lir.- pr* ■torti Ntr B. Ufidili »T. 2«flTuRo. Uwad*ls i«. Triefbaesi LewadaW> 4Ui. STEV.—NUMBER 110. Chic*f#, ML. pondeljek, 10. maj« (May lOth) 1920, UffO—YEAR XIII. PmI Offic* of Ckk*«o, Bjr *rd«r of tke Frosideat. A. S. BuiU.ua, KATERI KANDIDAT STARIH STRANK JB 8A PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE? T ........ T New York, N. Y. U, AUoa B. 1'ankt*, predsednik >National Ci-vi« Fodrration, je poslal protest v Wikomi proti priznanju aovjet-ake vlade v Htmiji in obenem je brsojavno vpraAal vae prtnlsedni ske kandidate starih atrairk, da ii no aa prisnanje ali ne. 0 urftetn kandidatu stare atranke gre glas. da je rekel, da druge poti ni, kakor da ae priaaa aovjetaka vlada. GENERALNA STAVKA HA FRANCOSKEM SB RAS- Vil A. Tr*j, 6. maja. — Danea svtjtfer iahruhnila vojaika vstaja proti d AnUmisijo ua Reki. V bitki med karabinarj) in arditi je bilo dtanajKt mol ubitih in SO Tanje- Uiudoii, 0. maja. — V Aagiijl, Franeiji, llolandiji, Danaki la v drug Hi drtavah sapadne ia eever-noSapadne Evrope aa je pojavilo HBaadttjjrikih elomeotov, ki bi radi satrii aoeialai nepokoj U tem, da pn-pr. Njo ali sdrobe vsako stavko delavesv. Poro/ano je *«• bilo, da s^Jt v "Unija arednjega rasreda" ia le* gija liivtth vojakov. Obe organi-saelji imata namen nastopiti pro* ti vaaki vetji etavki. V llolandiji aa pripravlja "aa-kon prati revolueiji,M ki doMa saporno iMen pet let aa vsako a» s« i »o, ki Je v svesl s osebami v >m*< mstvu v avrhu propagiranji proti ministrom LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE -THE ENLIGHTENMENT" • of tkm BimvmuU UmtUmd B*..fit SmU^. PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTE J tmIhtjoa« dršav« (teren Chicago) in Canada 94.00 nm i«to. Ha M, SI 00 za tri mesece, Chicago »6.60 na leto, «2.76 m pot tri m—ce. in km tnotemrtvo $7700. Naslov w fiat kar ima etik • "PROSVETA" ^Hfl^^Hfei^HH^ i HS"i ljudstvom, tako da bodo kapitalisti lahko kmalu upravljali le lastnino, ki so jo pridobili z delom svojega uma aH pa delom svojih rok. «MHta Nov naval entente na denar. |4 par year gsga |p MAJHNA GOSPODARSKA ZMOTA, KI JE PA USODEPOLNA ZA LJUDSTVO. Iz Washingtona poročajo, da so izdelovalci platforme republfksnske stranke pri sestavi platforme napravili zopet staro zmoto, pravzaprav so pogreli staro in obrabljeno teorijo, da so kapitalisti le "upravitelji" svoje lastnine", k! jo upravljajo v interesu ljudstva. Ta teorija je velika zmota, ki ima namen pri ljudstvu obuditi mnenje, da kapitalisti niso gospodarji svoje lastnine, ampak so le nekakšni ljudski služabniki, ki uprav-. Ijajo svojo lastnino za pospeiovanje ljudskega blagostanja. Po obstoječih postavah so kapitalisti gospodarji svoje lastnine. Z njo razpolagajo po svoji volji in ljudstvo nima pravice, dokler postoje sedanje postave, njim ukazovati, kako naj upravljajo njih lastnino. Na pr. kapitalist, ki lastuje tovarno za obleko, lahko zapre svojo tovarno, kadar hode, čeprav je pomanjkanje obleke na trgu ali če odpuščeni, delavci zaradi njegove akcije ostanejo mesce in mesce brez dela in morajo stradati. Ljudstvo ne more prisiliti tega kapitalista, da odpre •svojo tovarno. Kdor lastuje industrijsko podjetje, lahko dovoli dejavcem, da delajo v njem, ali pa iistavi obmt in pošlje delavce na neprostovoljne počitnice. Tako je tudi s veleposestniki. Ce hočejo obdelajo svoja zemljišča, jih prodajo, drže od ti*a proč in čakajo na visoko ceno, ftied tem pa rasteta plevel in osat na njih. Ljudstvo nima moči, da prfirili te veleposestnike, da prodajo neobdelana zem-tf ljišča, da tako pridejo pod plug, ker so Veleposestniki gospodarji svoje lastnine. V Ameriki je še na miljone aktov dobrega in neobdelanega sveta, ki bi ga ljudstvo rado pokupilo in obdelalo, ali kapitalisti, ki lastujejo ta ■vet, so se odločili, da ga zdaj ne postavijo na trg, ker se V jim zdi cena prenizka. , " Ce prihajajo