temeljna zadružna organizacija M. Sobota, Cankova, G. Petrovci, Martjanci, Splošna bolnica, ki so se udeležili manj kot polovice saj zbora.
Za slabosti v delovanju zbora združenega dela je najpogosteje kriva neaktivnost temeljnih delegacij in konferenc delegacij. Ugotavljamo, da je aktivnost delegatov odvisna predvsem od vsebine obrav-
DELEGATSKI VESTNIK - 3
STRAN 23 VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
navanih vprašanj, ustreznosti priprave gradiva, kot tudi strokovne pomoči, ki ju nudijo delegacijam ustrezne strokovne službe.
Aktivnost se je v tem mandatnem obdobju močno izboljšala, vendar ugotavljamo, da se v razprave vključujejo predvsem vedno iste delegacije oz. konference delegacij. Tako so se najpogosteje v razpravo vključevali delegati naslednjih delegacij oz. konferenc delegacij: Mura (50 x), O VIZ (15 x), KG Rakičan in skupna delegacija delovnih skukpnosti DPO in drugih delovnih skupnosti (10 x) Mesna industrija (9x), Panonija, PZC—DSSS (6x), Pomurje (5x).
Nekatere delegacije oz. konference delegacij se v štiriletnem obdobju niso nobenkrat vključile v razpravo. Teh je 24. Aktivnost je po številu razprav zadovoljiva, ne pa po številu delegacij oz. konferenc delegacij.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Zbor krajevnih skupnosti ima 47 delegatskih mest. Na volitvah v marcu 1982 so bili v krajevnih skupnostih izvoljeni 404 delegati. Vse delegacije KS imajo v zboru neposredno delegatsko mesto, KS G. Petrovci, Grad, Mačkovci, Rogašovci in Tišina pa 2 delegatski mesti. V obdobju od volitev pa do izteka leta 1985 je imel zbor 47 sej. Ena seja ni bila sklepčna.
Od vseh sej je bilo 6 ločenih, zbor je 35 krat zasedal skupaj z zborom združenega dela in družbenopolitičnim zborom ter 6 krat z zborom združenega dela.
Zbor krajevnih skupnosti je obravnaval 106 tematskih vprašanj, 108 odlokov (od tega 68 v enofaznem postopku), 14 družbenih dogovorov in 3 samoupravne sporazume, 22 vprašanj iz republiške pristojnosti ter vrsto stališč, priporočil in upravnih zadev.
Zbor je opravil 102 volitev, imenovanj in razrešitev. V zboru je bilo postavljeno 73 delegatskih vprašanj. Po vsebini so bila vprašanja dokaj raznolika, vendar se je še vedno največ vprašanj nanašalo na cestno-komunalno problematiko.
Sej zbora KS se je povprečno udeležilo 33 delegatov, najmanj pa 24. Vseh sej sta se udeležila delegata KS B. Kidriča M. Sobota in en delegat KS Rogašovci. Delegat KS Petroča se je udeležil le 7 sej, slab-' ša pa je bila udeležba delegatov KS Lipa (17 sej), Kuzma in Melinci (19 sej) ter Čepinci (20 sej). Povprečno j na seji razpravljali 3 delegati, največ na eni seji 10 delegatov.
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
Družbenopolitični zbor Skupščine občine je opravljal svoje naloge v skladu s pristojnostmi, ki jih določa statut občine. Obravnaval in odločal je o vprašanjih za katere je izrecno pristojni in le v manjši meri se je vključeval v obravnavo drugih vprašanj, kot zainteresirani zbor.
Zbor je imel 49 sej od tega je imel 12 ločenih sej. Vsa druga vprašanja je obravnaval na skupnem zasedanju z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti. Obravnaval je 73 tematskih vprašanj in 11 odlokov. Udeležba delegatov je znašala 67 % in je slabša kot v prejšnjem mandatnem obdobju.
1	delegat se je udeležil samo 1 seje. Povprečno se je za sejoopra-vičilo 6 delegatov, oz. 20 %. To je delno vplivalo na aktivnost delegatov na sejah, ki je bila večja na ločenih sejah kot na skupnih zasedanjih. Povezanost delegatov z družbenopolitičnimi organizacijami v vsem mandatnem obdobju ni bila primerna in zadovoljiva.
IZVRŠNI SVET
L UVOD
Izvršni svet skupščine občine se je v tekočem mandatnem obdobju vključeval v razreševanje problematike na vseh področjih družbe-no-ekonomskega življenja ter pripravljal gradiva za seje zborov skupščine s konkretnimi stališči in predlogi do posameznih obravnavanih vprašanj. Spremljal je izvajanje dogovorjene politike, predpisov in splošnih aktov, družbehih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki so jih sprejeli zbori skupščine. Delo izvršnega sveta je potekalo na sejah in v stalnih delovnih telesih, posluževal pa se je tudi občasnih delovnih teles, ki jih je imenoval za posamezna tekoča konkretna vprašanja. Člani izvršnega sveta so bili vključeni v sanacijske komisije, gradbene odbore in druge organe, ki so se ukvarjali z razreševanjem problematike po določenih področjih. Z namenom usklajevanja tekoče ekonomske politike je izvršni svet organiziral razgovore s poslovodnimi organi po posameznih področjih dejavnosti. Na teh razgovorih se je razreševala problematika poslovnih rezultatov, likvidnostne težave, izgube, zaloge,' razporejanje osebnih dohodkov, zaposlovanje, investicije in podobno. Bilo je organiziranih tudi veliko obiskov članov izvršnega sveta v organizacijah združenega dela, kjer so se vključevali v razreševanje težav teh organizacij.
Izvršni svet je o svojem delu tekoče seznanjal predsedstvo občinske skupščine, vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij ter druge organizacije in skupnosti. Člani izvršnega sveta so aktivno sodelovali v organih družbenopolitičnih organizacij in po potrebi poročali ali pojasnjevali določena vprašanja.
V tekočem mandatnem obdobju je izvršni svet imel 164 sej, od tega 160 rednih in 4 izredne seje. Skupno je bilo obravnavanih 1084 točk dnevnega reda in sprejeti 1804 konkretni sklepi ter 154 ugotovi
tev, stališč, priporočil in predlogov. 152 krat je obravnaval različne osnutke in predloge odlokov ter odločb.
Izdal je 28 odredb in 20 krat razpravljal o družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih iz občinske pristojnosti.
Izvršni svet se je vključeval v obravnavo in sodeloval pri pripravi predpisov, dogovorov in sporazumov, ki so se sprejemali v širši družbenopolitični skupnosti. Tako je na svojih sejah 102 krat obravnaval osnutke in predloge zakonov, resolucije in pomembnejša poročila ter 59 krat družbene dogovore in samoupravne sporazume.
Izvršni svet je največ pozornosti namenil spremljanju in obravnavi gospodarskih gibanj, usklajevanju vseh oblik porabe, organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti, problemom družbenih dejavnosti in drugim pomembnim vprašanjem. V tem obdobju je bilo veliko dela s pripravo planskih dokumentov, prostorsko problematiko in drugimi pravnimi akti. Podrobno je bilo obdelanih nekaj dejavnosti, o katerih so razpravljali zbori skupščine.
Vsa gradiva za seje zborov skupščine je praviloma predhodno obravnaval izvršni svet in do njih sprejel ustrezna stališča. Izvršni svet je za seje zborov skupščine pripravljal tudi posamezne informacije, analize, poročila ter osnutke, oziroma predloge normativnih aktov. Uvodne obrazložitve k materialom, ki jih je predložil zborom skupščine, so na sejah zborov podali člani izvršnega sveta, zadolženi za posamezna področja, ali delavci pristojnih upravnih organov.