voditelji republikanske stranke s trditvijo, da so kapitalisti le upravitelji svoje lastnine, je 4 velika zmota, ki dokazuje, da se voditelji niso toliko po* trudili, da bi študirali današnji gospodarski sistem in nje-gove napake, ali je pa le provarantna fraza, ki naj služi v v volilni kampanji, da zmešajo s njo volilce. Ce so voditelji republikanske stranke res tako slabo podkovani o današnjem gospodarskem sistemu in njego- Načrt sa mednarodne bonda, slo nafte na nomfiri odškodnini, ld jih naj kupi Amerika, »p ZAKLJUČKI T&OOVBKE KON FERENCE V PARIZU Park, 9. maja. — Ueiegatje mednarodnega parlamentarnim trgovskega kongresa, ki te vrši te dni v Parku, so »kleniti priporo čiti zavezniškim vladam, da sel izdajo mednarodni /lati boodi, ki bodo zajamčeni z nemško vojno odškodnino in ki se ponudijo na prodaj v Združenih državah. De legatje so člani parlamentov iz Štirinajstih zavezniških držav'(k Jugoslavije tudi)-. Denar z« bon de dobe države, A i ho bile najolj prizadete v vojni (zavezniška «e-voda), da se postavijo na gospodarske noge. Kongre« je tuol zaključil, da ae ne smejo spremeni ti odškodninske točke v mirov nih pogodbah s centralnimi drža vami. . ,. Dalje je kongres sklenil, da se naj ustanovi mednarodna komisija za (»ravnanje denarne valu te. Značilno je to, da ta komisija ni povsem odgovorna ligi tiaro dov. — Iti Delavski tajnik prid kongresnim odsekom. kjer se na hribih sdbirhjo velike sile sovjetake armade. % Berlin, 8. maja. — Ureašična brzojavka iz Moakve javlja, da sovjetska vdada dela velike pri* za zdrobitev poljske •V..4V thšŠm jima soprogoma aa t orno«, pa sta »e onesvestila. Vsi štirje so ležali v nezavesti ji* tleh, ko se je vrnil domov mr. Krotter. Zasmrdelo mu je po plinu. Telefoniral je takoj po zdravnika. M edtortiranje četjsvestil. Pl^šel je zdravnik Love-■ well, pa tudi njemu je (kmalu pri Šlo slabo. Za stvar so izvedeli na policijski postaji in na pomoč ja ,, SStaN**!*1 ambulantni Georgije, so včeraj predeli vla- ^»»m Ko" u do. tfohamcdansko prtfoivalatvo» vstopJU, m gajprvo odprli ■ " Tranaka.kazi.i, k simpatkira Jt. M ** k orožju in in topov na poljfcko fronto se vrši noč in dan. Carigrad, 8. mAja. — Boljše viki v Tiftisu, glavnem voz s pO* so rešilei turškimi nacionalejU revolucionarno gibanje. Itondon, 8. maja. — Včefajšnje poročilo iz Modkve se glaai: "V ,)0(lTjirJžiii so oriesveščenci ljudi na im-v 1^.-1.1 ™ in odpeljali v bol- vos bulančni nišnico. / Plin je uhajal h klfci. Policija poroto iz MoaKve se gm« - prekkavo. okolifiu Kijeva m ob reki Irpen ^ , ftni .. Vi so naše čete odbile polete nap«-LKad^ ^ ^nJ^koT^T de. Na kavkaški ftartft je naša £ artilerija odgnaU štiri menj«, da j|i«rik okužen v so . Svežega zraka se ni treba btt Izkušeni ljudje imajo tudi pa* ladje, ki so bombardirale Temr-Bstum, 8. maja. —* Po vsej (Je- nje th položaj v Tiflinu je' -zelo kritičen. Iskalni boljševiki vzamejo vlado v svoje roke v nekaj dneh. deorgijanska vlada je lista vila izvoz olja v Armenijo in zavezniški komisar*, Američan Ha skeli, ba Več uaivw.u uiatv«*j»ia . *. . Združenih drŽavah za Armenijo. tl. ? r Delavske unije v BatitSstav ^itirlH^^a lite vajo, da se vlada v mestu k-roči sevjetom. Muzulmani ko pro-Ui .temu, da bi (leorgijanci vzeli Hat um. Tukaj je 3000 angleških za pol čevlja, ker sveži zrak mur ae škoduje, ampak le korUti- Največja neumnost je, da imajo ljudje pozimi trdo zaprta oknp. Nekateri ljudje zapirajo o-, ii^^^ou, j« „i iknarda hranijo na kurivu, ker ne toliko ... zdravila in če so pri pet tko« oadbah našli samo tri samokrese. Vsakemu ojovi&u c normalno pametjo je jasno, da se nobena vlada ne luo re strmoglaviti s tremi sartiortcre A* v;. Delavski podtajnJk Post je na stopil pred odsekom, da xagoyar ja svoje odloki, kajti obtožili so Si, da ni fiotel«N0*rtirnti no nevarnih tnijcaemeev. T.I ytnfle hHb^ vih napakah, da prihajajo s takimi zmotami v javnost, »"M''«1 h silo strmoglaviti vlad«, tedaj lahko napravimo sodbo, da tudi pri kandidatih re- ....... publikanske stranke vlad* velika duševna revščina, če se potipljejo sa žilico in zahteva od njih, da se spuste v razpravo o današnjem gospodarskem sistemu in njegovih napakah. Kajti; če voditelji ne razumejo gospodarskih vprašanjih, kako naj pa ljudstvo pričakuje, da tisti^kaj znajo, ki se dajo voditi Taki kandidati niso priporodSK Ce pa voditelji republikanske stranke ppznajo današnji gospodarski sistem in njegove napake, pa prihajajo • takimi izjavami na dan, da zmešajo volilce, tedaj so kanji idatje, ki jih priporočajo taki voditelji, še manj priročw ker kandidatje niso nič bolji od voditeljev. Polltičarju, ki v zmoti nekaj trdi, gre saj nekaj vere, Če obljubi, da svojo zmoto s pašnimi študijami popravi, nikakor pa na more vživati zaupanja političar, ki vedoma trdi nekaj napačnega s namenom, da zmeša volilce, kajti tak političar bo zlorabil zaupanj«, ki mu ga poWijo vo-lUci. Zastopal ne fc> koristi ljudstva, ampak brigal se bo si interese onih, katere Je naslikal ljudstvu, da upravljajo •vojo.lastnino v interesu ljudstva. Sploh pa do danes ameriško ljudstvo ni nikogar pooblastilo, da upravlja svojo lastnino v ljudskem interesu. Ta frasa, s katero prihajajo voditelji republikanske franke tik pred volilno kampanjo na dan, diši selo po frasi. katere so se posluževali absolutistični kronani vla-k* *> i«J«vlJ*lt, da so pbstali vladarji po božji volji] Mia vodijo ljudrtvo v svoji monarhiji in opravljajo vse vladarske posle v ljudskem interesu. , UoAtvo v Severni Dakoti je že pokazalo, da ne ver» I*™« * tak# frtee ** izvolilo Je po svoji volji svoje za-flMNfct, Id po iija->t?ovem nalogu vodijo državno banko, ohintujejo mline in Mitnice, grade domove tri naseljujejo ljudi na fanne. V kratk* času se Je ljudstvo prepričalo, da njegov isvoljeni zastopniki bolje upravljajo t« napra- k so ae sami Vrinili sa upravitelje bogastva. In to spozna-mogoče kmalu rasširi tudi med drugim ameriškim Aretiranih je bilo pet tiaoč oseb, vojakov,-ki morda izpraznijo m a našli so ono tri samokrese. gto v kratlkem. Angleška iMžar | Waahington, D. 0. — Delavski podtajnik Post je bil zaslišan pred kongresnim odsdkom o zadevi de-l>ortiranja tuje-zemskih delavcev. Veliki dnevniki poročajo jftav malo o stvari, ker jim najbrž izpovedi delavskega podtajnika'nU so všeč. Delavski podtajnik je iz-jovedal, da bilo aretiranih o-koli pet tkoč oseb, a agentje jus-tičuega tajnika so našli pri teh ofiebaii samo tri samokresa.-i)»o-vdaril je, da se je strogo ravnal l>o zakonu. Pripomni|iJ^ da so >Ue odločbe splošnega naseljeni-ikega konftbarjit Artthony Oišni-nettyja, ki je bil naklonjen de-[pOftai^am, nepoatavne in neav-torkirane. Zborniški odsek, je aprejal odloke JPamiiHttija f jravilne, kar dokazuje, da ne pozna zakona. Kritiziral je tudi postopanje justičnega departmenta. Voditelji strokovno organiziranega delavstva pravijo, da to se agentje justičnega dspartmenta blamkali do kosti, ker noben človek odadaj nebo verjel, da sobi-■aretiran« osebe nevarne in ko M iz re- Silo sa omnuo. Ohicago, IM. - Odkar je bruhnila #tav poljsko froolo. Tir UM na kavkazu jz DEL IN batom JI PADOK ^ £' ——. j J London, 9. maja. — 4 admiralitetn je prejela it m* Mledečo brcjSŠično brzojavko? "V okolici Kijeva so bile naše Me v Ijutein ho ju z večjimi aila-mif aovrašnika v no«i 5. in S. maja sevemovapadno in julnson sc teknično nahaja dopustu kot poslanik in o-vlja že zdaj posle državnega bika začasno. ■a ' iHBHMai ruake rdeče armade pri Čiti. Bo-|nudeno Hugii S. Oibonsu, ki jevanje se je vršilo 26. in 26. a prtta in ubitih je bilo 130 Rusov in 93 Japoncev. SSv-1- Pogajanj« mod Anglijo in kA '*m*m- ■ko Rusijo, I - l.v 7T1* i / London, 8. maja. - Brezž« depeša k Moskve poroča, da kbgleštt zunanji minister Curson poslal