V zadnjem času se je okrepilo sodelovanje med izvršnim svetom in organizacijami združenega dela. V zaostrenih gospodarskih razmerah so se iskale predvsem skupne rešitve za odpravo nekaterih pomanjkljivosti in dogovarjale naloge za izvajanje širše sprejetih usmeritev gospodarske politike. Ob tem je potrebno poudariti, da je izvršni svet predvsem skrbel za realizacijo sprejetih usmeritev na področju razporejanja dohodka in uskladitev vseh oblik porabe z dohodkovnimi možnostmi. Izvajanje sprejete politike je izvršni svet večkrat postavljalo v položaj, ko se je moral vključevati v problematiko samoupravnih interesnih skupnosti in s tem neugodno vplival na učinkovitost svobodne menjave dela. V skladu s pristojnostmi je močno izpostavljena odgovornost in vloga izvršnega sveta za stanje na vseh področjih v občini, premalo pa je ta odgovornost in vloga opredeljena tudi s konkretnimi pristojnostmi, katerih se izvršni svet lahko posluži ob neizvajanju skupščinskih sklepov in stališč, oziroma neizvajanju resolucije, sprejetih planskih dokumentov ali drugih dogovorjenih nalog.
OZD so se premalo vključevale v izvajanje sprejetih sklepov in stališč. Na izvršni svet so se obračale predvsem, ko so zašle v težave, premalo pa so se preko svojih delegatov vključevale v obravnavo in oblikovanje skupščinskih materialov in predlogov izvršnega sveta.Ta-ko se je izvršni svet neposredno vključeval v razreševanje problematike, manj pozornosti pa je namenil iskanju novih programov in hitrejšemu razvoju tistih organizacij, ki dosegajo ugodnejše poslovne rezultate. OZD s področja družbenih dejavnosti pa so pogosto skušale razreševati problematiko v neposredni povezavi z izvršnim svetom in ne po ustaljeni samoupravni poti.
2.	PODROČJE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA IN DRUŽBENO PLANIRANJE
V obravnavanem obdobju je velik del aktivnosti na področju družbenoekonomskega razvoja izvršni svet namenil spremembam in dopolnitvam srednjeročnih planov. Pripravil je spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana občine in družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 s posebnim poudarkom na prostorskem delu in uskladitvi tega z interventnim zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč v SRS. V času javne razprave o spremembah in dopolnitvah družbenega plana je organiziral in vodil obravnave in usklajevanja namenske rabe prostora po vseh krajevnih skupnostih v občini. Vključeval se je v obravnave sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana in družbenega plana SR Slovenije 1981-1985.
Izvršni svet je pripravil in predlagal v sprejem zborom skupščine občine smernice za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1986—1990, dogovor o temeljih družbenega plana in družbeni plan občine za obdobje 1986—1990 ter dolgoročni plan razvoja občine za obdobje od leta 1986 do 2000. Obravnaval je tudi vse planske dokumente SR Slovenije za obdobje 1986—1990 in dolgoročni plan razvoja SR Slovenije do leta 2000. Do vseh teh dokumentov je zavzel svoja stališča in podal konkretne pripombe ter predloge za dopolnitev. Obravnaval in sprejemal je tudi svoja stališča do izvajanja zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije.
Izvršni svet je pripravljal letne resolucije družbenoekonomskega razvoja občine o uresničevanju družbenega plana občine v letih 1981 — 1985. Obravnaval je resolucije družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije ter se s konkretnimi pripombami in predlogi vključeval v oblikovanje teh dokumentov.
Tromesečno je spremljal in ocenjeval gospodarska gibanja, gibanja skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije občine za vsako tekoče leto. Sprejemal in predlagal je zborom občine v sprejem stališča in aktivnosti za odpravljanje ugotovljenih negativnih gibanj in uresničevanju zastavljenih ciljev in nalog.
4 - DELEGATSKI VESTNIK
Izvršni svet je preko stabilizacijske komisije spremljal izvajanje stabilizacijskih programov v OZD in samoupravnih skupnostih. Najmanj dvakrat letno je izvedel obiske in razgovore v OZD gospodarstva in se dogovoril za aktivnosti pri odpravljanju negativnih gibanj v OZD ter podvzemanju ustreznih ukrepov za doseganje planskih in re-solucijskih ciljev, s posebnim poudarkom na zmanjševanju poslovnih stroškov, povečevanju izvoza na konvertibilno tržišče, optimiranju zalog, varčevanju in'racionalni rabi energike ipd.
Trimesečno je spremljal in analiziral gibanje osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe v občini ter ugotavljal usklajenost tovrstne porabe z doseženimi poslovnimi rezultati in določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka.
V skladu s pristojnostmi je predlagal zborom skupščine v sprejem ustrezne ukrepe za prekoračitelje oz. kršitelje dogovora.
Na področju razvoja drobnega gospodarstva je bila izdelana analiza razvoja drobnega gospodarstva v občini. Na podlagi te je izvršni svet predlagal skupščini občine v sprejem stališča, priporočila in usmeritve nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva. Pripravljen in sprejet je bil tudi družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini. Izdelana je bila analiza o stanju in razvoju domače in umetne obrti v občini ter sprejeta stališča o aktivnostih pospeševanja te dejavnosti. Obravnavana je bila tudi analiza razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji in v zvezi s tem sprejeta določena stališča. S konkretnimi pripombami in predlogi se je izvršni svet vključil tudi v obravnavo osnutka in predloga sprememb in dopolnitev obrtnega zakona v SRS.
Vse navedene aktivnosti so prispevale k izboljšanju stanja in hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva.
Zaradi pospešitve gospodarskega razvoja občine in odpravljanja določenih neugodnih gibanj v tem obdobju je izvršni svet pripravil analize stanja in razvoja kovinsko-predelovalne, tekstilne, kmetijske in živilsko-predelovalne industrije v občini. Na osnovi teh analiz so zbori skupščine občine sprejeli stališča, priporočila in usmeritve o nadaljnjem razvoju teh dejavnosti.
Zaradi zaostalih pogojev gospodarjenja so se nekatere OZD srečevale z večjimi težavami ter zapadle v izgube, zlasti v zadnjem času. Izvršni svet je sproti spremljal, obravnaval in se vključeval v razreševanje problematike v teh organizacijah ter obravnaval njihove sanacijske programe. Zaradi težkega stanja v DO Panonija TOZD Kmetijska mehanizacija se je posebno angažiral v tej organizaciji in ves čas sodeloval pri preusmerjanju proizvodnje, iskanju novih programov, reševanju finančnih in likvidnostnih težav ter dolgoročni sanaciji te organizacije.
Vključeval se je tudi v razreševanje problematike TOZD Blisk, TOZD Opekarne Puconci, DO Platane, DO SOBOTA in izvajanje sanacijskega programa v DO Mesna industrija. Za prvi dve temeljni organizaciji je izvršni svet predlagal tudi ukrepe družbenega varstva in sodeloval pri saniranju stanja v času izvajanja ukrepov družbenega varstva.
V tem času je izvršni svet delal tudi na konkretnih predlogih povezovanja, uvajanja in pridobivanja novih proizvodnih programov. Izvedena je bila povezava Panonije in Bliska. TOZD Gradbeništvo DO SOBOTA z DO Pomurje ter organizacija cestne in komunalne dejavnosti.
Opravljenih je bilo več razgovorov o prenosu programov iz drugih območij Slovenije. Razgovori so potekali z Železarno Ravne, IMV Novo mesto, TAM Maribor, Donitom Medvode. V teku so aktivnosti za prenos določenih programov iz Železarne Ravne v DO Panonija TOZD Kmetijska mehanizacija in iz TAM Maribor v DO Agroservis.
Izvršni svet je tekoče spremljal in trimesečno obravnaval informacijo o preskrbi tržišča v občini z blagom široke potrošnje ter po potrebi sprejemal ukrepe o izboljšanju preskrbe, vključno z uravnavanjem blagovnih rezerv. Vključeval se je v razreševanje problematike preskrbe s premogom in nekaterimi naftnimi derivati.
V skladu s svojimi pristojnostmi se je vključeval v usklajevanje in izvajanje začrtane politike cen stanarin, komunalnih storitev in tehničnih pregledov.
Ob navedenih pomembnejših nalogah s področja družbenoeko nomskega razvoja in planiranja v občini je izvršni svet opravil še vrsto drugih nalog in aktivnosti. Med drugim je obravnaval vse predloge novih investicijskih vlaganj v OZD in samoupravnih skupnostih v občini in dal o njih svoja mnenja, vrsto samoupravnih sporazumov, dogovorov, osnutke in predloge zakonov, različne informacije ipd. Do vseh navedenih materialov je pripravil svoja stališča in se tvorno vključeval v oblikovanje njihove vsebine.
3.	KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, ŽIVILSTVO
Delo izvršnega sveta je bilo na področju kmetijske in gozdarske dejavnosti usmerjeno na vprašanja, ki naj zagotovijo izvajanje srednjeročnega programa. Ker je imelo v zaostrenih pogojih gospodarjenja in težav na področju naložb v ostalih panogah, kmetijstvo in živilstvo določene možnosti in prednosti, si je prizadeval, da bi te bile čimbolje uveljavljene. V tem interesu se je neposredno povezoval z organizacijami združenega dela in sodeloval z interesnimi skupnost
mi; predvsem s kmetijsko zemljiško skupnostjo in skupnostjo za pospeševanje kmetijstva.
Naloge izvršnega sveta so bile usmetjene predvsem k vprašanjem nadaljnjega razvoja poljedelstva in živinoreje. V poljedelstvu oziroma rastlinski proizvodnji, kateri je srednjeročni plan določil temeljne naloge za nadaljnji razvoj živinoreje na doma pridelani krmi, je bil dosežen pomemben napredek. Izvršni svet je preko koordinacijskega odbora za rastlinsko proizvodnjo usklajeval naloge in vprašanja, ki so bila vezana na setvene plane (jesenska in spomladanska setev), na plane odkupa, oskrbo z reprodukcijskim materialom in delom pospeševalne službe. V tem cilju je tudi določal lastne ukrepe za izvajanje nalog, predvsem na področju davčne politike, z uvedbo olajšav na realizirano proizvodnjo, z odloki oziroma akti o uvedbi melioracij in komasacij, z določanjem prispevne stopnje za intervencijska sredstva in določanjem nadomestil za uporabo zemljišč za nekmetijske namene.
V izvajanju zemljiške politike je izvršni svet tudi neposredno sodeloval pri razporejanju zemljišč v območja in bil angažiran preko komasacijske komisije v izvajanju nalog na področju naložb. Zaradi obsežnejših potreb je določil kadrovske okrepitve za izvajanje teh nalog. Na področju melioracij je bil angažiran na usklajevanju nekaterih vprašanj, ki so nastajala ob njihovem izvajanju. Dvakrat je v tem času obravnaval poročila o izvajanju nalog na področju zemljiških operacij, vsako leto pa tudi potrjeval zaključni račun in predračun intervencijskih sredstev v proizvodnji hrane in blagovnih rezerv. Na področju slednjih je zagotavljal njihov minimalni obseg, predvsem pa sredstva za izgradnjo skladiščnega prostora, potrebnega tem namenom.
Na področju zdravstvenega varstva živali je obravnaval in predložil plan za obdobje 1983 — 1990, vsako leto izdajal odredbe o taksah za veterinarsko-higiensko področje in za ukrepe na področju varstva pred živalskimi kužnimi boleznimi ter v zvezi s tem sodeloval pri reševanju vprašanj odstranjevanja živalskih odpadkov, ki so nastala ob rekonstrukciji kafilerije.
Izvršni svet je sodeloval tudi s skupnostjo severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo in ji pomagal pri organizaciji in delovanju sistema ter financiranju nalog.
V letu 1985 je Skupščina SRS obravnavala več zakonskih predlogov, kakor zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč, zakon o preživninskem varstvu kmetov, zakon o združevanju kmetov in zakon o zdravstvenem varstvu živali. Izvršni svet je k tem zakonom zavzemal svoja stališča in jih posredoval delegacijam.
Na področju lova je izvršni svet preko komisije vzdrževal povezavo z lovsko zvezo in vsako leto obravnaval realizacijo srednjeročnega programa vzgoje in odstrela divjadi. Zavzemal je svoja stališča tudi do nekaterih vprašanj o odškodninah za škodo po divjadi. Spremljal je izpolnjevanje ribiškega programa s posebnim poudarkom na možnostih izkoriščanja Ledavskega jezera in zavzel svoja stališča do vprašanj, ki so nastajala ob razmejitvah ribiških okolišev.
Na področju gozdarstva je izvršni svet obravnaval poročili gozdnogospodarske organizacije o stanju v tej panogi in za realizacijo dolgoročnih programov gozdnogojitvenih nalog sprejel nekatera stališča in sklepe.
Na področju živilstva se je izvršni svet soočal z nekaterimi vprašanji, ki zadevajo dohodkovni položaj mesne industrije in vzreje piščancev ter primarne kmetijske proizvodnje. Sodeloval je v oblikovanju stališč, ki jih je zastopala delegacija v republiški skupščini ob obravnavi položaja agroživilskega kompleksa. Zavzemal se je za uveljavitev tistih nalog, ki jih je republiška skupščina določila občinam in njenim organom.
4.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Zaostrene gospodarske razmere so se v obravnavanem obdobju močno odražale tudi na področju družbenih dejavnosti, zato je bila ta tematika pogosto v razpravi na sejah izvršnega sveta. Najpogosteje so izstopali problemi finančne narave in to navadno v drugi polovici koledarskega leta, ko je bilo že znano, da so realna gibanja bistveno drugačna od planiranih, tako na področju gibanja cen oziroma materialnih stroškov, kakor tudi glede rasti osebnih dohodkov.
Izvršni svet je tekoče spremljal poslovanje SIS oziroma izvajalskih organizacij na področju družbenih dejavnosti in sproti predlagal spremembe bilance sredstev in prispevnih stopenj v skladu z dejanskimi gibanji. Posamezni delegati so sicer kritično ocenjevali večkratno spreminjanje bilance in prispevnih stopenj med letom, vendar je bilo le na tak način možno SIS-om zagotavljati potrebna sredstva, obenem pa preprečevati ustvarjanje presežkov na računih SIS in neutemeljeno obremenjevanje združenega dela.
Najbolj je realizacija letnih programov odstopila od prvotno planiranih v zdravstvu, kar je razumljivo, saj je na tem področju glede na veljavne pravice do zdravstvenega varstva nemogoče natančno načrtovati obseg storitev za leto naprej. Na področju družbenih dejavnosti, še posebej pa v zdravstvu, je na porabo sredstev bistveno vplivala močna rast cen, specifično za zdravstvo pa je uveljavljanje zdravstvenih pravic izven pomurskega zdravstvenega centra ali takoimenovani odliv, kjer so cene storitev običajno bistveno višje -kot v okviru po-
DELEGATSKI VESTNIK - 5
STRAN 24 VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
murskega zdravstvenega centra in se zaradi višjih cen storitev odliv povečuje, kljub fizičnemu zmanjševanju.
Izvršni svet je močno izpostavil programe stabilizacijskih ukrepov na področju družbenih dejavnosti in tekoče spremljal njihovo izvajanje. Kljub prizadevanjem po čimbolj varčnem in racionalnem trošenju družbenih sredstev pa je iz leta v leto bila prisotna pereča finančna problematika, ki je iz že omenjenih vzrokov najbolj izstopala na področju zdravstva in šolstva.