noto aovjetaki vladi • pri poročilom, da se otvori direktn pogajanj« za mir 'jjšKft Wrtngelom, poveljnikom Deniki-novih belih d«t, kar jih je še o-stalo na Krimu. Angleška vlada preobrati preteklosti. (Nadaljevanje.) Vrnimo ae k ameriškim 1U(|: ! janeem. V današnji Mehik> ho bi j vali rodovi, ki so bili na visoki ! stopinji razvoja, ko ao jih odkri li Spanci v prvi polovici 16. „u. I letja. Španski pustolovci, ki m okupirali Bfchiko, ao smatrali, dt je bila vlada 'Aztekov in drugih mehiških plemen monarhktičm kot ao bile takrat vae vlade v K v ropi. To napako ao osvojili tudi j španski zgodovinarji, ki «0 obi-skali Mehiko in opisali njene pre. i bivake. Brca vsake natančne i preiskave socialnega sistema a*. I teške družbeHso enostavno zapi. ! sali, da «o imeli Azteki monarhi-jo in Svojega cesarja. Sodobni ia poznejši evropski agodovinarji ^ so naravno Verjeli Špancem, ker nlao imeli boljših virov, TtHakT je nedopustna laž postala "zeo-dovinaka resnica." Španski grabeži, ki ao drli v A-meriko za zlatom, pa ni niso samo lagali o sistemu indijanske družbe, temveč do jo tudi uničili in brez malega popolnoma zatrli vsak sled za njo. Ko so okupirali središče Aztekov — katero so Španci nazvali Puoblo — ediuo utnjeno bivališče azteških men, so raatrgali njihovo organizacijo in jo nadomestili s svojo tiransko vlado. Na ta način je ^ ginila aztcSka družba a povrSja /.emlje predno jo je bilo možno prekkati in spoznati in z njo jo izginila zgodovina ljuditva, ki m po vaej pravici sme prištevati med najbolj nadarjene i\arode na zapadnem kontinentu. \ Španrfki zgodovinarji, il drugi pisci so napkali kup knjig o Aztekih, ki pa vsebujejo veliko zbirko protklovij in gorostasnili napak. Iz vsake knjige zija velika revščina pisatelja, ki se ni ho-tei toliko potruditi, da bi dodobra proučil in spoznal razmere ljutEstva, katere je mislil opissti fn «ato si je pomagal s fantazi jami. Iz teh knjig se da izluščiti nekaj drobcev, ki pokazujejo, di Azteki niso bili nobeno "kralje atvo" ntti "cesarstvo', temveč so imeli rodovim&o organizacijo, o kateri pa takrktni Španci niso iMeli natančnejšega pojma. Nji-hova organizacija j# bila vojaška demokracija in imeli ao glavarja (kakor Grki svojega barilej«, ani rexa in SlorvanI so Španci izpr- I 0B8TKSLJEN. • i j ■ .<* ■ LJUBI w Oity, I1L — 33-letno Belko Thomasonovo, zakonsko I I ločeno Ženo, so našli ustreljeno v generalom J njenem stanovanju. Poleg nje je ' tal težko ranjen 22-letni P. A. ktbert, ki je dvoril ftetki ' B _ u ^ ■ ■ Talbert je bil zadet v glavo in ffNSfc ^ I i^Povedal je, da ju je napadel ne- bi rada videla konec bojev na ki neznanec', Krimu in v Kavkaziji. rieerin. sovjetski komfaar tal nanjik zadev, je odgovoril, da je sovjetika vUda pripravljena za četi pogajanja z angleško ali katerokoli drugo vlado miru na Krimu in Kavkazu. Sovjetska vlada aprejme Wran, In angleške zastopnic v konfe renei. Vojna v Ka^aziji je pre-nehala — tako je dalje br/ojavil OfcČ«rin — In sovjetska vlada je pri volji akleniti mir a kavkaški-mi državicami. ki j« po napada mvrr omb ontovAimi plutu. it pravi, da as himne lažnjifi^$' Oolne, Anglija. — Rev J. H. vikar tukajšnje cer-sv. Trojice in sla bivšega univerze v Mih ie izrekel oatro kritiko ti certrvenim himnam kolikor nanašajo na vojno. Rekel je: "Danes vemo, da vojna ni stvar vihrajočih ^ aastav, ropotajočih bnov in švenketajočih mečev, temveč je le grdo mesarenje mla-deničev v Jarkih, ki ao napohij«-«J « vodo In usml. Zdaj n« more-mo več primerjati fpMia cerkve a zmagovito armado. Himne, ki kralja", pozneje pa za "cesarja.' Azteki ao imeli v dofci njihove-ga odkritja zvezo tnh rodov; poleg Aztekov so bili v zvezi k Tezckučani in Tlakopani. Žele« niso poaaali niti denarja in tblago so zamenjavali. Znati pa so deU ti orošje in orodje k brona, tkali so obleko, izdelovali razne m zelo umetne lončarske predmete, gradili