Izvršni svet je navedeno problematiko razreševal tekoče, v sodelovanju z organi SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in izvajalskimi organizacijami. Ob razpravah o periodičnih in letnih analizah poslovanja SIS oziroma njihovih izvajalskih organizacij je posvečal posebno pozornost gibanju materialnih stroškov in osebnih dohodkov ter si prizadeval za uresničevanje resolucijskih usmeritev po izenačevanju materialnega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti z delavci v gospodarstvu. Na pobudo izvršnega sveta so bile vsako leto pripravljene periodične in letne analize o gibanju osebnih dohodkov, ki so služile kot izhodišče za sprejemanje ustreznih stališč in usmeritev. Tako je bila za leto 1985 dana pobuda o 10% hitrejši rasti osebnih dohodkov na področju osnovnega šolstva, zaradi večjega zaostajanja v letu 1984.
Poleg poslovnih poročil je izvršni svet obravnaval tudi poročila o realizaciji letnih delovnih programov na področju šolstva, zdravstva, otroškega varstva, izvajanja socialne politike, itd. Sprejeta stališča so izpostavljala predvsem prizadevanja za čim večjo kvaliteto dela, za podružbljanje teh dejavnosti ter za racionalno porabo družbenih sredstev.
Izvršni svet je obravnaval še številna druga tematska vprašanja: problematiko Romov, uresničevanje pravic madžarske narodnosti in njenih pripadnikov, stanje na področju naravne in kulturne dediščine, analizo zdravstvenega stanja v Pomurju, problematiko ostarelih oseb, uresničevanje zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s posebnim poudarkom na zavarovanju kmetov itd. O vseh obravnavanih vprašanjih je izvršni svet vedno sprejel tudi ustrezna stališča in predloge za razreševanje odprtih vprašanj in problemov ter jih posredoval odgovornim in zainteresiranim dejavnikom z zadolžitvijo, da v določenem roku poročajo o realizaciji. Nekatera od navedenih tematskih vprašanj je predlagal v obravnavo zborom občinske skupščine.
Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja je izvršni svet večkrat obravnaval vprašanje razmestitve vzgojnoizobraževalnih programov v Pomurju in zagovarjal stališče, da je potrebno mladini pomurske regije zagotoviti večje možnosti za vključevanje v srednje usmerjeno izobraževanje predvsem: z ohranitvijo dosedanjih programov, povečanjem obsega izobraževanja na V. zahtevnostni stopnji in s pridobitvijo novih programov, predvsem elektro usmeritve.
Izvršni svet se je v začetku obravnavanega obdobja aktivno vključil v združevanje strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v skupno strokovno službo.
Predvsem v letu 1985 je usmeril precejšnjo aktivnost v pripravo srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov za področje družbenih dejavnosti.
5.	URBANIZEM, GRADBENIŠTVO, KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE
Na področju urejanja prostora je izvršni svet namenil največjo pozornost sprejemanju nove prostorske zakonodaje in pripravi podzakonskih predpisov ter planskih aktov. Po sprejetju zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in sprejeti kategorizaciji zemljišč je izvršni isvet izdelal spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985. Tvorno seje vključeval v spremljanje in obravnavo prostorskih zakonov v vseh fazah sprejemanja, zlasti zakona o urejanju prostora, zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter zakona o graditvi objektov. Po sprejetju navedenih zakonov je izvršni svet sprejel akcijske programe o uresničevanju le-teh in zadolžil upravni organ za njihovo izvajanje in pripravo podzakonskih predpisov. V zvezi s tem je pripravil odlok o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda ter odlok o uskladitvi urbanističnega načrta mesta Murska Sobota in urbanističnega programa občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985, oziroma njegovimi spremembami in dopolnitvami za to obdobje.
Po programu priprave prostorskih izvedbenih aktov so bile sprejete spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za obrtno servisno cono »Agroservis«, zazidalni načrt ob Trstenjakovi ulici, spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za Moravske toplice in lokacijski načrt za plinovod Boreči—Murska Sobota. V zaključni fazi sprejemanja pa je zazidalni načrt stanovanjske zazidave ob Razlagovi ulici v Murski Soboti, zazidalni načrt za območje med Št. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovega Voranca ulico, ureditveni načrt za naselje Dokležovje, za odlagališče komunalnih odpadkov, za namakanje kmetijskih površin na območju Beltinci —Nemščak in ureditveni načrt za melioriranje več manjših kmetijskih kompleksov KG Rakičan. V pripravi pa je še ureditveni načrt »Kamešnica« in odlok o
določitvi pomožnih objektov, za katere ne bo potrebno lokacijsko dovoljenje.
Prav tako je izvršni svet sodeloval pri pripravi sprememb dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega'zemljišča ali gozda ter na tej podlagi sprejel odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti.
Na področju cestnega, komunalnega in vodnega gospodarstva je namenil največjo pozornost uresničevanju zakona o cestah in zakona o komunalni dejavnosti ter stanju in vzdrževanju komunalnih objektov in naprav v občini Murska Sobota. V tej zvezi je obravnaval poročilo o stanju in vzdrževanju komunalnih objektov in naprav ter sprejel smernice za reševanje te pereče problematike v prihodnje. Od normativne dejavnosti je na področju cestnega gospodarstva oblikoval odlok o nerazvrščenih prometnih površinah, s katerim je občinska skupščina uredila uporabo in vzdrževanje javnih poti ter pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, katerih osnovna sredstva so te poti.
Upadanje sredstev za redno vzdrževanje cest in njihovo slabo vzdrževanje je narekovalo' sprotno spremljanje problematike ter zavzemanje za zavarovanje in varstvo obstoječe cestne mreže.
Aktivno se je vključil tudi v pripravo in sprejem zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti ter urejanju pokopališč, nadalje v problematiko vodooskrbe v občini, obravnavi stanja mostov in individualnih urbanistično-pravnih zadev.
Na podlagi veljavne zakonodaje je v preteklem obdobju zaradi uresničevanja predpisov s področja premoženjskega prava izvršni svet predlagal več izvedbenih aktov, in sicer: odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Murska Sobota, na podlagi katerega se je uvedlo plačilo rrispevka za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Odlok je bil usklajen z dogovorom, ki so ga sprejele občinske skupščine, ravno tako pa je bila določena tudi vrednost točke za izračun nadomestila. Kot doslej je vsako leto posebej z odlokom bila določena povprečna gradbena cena, kot osnova za izračun vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine.
Nova zakonodaja-na področju stavbnih zemljišč je prinesla tudi za izvršni svet nove zadolžitve. Že pred sprejetjem zakona o stavbnih zemljiščih se je izvršni svet vključil v razpravo, po sprejetju zakona pa pristopil k izvajanju določil. Sprejel je akcijski program za njegovo izvajanje in v zvezi s tem imenoval odbor za ustanovitev sklada stavbnih zemljišč. Ustanovljen je bil sklad stavbnih zemljišč, ki bo izvajal naloge s področja pridobivanja, opremljanja in oddajanja stavbnih zemljišč.
S področja premoženjsko pravnih zadev je izvršni svet obravnaval tudi informacije o določenih vprašanjih, kot je to poročilo o opuščenih stavbah družbene lastnine, vknjižbo pravice uporabe za za nacionalizirana stavbna zemljišča, neurejeno zemljiškoknjižno stanje za zemljišča akumulacije Ledavsko jezero in posamezne druge zadeve.
Na področju stanovanjskega gospodarstva so izstopale naloge uveljavljanja in uresničevanja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. V tej zvezi so bili sprejeti odloki: o hišnem redu, podstano-vanjskih razmerjih in povečanju stanarin v občini M. Sobota. Posebej široko pa je obravnaval problematiko hišne samouprave v naši občini in sanacijo ogrevanja na kompleksu Lendavska-sever.
V tem obdobju je bila ustanovljena tudi prva stanovanjska zadruga Čemelavci in enotna delovna skupnost skupnih služb SIS materialne dejavnosti.
Na področju urejanja prostora so se občani in delovne organizacije premalo vključevali v pripravo prostorske izvedbenih dokumentov, zaradi česar prihaja do problemov ob njihovem izvajanju in do pogostih predlogov za spremembe in dopolnitve. Vzporedno z realizacijo sprejetih izhodišč za urejanje prostora je izvršni svet nenehno obravnaval vprašanja vplivov na okolje in s tem varovanja okolja.
6.	KADROVSKA POLITIKA, ZAPOSLOVANJE IN ŠTIPENDIRANJE
Izvršni svet je v tem mandatu spremljal uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki. Obravnaval je poročilo o uresničevanju določil družbenega dogovora in ga skupaj s stališči predložil zborom občinske skupščine. Po sklepu zborov občinske skupščine je pozval vse organizacije in skupnosti na doslednejše izvajanje določil družbenega dogovora. Pri tem je tudi opozoril, da mora v večji meri kadrovska politika postati sestavni del posameznih poslovnih odločitev (proizvodne, razvojne, komercialne), saj je uspešnost uresničevanja sleherne politike odvisna predvsem od ustreznih kadrov.
Izvršni svet je spremljal in vsako leto obravnaval analizo o trajanju mandata individualnih poslovodnih organov in poročilo o kadrovanju individualnih in kolegijskih poslovodnih organov ter se posebej a angažiral pri nekaterih problemih v kadrovanju: ukrepi družbenega varstva in vršilci dolžnosti poslovodnih organov.
Izvršni svet je tromesečno spremljal problematiko zaposlovanja v občini, večjega poudarka in poglobljene razprave je bila deležna vsako leto polletna in letna analiza uresničevanja plana s vsaja
Izvršni svet se je zavzemal, da bi zmanjšali šte. i; iskalcev zapo
6 - DELEGATSKI VESTNIK
slitev in politiko zaposlovanja (racionalnega in produktivnega) povezali s cilji ekonomske politike. Spremljal je in si prizadeval za ukinjanje oz. zmanjševanje pogodbenega in nadurnega dela ter dela upokojencev in podpiral prizadevanja za uvajanje večizmenskega dela tam, kjer za to obstojajo pogoji. Prizadeval si je tudi, da bi organizacije in skupnosti uresničevale določila samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja in spremljal zaposlovanje v upravnih organih skupščine občine.
V skladu z določili družbenega dogovora o kadrovski politiki je obravnaval poročilo o podeljenih odlikovanjih, priznanjih in nagradah.
Izvršni svet je spremljal uresničevanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju in se zavzemal za povečanje obsega kadrovskih štipendij v primerjavi s štipendijami iz združenih sredstev in na temeljito ugotavljanje socialno ekonomskih razmer štipendistov oz. njihovih družin.
V svojih stališčih je opozarjal na bolj smotrno uporabo teh sredstev v obliki kritja dejanskih stroškov štipendistom oz. šolajoči se mladini, s čimer pa ni uspel.
Razen navedenega je izvršni svet obravnaval: poročilo o problematiki delavcev na začasnem delu v tujini, kadrovsko strukturo delavcev v upravnih organih, izobraževanje in načrtovanje kadrov v upravnih organih ter vpis in-poklicne namere osmošolcev.
7.	PODROČJE SPLOŠNE PORABE
Na področju splošne porabe, pridobivanja in razporejanja sredstev občinskega proračuna je izvršni svet imel v zadnjih letih veliko usklajevalnih nalog, predvsem zaradi omejitev in večjih zahtevkov porabnikov od dovoljene porabe. Opravil je prenos financiranja nekaterih nalog iz proračuna na druge nosilce.
V skladu s predpisi je obravnaval osnutke in predloge ter rebalanse proračuna in zaključne račune.
Vsako leto je obravnaval dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe.
Izvršni svet je stalno spremljal proračunsko porabo in le-to sprotno usklajeval z družbenopolitičnimi organizacijami, z medobčinskimi organi in drugimi organizacijami.
Izvršni svet je tekoče spremljal in analiziral delo upravnih organov. Najmanj enkrat letno je obravnaval poročilo in program Medobčinske inšpekcijske službe, občasno pa tudi poročilo pravosodnih organov, fiprave za notranje zadeve in drugih organov.
Aktivno je sodeloval pri reorganizaciji samoupravne organiziranosti delavcev občinske uprave v enotno delovno skupnost.
Kljub težavam pri financiranju osnovne dejavnosti je izvršni svet skrbel za posodobitev dela v upravnih organih. Nabavljen je bil računalnik za potrebe geodetske uprave in drugih organov, obnovljen vozni park z zamenjavo nekaterih dotrajanih vozil in opravljeno najnujnejše vzdrževanje upravnih zgradb.
8.	DRUŽBENI PRIHODKI
Vsa vprašanja s področja dela uprave za družbene prihodke je predhodno obravnaval družbeni svet za področje davčne politike. Izvršni svet je obravnaval le konkretne predloge tega sveta, predvsem pa republiški dogovor o usklajevanju davčne politike.
Vzporedno z dogovorom so bili obravnavani osnutki in predlogi odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve v občini M. Sobota in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prometu nepremičnin.
Izvršni svet je sprotno spremljal pregled obremenitev in plačil davkov in prispevkov ter odstotek izterjave teh obveznosti. Izterjava v zadnjih dveh letih je bila zadovoljiva, saj se je gibala med 96 % v letu 1984 in 97,2 % v letu 1985. Prav tako so se sprotno reševale vloge občanov, ki živijo v težjih socialnih razmerah. V upravičenih primerih je bilo po predhodnem ugotovitvenem postopku in mnenju predstavnikov krajevnih skupnosti, davčni dolg delno ali v celoti odpisan. Obstaja še nekaj odprtih večjih dolgov na obrti, ki so zaenkrat neizterljive, zelo pa bremenijo odstotek izterjave. Davčni dolgovi, ki niso bili plačani, so v glavnem zemljiško-knjižno zavarovani pri sodišču v korist občine.
V letu 1984, ko je stopil v veljavo novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov, je prišla v pristojnost uprave za družbene prihodke odmera in izterjava tega prispevka. Odmera še ni stekla tako kot bi morala, predvsem zaradi problemov s službo AOP.
9.	NOTRANJE zadeve, ljudska obramba in družbena SAMOZAŠČITA
Izvršni svet je tekoče spremljal delo in aktivnosti s področja notranjih zadev. Posebno pozornost je namenil obravnavi poročila o stanju družbene samozaščite v OZD občine, delu komisije za vozniške izpite, opravljanjiF«nničnih pregledov vozil in aktivnostim v zvezi z volilnimi imeniki.
Izvršni^Vetje obravnaval in sprejel spremembe družbenega dogovora o enotnem informacijskem sistemu na področju notranjih zadev v SRS. V okviru razvoja tega sistema sta bila nabavljena dva ter
minala in tiskalnik, kar naj bi omogočilo nemoteno delo in prehod na popolno računalniško vodenje evidenc.
Obravnavano je bilo poročilo uprave za notranje zadeve M. Sobota in postaje milice M. Sobota.
Izvršni svet je ugotovil, da v tem obdobju ni bilo večjih varno-stno-političnih problemov, ter da so pristojne službe uspešno delovale. Posebej je izvršni svet opozoril na preventivno delovanje za odpravo negativnih pojavov na področju varovanja družbenega premoženja in požarnega varstva. Ugodno je ocenil delo vodij varnostnih okolišev in se zavzel za ureditev mejnih prehodov.
Pri obravnavi stanja družbene samozaščite v OZD je izvršni svet ugotovil, da stanje ni zadovoljivo in, da se bodo morale OZD na tem področju bolj angažirati ter odpraviti pomanjkljivosti.