hiše m temple k surove opeke in namdkalf so zemlji, ki so bila izpostavljena suši. Bi-li so tortj v srednjem stadiju baifcarizma. Njihov gobarski sistem je bil komunizem. Zemlji-Šča in 4ruga lastnina je bil« skupno imetje zadruge. To veljs i malimi kjemami za vta pleme- -J na, ki ao ktočaano živek v Mehiki, katerih je bilo sedemnajst. Azteška plemCna so Mvala v o- Odprite okno, šs vidite, ia ae lja. smo jfh brez premkOeka prepeva hudih bojev vhoden, od KQev«, Ohimgo, m — D« Foreatova in Uroverjeva družina prebivata skupaj v eni hiši Ko so odšli o-troei spat, so s« odralčeni obeh družin zbrali «ki>P»j na večerni potovor. De Foreatovi aoprogi je najprv« prišlo «!a4Ni. Ornv«Tj«>va Je ------- aaprsvila korak pmti ¥ severno in j„|. da ridi, kaj ^e je pa r«*> V le on«a ventila tudi o^^S H pred vojno, so ttoatak laš in^j bogoklemvo. Kako moremo še peti: Kot mogočna armada se po-nriče svata e«rkevtM inpt Forest sta prkkočila svo- _ - s ■■ Cl TO^ra n ZNA CITA TI KDO VAJ sita OlTATIt V članku pod gongim naalovom v aoliotni številki našega lkta po-P« avl jamo sledečo pomoto: V stavk« "CHej Proaveto i dar četrtega novembra ltlS" uaj l člta: letnica m* v. p,,. kolišu sedanjega glavnega mesta Mehike, veliki koUini, katero obdajajo grebeni hribov, ki nudijo natnnio «avetje, V tej kot-lini j« bil« db prihodu Špancev trid«a«t naselbin, obstoječih iz bivališč, zgrajenih k surove opeke ia kamna. Hiše »o ae drfale druga druge, tako da je bik vis naselbina ena aaasa hiša. Vaa planina, na kateri se bili naseljem Azteki, j« pa bila obdana z umet tum jezerom, ki a« ga aapel>!< is Kliinjega jeajera Tezcuco. To dokazuje veliko nadarjenost tega ljudstva, kakršna ni opasiti pri noben«m drugem indiji n akem plemenu v AmcrfM. *. $ V notranjih rasmerah ao bik plemena neodvisna, toda imel" «0 federacijo v avrho skrairbe proti zunanjemu MgjW Vsak rod j« Imel avoj «v«t laHpBHHpflpVH varja, toia azteški pogkvar K bil vrhova! vodja vseh čet v hm vojne. Poglavar ji bil H* vrži a volfi Ijadetva, Id «a je lahko odktavilo. Apaaaki sgodesri nar flavtgrr« |a »aMešil 4o ko je Ml poglavar Aistav*« £ > (Se ndaljsjhh) - ,' PROSVETA Jax n. pr. dobim včasih pet, Šest iu «eio devet številk skupaj. Hm i uiuno de ee nekoliko jotim, toda kaj mi to pomete. Najboljša bo glusovniea pri jeasnakih volitvah. — F. PlcelJ. da avet ae obrtfa in tudi • temi bo obnačuaalo ljudstvo. Draginja šivi jonskih potrebščin narašča vedno bolj in bolj. Kn funt aladttcorja stane aodaj tuJkaj 30e, in kdor aaaluši aamo 30c na uro, mora aa en funt sladkorja plačati ravno toliko, kot pa dotični ki ima 75e ali pa en dolar 25e. Delavec nima nikakfti pravic, ljudski izkoriščevalci pa vae. Ako delaven vpraša ta boljšo plačo, ga naieuvjo a boljševtkom. Delavec molči, garaj in atredaj, to ao tvoje pravice. 8aj te na "onem svetu čaka nebeško aaskt-ienje." i Apeliram na vse rojake, da al narodu je jo list "Proavcte", da ga pridno kitajo in agitirajo aa ta najboljši alovengki dnevnik v Ameriki, ki je edini delaveki liat. Ne smejno ae oairati na to, ako ga na ih polšta bolj neredno doetav-*ja, iker vemo, kje je virofc. I WMm GOS L A VIJE D O P!S L Podporna Jednota. | GLAVNI STAN« NIT-N SO. LAWNbALK AVI« CH1CAG0, ILLINOIS Imkmlni odbor. urSAVNI ODSEK. (Opomba urod. — Valed MA1 batroea" se ni vredno razburja U.) PriaeljeflJIki postave estsaejo le tmaraj v veljaki kot pred rajno. Svojo rodbine lahko dobite r Ameriko. Podpisani ram bo dal navodila, kako dobite T kraju potne liste. PišHe, eU ae pa oeab-ao obrnile na rasnega rojaka Kalijo Sbender, Javnega Notarja, rBnttler Street, Pittdmrgh, On Vaa bo etvar uredil ln pojasni (Adr.j Nsa* li, l««M, MSmu Jm, Ma, IOOT a. T4lh a%H C»SM»W< olfe 1 Tiskovni odbor. i^LkM s %m a..