S področja splošne ljudske obrambe je izvršni svet obravnaval organiziranost in delovanje civilne zaščite y občini. Obravnaval je tudi poročilo o organiziranosti in opremljenosti enot in štabov civilne zaščite v OZD in KS ter njihovo usposobljenost za izvajanje ukrepov civilne zaščite.
V skladu s sprejetimi političnimi usmeritvami in stališči republiških organov ter sprejetimi zveznimi in republiškimi predpisi je izvršni svet obravnaval predlog odloka o določitvi minimuma sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi. Sprejeti odlok jze zavezal delovne ljudi in občane ter OZD in delovne skupnosti, da postopno nabavljajo predpisana zaščitna sredstva. Seznanil se je tudi s potekom akcije za nabavo zaščitnih sredstev v OZD, KS in delovnih skupnostih v občini, ki jo je organiziral sekretariat za ljudsko obrambo.
Obravnaval je informacijo o dopolnjenosti obrambnih načrtov ter izdelavi in ažurnosti varnostnih načrtov poverjeništev izvršnega sveta. Spremljal je stanje obrambnih priprav v OZD, SIS, KS in državnih organih ter določal naloge SLO in DS glede dograjevanja obrambnih in varnostnih načrtov in nudenja strokovne pomoči na tem področju. Obravnaval je informacijo o realizaciji popolnitve enot teritorialne obrambe in njene opremljenosti. Seznanil se je s stanjem organiziranosti in delovanjem zvez in službe za opazovanje in obveščanje ter izvajanjem priprav za mobilizacijo sil in sredstev. Izvršni svet je pripravljal in izvajal vaje gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini ter v zvezi s tem sprejemal ustrezne zaključke.
10.	OSTALA PODROČJA DELA
Izvršni svet je sodeloval z izvršnimi sveti ostalih pomurskih občin, med drugim pa tudi z izvršnim svetom Ljubljana—Center. Med pomurskimi izvršnimi sveti je ostala v veljavi praksa o izmenjavi gradiv za seje izvršnega sveta, na sestankih pa so se usklajevala tudi nekatera druga vprašanja, ki jih ni obravnavala skupščina skupnosti pomurskih občin. To velja predvsem za področje davkov in prispevkov, nekaterih kmetijskih vprašanj, za področje delovanja medobčinskih inšpekcijskih služb in pravosodnih organov. Na področju obmejnega sodelovanja je vzdrževal stike s predstavniki sosednjih okrajnih glavarstev v Bad Radkersburgu, Feldbachu in Jennersdorfu v interesu razvijanja dobrososedskih odnosov ter reševanju nekaterih konkretnih vprašanj. Vključil se je v vzpostavljanje stikov med družbenopolitičnima skupnostima M. Sobota in Kbrmenda na Madžarskem.
Izvršni svet je sodeloval v stikih s pobrateno občino Paračin v znamenju utrjevanja bratskih vezi znotraj federacije, prav tako pa tudi s partnerskim mestom Ingolstadt v cilju krepitve sodelovanja in razumevanja v širnem prostoru ter z avstrijsko-jugoslovanskim društvom v Celovcu.
Izvršni svet je v obravnavanem obdobju vzdrževal povezavo s krajevnimi skupnostmi in jim v okviru svojih pristojnosti pomagal pri izvajanju njihovih nalog. To dejavnost je opravljal tako, da je letno dva do trikrat pripravil s predsedniki svetov KS razgovore o najaktualnejših vprašanjih in nalogah ter jih seznanjal s stanjem v občini.
Vsako leto je pripravil poročilo o izvajanju razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti in predlog za dodelitev sredstev solidarnosti.
Ob izteku srednjeročnega obdobja je pripravil poročilo o vprašanjih financiranja razvojnih programov manj razvitih KS, predlog za spremenjeni način financiranja za naslednje srednjeročno obdobje in spremembe kriterijev za določitev manj razvitih območij.
Izvršni svet je v okviru možnosti obravnaval tudi sredstva za funkcionalne potrebe krajevnih skupnosti in pomagal pri urejevanju nekaterih vprašanj okrog krajevnih samoprispevkov. Usklajeval je tudi vprašanja v odnosih KS — SIS, predvsem na področju cestne in komunalne dejavnosti ter KS in PTT podjetja, kar zadeva izgradnjo telefonskih omrežij.
Izvršni svet je v skladu s srednjeročnimi načrti sodeloval pri izdelavi programov in organiziranju mladinskih delovnih akcij v občini ter skrbel za racionalno porabo sredstev za pokrivanje materialnih sredstev.
»Izvršni svet je v okviru svojih pristojnosti spremljal dotok sredstev občinskega samoprispevka ter letno obravnaval in spremljal izvajanje njegovega programa. Še posebno pozornost je posvečal realizaciji na področju zdravstva in v tem pogledu tesno sodeloval v medobčinskem organu. Za naslednje srednjeročno obdobje 1986—1990 je
DELEGATSKI VESTNIK - 7
STRAN 22 VESTNIK, 30. JANUARJA 1986
pripravil osnutek oz. predlog novega občinskega samoprispevka oz. programa ter v pripravah zanj najtesneje sodeloval z občinsko konferenco SZDL in samoupravnima skupnostima za ceste in izobraževanje.
Vprašanja odnosov med našo samoupravno družbo in verskimi skupnostmi je izvršni svet urejal preko komisije za odnose z verskimi skupnostmi. V obravnavanem obdobju je bila poleg tekoče problematike obravnavana analiza o izvajanju odloka o pogrebnih svečanostih, ter dokončno razrešeno vprašanje ureditve židovskega pokopališča v M. Soboti.
DELOVNA TELESA OBČINSKE SKUPŠČINE IN ZBOROV
Pomembno delo so v tem mandatnem obdobju opravila delovna telesa občinske skupščine in zborov (odbori, komisije, skupine delegatov, delegacije, itd.). Občinska skupščina in zbori imajo ustanovljenih več delovnih teles, v katerih sodeluje cca 300 članov. Vsa delovna telesa so obravnavala več 1000 vsebinskih vprašanj in imela 382 sej. Pri delu delovnih teles so se pojavljali določeni problemi, zlasti pa:
—	pogosta nesklepčnost sej ali minimalna sklepčnost ni zagotavljala kvalitetnega dela. Vzroki za takšno stanje so delo v neustreznem kadrovanju in nezainteresiranosti posameznikov za delo v delovnem telesu;
—	družbeni sveti v občini niso zaživeli. V tem obdobju je njihovo delo povsem zamrlo. Delovala tudi ni komisija za spremljanje uresničevanja Zakona o združenem delu in Svet občine;
—	povezava skupin delegatov iz področja vzgoje in izobraževanja (sedež v Ljutomeru), državnih organov in zasebnih obrtnih dejavnosti (sedež v Mariboru) s skupščino občine in njenih organov ni bila zadovoljiva;
—	članstvo istih oseb v delovnih telesih občinske skupščine in organih družbenopolitičnih skupnosti kadar obravnavajo ista vprašanja ni primerno.
1.	SVET ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
Svet za SLO in DS Skupščine občine M. Sobota je v tem obdobju imel 11. sej. Udeležba na sejah je bila dobra.
S področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je v mejah svoje pristojnosti Svet obravnaval zlasti naslednja vprašanja:
—	financiranje skupnih nalog SLO in DS ter spremljanje kadrovske in materialne popolnjenosti oboroženih sil in drugih obrambnih struktur v občini;
—	mobilizacijske in obrambne priprave ter usklajenost in ažurnost obrambnih in varnostnih načrtov OS, občine, OZD in KS;
—	obravnava in sprejem aktov o spremembah in dopolnitvah enot in štabov CZ in poverjeništev Izvršnega sveta;
—	spremljanje aktivnosti in opremljanju delovnih ljudi in občanov z zaščitnimi sredstvi pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi ter izvajanju drugih ukrepov CZ, zlasti zaklanjanja ljudi in materialnih dobrin;
—	usposabljanje pripadnikov TO, CZ, narodne zaščite, re. voj. starešin, zvez in službe za opazovanje in obveščanje ter usposabljanje prebivalstva in mladine, ki ne obiskuje srednjih šol;
—	realizacijo nabora, napotitve v JLA, odziva mladih v vojaške in obrambne poklice ter šole rezervnih oficirjev;
—	spremljanje izvajanja zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
2.	KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE
Komisija je imela v tem mandatnem obdobju 6 sej in prejela 25 vlog. Vloge so se nanašale predvsem na stanovanjska in komunalna vprašanja, področje socialnega varstva in premoženjsko pravna vprašanja. Neposredno je komisija prejela 14 vlog, ostale vloge pa so bile komisiji odstopljene s strani republiške komisije za vloge in pritožbe, Biroja za pritožbe pri Skupščini SFRJ, oz. drugih organov.
Komisija je 9 vlog pozitivno rešila, 2 vlogi sta v fazi razreševanja, 2 vlogi sta bili zaradi nepristojnosti odstopljeni pristojnim organom, ostale vloge pa je komisija obravnavala in ugotovila, da so neupravičene. V več primerih pritožitelji niso želeli sodelovati v postopku razreševanja.
Udeležba na sejah ni zadovoljiva, saj se je sej udeleževalo nekaj nad polovico članov.
3.	KOMISIJA ZA KADROVSKA IN ADMINISTRATIVNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA
Komisija je imela 30 sej. Na teh sejah je obravnavala kadrovska vprašanja, ki jih je predlagala zborom skupščine:
—	47 predlogov za volitve, imenovanja oz. razrešitve (predsednik Tem. sodišča, sodniki, sodniki porotniki, predsednik SZD, sodniki SZD, nam. javnega tožilca, občinski sodniki za prekrške,....);
—	52 predlogov za imenovanja oz. razrešitve članov komisij oz. odborov; za določitev liste zunanjih članov disciplinskih komisij;
—	predlog za imenovanje predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije;
—	predlog odloka o določitvi števila sodnikov za prekrške v organu za postopek o prekrških v občini Murska Sobota.
Komisija je obravnavala in objavila 9 razpisov prostih mest, na
dalje je obravnavala Predlog DD o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD funkcionarjev SRS;
Obravnavala in sprejela je Pravilnik o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD funkcionarjev, nadomestila delegatom, nadomestila sodnikom porotnikom, letne dopuste, višino dnevnic za službena potovanja, itd.
V organe upravljanja 48 OZD je imenovala predstavnike družbene skupnosti, imenovala je delegate v odbor samoupravne delavske kontrole v 5 OZD-ih in imenovala predstavnike družbene skupnosti v 120 razpisnih komisij.
Udeležba na sejah je bila 63 %.
4.	KOMISIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE MURSKA SOBOTA
Komisija je imela 12 sej. Obravnavala in objavila je razpis za vložitev predlogov za podelitev priznanj in nagrad občine M. Sobota. Prejela in obravnavala je 81 predlogov za podelitev priznanj in nagrad (v letu 1982 28 predlogov, v letu 1983 20 predlogov, v letu 1984 17 predlogov in v letu 1985 16 predlogov).
Izmed prispelih predlogov je v letu 1982 zborom občinske skupščine predlagala 5 posameznikov za dobitnike. »Zahvalne listine z denarno nagrado« ter 5 pravnih oseb za dobitnike »zahvalne listine«; v letu 1983 je predlagala 5 posameznikov ter 4 pravne osebe; v letu 1984 je predlagala 3 posameznike ter 5 pravnih oseb; v letu 1985 pa 5 fizičnih oseb in 3 pravne osebe.
Komisija je določila tudi višino nagrade. Udeležba na sejah je znašala 70 %.
S.	KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SO MURSKA SOBOTA
Komisija je imela 18 sej. Obravnavala je 197 pobud za odlikovanja, k 5 pobudam je podala mnenje. Zaradi usklajevanja z delom Komisije SRS za odlikovanja je ponovno obravnavala 47 pobud za odlikovanja. Komisija je dala tudi soglasja k spremembam vrste in stopnje odlikovanja pri 70 pobudah za odlikovanja.
Udeležba na sejah je bila 73 %.
6.	KOMISIJA ZA STATUTARNA IN PRAVNA VPRAŠANJA
Komisija je imela 13 sej in obravnavala 12 statutov organizacij združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena, 6 statutov samoupravnih interesnih skupnosti, 13 samoupravnih sporazumov in druga pravna vprašanja. Pripravila je dvojne spremembe statuta občine M. Sobota. Udeležba članov na sejah ni bila zadovoljiva. Delo komisije se ni omejevalo zgolj na uveljavljanje družbenega vpliva na samoupravno normiranje, temveč je komisija in strokovna služba nudila strokovno pomoč v obliki nasvetov, razgovorov o posameznih vprašanjih, itd . . . Urejanje samoupravnih vprašanj v organizacijah združenega dela je še vedno zelo pomanjkljivo ter je v bodoče potrebna še večja strokovna pomoč, ki mora potekati preko komisije in dobro organizirale strokovne službe.
7.	KOMISIJA ZA DRUŽBENI NADZOR
Komisija za družbeni nadzor se tudi v tem mandatnem obdobju ni uveljavila. Ker velja ista ugotovitev za komisije v ostalih občinah v SRS, kot tudi za republiško komisijo bi bilo potrebno proučiti vlogo te komisije.
Čeprav je komisija v začetku mandata navezala stike z organi delavske kontrole v OZD, organi KS in drugimi ustreznimi organi, ti organi komisiji niso posredovali pobud za obravnavo negativnih pojavov. Vse pobude razen ene, so dali člani komisije. Komisija je obravnavala 6 pobud.
8.	KOMISIJA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA
Komisija za narodnostna vprašanja SO M. Sobota je paritetna, ima 10 članov, od tega 5 madžarske in 5 slovenske narodnosti. V minulem 4-letnem mandatnem obdobju je imela 9 sej.
Obravnavala je vprašanja uresničevanja narodnostne politike, t. j. narodnostno (dvojezično) vzgojo in izobraževanje, kulturo ter dvojezičnost. Tako je razpravljala o uresničevanju novih zakonov s področja vzgoje in izobraževanja, vsakoletno poročilo Zavoda za šolstvo o delovanju dvojezičnih vzgojno-varstvenih ter vzgojno-izobraževal-nih zavodov, kakor tudi problem pouka madžarskega jezika na srednji in višji stopnji. Obravnavala je tudi delovanje knjižnic ter KUD na narodnostno mešanem območju, kakor tudi probleme narodnostnih informacijskih sredstev. Sodelovala je z državnimi organi ter organizacijami in skupnostmi posebnega družbenega pomena pri izdelavi njihovih programov dvojezičnega poslovanja ter spremljala njihovo uresničevanje. Skupaj s SIS za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti je izdelala obširno poročilo o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti v občini Murska Sobota v obdobju 1981—85, ki so ga zbori SO M. Sobota obravnavali oktobra 1985.