- i i i. a k. s| .aa i^jl^^ufll' vmm vmia^ jmu ussvvvss m mm : ZdrušHvtni odbor. , -ratmcmiki rnafc am, ata* u. crawt«r* a v«-, ckimn, u. i* Mm thoij. n«s tet. lmttm««. h. ' f mb ftm. asa lnitmi. Pilnli. m mi. flEjMESpUrt t, cSSmM ihovni znaavnik i Dr. r. j. Kot«, aaea at cuir Am, ctmUti osi* oDoovoaNi uatDNiK *raoavBTtNi j«a avtrsa ■iiinmimmiiminiHNUMNmi NAZNANILO IN VABILO, 8 UlJudno vabimo vas Jugoslovansko rojake.katerl aimpatlalrajo | s socialistično stranko, da aa vdslslo satjove In ah Oda na katsrsm a bo predaval aodrog * WALTER JOKOVICH. * Shod so bodo vršil dne IS. maj« 1920 ▼ Hrvatski dvorani v Ounlo, Pa. Po shodu bod« proaU aabaVa a pleaom. Igrala bode lavratna lovsn*. godba na pMa^ ^ ^ ^ ;T Začetek točno ob J uri svešer. h^l^M 2' 4. • ■ • V ' : Igra godba ns pikala lavratn. komade. J Nastop moikaga pevskega sbora poje "Soc. korafinuo*. Predavanje govori aodrug Waltor Jokovich v bratskem {»siku. Po končanem rfbvoru naatopl savski sbor pole "Ml Vstajamo". Na to aledi proaU aabava a pfaaom igra godba na pihala, Vstopnina sa moško 7Sc, ionsko so prosto vstopnino. Za točno vsestransko postrslbo bode skrbel vsaallčni odbor, čiati dobiček je namenjen v agitatorične svrkeSoc. atranke. Naprej aa apoinanjs in »rtenja aocijaliema. PrMge lal in jamčimo vam sadovoUneat Uljudno vabi OBBORI a N. fc j« aaar-aa a* UamSals Av»h Cfcfcasa, m. vsa gAotvg Soutiias rooroaa ss naslovi. »asr-ae a*. umale a v*, cauas«, m. i >, obnasms roStuatvb m »tvabi. m m ttiajs st« «aSSs as a»n»si fejsutv« a n. p. j., aeav-se u. u« vsa aaosvs v svast s blaoajniškimi roau •miv« a N. P. Jh aear.ee a» l»w»4*u Am, cnsa—. i VM alMk. .|>ii---1-----.■ a i *-- -■«--■ » .fc . »P ^.HTMU T |l. H«IHT«Wni (■■■( POTREBUJEMO DEKLETA za lahko tovarniško dolo v tovarni izdelovanja boks. Delovne ura so: od 8 v jutro do 4:30#popoldne. V soboto od 8 do 12 opddne. Plačamo po $16.00 na teden. Nobene izkušnje se ne zahteva. Pridite pripravljene za delo. THE PAPERCAN CORPORATION, 540 Fulton Stroot, «k Floore > <• Sfe vCkkafo. POTREBUJEMO IZUCENE LIVARJE ta dslo pri sivem in drufem žslssu (Malleable and Gray Iron Foundry VVork). Mi vam nudimo atalao delo, dobro plačo in najboljfte delavske rasmsrs. Želimo ae tudi seznaniti a človekom, ki bi bil zmožen sa foremana v tem poslu in snsfs, ki bi imsl nadzorstvo nad Core room. Tovarna je oddaljena okra« 175 milj ssvsrno od Chicaffs. Ni nobenih delavskih nerodnosti. Oglasite si pri sastopniku: i . .. ANDREW HERMANSON, Brigga House, vogal W«Ua In Itaodolph ulic«, CH1CAGO, ILL., od 9. do 6. ure dnevno ta teden. (Drafts) mm KISS BANKIR 1S8 SmmkI Cotm* Idi St, N«w York, N.Y. Izplašsvsnje denarja v starem krilu. (Engliah-Slovene Dictionarj) 26.000 angleških besedi tolma5enih na slovan-ako. Cona $6.00. Sestavil Dr. F. J. Kern. Naroči aa na sledeči naalov: % ' DR. Fa h KERN, 6202 St Oalr Avo„ Oovoiand, Ohio. Pošljite Postal ali Expraaa Money Order, Check ali denar v registriranem pianu. ataeeai kraja la v aajkrajšaai lasa. VarfešMa aa ta prilika, Mar v start kr»j potom aale beaka, kjet SebMe aajbeljlo arMos vleflao kaUBse tm&nflm lasa. I rodajm ton "MAMton OKKM'' (ptUU) aa vae veSle beake NEMETH STATE BANK ALI TUREK OSTANE V EVROPI? (Nadaljevanje.) Gotovo jo tudi, d« bo Anglija podpiralo nanjo na l no gibanje A-rabeev, da ae prizna njih neodvia-noet in da a« prizna novo arabako kraljestvo, razumno da pod, pro-tektoratom Anglije, To ne dela radi tega, da bi imela kantrolo nad arabakim polotokom, ampak da ima odprto zvezo z J&giptom, da ima popolno kontrolo nad Rdečim morjem in perzijskim zalivom in da ima ta način zavarovane avoje interese v Perziji, katera je tudi pod njenim protektoratom in da bo novi arabaki kralj, ki je njeu varovanec, in varuh najv^C-jrga moliarnedanskega ivutiŠča v Meki, nadomestil sultana, kot vr hovnega glavarja vseh vernih Mo-slino v. inlercsautno je pri tem o-meniti, da je Anglija dobila pod svojo kontrolo, ko je razglasila protektorat nad Mezopotamijo, Palestino, Arabijo, in Perzijo, o-zemlje, ki je z