9.	ODBOR ZA NADZOR NAD ZBIRANJEM, RAZPOREJANJEM IN UPORABO SAMOPRISPEVKA V OBČINI MURSKA SOBOTA
Odbor v sedanjem sestavu je imenovala Skupščine občine dne 18. 12. 1981. Vtem obdobju je imel odbor skupno 12 sej. Udeležba na
8 - DELEGATSKI VESTNIK
sejah je bila v povprečju zadovoljiva (70,5 %), kritično pa je potrebno oceniti predvsem udeležbo posameznih članov, ki so na večini sej bili odsotni oz. so bili prisotni le na 1 do 4 sejah. Odbor je na svojih sejah obravnaval periodična in letna poročila o izvajanju referendumskega programa na področju zdravstva in šolstva. Reševal je tudi vsa tekoča odprta vprašanja in probleme, največkrat finančne narave. Letna poročila je odbor preko delegatskega vestnika skupno s sprejetimi stališči odbora posredoval v javno razpravo oziroma vključeval v različna dogovarjanja za dodatno zbiranje sredstev, kar je bilo še posebno prisotno v letu 1985. Glede na to, da je sama problematika v zvezi z izvajanjem referendumskega programa bila podrobno obdelana v vseh dosedanjih poročilih, je potrebno omeniti le, da v zvezi z izvajanjem referendumskega programa odbor ni naletel na kakšne posebne težave. Ocenjuje, da so se zbrana sredstva, namenjena za izvajanje referendumskega programa, trošila zelo racionalno.
10.	ODBORI ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Odbori so v tem mer.datnem obdobju imeli 29. sej. Zaradi pomembnosti obravnavanih vprašanj, so odbori vsa vprašanja obravnavali na skupnih zasedanjih. Odbori so obravnavali vprašanja družbenoekonomskega razvoja občine in republike, razvoja posameznih dejavnosti. stanje in problematiko posameznih OZD, letne planske dokumente, srednjeročne in dogoročne planske dokumente, spremljali uresničevanje družbenih usmeritev razporejanja dohodka, uresničevanje letnih planov zaposlovanja ter problematiko zaposlovanja, stanje in razvoj živilsko predelovalne industrije, program 3. občinskega samoprispevka, sprejemali uresničevanje sprejete politike v zborih občinske skupščine, ter druga vprašanja.
O obravnavanih vprašanjih so odbori zavzeli stališča, predloge in mnenja in jih posredovali zborom občinske skupščine.
Udeležba in aktivnost delegatov na sejah ni bila zadovoljiva. V letu 1984 je skoraj polovica članov posameznih odborov zaradi neudeležbe bila zamenjana, Vendar se stanje ni izboljšalo.
V razprave so se vključevali skoraj samo isti posamezniki (3—4 člani), ostali člani pa so le pasivno spremljali delo odborov.
Udeležba po posameznih odborih je bila naslednja:
—	od 15 članov odbora zbora združenega dela se je povprečno udeležilo sej 5 članov, oz. je udeležba znašala 33 %;
—	od 15 članov odbora zbora krajevnih skupnosti se je povprečno sej udeležilo 7 članov, oz. je udeležba znašala 47 %;
—	od 7 članov odbora družbenopolitičnega zbora so se povprečno udeležili sej 3 člani, oz. je udeležba znašala 43 %.
Odbori bi bili pri svojem delu še uspešnejši, če bi bili primemo kadrovsko sestavljeni. Slaba kadrovska sestava odborov je eden izmed glavnih vzrokov za izredno slabo udeležbo na sejah.
11.	SKUPINA ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR OBClN SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Skupina je imela 59 sej in obravnavala iz pristojnosti Zbora občin Skupščine SR Slovenije 221 vprašanj. Zboru občin je podala 59 pismenih predlogov, mnenj in stališč. Podala je 5 amandmajev in postavila 3 delegatska vprašanja. Delegati so 28 krat sodelovali v razpravah v zboru. Skupina je delegirala delegate na vse seje zbora. Udeležba delegatov na sejah skupine je znašala 46 % in ni bila zadovoljiva. 25 sej je imela skupina skupaj z ostalimi skupinami (gospodarstvo, zdravstvo in kmetijstvo). Takšen način delaje bil prisoten predvsem v zadnjem obdobju, ko je udeležba delegatov na sejah močno padla. Drugi vzrok za. takšen način dela je bil v tem, da so skupine delegatov obravnavale veliko vprašanj, ki so imela skupno osnovo ter je bilo lažje usklajevati predloge in mnenja. Skupina je obravnavala vprašanja predvsem v fazi osnutkov predpisov, pomembnejša vprašanja pa tudi v fazi predlogov (kmetijska zakonodaja, planski akti, resolucija, itd.). V delu skupine je sodeloval izvršni svet, po posameznih vprašanjih pa
tudi samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela (devizni predpisi).
12.	SKUPINA ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE - PODROČJE GOSPODARSTVA
V tem mandatnem obdobju je občina M. Sobota imela 2 samostojni delegatski mesti v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije s področja gospodarstva. Skupina je imela 58 sej, od tega 28 samostojno, druge pa skupaj z ostalimi skupinami delegatov. Obravnavala je 179 vprašanj iz pristojnosti zbora združenega dela, podala 21 predlogov, mnenj in stališč, 3 amandmaje ter postavila 2 delegatski vprašanji. Delegati so 10 krat razpravljali na sejah zbora. Udeležba delegatov na sejah ni bila zadovoljiva. Tudi vmesne razrešitve in nove izvolitve članov skupine delegatov niso bistveno vplivale na boljšo udeležbo, ter je bilo večkrat težko zagotoviti udeležbo 2 delegatov na seji zbora. Izvršni svet je sodeloval v delu skupine manj pa organizacije združenega dela, ki so bile povabljene na seje.
13.	SKUPINA ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE - PODROČJE KMETIJSTVA
Skupino delegatov sestavljajo delegati iz štirih pomurskih občin. Skupina je imela 58 sej, od tega 34 sej samostojno, druge pa skupaj z ostalimi skupinami. Obravnavala je 142 vprašanj, pretežno s področja kmetijstva in vprašanja^ ki so tesno povezana z razvojem kmetijstva. Skupina je podala 23 predlogov, mnenj in stališč. Delegati so 11 krat sodelovali v razpravah v zboru združenega dela in postavili 2 delegatski vprašanji. Udeležba na sejah skupine je znašala 43 % in ni bila zadovoljiva. Posebno slaba je bila udeležba delegatov iz občine Gornja Radgona in Ljutomer.
14.	SKUPINA ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE - SOCIALNO ZDRAVSTVENO PODROČJE
Skupino delegatov sestavljajo delegati pomurskih občin. Imela je v tem mandatnem obdobju 58 sej, od tega 40 sej samostojno. Obravnavala je 107 vprašanj. Udeležba na sejah je znašala 41 %. Skupina je na sejah obravnavala predvsem vprašanja, ki se nanašajo na področje zdravstva in socialnega varstva in so bila obravnavana v zboru združenega dela.
15.	DELEGACIJA ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V SKUPŠČINO SKUPNOSTI POMURSKIH OBČIN
Občina Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota obravnavajo in usklajujejo vprašanja skupnega pomena v skupnosti pomurskih občin. V skupščini skupnosti sodelujejo delegati pomurskih občin, ki jih delegirajo občinske skupščine ali delegacije. Skupščina skupnosti pomurskih občin se je sestala 10 krat, prav tako tudi ■ delegacija. V skupščini in delegaciji je bilo obravnavanih 35 vprašanj. V zadnjem obdobju se je aktivnost skupščine in njenih organov močno zmanjšala. Vrsta vprašanj ni bila usklajena. Proučiti je potrebno vlogo imna^ dela skupščine in njenih organov, ter skupnost opredeliti na takšni ošftbvi, da bodo doseženi maksimalni rezultati v razvoju Pomurja.
16.	PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE
Predsedstvo Skupščine občine je usklajevalo delo zborov občinske skupščine, njenih organov in izvršnega sveta. Opravljalo je tudi druge naloge, ki jih določa poslovnik o delu občinske skupščine (pripravo programov dela, periodični delovni načrti, spremembe in dopolnitve statuta občine, itd.). Dajalo je pobude organov občinske skupščine za obravnavo posameznih vprašanj in spremljalo uresničevanje delegatskih odnosov. Predsedstvo je imelo 45 sej, od teh so bile 4 seje v razširjenem sestavu. Skupaj je obravnavalo 89 vprašanj.