ozirom na površi no veliko večji kot pa vse dežele v Zdr. državah vzhodno od reke Mississippi in katerega prebivaU stvo štej« nad 20 miljouov. Batno v Aziji je dobila toliko vojnega plena, — Anglija bi se nikakor n« hranil« da bi Zdr. države prev zelo mandat nad Carigradom, > čemur bi bile Dsrdanele gotovo nevtralne in ravnotako bi bila zadovoljna, da Ki Zdr. države prev se le msndat nad Armenijo. Na ta način bi imela Anglija na severu njenih "varovancev" .najboljšo zsščito Gotovo je pa to, ako bi Zdr. države ne hotel« prevzeti te-ga ponudenega mandata, da bi Anglija odločno nasprotovala, du se sultan odpravi iz Carigrada in da se turško državo popolnoma isbriie z političnega zemljevida. Francija ima v načrtu, da ae u-stanovi neodvisna Turčija od O. drina do Tjmruaa v Msli Aziji, da da ae odtrga od prejšnja " turške države Kirija, kaUra naj bo pod njenim protektoratom, in Mezopotamija ter Palestina, katere dve deželi naj dobi Anglija. Sultanu naj se dovoli bivati fVCarigradu i u svoboda morske ožine Bocpors na} bo zajamčena po nekem mednarodnem pravu. Francija ni postimo navdušena, da se us1 snovi neodvisna Armenija, kajti vrlina francoskih politikov je mnenja, da so interesi Armenije najbolj zavarovani, ako ostane pod suve-renatvom Turčije.. Toda kljub temu na bo posebno nasprotovala, ako se ustanovi neodvisna Armenije. Ravnotako Francija ne kale ix)H«*bnega navdušenja za kako kampanjo proti turškim nanjo nalnim rebelom, kateri operirajo v Mali Aziji, ker sprevidi, da taka akcija bi lahko povzročila ma. sakre Mrkov in Armencev iu naj«, večje nemire med vsemi mosluni. Francija je tudi odločno za to, da ostane sultan, kot vrhovni verski poglavar vseh moaiimov v , Carigradu, kjer bo pod vplivom Frau-eije, ki ima sama nad ')0 miljonov Mnbaiiiedsjieev v svojih koloni jah, in nikakor ne želi, da bi bil mosliminski verski poglavar v Meki, kjer bi bil pod britskim vplivam Gotovo je ps, da se Francija trudi, da zavaruje in razširi svoje finančne in trgovaka interese v Turčiji, ker je rraael> ja še pred svetovno vojno fiusnei-rala Turčijo, in dobro ve, ds izgubi vse svoje trgovske in finanš-ne interese, ako je otomansko cesarstvo ob Bosporju izbrisano iz političuega zemljevila. To jc pra- vi vzrok, zakaj se Francija taka trudi, da "bolni mož ob«Bo*poru' ostane še pri življenju. Francija, tudi dobro ve, da ji Anglija in I-talija ne bodeta nikdar dovolile, da bi ona kontrolirala Carigrad, Bospor in Uardaneje in vsled tega^ ae trudi da dobi kontrolo nad Carigradom morsko ožino enkrat v prihodnosti, česar, je gotova, da se ji posreči potom diplomacije in financ. Kdor je pazno zasledoval vso politiko, katero je Francija vodila zadnji pet let* je izpoznal kako hazapdno ona igra in najbrže bo tndi dobila to igro Seveda, kedaj, je le še vprašanj.; ča*a.— Italija nikakor ne škili na Ca-rigrad, Boapor ali Dardaucle. ker dobro ve, da tega ne dobi. in to iz enostavnega vzroka, ker sta žo Anglija in Francija ljubosumne, ker je post sla Že zcIq močna na Balkanu, odkar je dobila protek-torat na Albanijo in njena imperl-jalistična politika ae ne zadovoljuje aamo s tem, ampak hoče le več. Ona dobro ve, da 5 je njen mandat nad Carigradom ravno ta komogoč, kot pa nad aavojsko deželo v Franciji, katero bi raje danes vzela kot jutri. Ker ne pa Italija počuti preslabo, da bi nasprotovala Franciji, se je ponižna izrazila, da se zadovolji s pok™ jinaml ob zalivu Adalije, na jul- PROSVETA nem obrežju Mala Azije, ki so pa zelo bogate ha naravnih zakiadih in katero deželo je v sporazumu mirovne konference v .Pariza že foaedls s svojo armado. Toda armada je zasedla precej daleč v notranjost dežele, in se ni nikakor zadovoljila aamo z obrežjem. Italija aamo zahteva to in bo tudi vzela, ker se izplača; brez vprašanja, ali sme ali ni sme. Uesni-ca je, da je nsseljeuih nekaj Italijanov ob obrežju in obrežnih mestih, da so Italijani ustanovili nekaj bank in da je investiranega precej italijanskegs kapitala. Toda prebiva|atvo je popolnoma turško. Da je Italija okupirala to po krajino, ae izgovarja na 22 Člen lige narodov, kjer se doslovno glasi: "Želje sedaj neciviliziranih narodov se ne vpoštevajo." Kaj pa Grčija zahteva od zapu ščine "bolnega moža ob Bospo-ru'T Ako.se oziramo na stališče Grčije v zadnji svetovni vojni posebno še v prvih mesecih vojne in njene malenkostne vojne izgube, katere je imela, igra Grčija pre-eej dobro vlogo svetovnega gra-beža. — Omeniti Je tudi potreba, da je bil general jarmi), ki je poveljeval zavezniškim četam na Balkanu, v velikem strahu, . AOAR PROVISION 00. S10 H. Oairn 0t., OhlMfa, ni POTRIBUJBMO MOŽA aa delo v hlevu. Stalno delo. Oglaaite ae pri: A. T. WILLETT 00. 228 E. Orand Ave. POZOR ROJAKI I Rad bi izvedel za John in Antona Kapel, doma sta iz vaai Staje pri Ljubljani. Kolikor je meni znano, sta živela svoječasno Lorainu, Ohio, a sedaj pa ne vem, kje Cenjene rojake ljudno prosim, če kdo ve za njih naslove aaj mi to »poroči, ako bodeta pa sama čitala ta oglas naj ae mi prijavita na moj naalov. Poročati jima imam zelo valrfc stvari. Moj naslov ja: Prani Siber, P. O. Bo* 321, Bcaverdale. Pa. POZOR KROJAČI POZOR I Delo dobita dva izurjena krojača, najaibodc za katero koli delo, Auknjiče (rekelce), hlače ali telov^ nike. Delo je stalno, plač« dobra, po dogovoru, pridite osebno ali^a piiite na nsslov: J. A. AmbMjA 418 Pieree Street. Eveleth, M9nn. DOMAOA ZDRAVILA vadno v aalogi SADA BI IZVRDRLA aa Mojega brata Anton Blatnika, doma iz vaai Viaejea pri Žušem-l>erku, na Dolenjskem v Sloveniji Po domače Lularjev in fare Hi-nja. Pred desetimi leti bil je ■ Clevclandu, Ohio. od tedaj nisem več ališala o njem. Cenjena rojake nljudho prosim, še kdo vet kje ae nahaja sedaj, da mi to naznanijo, /a kar bom zelo hvaležna, ako pa boda sam čitai ta oglas, naj ae mi prijavi nemudoma svaji sestri, poročati mu imam nekaj zelo važnega. Marija Blatnik, omožena-Marija Turk, P. 0. Bo* 416. Tooele, V tak. POTREBUJEMO hišne delavce, dobra plača in hrana. —- ORBAT NORTHERN HOTEL, S. Deaborn & Jackson Boul. : Vprašajte v Linen Koom POTREBUJEMO DEKLETA nad 14 let stare za skladanje podlage koledarjev; »vitle sobe. Dobra plača, prilika za napredek. ,;„'•",. GOES LITHOGRAPHINO CO. 42 W. 61st Street, Chicago, IU. » POTREBUJEMO ŽENSKO za umivanje loncev. Prijazno delo. Plačamo $70.00 in hrano na mesec. Oglasite se pri: MORRISOV HOTBL '•//: 23 Sa Olark Strast. r; ---- POTREBUJEMO ŽENSKE za pospravljanje sob. Dobra plačat s hrano ali brez hra-ne in stanovanja. Delo samo po dnevu, 't v . : ■ S ' '-t - ' POTREBUJEMO ŽENSKE za umivanje jedilne posode. Dobra plača, stalno delo, s hrano in stanovanjem ali brez tega. Oglasite se pri: MORRISON HOTBL M : is« Olaik SMf -------- POTREBUJEMO POMOČNIKE V LIVARNI pri medenini (brass). Dobra plača. SUlno delo. Oglaaite se pri: STROMBERO MOTOR DBVI0E8 I ^ OOUPAVT - 64 E. 26th St. Chicago, IU. 4-- 7,v POTRIBUJBMO močne delavce za delo v skladišču. ■ O. R. KDfNEV 00. North Pier Terminal, 540 E. Illinois St. 4th floor. POTREBUJEMO ?» MOŽKE in ŽENSKE za delo v pralnici. Nobene izkušnje ae ne zahteva. Plačamo 40 do 60 dolar jev na mesec in hrana. 28 So. Ohttfc Straot. 11 0 ^ Ban *BW TORB OITT tLOVEVŠKI KROJAČ »T. uljudno priporočam vsem Mo. veneem in Hrvatom aa narnffto novih oblek*. Zmerna eena, izbor-no blago in kraj poljubno na vašo Mjo. V kratkem Vas obiščem! POTREBUJEMO * —«—» DEKLETA IN ŽBNE nad 18 let stare. Ni traba nobene izkušnje za prialq|iti dobro plačo v naii izdelovalniei praškov za pako, in prilepljanje listov. Kakor sa pri-učite, ae pUča izboljša. To de!o labko delate aedeš, v prijazni ia čigti tovarni. Pridite pripravljene za dalo. Mi dapo delovno obleko in isto peremo vsak teden. Ogla site se pri: 'Ji TRINIDAD. C0l/»A»0. CALUMET 4100